279. številka. Ljubljana, v torek 5. decembra. XXVI. leto, 1893. Uhaja VMk dan ite^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pof ti prejeman za *vstro-ogers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta ' flh nekoliko bolehen ali pa morda tudi le nervozen, ker ga je ravno takrat levica hudo nasknkovala, da bi ji dal kakšno koncesijo. L"žal je ministerski predsednik na naslanjači, ko je vstopi I Blovenski poslanec in z /rimu) priljuduostjo poprosil je, da bi gospod po slanec ne štel v zlo, če ne vstane, ker je bolehen in slaboten. Potem se je pričel razgovor. Ministerski predsednik je ležal, slovenski poslanec pa je Bedel na mehkem stolu. Rnzgovarjala sta se o tem, kako nadležna je nemška združena levica in da je mini-Bterstvo zopet prisiljeno, levičarjem dati malo koncesijo. Govorilo se je tudi o kranjskih razmerah in na jedenkrat je spregovoril grof Tuafle nekako tako-le: „Was w(irden Sie ssgen, wenn ich jetzt einen tiichtigen Beamten hinunter sobičke und die Luke glnuben liesse, daBs ihr eine Concession zu Theil werde. Wer hiitte im Februar gedacht, dass um Wmklers DemisBion noch so gelegen kommen vrvrde". Sloveuikt državni poHlanec ni bil posebno srečen rudi tega, kar je čut, ali gr< f Tmtl'- ga je konečno potolažil s tem, da novi funkcijouar ne bo tako bud, kakor bi se prvi bip menilo itd. itd. Ko je potem omenjeui poBlanec ministerskega predsednika zapustil, Brečal ga je dvorni svetnik tedanji Blumenstnck, Bedanjt Halban, ter ga nekako tako-le nagovoril: Seien Sie uichl zu traurig, es ist sehen dafUr gesorgt, dass die Biiume nicht in den Himmel vvichsen werden". V tem oziru pa nismo prav na-taučno poučeni, kpr je tudi mogoče, da je dvorni svetnik Blumenslock, ki je nekdaj Taatfcu nove ministre ustvarjal, te besede k drugemu slovenskemu poslancu, ki pripada k strogemu klerikalnemu taboru, Kovoril. Nai si je na tem kakor hoče, historična resnica je, da ne je grt f Tahllfl sam izrazil, da bo mora pri imenovanji naslednika po baronu VVnklerju ozrati na združeuo nemško levico. In to imenovauje smatrala je posebuo tudi združena nemška levica za Bebi ugodno koncesijo, kar je poslanec Fournier na nekem volilnem shodu očitno uaglašal in konštatoval, ne da bi ga vladni krogi bili denientovali. Sicer pa na tem tudi nič nedopustnega ni ; povsod v konstitu-cijonalnih državah se mnogokrat pripeti, da se imenuje ta ali oni javni funkci|ouar s posebnim oziroin na kako določeno stranko. S tem se prerogativi krone nikakor ne škoduje, ker so za taka imeno vanja odgovorni dotični minstrt, ne pa visoki vladar sam. (' 1 vzamemo v pretres koalicijsko miniBterstvo, je gotovo, da eta Plener in "VVurinbrand koncesija zdn ženi levici, Jaw »raki in Madevshi koncesija poljskemu klubu. Presvetli vladar je te ministre imenoval, ne da bi najmanjša sencu padla na lasno mu krono; politična konstelacija je ravno tako nanesla, da bo bili ti ministri imenovani in istotako so politične razmero tako nanesle, da je grof Taafle, ko it- imenoval barona II e i n a voditeliem deželne vlade v vojvodini Kraniaki, moral se ozirati na LISTEK. Popotni tovariš. (1'rovod iz ruskega.) (Dalj«) Razvnet nazval sem prosta „neusmiljenca" in ravnal sem morda malo prenaglo. Moj sopotnik ni Soglašal z menoj ... V duši Budil sem, ni odobraval mojega odgovora in ni želel dopustiti grditi čast svojega pastirja. .. Nadaljeval je: ,Le teh besed našega prosta ni bilo lahko slišati, da ga jaz okrajam . . . Bog mi je svedok, — jaz ga niti v mislih nisem hotel goljufati . . . Plačati nisem mogel o pravem času, to je res, ali to ni vso jedno . . . Pravica, gospod?" Siromak je čutil nekako Se vedno vso žalji-voBt proštovega odgovora, vso njegovo neopravedlji-vost . . . Besede njegove prihajale so očividno iz čistega srca, a on bi bo bil vender le rad Se jedenkrat opravičil: ,Da le pripeljem smolo v mestice . . . Poplačam — in razprodajo ustavijo! . . „Vai konjiček je precej slab, dragi moj," rečem jaz. „Res, Blab je . . . Kak pa nai bo, ko nima vse leto inega, nego travo z močvirja?" .Bolje bi krmili, ne bilo bi vam žal za skrb," nadaljuiem jaz. ,To je pač res, ako se gleda s strani . . . Pa kaj hi češ! ... To leto mi je pozebla vsa rž in vse je proč . . . Prisiljen si odločiti vsako jedljivo mrvico družini in sebi; in tudi ta, v resnici, ne razloči se včasih od konjske krme . . , Pride čas, da ima družina tako brano, kakor konj . . ." In siromak se ozre na me zopet s svojimi tužoimi orni'. „Tu.li čevlji vaši niso za takovo pot . . . Popravili bi ili in noge bi bile sebe! . . rečem jaz, sodeč, da je moj sopotuik nemaren in len. „S strani prav tako, da! . . . Ali kdor ima šest golih otročiČHV, polgolo ženo, ta pač nima čaaa popravljati! . . . Sicer pa so moji čevlji odslužili; popravljali so se svoj čas in popravljali, a'sedaj se niti zaplate več ne drže* na njih . . . Zuajte, i jaz bi se zual bolje obleči, a ni možno . . . Nič ne pomaga." Tu umolkne. „Od kod ste vi?" .1/. te vasice, konec župnije . . „In vaše ime?" „Mati Antonov z „Gladne Gorice", tako me zovejo ... In res — vse Življenje gladujem na svoji ,Goriei\u „Kako to? . . .