283. številka. Ljubljana, v sredo 10. decembra. XXIII. leto, 1890. I shaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H glrf., za Četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 glđ. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. » Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnictvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniStvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Po deželnih zborih. IV. Sedaj obrnimo svoj pogled na severne slovanske kronovine. Brez dvojbe so bile najvažnejše obravnave deželnega zbora češkega. V njem Be je obravnavalo o stvareh, ki neso le lokalnega pomena, temveč so velike važnosti za daljši politični razvoj vse nafte države. Obravnave v deželnem zboru češkem so pa tudi precej pripomogle k pojašnjenju političnega položaja. Skoro vse zasedanje se je deželni zbor pečal le s spravo, ali vender uiti jedne predloge ni rešiti mogel. Manjšina je znala to preprečiti in večina ni našla nobenih sredstev, da bi se uspešno upirala Mladočehom. Jasno je sedaj, da v češkem deželnem zboru nobena vlada ne spravi vkupe večine, ki bi pripomogla znanim Dunajskim punktacijam do veljave. S tem je uničeno vse delo Dunajskih konferenc. Zasedanje deželnega zbora češkega nam je pokazalo, kako malo trajnosti ima politika, ki se ne opira na narod. Staročeški stranki se maje stališče, odkar je izgubila podlago v narodu. Vsi napori njenih slavnih vodij neso uičesar pomagali. Prišlo je, kar je priti moralo. Predno je miuolo letošnje deželnozborsko zasedanje, jela je ta stranka razpadati in v drugem zasedanji najbrž o njej ne bode več sledu. Ko bi se bil pred par leti dr. Rieger izjavil, da popuBti politično delovanje, kako bi se bil ves narod vznemiril! Gotovo bi iz vseh krajev Češke kraljevine odposlali deputacije v zlato Prago, da skušajo pregovoriti starega vodjo, da še ostane. Letos pa Že češki listi ne le mladočeški, temveč tudi staročeški popolnoma mirno pretresavajo more bitni Riegrov odstop s političnega poprišča. To pretresavanje v narodu češkem ue vzbuja več no bene vznemirjenosti Vse čuti, da je stari mož svojo politično ulogo že doigral in da je najbolje, da se umakne. Uzrok temu je le ta, ker je stari vodja bil začel hoditi svoja pota in se je premalo oziral na mišljenje naroda češkega. Danes bilo bi še prezgodaj ugibati, kako se bode na Češkem politično življenje dalje razvilo, ali prevzamo vodstvo vsega češkega naroda Mladočehi, ali se pa posreči Staročehom svojo stranko kako prenoviti in jej zopet pridobiti zaupanje narodovo. LISTEK. Med knjigami in ljudmi. 'Ćoški spisal Svatopluk Čech, preložil I. Skalar ) IV (Dalje.) „Bila je moja žena", odgovoril je Smelj- z globokim vzdihom. „Toda najinih rok ni združil uiti zakon niti duhovnikova beseda. V krasni, zvezdnati noči, napojeni z jasminovo vonjavo, sklenila sva drug k drugemu glavi in jaz sem zašepetal: Julika, ali hočeš iti z manoj po svetu, ali hočeš z manoj prenašati prijaznost in sovraštvo usode, ali hočeš postati moja žena po jedinem zakonu ljubezni brez obredov in nepotrebnih obljub? Ona je samo za-šepetala: Ljubiti te hočem — in besedo „večno" zadušil sem z vročim poljubom na njena usta. Taka je bila najina poroka. Sledili so časi sreče, katere priča ste bili. Slepil sem Be z blaženo nado, da bode trajala večno. Toda zdaj vidim, da je čutila za-me samo hvaležnost, spoštovanje, gorečo naklonjenost — vi ste prvi raznetili v njenem srci pla- Toliko je pa gotovo, če He staročeška Btranka prenovi in takorekoč na novo oživi, da interesov narodovih ne bode več tako zanemarjala, kakor jih je poslednja leta. Hudi udarci, ki so jo zadeli letos, jej bodo gotovo dober nauk. Da so se stvari tako razvile, že to je velika pridobitev za narod češki. Po vsej deželi vzbudilo so je večje zanimanje za narodne koristi. Da se je pa narod tako vzdramil in preprečil, da ga neso premamili z nobenimi lepimi besedami, da bi se z Dunajskimi punktacijami dal ponižati v podrejeno pleme, gre v veliki meri zasluga Mladočehom, ki se neso ustrašili nobenega truda, da so le odvrnili nesrečo od svojega naroda. Naj bi tudi prenovljena staročeška stranka prišla do veljave, vendar bode narod vedno hvaležen dr. Gregru in drugim, da bo o pravem Času opozorili ga na resno nevarnost. S spravo se je hotel preprečiti vsak daljši napredek naroda češkega, v narodnih kurijah bilo bi tisto orožje, s katerim bi nasprotniki znali preprečiti uresničenje vseb, še tako opravičenih zahtev naroda češkega. Važnost tega orožja znali bo nasprotniki slovanski dobro ceniti in zaradi tega bo tako priganjali, da bi se baš ta zakou rešil pred vsem drugim. In narod češki mora Boga zahvaliti, da se nakane nasprotnikov njegovih neso posrečile, j Mladočehi pa tudi letos neso v deželnem zboru popustili nobene prilike, da bi se ne poteguili odločno za pravice narodove. Posebno moramo omeniti interpelacije zastran tega, da