« „Tako-le. Moja koča stoji na konci vasi; jeden ko i zemlje je postal močvirnat in ni za nobeno rabo . . . Kočo je zgradil moj oče, napravil njive, a v poslednji čas so uam mrazi, kakor nepovabljeni gosti . . .* „No, bi pa vender našli drugo, boljo zemlj >, — naj svet ni zaklinjen . . „S strani seveda, a ne pomaga nič! ... Iti je možno, ali s čim? Mojega polja ne kupi nihče; ako pa ne prodaš, s čim Bi kupš novo zemljo? . . . Bolje je torej sedeti na prejšnjem, nego stezati roko po miloščini! ... In le to bi mi ostalo od Razprodaje' . . .* „Je li ta vaša smola od lanskega leta?" „Kaj vender mislite, od lanskega leta! Mi je ne moremo dolgo držati; gre, kakor vse — iz rok naravnost v usta . . . Jedva pripravil, hitro v sodčke, na voz, na trg ..." (Dalje prih.) želje m zahteve združene nemške levice , ravno tako, kakor «»• je takrat, ko je imenoval dvornega svetnika AVioklerja deželnim predsednikom, oziral na želje in zahteve slovenske delegacije v Dunajskem državnem zboru. Historična resnica je torej, da so združeni levičarji po svojem členu poslanca Fournierju reklamovali imenovanje barona Heina za svojo koncesijo, ravno tako kakor smo šteli mi Slovenci gospoda Wioklerja, ko je prišel v deželo, za svojo koncesijo. Sedaj, ko imamo novo minister-Btvo, vidi se nam potrebno, vso to ša jedenkrat po-sebei naglašati! — Politični razgled. Notranje dežele. V I j i o I m i a u i, 5. decembra. Parlamentarne vesti. V današnji seji poslaoske zbornice predloži vlada najbrž budgelni provizorij, tako da se začne še ta teden proračunska razprava. Tudi iziemne naredbe pridejo še ta teden na vruto. V odseku za izjemne uaredbe, ki je viVraj zboroval in to o navzočnosti miuistra notranjih del, čitalo se je poročilu, katero je stavil poročevalec dr. pl. Fuchs. Na željo grofa Piniuskega postavil je odsek na konec poročila še stavek, v katerem izreka pričakovanje, da H»' razveljavijo iz|euine naredbe, čim se razmere na Češkem obrnejo na bolje. iVaS naučni minister. Profesorji Krakovskega vseučil šča priredili so ta dni bivšemu svojemu tovarišu m sedaujemu na-učnemu ministru vitezu Madevokemu banket, na katerem je slavljenec spregovoril nekoliko pozornega uvaževanja vrednih besed. Govoreč o razlogih, kateri so vladarja napotili, da |e izročil naučui portfeli Poljaku, rekel je Madevaki: „V prvi vrsti gre za to zasluga poljski znanosti; očivtdno se je po svetovni sodbi povzpela do višine tako, da je v isti vrsti z znanostjo drugih, na višku civilizacije stoječih narodov. Potiske znanosti karakter določa pa mej drugim tudi tu, da se, iskaje resnico v božji modrosti, nikdar ni sprla s cerkvijo. Hvaležui moramo tore| biti v prvi vrsti svetlim zastojinikom cerkve in znanosti " — Prvi ursdni čin novega naučuega ministra je bila odklonitev prošne Češke „U-iifedui Matice školsko", nai se nje petrazredni ljudski šoli v Trnovanih da pravica javnosti. Mimsterstvo ni tej prošnji ustreglo, ker poučuje ua tej šoli veronauk navaden učitelj in ne duhovnik. Uč.telj je sicer osposobljen za pouk tudi tega predmeta in ga poučuje, le ker Praški nndškotiski ordinarijat neče dovoliti v Trnovanih bivajočirn duho\nikom, da bi jeden izmej njih jirevzel pouk, a veuder mimsterstvo tej šoli ni dalo pravice javnosti. Podpredsednik gospodske zbornice. Namesto kneza VVindischgraetza, sedanjega ministerMk^ga predsednika, imenovan je podpredsednikom gospodske zbornice grof Franc F a I k e n h ay n, starejši brat poljedelskega ministra in vodja konservativne stranke v gospodski zbornici. Grof Franc Falkenbavn je odločen konservativec iu se je za časa z.t.ln miuiHterske krize opetovano imenoval kot kandidat za miniatersko predsedstvo. * nanje «lrzave. J "ozn anjski Poljaki, V gotovih časih po daljših ali krajših presledkih ^naznanjajo uajjirej nemški iu za njimi potem poljski i Mi, da hote pruska vlada honorirati brezpogojno poslušnost poljskih poslancev v nemškem državnim zboru ter uvesti poljski jezik kot učni predmet na ljudskih Šolah Poznanjskih. Doslej je še vselej to naznanilo bilo vzprejeto v germanskih listih z očitno nezadovoljnome in še vselej je vlada pozabila na to oldiubo. Zadn|ič je bilo to pri glasovanju o vojaški predlogi. Poljski poslanci ho tedaj glasovali z vlado in pomagali svojemu in nemškemu narodu naložiti veliko, skoro neznosno breme. Tedaj so vsi nem-ki listi naznanjali, da se uvede v poznanjskih šolah nemščina u o t ueobligatni učni predmet, kar je nemške kroge tako silno razdražilo, da bo začeli pravo časnikarsko gonjo na vse, kar je poljsko. Pri tem plemenitem počenjaniu, ki povsem faarmonira z značajem nemškega naroda, jih je posebno izdatno podpiral stavi Bismarck. Cesar Viljem je bd tedaj Poljakom rekel, da jim njihove jiodpore nikdar ne pozabi, ali razven te ljubeznivo obljube niso Poljaki tedaj ničeBar dosegli. Sedaj, ko gre nemški vladi za nova davčna bremena, se ponavljajo zopet tiHte obljube, da bi poljski poslanci zopet rešili vlado, ali uvefjeni smo, da bo pruska lokavoBt tudi to pot speljala Poljake na led in da zopet ne bodo ničesar dobili. Italijanska kriza. Zanardtdli Bkuša Se vedno, sestaviti novo ministarstvo, u upanje, da se mu to posreči, gioeva čedalje bolj. Tridesetorica poslancev, pripadajočih skrajni levici, mej njimi C*vaIotti, Colajani in Im-briani izd.ili so oklic na narod, v katerem obsoja najodločneje delovanje Giolittijevega kabineta in pravi potem z ozirom na snovanje novega miniater-stva, da so bode skrajna levica upirala vsakemu davku in vsakemu povišanju sedanjih davkov, peč pa zahteva, naj se takoj začn i davčna rt firma, s katero bi se neimovitim slojem olajšalo davčno breme. Nadalje zahtevalo skrajni levičarji, naj se zmanjša število miaisterstev, in naj se napravi ravnovesje v gospodarstvu s tem, da se zmanjša stalna vojska in znižajo kralievi dohodki. Kooečno zahtevajo, da bodi vnanja politika v soglasji z narodovim mišljenjem, kar bi bilo državi tudi materijelno v korist, notranja politika pa pravična in tresna. Novo francosko ministerstvo. Ministerski svet je že določil izjavo, a katero se predstavi parlamentu. V tej deklaraciji bo izreče ministerstvo zoper vsakeršno revizijo ustave, zojier progresivno dohodariuo in /oper ločitev cerkve ud države, pač pa povdarja, da bu vlada vodila državno upravo v demokratičnem zmislu m odločno nasprotovala socialističnim utopijam. Glede vnanje politike izjavi vlada, da bo negovala dosedanje zveze, delujoč tako za ohranitev miru. Anarhisti. V Bruselju prijela je policija te dni dva nevarna anarh sta, mnugo drugih pa, došlih iz Pariza, je uteklo. Tudi anarhisti na Angleškem so se zopet začeli gibati in so vzlic vladni prepovedi priredili na Trafalgar Square v Londonu velik ineeting, na kateri je došlo več tisoč somišlienikov. Anarhističnega lista „Commonweal", v katerem se proslavlja Barcelonski atentat, se je prodalo nebroj številk. Ko so hoteli nekateri voditelji auarhistov govoriti, prijela jih je policija in ko so se zborovalci hoteli temu zuperstaviti, razgnala jih je policija z orožjem. Dopisi. Iz Sevnice, l. decembra. [Izv. dop ] (Bralno društvo.) Dne 26 novembra se je vršili otvoritvena veselica bralnega društva v Sevnici ob Savi. Mnogo teženj in neprilik je bilo sicer premagati, preden bo je ustanovilo prepotrebno bralno društvo, zlasti naši nasprotniki so stavili zapreke in skušali zatreti vsak slovenski živeli, toda s tem večjo navdušenostjo in radostjo se je pozdravilo novo nastalo društvu. To je pokazala otvoritvena veselica, prirejena, da pokažemo svetu, da nas še ni poplavilo morje germanBtva, kar si prizadevajo nasprotniki naši, marveč da se hočemo postaviti v bran vsakemu tujemu nasilstvu in ne maramo biti podlaga tujčevi peti. — Novo osnovano društvo j« stopilo torej s svojo otvoritveno veselico v svet. Udeležba pri veselici je bila jako mnogobrojna; slovenska inteligencija iz sosednjih mest, trgov in vasij je prihitela pozdravit mlado društvo, in zlasti iz kmetskoga stanu je bilo dokaj gostov, kar kaže, da se naš kmet bolj in bolj probuja in živahneie zanima za slovensko stvar. Prva zasluga na sijajno uspeli veselici gre gg. pevcem sosednje Breške čitalnice, ki so s svojim dovršenim petjem vedrih po-slušatelje, isto tako gospodu Dragotiuu Hribarju iz Celja, ki je v jako zanimivem svojem slavnostnem govoru pokazal razvoi slovenskega jezika, poudarjal potrebo bralnih društev in konečuo želel, da tudi to novo društvo vsikdar prospeva in procvita. Došlo je muogo brzojavk in čaatitk od naših somišljenikov iz daljine, ki se niso mogli osebno udeležiti slavnosti. Z burnim navdušenjem so se sprejemale posamezne točke. Po končanem vzporedu se je pričela prosta zabava in ples, in naše narodne dame, ki so se jako mnogobrojno udeležile, so tudi s tem pokazale svoje slovensko mišljenje. Sploh se je vršilo vse v najlepšem redu iu šele proti jutru smo se razšli v zavesti, da nam Še dolgo ta veselica ostane v prijetnem spotil nu. Nasprotniki naši so sicer jeze pl« hali iu ker si niso znali pomagati druguče, so sku-šali na vse mogoče in nesramne načine grditi društvo, zlasti njegovo veselico v znanem Celjskem lističu. Temu odgovarjati se nam pač ne zdi truda vredno, kajti VBak trezen in pametno misleč človek vidi, da s takimi neotesanostmi in nesramnostmi nikakor ne bodo ovirali razvoja društvu nasprotniki naši, osobito peščica tukajšnjih pangermanov. Naj imajo svoje veselje! Mi pa želimo iz dna srca novemu društvu, da vrlo napreduje, da se kar najlepše razvija in vsikdar doseže svoj smoter! Koncert Glasbene Matice" dne 3. decembra 1893. Nedeljski koncert „Glas bene Matice", s katerim je to naše