prvi uradnik v deželi ne pozna jezika, katerega govori večina prebivalstva kraljevine češke. Če se je tudi od več stranij obsojala ta interpelacija, vender moramo reči, da je bila popolnoma umestna. Baš pod Taaffeovo vlado je posebno prišlo v navado, da se na visoka mesta imenujejo uradniki, ki ne znajo jezika narodovega. To ni več izjema, temveč postalo je že pravilo Moravski, češki in šlezijski deželni načelnik ne znajo slovanski. V tem mora vsak nepristranski človek videti preziranje slovanskega elementa. Izgovor, da ni dobiti sposobnih mož za taka mesta, je pač ničev. Češko plemstvo ima dovolj češčine veščih in sposobnih mož za taka visoka mesta, le ozreti se je treba na nje. Ni zadosti, da se slovanski element v diplomatičui službi sistematično nazaj poriva, tudi v notranji politični službi men druge, strastne ljubezni! Prosta je, popolnoma prosta, ide naj torej za glasom svojega srca. U peljali jo bodete v nov svet, v svet bleska in šuma, nepričakovanih razkošij: tam naj Be prosto in Brnelo razpneta kristalni peroti angeljske nje duše, naj se v njih 8 tisočerimi čarobnimi odsevi zablišči svit tega sveta, 8 kakeršnim je nisem mogel nikdar obdati. Ali prosim, zaklinjam vas: ljubite jo in ako ugasne vaša zdanja ljubezen, ljubite jo vsaj z bra-tovsko ljubeznijo. Moje oči bodo vedno uprte v daljavo, moje uho bo bistro poslušalo, moj duh jo bo večuo obletaval. Naj bo tisoč milj mej nami, o prvem vzdihu njene ranjene duše stal bom kakor pekoča vest pred vami in vaB spomnil svete, obljube, kakeršno čitam zdaj v vaših očeh. Ne ostavite je! Razven mene ni imela doslej nikogar na svetu! Naj vam vaši predsodki branijo, da jo postavite poleg sebe: bodite ji ljubimec, brat, prijatelj!" O poslednjih besedah je ostal z gomile in i desnico v slovo zamahnivši naglo ostavil razvaline. Ko sem vračajoč se v mesto z nestrpno roko odprl duri znanega vrtca, zagledal sem na oknu, v gostem venci traja nad vrsto različnih cvetlic se vedno prezirajo Slovani. S takim postopanjem grof Taaffe pač ne bode pridobil zaupanja slovanskih narodno8tij in slovanski zastopniki bodo gotovo vse vladne predloge glede sprave mej narodi VBprejeli z velikim nezaupanjem, če so vlada ne postavi na vse drugo na ustavno stališče, ter narodne jednakopravnosti Slovauom ne prizna le v teoriji, temveč jo izvrši tudi v praksi. To je jedina prava pot do sprave mej avstrijskimi narodi. Politični razgled. V L) ubijan i, 10. decembra. Državni »bor poj de dne 18. t. m na božične počitnice, ki bodo letos precej dolge, ker se po novem letu snidejo še nekateri deželni zbori. Pred Božičem mora državni zbor rešiti še budgetni provizorij. Pri tej priliki bode Be v zbornici razvila politična debata. Spravile se bodo v razgovor razmere na Češkem. Govori se, da bodeta pri tej priliki govorila tudi dr. Rieger in dr. Gregr. Prvi dosedaj še ni odšel v Italijo in baje baš te debate čaka, da se jo udeleži. Od vladne strani bodeta spregovorila grof Taaffe in grof Schdn-born. Levica bode pa za to debato odbralo tudi najboljše govornike. Of/erski socijalni demohratje. V nedeljo bil je v Budimpešti shod ogerskih socijalnih demokratov, katerega so je udeležilo 121 odposlancev raznih delavskih društev. Ta shod i<* zaradi tega pomenljiv, ker Bta se na nj»m združili obe delavski stranki na Ogerskem. Dosedaj je jeden del delavcev atal na narodnem, drugi pa na mej-narodnem stališči. Na tem shodu so se pa prvi odrekli naroduim načelom in se pridružili drugim tovarišem, ki smatrajo narodnost delavski stvari škodljivo. Došlo je shodu nekaj pozdravov od socijalnih vodij v ioozemstvu. Kraljice Natalije spomenica je sedaj najvažneji dogodek v srbski prestolnici. Spomenice ost naperjena je proti bivšemu kralju Milanu. Dasi poslednji ni baš priljubljen in se celo širi vest, da so ga iz Srbije prognali, je vender spomenica došla neprilično. Regentatvo, državni svet i u ministerstvo si vse možuo prizadevajo, da bi o spomenici ne bile parlamentarične razprave. Poudarjajo pred vsem to, da je obseg očetovskih pravic Milanovih ustavno določen, da pa spomenica sega v obiteljsko zadeve, ki ne spadajo v skupščine ob- skloujeno glavico solzeče se Julije. Pristopil sem k oknu. Ihteč se mi je podala listek z nastopno vsebino; „Draga Julija ! Zahvaljujem te na vsakem ljubeznivem pogledu, na vsakem stisku roke, na vsakem poljubu. Polagam ti nevenečo cvetje mej liste svojega spomina. Bodi srečna ž njim. Idem za zadačo, o kateri sem ti Čestokrat pripovedoval. Tvoj Karol." * Vozila sva se po boulevardih, poeetila gledališče. V očeh vseh sem čital občudovanje in zavist. Za Boga, ne bajni Holiterji, ki so se bliskali v njenih kodrih, niti dragocene naušnice, katerih nebrojni biserji so se kakor iskrice žarili in trepetali o vsakem kretu nestalne glave, niti drobno kamenje krasne pahljače, katero je igrajoča se roka hipoma odpirala iu zbirala v žareče sozvezdje, vso to je ni