prekoristuo glasbeno društvo pričelo svoje zimBko delovanje, bil nam je zopet vesel dokaz, kako resno se goji umetna glasba in v prvi vrsti seveda slovanska glasba, poleg nje pa da se ne zanemarjajo glasbeni biseri diugih narodov. Vzpored koncerta bil je zares iinpozanten in obsezal sedem večinoma velikih točk. Kot dobra ljuba znanca pozdravilo je občinstvo prekrasno Fibichovo .Pomladno romanco" in pa karakteristični, vedno lepi Foersterjev mešani zbor BL j u b i c a". Fibichova akladba, o kateri smo t« govorili obširno, ko se je pela prvikrat, je velikansko delo ta sopran in bas-solo, mešani zbor in orkester. Vse mnoge ti nos ti tega poezije polnega dela prišle so vsled zares izborne izvršitve do popolne veljave. V solospevih sta se odlikovala gospa R. Peršlova, znana izvrstna pevka in pa član slovenske opere g. C Vašiček, čegar simpatični glas je tudi v koncertni dvorani naredil najbolji uttsek. Foersterjev divni mešani zbor „Ljubica" smo že tudi ocenili, pristavimo naj le, da se je pel tako dovršeno, da si ne moremo misliti boljega prednašanja. Velikansk utiaek je naredil zopet Dvof tkov 149. psalm „Nova pesem Stvarnika poslavil", katero skladbo smo ocenili ob svojem času. Ostale točke vzporeda bile so poveem nove. Interesantna skladba je Gnnkov'a romanca z dekliškim zborom iz opere „2izeo za carja" s čudnim Vi taktom, katerega bo mora uho šele privaditi, v pravem slovanskem duhu zložena elegija. Gdčna. Hiba, član slovenske opere, izvajala jo je prav izborno in jo je vrlo podpiral ženski zbor. Kot goslar velike nadarjenosti pokazal se je mladi učitelj „Glasbene Matice" g. J era j v Wiemawskega fantaziji po motivih Gouuodovega „Fausta", katero je izvajal s spremljevanjem orkestra. To efektno, lepo zasnovami in instrumentovano virtuozno delo dalo je mlademu umetniku priliko pokazati vso svoio tehniko in linost v igri. Spremljevanje orkestra želeli bi bili sem ter tja malo bolj diskretno. Isti vrsti skladb prištevati je Thomasova Poloneza iz opere „Miguon", ki se odlikuje po francoski pikantni ritmiki in naj-večj h tehniških težavah. Gdčna. it i h a pokazala se je v tej točki koloraturno pevko, ki je kos vsem težavam skladbe, pela je v izvirnem francoskem jezika tako dovršeno, da je res navdušila ubčiostvo. Pri-dejala je še priprosto slovaško narodno pesmico« katero je pela z globokim čutom. Beetbovenova fantazija v C-molu za klavir, zbor in orkester spada v dobo, ko je mojster glasbe krenil na nova pota in uporabil tudi poezijo besede, da podpre muzikalni izraz Kot predhodnica devete simfonije ji je v tematu tudi sorodna. Imenovalo bi se jo lahko simfonijo z obligatnim klavirjem in zborom, ali kakor bo ooičajno stori, koncert za glasovir z zborom. Skladba spada mej najlepša dela glasbenega velikana, ker se klavirski igralci bojo malo efektnih in nehvaležnih tehniških težav ter velicega aparata, katerega zahteva. Ta klasična skladba izvedla se je prav mojsterski in je občinstvo z vidnim zanimanjem poslušalo divne glasove. Kakor vselej, odlikoval se je v klaviroem partu mojster na klavirju g. H o f t m e i s te r in je vso svojo izredno tehniko in globoki čut mogel spraviti do popolne veljave, ker mu je bil na razpolaganje izburen Bojen-dorf t, ki ga jo iz posebne prijaznosti „Glasbent Matici" za koncert posodila gospa Kajzelova. Občinstvo odlikovalo je gosp. II »ftmeistra posebno živahno. Solospevi in zbor ter orkester pripomogli so izdatno k popolnemu uspehu te prelepe klasične točke, katero smo z veseljvm pozdravili v vzporedu mej modernimi skladbami slovanskih skladateljev. Tako je tudi prav. Će smo dušo vsega umetniškega gibanja v „Glasbeni Matici" prihranili za nazadnje, ravnali smo se po pregovoru „dulcis iu fundo". Vsak zbor, bodi še tako izvrsten, ostane le mrtva okorna masa, ako mu ne navdihne umetniškega življenja njega vodja. Iu tacega pevovodjo in koncertnega mojstra, ki vo vdihniti svojo umetuiško narav in dušo vsemu zboru in sploh vsem izvrševalcem, ima „Glasbena Matica" v g. 11 u h adu, kateremu gre prva in glavna zasluga, da so se koncerti „GlaBbene Matice" povzdignili do tako visoke stopnje umetniške fiuosti in dovršenosti. Pohvalno pa nam je kouečno omenjati tudi požrtvovalnosti dam in gospodov pevskega zbora. Le z združenimi temi faktorji mogoče je podajati občinstvu tako dovršene produkcije, na katere smemo biti opravičeno ponosui. Da je bil koncert prav dobro obiskan in da ga je počastilo z navzočnostjo več odlične gospode, Brno že omenili. Izrekamo konečno le željo, da .Glasbena Matica" ne opeša na pričetem potu in da nam tudi v glasbeni umetnosti velja geBlo: nExcelsior" ! A. Domače stvari. — (Služba ravnatelja) na učiteljišči Ljubljanskem bode v kratkem zopet—razpisana. Ministri zmirom najdejo pot is zadrege za a« in za g. Linharta. Akti naj sedaj zopet vse instance prebredejo, potem se bosta skoro dve leti izpolnili, da je g Linhart zavodu faktično na čelu, potem bodo tudi pošteni Slovenci prepričaui, da bi Be nemškemu pretendentu huda krivica godila, če bi se — floacbdem er sich ja voli bevvahrt" — umakniti moral Slovencu, ki spada prav za prav na tako mesto. Poslancem, ki so v tej stvari toliko dusegli, — gratulujemo! — (Osobne vesti.) Notarski kaniidat gosp. Mihael Jezovšek v Cel ji je imenovan notarjem na Vranskem. — Službo c. kr. okrajnega zemlje-merca v Gorici je dobil g. Vaclav Nalezinek, rodom Čeh, ki govori in piše tudi slovenski. — Premeščena Bta kancelista g. Josip P a gon iz Tolmina v Cerkno in g. Jos. Vittori iz Bu| v Kanal, imenovan pa je kancHistom za Tolmin gosp. Josip Kraševec iz C^rkna. — Poštni blagajnik g. R. pl. Klei o m m y r imenovan je blagajnikom pri poštni hranilnici v Gradci. — (Slovenska opera.) V četrtek 7. t. m. pela se bode prvikrat na slovenskem odru Kreut-zerjeva melodijozua romantična opera v 2 dejanjih »Prenočišče v Grnuadi", ki hode brez dvoma postala tudi na slovenskem gledališči priljubljena repertoarna točka, kakor je to na vseh nemških odrih še dandanes. Prevod je priredil za predstavo g. E. Gangl, vporabvši fragmente starega Cro-permanovega prevoda. Glavne uljge imajo gdčna Leščinska (Gabrijela) g. Jos. Nolli (lovec) in g. Beneš (Gimec) potem pojo.g. Vašiček (Ambrozijo) in gg. Rus in Perdan (Vaško in Pedro), ki nastopajo v važnih ensemblovih številkab. Zbor ima tudi prav hvaležno ulogo. O Kreutzerjevi glasbi sami pač ni potrebno govoriti, ker je prijateliem opere itak zuana. Marljivo dramatično društvo num podaje z uprizoritvijo te opere zopet nov glasben užitek in ne dvomimo, da bode slovensko občinstvo se pokazalo zahvalno ter z mnogobrojuim obiskom to dejanski dokazalo, kakor pri vseh dosedanjih ojiernib predstavah. Vnanji rodoljubi naj se oglašajo za sedeže pri g. Češarku v stari čitalniški trafiki v Šelen-burgovih ulicah. — (Slovenski tekat k operi „ P r e n o -čišče pri Grauadi") je dobiti po 20 kr. pri knjigotržcu g. A Zagorjanu, pri dnevni gledališki blagajni v trafiki g Šešarka v Seleuburgovi ulici in na dan predstave pri večerni blagajni v gledišču. Slovenska teksta k operama „Prodana nevesta" in „Car o strelec" Be tudi že dobita po 25 kr. izvod pri imenovanem knjigotržcu iu v trhfiki pri g. Šešarku. — (Slovensko gledališče.) V včerajšnii oceni je po nuljubi zmoti izostalo, da je gospa Danilova zelo gracijozno igrala „go^po Živeuo SlavČevo." — („Slovensko pisateljsko podporno društvo") piiredi v soboto dne 9. decembra t. I. zabavni večer v spomin pokojnega pesnika Frančiška (Jest r m a. Sodelovala bodeta vojaška godba in pevsko društvo „Ljubl|ana", ki je drage volje obljubila bvojo pomoč. Vstopnina znaša 20 kr. Začetek ob pol osmi uri. Zabava se bode vršila v poletnem salonu hotela „Pri Maliču". — K obilni udeležbi vabi odbor. — (Prvi letošnji „večer" Slovenskega učiteljskega društva) bode jutri 6. t. m. v dvorani Hafnerjeva pivarne. Predaval bode gosp. A. Ž u mer „o izložbi učil" na razstavi v luomoetu. Vabljeni uo vsi društveniki in prijatelji ljudskih Učiteljev. Začetek ob 1/iS. uri zvečer. — („Slovensko planinsko društvo") vabi vse častite člane in prijatelje svoje na I društveni večer, ki bode jutri v sredo ob 8. uri zvečer V hotelu wpri Slonu". Gospod prof Rutar bode iital o zanimivem in krasnem potu iz Bohinja čez Kuinno na Goriško. Gostje dobro došli! — („Rad ogo j u") sta pristopila kot ustanov-nika z doneskom 100 kron gospod Ivan Gruden, C. kr. davkar v pokoju, in gospod Jos. Lenarčič, veleposestnik in dež. poslanec na Vrhniki. — Živila Vrla rodoljuba! ^ — (Popravek.) Podpis na telegramu doktorju Ferjančiču iz Idrije v št. 276. „Slov. Naroda« je čitati tako-le: pl. Premeretein, Ivan in Pavel Gruden. — (Pevski zbor „Glaabene Matice") nadaljuje svoje vaje za drugi koncert — ll.iv Inovo „Stvar jen je* — Se 1* prihodnji teden iu s'cer ženski oddelek v ponedeljek 11., moški v torek 12. decembra ob navadnih urah. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega tista je jioslal kot kronski dar: Iz Drage gosp. B. Andoljšek, učitelj in vodja, 10 kron, katere je nabral pri rodoljubih iz Drag* in Loškega potoka ob priliki odhoda g. Gustava Wieseuburgerja, šumarja iz Drage na Češko. — G. Pujman v Dinjanu daroval je 1 krono. Skupaj vzprejeli smo torej 11 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — V štev. 270. z dne 24. novembra izostalo je po neljubi pomoti v imeniku darovalcev kronskih darov za družbo sv. Cirila in Metoda ime g. Antona M i lave a, ki je daroval 2 kroni. Na celotno VBoto 24 kron 22 vin. pa nič ne vjiliva ta tiskovna jiomota, katero s tem na prošnjo pošiljatelja g H. Likarja popravljamo. — (Za „Narodni dom") v Linbljani iz ročil je g. Frau Mulaček uredništvu našega lista 13 kron 32 vinarjev kot čisti preobtanek Sokolskoga jour-fixa od dne 30. novembra. — Goap. M. Kancijani v Mariboru daroval je 1 krono. Skopaj vzprejeli Brno torej 14 kron 32 vin., katero svoto izročimo vodstvu. Živili darovalci! — (Zima.) Mrzla burja prinesla nmn je pravo pravcato zimo, akopram Brno po satrononnškem koledarji še v jeseni. Že nekaj d ni j imamo prav čuten mraz in je toplomer padel za več stopinj pod nor-male. Imeli smo do 10 stopinj mraza, danen i a menda še več. Sicer pa bo dnevi lepi sulnčni in suhi — (Stroški za izvažanje snega) Mestna občina Ljubljanska izplavala |e za izvažauje snega iz mesta v preteklem tednu (od 26 uovembra do inclus. 