delalo predmet občnega občudovanja, temveč ljubeznivi, nežni obrazek z otroško veselostjo, na katerem ni bilo videti niti slutnje o lastni krasoti, niti o vsem bliščečem, okrog njega razobešenetn krasu. morje. Radidalna in liberalna stranka bo še nesta izrekli o tem kočljivem uprašanji, a vsa znamenja kažejo, d« se bodeta protivili parlamentarični obravnavi. Stvar obravnavala se bodo v tajui seji ju verojetno je, da se bode preko spomenice prestopilo na dnevni red, ako krttljica Natalija nema dovolj pristašev in zagovornikov mej skupsčinarji. Tovarne »a »vepleno kislino v Rusiji, Komisija za novo oboroževanje ruske vojske je razpisala konkureuco za načrte za zgradbo tovarn za žvepleuo kislino, katere naj bi slednje leto izdelale 25.000 pudov kisline, ki bi bo rabila za brezdimoi smodnik. Take tovarne bodo se zgradile v Peterburgu, Crnigovu in Kazauu. Projekti imajo se do 19. januvarja 1891 doposlati višji topničarski upravi. Trem najboljšim načrtom priznale so bodo premije, jednomu 5000, dvema pa po 1500 rubljev. Izseljevanje i* It asije je zaradi energičnih narede!) ruske vlade nekoliko ponehalo. Te dni je sicer hotelo nekaj kmetov se izBeliti, pa so jih orožniki na meji zavrnili. Vlada je zaukazala, da mora vsakdo, ki kupi posestvo od kmeta, ki se misli izseliti, posestvo dati kmetu nazaj, Če se ne izseli, dočim poslednjemu ni treba povrniti kupnine. Vsled tega ukaza sedaj kmetje tie morejo prodati svojih posestev. Šolsko vprašanje v Kemčiji* Nasprotniki klasičnega izobraževanja se skušajo okoristiti s cesarskim govorom. Besede cesar jeve, da šola ne sme uzgajati mladih Rimljanov ali Grkov tolmačijo tako, da je cesar nasprotnik klasičnih gimnazij. Privrženci klasičnih gimnazij pa skušajo cesarjev govor tolmačiti v svojo korist, če tudi čutijo, da bodo nekoliko morali odjenjati od svojih načel. Praškemu učnemu ministra se nekda stališče maje. S cesarjem se pl. Gosler ne ujema zastrau reforme srednjih učilišč. Zbornica poslancev pa ni zadovoljna z vladnim načrtom novega ljudskošolskega zakona. Konservativci so se žo v prvem branji izrekli proti vladni predlogi, isto tako tudi katoliški ctjutrum. Pa tudi svobodomiselna stranka ni prav zadovoljna z vladnim načrtom, če zbornica ljudskošolski zakon res odkloni, ne bodo ministru druzega kazalo, nego da da svojo ostavko. I*arnell* Paruellova afera dovela je do tega, da se je irska stranka razcepila. Nasprotniki Parnellovi izvolili so za svojega vodjo Mac Cartby-ja. Pamell bi se bil umaknil javnemu življenju, da se je Glad-stone odločno izrekel, da hoče podpirati irsko samoupravo. Vodja angleških liberalcev pa ni hotel v tej zadevi dati nobene jasne izjave, temveč je vedno naglasa!, da se mora najine j umakuiti Pameti, še le potem bodo daljša pogajanja mogoča. S takimi odgovori pa Parnellovi pristaši nikakor neso bili zadovoljni. Angleškim liberalcem ta izid nič kaj ne u^aja, ker se boje, da Parnell začne pajdašiti se z konservativci. Dopisi. Wt Dunaja 5. decembra. [Izv. dop.] Prešernova slavnost akad. društva „Slovenija" na Dunaj) 3, decembra 189 0.) Da proslavi 90letnico rojstva našega pesnika-prvaka dr. Fr. Ks. Prešerna, priredila je „Slovenija" v dvorani hotela „Pri zlatem križi" slavnostni kopcert , katerega se je udeležilo obilo odličnega občinstva, omenim naj le predsednika „Slovanske Besede" grofa Har-racha, predsednika slovanskega pevskega društva, g. dr. Bo u c hala; pesnika in pisatelja profesorja Stritarja, — državnega poslanca goBp. dr. Fer-jančiča; — mnogo Dunajskih Slovencev in Slo vanov, ter mnogobrojnih zastopnikov vseh slovau skih akademičnih društev. Obila udeležba ni bila Ko sva se vrnila v prijazni budoar, kako za-ničljivo je takrat odložila pahljačo na baržunasto zofo, kako naglo je snela soliterje iz las, zapestnice z rok in b kako preprosto, otroško udanostjo stisnila se je k meni! „Ah, kako rada sem zopet sama s taboj," Šepetala je. „Kako rada bi šla b taboj daleč, daleč odtod, na kak pozabljen otok, kjer ne bi imela niti svile, niti zlata, niti biserov, niti dragocenosti), ničesar, ničesar, samo tvojo ljubezen!" *■ * * Bil sem pri Cezarini. Kako veličastna postava, kako čelo, kake oči! Kuko duhovit je njen govor, kako izvrstni njeni dovtipi, kako rožno, genijalno lahkomišljeuo njeno naziranje življenja! Pri biserih šampanjca spomnil sem se Julijinih solz. Ali morem za nje! Ali je ne obdajam z vsem, kar more razveseliti oko in Brce žensko? Zivio šampanjec ! Kakor Venera stopa razkošje življenja iž njegove pene. Oblačno nebo. Žolto listje pada z drevja. V ti sivi obleki mi najbolj ugajaš, rodni kraj, šumeči le dokaz simpatij „Sloveniji", temveč v prvi vrsti dokaz, da šteje naš Prešeren mej vsemi slovanskimi rodovi obilo čestilcev. Gosp. dr. Matija Murko slavi) je v slavnostnem govorn Prešerna kot pesnika in domoljuba Ker upamo, da se bodi? govor priobčil celotno, omenimo le nasvet, ki se nam zdi velevažen in ki ga priporočamo svojim rojakom v tehtno premišljevanje in izvršitev. Naš narod naj bi pokazal, da spoštuje svoje zaslužne može, in da si hoče pridobiti, opiraje se nanje, več zaslug in več pravic Za Vodnikom naj dobi bela Ljubljana od vsega slovenskega naroda tudi Prešerna ! Čez 10 let, ko bodemo slavili Btoletnico rojstva Prešernovega, naj se odkrije v arci našega narodnega življenja nov znak duševnega jedinstva našega po zgodovini in okoluostih razkosanega naroda, spomenik Prešernov! Gospića Blaženka Ke r ni če v a znana nam je sicer bila Že od lanskega koncerta „Slovenije", čuli smo jo tudi pri drugih slovanskih koncertih; a baš zato radovali Brno se, da nam bo zopet prilika fuiti naravno in presrčno petje, vedeli smo, da nas bode zopet očarala, ter da se bo zopet divilo uho milobi njenega glasu, oko dražestnosti njenega obraza. Re-citativ iu arija iz Airne MaiMarta: „Puščavnikovega zvončka" našla je interpretinjo, katero bo Vile že Že pri njenem rojstvu bogato obdarovale, katerej so dale krasen glas, in toli dražestno vnaniost, da očaruje vsacega poslušalca. Zajčeva „Domovini in ljubavi" pretrgala je naivno veselost prejšnje skladbe. Entuzijastičnemu odobravanju sledila je kot nameček naša narodna „Luna >ije" ; in vzbudila burno priznanje, katero moramo pa računati pesniku Prešernu v ovacijo. — In zopet je morala pevkinja na oder, da nam je Še zapela Zajčevo: „Lastovkam". V koncertni ilustraciji „Po jezeru bliz' Triglava", katero lahko opravičeno stavimo na prvo mesto slovenske klavirske literature, spoznavamo umotvor, v katerem nas ne moti noben prazen akord, ker pisal jo je umetnik božjega daru, naš nikoli še zadosti . ocenjeui Anton F oe rs ter. To delo, ki izvira iz duha, ki je temeljito teoretično znanje spojil z bogato fantazijo, obojemu pa utlah-nil žar gorskega čuta, to delo tirja veščega in spretnega igralca. — Težko kompozicijo, zahteva-jočo dovršeno tehniko, veliko marljivost in živahnost v predavanji, igral je sin skladateljev, drd. Vladimir F o e rs t e r; in se vnovič izkazal mojstra na , klavirji. — Vsem Dunajskim Slovanom slavnozuani kvartet: gg. Chladek, Stiebler, Skrivauek iu Freund, znan in priljubljen je že v tolikej meri, da bi bila odveč vsaka hvala, vsaka recenzija; neprisiljena naravnost njih petja očaruje in premaguje slušatelje. — Srečni smo, da večkrat čujemo izborni čveterospev v „Slovanskem pevskem društvu" in „Slovanskej Besedi", ponosui smo, da si ga je pridobila „Slovenija" za svojo Prešernovo slavnost. S svojim predavanjem Slavik-ovega : „Tam v dali" — in Paukner-ovega „A dal li Pan Buh" želi bo zasluženo pohvalo. Možki zbori peli bo se dobro. Foersterjeva „Pohratimija", — poklonjena „Sloveniji", ukoreni-nila se je že do dobrega vsakemu pevajoč emu Slo-venjauu, pela se je tudi ta pot dobro in gladko. — Hajdrihova „Ercogovska" pa zahteva h krepkim efektom svojim velikanskega zbora, kakeršen žal, „Sloveniji" ni na razjiolaganje. — Zbore vodil je govor listja je najprijetuejši mojemu sluhu. Tako sva si podobna. Proč so najini cveti in spevi, sve-žest in sila. Tu sedim, mrk samotar, v otožnem gradu svojih dedov, mej knjigami in se zaprejam kakor pajek globlje in globlje v zamotano prejo svojih mialij. Zapisati hočem poslednje neveselo poglavje svoje mladosti. Cezarini sem žrtoval Julijo. Revica očitala mi je s početka samo s solzami in vzdihi ter s spre-meno dan na dan vidnejšo, naposled je pregovorila Odgovoril sem ji v razburjenosti s surovimi, brez-' ozirnimi besedami, iz katerih je morala spoznati, ' da ni več kraljica mojega srca. Dan na to ostavila * je na skrivnem za vedno sobe, v katerih sera jo s tolikim razkošjem obdal, ne vzeraši saboj nijed- 1 nega iz biserjev, nijedne dragocenosti, s katerimi * Bera jo tako bogato obdaroval, ostavila jih je v preprosti obleki iz švicarske samote in iginila brez * sledu v morji Pariških hiš. Pozabil sem je v naročji zapeljive Cezarine in njenih naBledujic, pri bisernem šampaujci, v vrtinci uživanja. i iDalje prih.) častni pevovodja „Slovenije" neumorni delavni Jan J i f i k, ki že dolgo vrsto let z vedno jadnako mar- Jjivostjo in vedno jednako ljubeznijo vodi p^tje „Slovenije". Zavednemu češkemu rodoljubu bodi zagotovljena vedna hvaležnost Slovenjanov, ko bo tudi sedaj v znak priznanja in zahvale poklonili svojemu pevovodji Javorov venec. Bratsko akademično društvo „Zvonimir" sodelovalo je pri petji, r*zun tega prevzel je tamburaški zbor dve točki programa. V Katkičevem „Z bogom more" igral je brač solo g. J. Bartulič, spremljan od malega tamburuškega zbora. — Z velikim naudušenjem bil je vsprejet velik tamburaški zbor F Janda: „Venćek slovenskih narodnih pesen". Pod spretnim vodstvom g. Gilminga svi-ral se je izborno; jugoslovansko narodno glasbeno orodje, tamburice, priljubile so se hitro Dunajskemu občinstvu; v novic pokazalo je društvo „Zvonimir" kako krasen in velečasten efekt