2 deceralira t. I ) 670 gld — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj vršili sta se zopet dve obravnavi in sic^r |irva proti štirun zaradi težke telesne poškodbe obtoženim kmetskim fantom iz Rudniku, dlttga nroti Antonu D dinarju, čevljarju iz Zninca pri Škofji Loki, zaradi hudodelstva uboja Dne 24 septembra prišli so biti Bizoviški fantje Jože Pezdir, Jakoo M belič in Miha Dimuik v Rudnik ter popivali tam v MUrinkovi krčmi. V krčmi prepirali ho ae zvečer z Rudniškim fantom Janezom Št-ticem Št lic znpu t.! je gostilno z namero, počakati Bizoviške fante ter jih pretepati. Poklical je na pomoč Janeza S lun. , Janeza Taškarja in Janeza C mermaoa. Oborožili so se z gnojnim vilami, s koli n motikami. Ko prid jo R zuviški fantje mimo Dreni'djevega kozolca, kjer so jih Rudniški liiii'i' pričakovali, sune najprej S lan z vilami J. M heliča, kateri je sicer vile odbil, vendar pa je bil v obrazu ranjen. Mihelič m Dmn k potem zbežit«, Pezdirju pa je Selan sunil vile v glavo, ostali me govi tovariši pa so ga š<« na tleli ležečega pretepali. Nezavestuega prenesli so potem pod kozolec, kp*r je ležal celo noč. Drugi dan umrl je Pezdir v L;ubljan-ski bolnici. Razjiaranje uirli'a je dognalo, da je ostrina vil jiredrla leve senci ter močno poškodovala možgane. Devetuaistletui Selan obsojen je bil na šest let težke ječe, isto tako pa tudi .l.ii.i". Žefie, ki je hujskal svoje pajdaš**; Janez TaŠkar obsojen ie na štiri, Janez Cimerman pa na tri leta težke ječe, pri vseh štirih poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležišč'-m v temni celici 25. septembra vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 20 let stari čevljar Anton Doli nar iz Zruincn, obtožen hudodelstva uboja. Dne 29. oktobra skre gala sta se bila v Okrnguiknvi krčmi v Bmdeh obtoženi Anion Doliuar iu Jože Zaduikar. Ko ne je Zttduikar v spremstvu Antoua S nka in Frauceta Martilaka vračal domu, dohiti jih Dolinuc ter pahne Zadnikarja na tla. Ko sta Žmk in Martilak opazila, da ima Dolinar nož v rokah, pnskočila sta Zadni-karju na pomoč, ta pa je nedaj kakor beseo ^ekal z nožem po svojih nasprotnikih. S uku prerezal je vratno odvodnico, tako da mu je v nekoliko tre-notkih odtekla kri ter je ta kar na imstu umrl, Zadnikarju zadal je težko, Martilaku pa lehko telesno poškodbo. Obtoženec zagovarjal se je s tem, da se je brauil svojih nasprotnikov, veuder pa je iz izpovedanj pozvauih prič jasno, da ni bil on napaden, ampak da ie ou po svo|ih protivuikih sekal, ko so se braneč umikali od uie^a. Sodišče obsodilo je Dolinarja na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom m»aečuo ter trdim ležiščem v temni celici dne 29. oktobra vsakega kazenskega leta. — (Narodna čitalnica v Škof j i Loki) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. ob V»8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red je običajni. V zimukera času hode prirejala vsak teden „jour-6xe", katerim se ho i h dan določil odi slučaja do slučaja. Prvi taki zabavni večer je danes. — (Zasačena ier%vstl tatica.) V cerkvi v Ribnem, v Radovljiškem okraji opažalo se je že dlje časa, da nekdo krade iz cerkvenih pušic mile darove in tudi olja in aveč je zmanjkovalo, ne da bi se moglo tatu priti na alei. Nedavno zapazil pa je g. župnik cerkovnikovo ženo, ki je tavala okolu puš ce in jo je zaBaČil, ko je odoesla iz nje nekaj novcev. Ker je prejšnjo tatvine bržkone zakrivila tudi ona, naredila se je sodna ovadba proti njej. — (Roparska umora.) Bazu Ž*lca našli so 36letnega viuičarja Alojzija F. s prerezanim vratom poleg neke šupe. Pri mrtvecu, ki je bil deloma slečen, ni se našlo nič denarja in je bil bržkone nrojian. — V gozdu „Zalogom" v občini Št Peter pri Čelji našlo se je truplo trgove* Pavič, ki |e bit umorjen in oropan. Imel je vrat prerezan. Orožniki zločincev dozdaj še niso zasledili. — (Zmrznil je) dimnikarski mojster Martin Krainer iz Slovenjega Gradca na okrajni cesti v Velenje-Šoštajn Našli so ga mrtvega, komaj 10 minut zunaj mesta. Bržkone se je nesrečnež napil Iganja in obležal na cesti, kjer je našel smrt. r i Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! ■A i Razne vesti. * (liri pa u a Duuaji) je postala zojiet epi-demična. Izmei državnih posiaucev jih je zbolelo vrč za to naiii- /no boleznijo. Mej prebivalstvom je j>recej veliko število bolnikov. * (Kolera v Galiciji.) je jio zadnjih poročilih precej pon 'bala in ne vedno manjša število slučajev. V 8 občinah zbolelo je samo še 2"i o.seb, umrlo pa 15. V Bukovim n bilo novih sluča|ev. * (Uloin v uredništvo.) Minili teden ulomili ho neznani ljud|e ponoči v uredniške prostore lista liberalne Stranke „Srb>«ka Zastava" v Belem gradu in odnesli razne političue spise. * (Proti anarhistom.) Samo v Barceloni zaj>rla je policija 235 anarhistov in iztirala 31 ino-zemcev, mej njimi 8 Francozov, 5 Italijanov in 3 Nemce * (Ne h reč a na železnici.) Pri postaji Limito blizu Milana zadel je oBebui vlak, vozeč v Benetke s tovora m vlakom. Izmej oHebja želez-ii'ce in ]•(i]iiitii.kov je 22 mrtvih in 15 težko ranjenih . Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj f>. decembra. V levičarskih krogih se deluje /. vsemi silami na to, da se železniški resort loči od trgovinskega ministerstva in d.i se ustanovi posebno komunikacijsko mi-nisterstvo oionija 5. decembra. „Kolnische Zei-tung" javlja iz Belega grada«, da je radikalni klub sklenil, da vlada glede spornega carinskega vprašanja nikakor ne sme ustreči avstrijskim tirjatvani in raje žareti carinski boj. Rim f>. decembra« Novo ministerstvo je definitivno konstituirano, in sicer takole: Za-nardelTi predsedstvo iii notranja dela, For-tis javne zgradbe. Baratieri imanja dela, San Marzano vojska, Cocco-Ortu poljedelstvo, Gallo nauk, Racchia mornarica, lnghilleri pravosodje, Vaschelli finance, D i BI asi o komunikacije. —- Rimski listi ne pozdravljajo novega ministerStva nič kaj prijazno. Pariz 5. decembra. Vladna deklaracija, katero je v poslanski zbornici in v senatu čital ministerski predsednik (Jasimir-Perier, bila vzprejeta z viharnim odobravanjem. V loži diplomatov bila avstrijski poslanik IIovos in nemški poslanik Mtinster. Socijalistični poslanec Grousset zahteval, naj se sklene popolna amnestija, kar je zbornica odklonila. Pariz 5. decembra. „G aulo i s" javlja iz diploiuntičnil] krogov, da je zaroka ruskega carevića s princezinjo Alice Hessensko definitivno dogovorjena in da se že v kratkem z vrši. GlasgOV 5. decembra. V tukajšnjih rudnikih ustavilo 17.000 rudarjev delo. Bati se je izgredov. Naznanjam t tem prijateljem in znancem po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, koji so se v raznih zadevah v teku več let z zaupanjem do mene obračali, da tem po kovarstvu Sarenjaškem od cerkvene in politične oblasti prestavljen v slavni Porcć! To je znak južnega vremena! Hvala Vam vsem na Vagi ljubavi ter izkazanem mi zaupanji! Živeli! Bog in narod! Poreč, dne 3. grudna 1893. lT7-etn Ootelj, Btolni vikar. Mnog-ostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdraviU, katero so I < I i ii ji v je glavni dobitek velike InoiiioNtMk«' 50kra)oiirHke loterij«*. Opozarjamo oaie cenjene Čitatelje, da je žrebanje nepreklicno Une 6. decembrn 180*1. Zalivala. Odbor bralnega društva v Sevnici izreka s tem najsrčnejšo zahvalo gg. pevcem Breske čitalnice, g. Dragotiuu Hribarju v Celji, g. Damijanu Kurentu v Sevnici, pošiljateljem mnogobrojnih brzojavk in čestitk in sploh vsem, ki so pripomogli k sijajnosti otvoritvene veselice bralnega društva. V Sevnici, dnč 3. decembra 1893. OcLToor, Tujci: 1. decembru. Pri Motin : Kassowitz, VVeidl, Ma v. Maigert z Dunaja. — Stager iz Gradca. — Peitler iz Ljubljane. Pri JMmIIcI i Ki hi., \Vahle z Dunaja. — Steidler iz Gradca. — Simon iz Temesvara. — Kleinleicher iz St. Vida. — Ledner iz Trsta. — Vitez pl. Giit-mtnoss i* Celovca. — Wakuny iz Litije. — llvaton z St. Jurja. Pri bavamkriii *l\oni t Saioker iz Trsta. Pri h\»Irl |wlit>ui «-eMHr|u: Fleischmann iz Ljubljane. — Meteor o logično poročilo. do«S 5 decembra t 1. a Čas opa- L StanJ? 1 barometru zovanja * v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M... Ikrina v mm. 4. dec. 7. zjutraj 740-7 *m. 2. pepoi. mm. 9. zvečer 738 1 mm. —7-2° C —C —8 u° C si. 8vz. sl. svz. hI. svz. d. jas. jasno jasno OOOaa Srednja temperatura — fr9°, za 6-8° pod normalom. Sknpni državni dolg v notah , Sknpni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . Avstrijska kronska renta 4°/, Ogerska zlata renta 4°'0 Ogerska kronska renta 4% Avstro-ogerske bančne deinice Kreditne delnice .... London vista. . , , . . Nemški drž. bankovci za 100 20 mark....... 20 frankov ...... Italijanski bankovci . . . C. kr. cekini...... mark 97 gld. 60 kr. 97 • 80 117 n 95 96 9 7f» 116 ji 25 « 94 n 25 * 1002 n — m 843 ■ — n 124 n 45 n 61 s 25 w 12 a 27 » 9 ■ 93 43 15 n 6 » *8 • Zahvala. Vsem cenjenim gg. prijateljem in znancem, ki so o priliki smrti mojega predragega, zdaj v Bogu počivajočega sina svojo sočutje in dragemu pokojniku zadnjo čast izkazali, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Na Vrhniki, dne 7. decembra 1893. (1214) Fran Ogrin. Proda ae pol leta star, popolnoma udomačen (1194—3) Več se izve pri Arko-tti v Dolenjem IjOgateu. I_>ol>r"o, iiovo sli vo vk o prodaja po 47 goldiaitrjev lOO litrov Fr. Frijateli (1210-1) ▼ Trillou, pri Mokronogu, na Dolenjskem. posestnica v Smariji pri Jelšah (Spodnji Stajer) prodaja proti povzetju od postajo Št. Jurij ob jnžnl želeanlel (1213 — 1. najfinejše namizno sadje (Jnbolka) po IO frld. lOO ka*. Tudi je pošilja v kartonih po 5 kg. proti povzetju 1 IO kr. poštnino prosto do vsake avstrijske postaje. Jabolčnih po H gld. lOO litrov od postaje št. Jurij ob jut. žel. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. Menic. Izvod iz voznega reda Trelia.-vM.ogr«. od 1. olctoToi-a 1893. Nastopno omenjani prihajalo! In odhajal ni Aaal oatiačeni bo m mrrdnjrrrropmkrm ram. Srodnjeovroptkl Aaa J« k rajnemu ča«u t Ljubljani aa 9 minuti naprej. Odkod li LJubljane fjuž. kol.). Ob IX. uri S min. po nori oiebnl Tlak v Trbii, Fontabel, Itoljik, 0»~ lovoo, Pranaonifeate, Ljubno, Dunaj, £ea Salathal v Amaee, Im-lil., Oraunden, Solnograit, Lend-Gaatain, ni Jazera, Stayr, Lino, Hu" dojavio«, Pisen), Marijine vare, Kirer, Franoove T»n>, Karlova vara, l'ru«o, Draidan«, Dumij vin Amitettm. Ob 7. uri OO m i it zjutrnl ošabni vlak T Tri.i/, Fontabel, Beljak, Ca-lovao, Fransentfeata, Ljubno, Dunaj, če« Belithal v Solnograd, Dunaj, vi* Amatftttan. Ob 11, uri 50 min. dopoltMinr oiohnl vlak v Trbli, Fontabel, Beljak,. Celovec, Franaanafeite, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoUulnr oiabni vlak v Trhli, Beljak, Csloveo,, Halnograil, 1 ti H t i utrni, /«11 na jeaeru, Inomoit, ilregnio, Curih, Oenavo, Paria, Lino, Iictil, Budejevlce, Pisanj, Marijine vara, Etfor, Kraocov« vare, Karlov« vara, Prago, Draidane, Dunaj via Amitettenk Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). <>f> S. uri BO min. zjutriif oiebal vlak ■ Dunaja vla Amatatten, Urni-dan, Frane, Franoovih raror, Karlovih varov, Kurn, Marijinih t»ro», Plznja, nudejevio, Solnogritda, Linoa, 8tayra, Iachla, Gmundena, Zeli«, na jezeru, Lend-Oaiteiua, Ljubneaa, Beljaka, Celovca, fransenafeate. Trblia. Ob 11. uri 'J7 tnin. ttopoluttn* oiebnl vlak a Dunaja via Amilnttnn, Draidan, Frage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, llarijinih varov, Plsnja, Budejevio, Holnograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Htejra, Parica, Oeueve, Curlha, Bregnice, Zalla na jeiaru, Lend-Oaitelna, liu> m.nt.1, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trblia. Ob 4. uri &3 ni i n j>ofio/mF»ni oaebni vlak « Dunaja, Ljubnega, llnljaka v Celovca, Fransenafeite, Punlabla, Trbisa. Ob 9. uri »7 min. rvrrr oaebni vlak I Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Ca» lovca, Pantabla, Trblia. Odhod li Zajnbljano (Jnž. kol.). Ob O. uri ;>,'> min. zlutrof v Kočevje. ,, l'J. ,, OO „ opoiutin* „ „ S. m lO ,, mvortir , „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri tO tnin. mjutrn} is Kočevja. ,, 1. „ Ol „ popol ml ur , „ Odhod lx LJubljano (drž. kol). Ob 7. uri IS min. ijutrnf v Kamnik. „ 9. , OS „ pnp.ilnd ur n „ „ «. n BO n trrrrr „ n Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri BI min. zjutraj ia Kamnika, a n - tio/itituii nr „ •i «»• ii *° arečrr (12—26!i> Dragotin Sajovic ■.-.laJnllc ; nžr.o islozalca Ivanka Sajovic roJena Korošec poročena. > ifejeŽot.jŽ* ^T, ,T$t..35?'*.i^Jjoi .iŽt) (f^E)$t>^K«( A-1 I 4 ^Čg? ^aj® 1 §]f V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani J sta iz&la: % Stenski koledar Skladni koledar za 1. 1894. za L 1894. w 9-»► 9-»► Cena 25 kr., po poki 28 kr. I Cena 50 kr., po posti 55 kr. Koledarja se dobivata v „Na\rodni Tiskarni", pri g. A. Zagorjan-u in pri druzih knjigotricih. s?. Za Miklavža in Božič! HJf Največja zaloga, najnižje cene. Podpiauna opozarjam atavno občinstvo in p. n. čaotite trgovce na svojo Iziliitno povfimiu zalogo sladčic itd. lastnega izdelka, kator^ tdad£icH prodajam po kolikor BOgoAe nizki ceni. .\ia«l -lOO vrt*t Itoiibonov in drtiElli Hlntlkoriiih l/ilt-lkov od nuvariiiih dn iiHJfinejAib vrst «»■ riNhaja vedno v zab^i. l.rpt* AiatatlJIve (lioiilionii rrt-, Atrappf. , iu«|M»l uene N nlnilcl- 4-itiiif, priii.erna darila odraslim oael>ain. Tudi iiHr«Kllta m« torte in fino pecivo Itvriu|em točno in bo slednje dohiva Mlvluanti (lian uvel«, poftenAi h 1. «lecembroui. Jainčiui za to, da jo viio moju bla^o izdolano iz saiui-ga sladkorja brez vanke drugo zmeni, kakor ho to često nabaja drugod. Vna, tudi najmanjša naročila izvranjom hitro in vestno. — Veletržcem posebno ugodne cene 0kj]f~ 1'rosiiu vso p. n. častite naročnike, kateri fte niao poslali svoiib cen jenih naročil, da tni ista prej ko mogoče dopoAljojo, da jim zaiuorom pravočaHUo in po želji ustreči. Privatna naročila izvršujem le proti povzetju. (1169—G) R spoštovanjem Jo»il>ij>rxa £^ vi ivi i v Ljubljani, Kongresni trg št. 13, (Fišerjeva hiša). Helika Inomosiska 50-krajc. loterija Glavni dobitek 50-000 goldinarjev, x©61k© |h» SO kr. priporoča O. M^lT^l^ v Ljubljani. (931—16> l/.ii nt* r, iti odgovoru uradnik: JnHip Noiii. Laatuina in tisk .Narodu^ TialiHrn«'*