napravi njegov znani tamburaški zbor z izvrstnim svojim sviranjem. V nameček igrati so se morali najpriljubnejši slovenski in slovanski nape vi. — Koncert „Slovenije*1 bil je v istini krasen, v reden društva, in dostojni« proslava Prešerna. Da pa se je izvršil tako izborno, zato smo iskreno hvalo dolžni gdč. BI. K e r n i če v i, slavnemu slovanskemu pevskemu društvu in bratskemu društvu „Zvonimiru", ki so rado vol j no prevzeli sodelovanje in mnogo pripomogli k lepi zvršitvi. A tudi „Slovenijani" sami •storili so vsi v poloej meri svojo dolžnost. Po koncertu pričela se je jako živahna, vender po vsem prosta zabava, ki nas je združevala šo do rauega jutra. Slavnost našia je svoj odmev tudi mej Slovenci v domovioi; priča temu bo brzojavni pozdravi, ki Bino jih prejeli , in katere hočemo navesti, končujoči svoje poročilo : Glognitz. — Z vrha orjaškega Semeringa kličejo velikanu Prešernu in ujegovim čestilcem gromovito : Slava! Poklukar, Pfeifer in soproga, Klun, Nabergoi. Gorica. — Prešerna pred nami vihra zastava Voditelju pevcu kličemo: Slava! Modic sinovi. Gorica. — Slava Prešernu! D o v g a n, F a b j a n, V o d o p i v e C. Gradec. — V duhu bratsko združeni z vami radujemo se današnjega vašega Blavtja ter kličemo: Slava! našemu pesniku prvaku. „Triglav". Gradec. — Uz bratsko pozdravijo čestitamo vam proslavi devetdesetgodišnjice velikega pesnika Prešerna Srbsko akad. društvo. „Straži lov o". Ljubljana. — Prešernova domovinska ljubezen ostani nam uzor do groba ! Na lepi vaš domovinski praznik pošiljamo iskrene slovanske pozdrave. Dr. Tavčar, Ivan Hribar, dr. M a j a r o n. Krško. — Slava našemu najodličuejšemu pesniku! Živeli njegovi čestilci! Ostanite zvesti narodnim načelom, potem bo narod večno Btal. Krški narodnjaki. Ormož. — Ob devetdesetletnici pesuika velikana pošiljamo gorke želje v nebeško višino, da čuva Bog naš rod in njegove svetinje. Slava dr. Prešernu ! Slava slaviteljem ! O r m o ž k e Slovenke. Pazin. — Slovenjaui bodite kakor do sedaj čestilci in širitelji Prešernovih uzorov! Bivši Slovenjani, Kos, Okretič, dr. Rybaf. Praga. — Bratfi! V duchu s vami a osla-vujeme velikeho basnika vašeho, neeht šlechetne ideatv a snachv, jichž vždy byl nadšenym hlasate lem. najdou ohlasu v srdci celeho slovanRtva. Za „Slavii" Beadl. Trst. — V duhu proslavljamo z vami i mi pesnika velikana, oduševljeni za one ideale kakor on: prosveto in svobodo. Prešernu večnaja pamjat! i vam njegovim čeatilcem : Živeli! Slavjanski osmošolci Tržaški. Zagreb. — Prešerna je prešinj'd ogenj rodo ljubj a in blagor človečnosti, isti ogenj naj vedno ogreva tudi vas, mlade čestilce, in slovenski narod bode imel naudušenih borilcev za vsestranski napredek. Ce lest in. Zagreb. — Slava neumrlumu pesniku Prešernu; živela „Slovenija" živela sloga mej Slove-nom! Andreja Lenarčič, kr. profesor. Domače stvari. — (Državni zbor) rešil bode do božiča razveo državnega budgeta tudi zakon o rekrutib, zakon o preskrbljevanji vojaških vdov in sirot, zakon ob ukvartiranji bosenskega vojaštva, zakon o lokalnih železnicah, pogodbo z [talijo in predlog poslanca Roserja, da se ustanovi državni zdravstveni urad. — (Nova »Pro Pa tria".) Ministerstvo je potrdilo pravila novega društva »Lega nnziouale", katero boda Italijanom nadomeščevalo razpuščeno „Pro Patrio". — (K ljudskemu štev il j en ju.) Kakor javljajo hrvatski listi, izdala je hrvatska vlada ua-redbo, s katero se određuje, da sodelujejo pri predstojećem ljudskem številjenji tudi ljudski učitelji, ki bo v prvej vrsti pozvani, da pouče narod, ker najbolje poznajo njegove okolnosti in poznajo sami korist taeega popisa. Tudi pri nas podaje se lepa prilika, da stori naše učiteljstvo bvojo narodno dolžnost in pouči narod o veliki važnosti, katero ima ljudsko številjenje v narodnem oziru. ■** (Pritožba.) Piše se nam iz Ljubljane: Čudna naprava jo na našem učiteljišči, da je še cerkvena propoved nemška. Ne vem čemu je to, ali se da božja beseda bolje v nemščini izraziti, ali se mora vsaka priložnost porabiti, da se prihodnji slovenski učitelji dovolj nemščini priuče. Ako je poslednje, potem jo božja služba nekako sredstvo izobrazbe v nemščini. Verouk uči se v slovenskem jeziku, torej bi tudi propoved bila lahko slovenska. — (O Foersterja „Ljubici") piše mu zikalni referent zadnjega koncerta slovanskega pevskega društva v Dunajskem Češkem Časopisu „Vest-niku" naslednje: „Glavna novost koneeita bil jo velik mešan zbor slovenski, Ant. Foersterja „Ljubica", posvečen društvu. Krasua, resna skladba, jako skrbno pisana, priča o umetniški zrelosti skladateljevi". — Kakor že znano, vBprejeio je tudi slovensko pevsko društvo na Ptuji to skladbo v program svojega prihodnjega velikega koncerta. — (Iz pisarnice „Dramatičnega društva".) Slovenske pisatelje posebe opozarjamo na inserat v današnji številki. „Dramatično društvo" razpisuje namreč nagrado za libreto operete. Lansko leto je imelo društvo sijajen uspeh, iu tako je upati, da Be tudi letos odzovejo Blovenski libretisti. — Za novo deželno gledališče bode priredil sloveč slovenski pisatelj Jurčičevo nVt roni ko Deseni-ško". — Prva opereta bode letos dne 21. decembra. — (Streljsko društvo „Ljubi j an-skega Sokola".) Vsem gospodom streljcem se naznanja, da bode od sedaj nadalje streljanje vsak petek v čitalnični restavraciji. Začetek ob x/28. uri, konec upisovanja točno ob 9. uri. Na zdar! Odsek. — (Tukajšnji gimnazijci,) ki se hočejo drsati, dobili so daues izkaznice. Drsališče jim je določeno na „Keruu" v Trnovem. Telesne vaje, mej njimi tudi drsa nje, se bodo odslej po vseh srednjih šolah skrbneje gojile. Kakor čitamo v časopisih, odpustili so učencem francoske gimnazije v Berolinu celo popoludanski pouk, da se morejo drsati. — (LahonBki otroški vrt na Greti,) to jo dedščino razpuščene „Pro Pa tri a" bode vender le mestni magistrat Tržaški odprl še tekom tega meseca, kakor poroča „Ediuost". Da je namen zavodu Sloveustvu nasproten, to pričajo že gornja imena ustanoviteljev in njih naslednikov. To bode res prava narodna morilnica, pred katero bi se moral varovati vsak jiošten Slovenec in ne izročati jej svoje dece, temveč, ker je otroški vrt slovenski na Rojanu, v kratkem pa se osnuje jednak tudi na Greti. Jedino v te pošiljali naj bi zavedni slovenski stariši svoje otroke. — (Dunajski Slovani in ljudsko številjenje.) Znano je, da na Duuaji prebiva blizu 300.000 Slovanov in da njih število narašča od dne do dne, če se tudi skuša od gotovih stranij to prikrivati svetu, ter naglašati, da Dunaj je čisto nemško mesto. Mestni magistrat Dunajski bi pač rad pustil izginoti veliko število na Dunaji živečih Slovanov. Osnovalo se je pa več odborov slovanskih, katerih naloga bode, pri bodočem številjenji skrbeti za to, da vsi na Dunaji bivajoči Slovani zapišejo svoj slovanski „občovalni jezik". Delovanje teh odborov bode gotovo rodilo dober sad, in se je nadejati, da bodje številjenje dalo še večje število Slovanov, nego je to bilo pri dosedanjih ljudskih popisih. — („ S I o v a n s t v o ve svych zpčvecb".) Te izborne zbirke, ki jo izdaje g. Ludvik Kuha v Podebradeh, izšla sta 52. in 53. zvezek. V njih je 34 črnogorskih pesmij. Gosp. Kuba, ki je prepotoval vse slovanske zemlje, povsod nabirajoč krasne narodne napeve, podaja v svoji zbirki toliko izvirnega blaga, da bi njegovo delo pač zaslužilo splošno zanimauje in da bi njegova knjiga nahajala se v vseh boljših narodnih krogih. Vsak snopič stane samo 40 kr. Slovenskih pesmij zapisal je g. Kuba 123, vsa ta zbirka stane 4 gld. 40 kr. — (Ruska biblioteka) bode naslov zbirki, ki bode prinašala v zvezkih, izhajajočih po dvakrat na mesec, najbolja dela ruskih pisateljev, Tolstoja, Dostojevskega, Gogolja, Turgonjeva, Sčedrina iu drugih. Pričela hode z jednim iz-mej najzanimivejili del Tolstoja „D j e t in s t v o", potem prideta istega pisatelja „N e d o r a b 1 o s t ■ in „Mladost". Pojediui zvezki bodo \) * 25 kr. Prijateljem ruske literature bode gotovo ustrezala ta izdaja v hrvatskem jeziku. — (Koslerjeva pivovarna) stalno napreduje. Letos zvarila bode do 50 000 hektolitrov piva, kar je dokaz, da je pivo dobro in vedno bolj priljubljeno. — (Za šesto župno cerkev v Trstu) nabranega je po zadnjem izkazu 10.136 gld. 52 kr. Daljne prispevke in darove vsprejema škofijski ordinarijat, čč. gg. župniki in člani odbora za zgradbo nove cerkve. — (Vreme.) Neugodno vreme zadnjih dnij, ko smo imeli vedno dež, sneg, ulice in trge pa polne blata, obrnilo se je na bolje. Pomrznilo je, dnevi so jasni in solnčui. — (Za lovce.) V gosp. Galeta lovišči v Bistri ustrelili so v nedeljo 19. v ponedeljek 16 srn. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) je bil dobro obiskan. Prignale se je 545 konj in volov, 475 krav, 64 telet, vkupo 1084 glav. Kupčija s kravami in voli bila je prav dobra, s konji pa srednja. — (Razpisano) je mesto zemljiščnega knjigovodje pri okrajnem sodišči v Konjicah. Prošnje do 15. januvarja. Telegrami „Slavenskomu Narrjdu". Lvov 9. decembra. Rusinsko politiško društvo „Narodna Rada" izteklo je poslancu Romanczuku, ker je v gališkem deželnem zboru razvil rusinski program in pričel pogajanja z vlado glede rusinske poravnave, zahvalo in zaupanje. Lvov 9. decembra. Lvovski uradni list imel bode od 1. januvarja naprej rusinsko prilogo. Kolonj 9. decembra. Iz Peterburga javlja „Kolnische Zeitung" : Pri vojaških oddelkili po zapadnih gubernijah se poslednje tedne znatno pomno/.uje število zdravnikov, zlasti pri pešpolkih. Vsak dan se dosluženi zdravniki pri četah na zahodu na novo nastavljalo ali pa novi zdravniki premeščajo tjakaj. Beligrad 9. decembra. Skupščina vspre-jela načrt koncesije, po kateri bode Marschal iz Londona v Niši napravil klavnico, v kateri se bode vsako leto poklalo po sto tisoč prašičev. Beligrad 9. decembra. Garašanin dobil brezimno pismo, v katerem se pozivlje, da v desetih dneh ostavi Srbijo, sicer bode umorjen. Beligrad 9. decembra. Danes priplul semkaj prvi ruski parobrod z imenom „Tiflis". Rim 9. decembra. Kralj vsprejel ostavko začasnega finančnega ministra Giolittija in imenoval Grinaldija začasnim finančnim ministrom. Beligrad 10. decembra. Kadikalna stranka volila odbor zaupnih mož, ki imajo od vlade vsprejeti pojasnila o zadevah kraljevske hiše. Skleuilo se je, da se kraljice Natalije spomenica brez prilog prečita, potem pa preide na dnevni red. Cetinje 10. decembra. Na meji pri Odsinji bil boj mej Črnogorci in Malisori. Poslednji so začeli. Na vsaki strani dva mrtva. Vlada storila korake, da se nadaljni boji preprečijo. Bazne vnesti. * (Paro b ro d n o društvo v Črnigori.) Iz Cetinja javlja se „Obzoru", da se je tam na novo začelo misliti na osnovo parobrodnega društva, katerega parniki bi plovili po Bojani in po S-tader-skem jezeru, trije večji parobrodi pa bi održavali zvezo mej Barom, Trstom, Malto in Marse-ljom, eventuelno plovili bi tudi v Carigrad in Odeso. Ako se ta misel uresniči, placirale bi se delnice v Rusiji in ponudile bogatim srbskim trgovcem v Dubrovniku »n Trstu in v drugih mestih, ki bi hoteli udeleževati se tega podvzetja. * (Slavni ruski «likar Vereščagin) nastanil Be bode stalno v Moskvi, kjer so bode posvetil popolnoma izdelovanju nekaterih slik iz ruske zgodovine. Kakor poročajo „Novosti* je atelijo Ve-reščaginov okrašen tako bogato, da je predmet splošnega občudovanja. Za nove slike bode si vzel slavni umetnik snov iz nekaterih zgodovinsko znamenitih vojn ruskih. V tej stroki slikanja je Vereščagin, kakor znano, nepresežen mojster. * (Sibirska železnica.) Kakor poroča „Novoje Vremja", je zgradba Sibirske železnice uprašanje, katero bode skoro rešeno in se bode grajenje pričelo brez zamude. Omenjeni časnik poudarja veliko strategično in trguvmsko važnost te železnice, ki bode tesna zveza mej Rusijo in severno Ameriko. * (Umrla vsled zdravljenja po Ko-c h o v i metodi.) V Inomostu je umrla sedemnajstletna deklica, ko so jo poskusili zdraviti po Kochovi metodi. Mezga je nanjo mnogo huje upi i Vala, nego na druge bolnike, temperatura se je nenavadno po-vekšala in čez 36 ur je bolnica umrla Ta slučaj kaže, da treba velike previdnosti pri tem novem zdravljenji. * (Bero lin« k o prebivalstvo.) V Berolinu je sedaj 1,574.485 stanovnikov. Pred desetimi leti je nemška prestolnica imela še le 1,122.885 in pred petimi leti 1,315 287 stanovuikov. * (R o p 1 r h k i napad v ž e I e z n i š k o m v a-gonu.) Dne 5. t. m. je na progi Lyon Livron prišel v voz I. razreda ropar in nekemu potniku nastavil nož na vrat, rekši: »Denar ali življenje!" Potnik je hitro dal denar in uro in ropar je odšel iz vagona iu bežal čez železnični nasip. Oropani potnik je hitro dal znamenie, da ustavijo vlak. Ko se vlak ustavi, je hitro železniško osohje z nekaterimi potniki šlo lovit tatu in so ga res prijeli v osobi nekega Portugalca. * (Pol mi 11 j o na škode) je napravil ogenj dne 23. novembra v jutni tovarni v Neufeldu. Pogorela je vsa zaloga blaga. Tovarno so pa rešili. * (Požar v tovarni za špirit.) Dne 27. novembra je v Budimpešti v Grumvvaldovi či stiluici za špirit nastal ogenj. Hitro so uradniki odprli zatvornice in velike množine špirita je steklo v mestne kanale. Ostali špirit so pa gasilci lahko pogasili, škode je kacih 8000 gld. Mašinist je močno poškodovan na roki in na hrbtu. * ( B o 1 z a n s k o m e r a n s k a železnica.) Na tej železnici se je 2e dvakrat pripalila neprijetnost, da je vlak obstal, ker je v lokomotivi zmankalo vode. Potniki in železniško osobje morali so hitro vodo donašati, da je mogel vlak dalje. Gotovo se je marsikak potnik lepo zahvalil, da je moral za železnico še taka deia opravljati, ko jo poprej vožnjo plačal. * (S hudičevim oljem jo je polil.) V Gradci spri se je mnogokrat kaznovani urarski pomočnik Oton Biilz v gostiInici s svojo ljubico in jej je ulil v obraz steklenico huiiičevega olja. Re-vica je močno obžgana po obrazu in prsih in so jo morali oddati v bolnico. Zločinec je ubežal. * (Pogorela gledališča.) V letošnjem letu pogorela je cela vrsta gledališč. Na Novega leta dan pogorelo je Curiške gledališče. Poškodovan ni bil nihče. Dne 3. januvarja pogorelo je gledališče v Porthu na Angleškem, dne 7. januvarja sta pogoreli gledališči „Teater de la bourse" v Brnselji in „Alcazar" v Mavru. Dne 13. januarja pogorelo je gledališče v Montaubanu na Francoskem. Dne 20. februvarja pogorelo je občinsko gledališče v Amsterdamu, dne 24. marca pa mestno gledališče v Brombergu. Dne 11 junija pogorelo je Variete-gledališče v Brocklynu. Dne" 29. junija nastal je ogenj v Theatre Moliere v Brnselji mej predstavo. Nastala je bila velika zmešnjava iu je več ijudij bilo poškodovanih. Dne 16. avgUBta je pogorelo gledališče v Manchestru. dne 26. avgusta pa Pariška panorama d^ la Bastille in pa gledališče v Chicagu. Dno 2. septembra pogorel je Ldhrov Tivoli v Bremenu, dno 5. Heptembra Arena-gledališče Kalyp80 v Catanii, dne 18. septembra je pogorelo gledališče Louchesko v Bevernem departementu mej otroško predstavo. Zgorelo je 8 otrok, 27 se pa težko poškodovalo. Dne 1. oktobra je pogorelo gledališče Hippodrom v Bordeauxu, dne 3. novembra je bil ogenj na odru galerijskega gledališča v Bruselj i * (Žena s petdesetimi milijoni.) Velika izguba zadela je angleško liberalno stranko, ker je umrla soproga lurda Roseberry-ja. Pokojnica bila je hči Rodšildova in je svojemu možu prinesla za doto petdeset milijonov. Pokojnica, če tudi Židinja, znala si je pridobiti veliko veljavo v angleškem aristokratskih krogih. Ko je bil njen soprog mini-ter, se je govorilo, da prav za prav le soproga njegova vodi ministerske posle. Za volilne agitacije je pokojnica mnogo izdala in skrbela je tudi jako za ubožce. * (Ženin in nevesta 8 123 leti.) V Bernlinu poročila sta se pred kratkem 51 letna hči že davno umršega pastorja in 7 21 e t n i računski svetnik. i i u 11 ti. <> sredstvo. Moli-ovo „Francusko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskili in revmatičnih hole/.uih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah pO deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3(55—16 i jjmjikei mrli Mtoji z» vn« leto gld. 1.4iO ; za pol gl — , H8 90 Zlata renta......, \07 65 — „ 107 70 f>°/0 marena renta .... , 10106 — „ 10215 Akcij- narodne banke . . „ 5»79 — — „ 981 — Kreditne akcije.....„ 304- — — „ 302— London.........'15*05 — , 115-65 Srebro........„ —— — „ Napol......... „ i> U — . 9 11 C. kr. cekini .... . „ »46 — , IV45 Kemik« marke ..... rt J 6~>0 — . 56- 5V4 •V,, driavae srečke iz I. 1854 Sffio 131 gld. — kr. Državne arečke M 1. 1864 100 . 177 „ 50 . Ogcrska zlati renta 4°/0....... 102 m 50 , * igeraka papirna renti 5»/0 ...... 99 . 70 , Dunavu .eg. Srečke 5» 0 . . . Ju) gld. 120 . 50 , 7. mlj. obč. avstr. 4»V/o zlati zast. listi . . 113 , 50 „ Kreditne srečke......1l 11 lil lil U^IJllit/, lahko čistilno domače sredstvo. Teh krogljic velja: I škatljica 8 15 krogljicami 21 kr., I zavoj s 6 škatljicami I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvl proti povzetju I gld. 10 kr. (Je se poprej pošli« denar, velja s poštnino prosto pošiliatvijo vred: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr (Manj, nego 1 zavoj se poslati no more) Prosi se, da se izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevajo in se pazi na to, da ima napis na pokrovu slednje škatljice imenski počrk J. Pser-hofer-ja, kakeršen je na navodilu, kako se rabijo, in sicer v rudeci pisavi. J. I* -.erliofer-jit. 1 lonček 40 kr., s frau- lonćck gld. 1.20. 1 Htekhnica 60 kr. 1 Ska 35 kr., — s Angleški balzam, Fijakarski prsni prašek, t'rankovano posiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada JajMJS za rast las, 1 Škatljica 2 gld. Univerzalni obliž s"",,,e'- 1.....• rlio I« - r- j it. še iredstvo •k 60 kr., s t'rankovano Ozeblinski balzam kovano posiljatvijo G5 kr. Trp0tČ6V SOk, 1 »teklenloa 60 kr. Ameriška maža za protin, J Prašek proti potenju nog, jjiftftR s t'rankovano posiljatvijo 75 kr. T?fli7am 73 trn^n 1 ■teklenica 40 kr., s fran-O&LA&Ul 4& gttiU, kovano poSilJHtvijo ti5 kr. Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenica 93 kr, R.izen tu imenovanih preparatov so v zalogi vse tu- in inozemske farmacovtione specijalitete, objavljene v avstrijskih časopisih, iu se vsi predmeti, ki neso ba3 v zalogi, na zaht'jvanje točno in po ceni preskrbe. — PoltllatVta po ponll se najhitreje izvršujejo proti predpofiiljatvl denarja, večje pošiljatve tudi proti povzetju /.noska. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina mnogo nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. -861—4) posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol riei^.""'" uiaee sredstvo proti slabemu prebavljenju, 1 za-motek 1 gld. " v Ljubljani. „Dramatično društvo" razpisuje s tem nagrado (905) 5O goldinarjev za libreto operete, najmanje jedno uro trajajoče. Rokopisi se sprejemajo «lo 1. aprila I.S1H. V Ljubljani, »dne* 10. decembra 1890. Za „Dramatično društvo" : Predsednik; Tajnik: Dr. Ivan Tavčar. Anton Trstenjak. 1 I olje iz kitovi h jeter I Dorsch-cvo hhmKii jsc, uujHveže)še lu uujupliviiejse vrste iiM-.li« in:tli-.» ol£e ir. kltovlli Jeter. Ntnroj>rev«.kr|«-no Hr«'(lN*Lyo proti kiislju, zliiMtl |»rl plućnih boleznih, Hkrofeljulk lt«l. Bergennko l)orseli-i>vo olje iz klrtovili jeter v trioglatih steklenicah 1 trlil. (793—13) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na V I j (|}>lj:illi. ri.i 3! <>Htuem 1 l'^ll 11* ■■»•■{iffJ❖❖(■H*** SE*- oESLi '-^^■^♦■■♦♦i Samo nekaj dnij še! Žrebanje že dne 16. decembra 1890 ogerske državne dobrodejne loterije. Glavni dobitek 6€»f®HH goldinarjev. Vsi dobitki 160.000 gld. Snrl.f i»o 2