fUTRA:
•mrnnm
Nov davčni izum v Jugoslaviji
- - IZPREMENI SE SAMO OBLIKA, EFEKT PA OSTANE ISTI.
BEOGRAD, 19. decembra. Radi današnjega pravoslavnega praznika ni bilo nobenih važnejših političnih dogodkov. Si-no& je imel ministrski svet peturno sejo, na kateri je sklenil, da s 1. januarjem 1929 °dpravi dohodninski davek. Istočasno pa ie bilo tudi sklenjeno, da se izenači finančni efekt tega davka z zvišanjem raznih
drugih direktnih davkov. Tako se izpre-meni samo oblika, efekt pa ostane isti.; Davčni odbor bo o tem razpravljal že na svoji jutrišnji seji. Ker opozicija v tem vprašanju za nobeno ceno noče odnehati, ni izključeno, da pride jutri med vladno večino in opozicijo do zelo ostrih spopadov
McSilni film
VOLILNA VIJAVICA. — MARIBORSKI »SERBUS«. — GOVORICE ČEZ DAN. ZAVEDNI NAPREDNI VOLILCL — VEČERNI INDIJANSKI PLES. — KRU* LJENJE PO ULICAH. — RDEČA IN ČRNA ZASTAVA.
Maribor, 18. dec. zvečer, 'ker je na petih važnih mestih silno, Vse je zeblo v nedeljo zjutraj tako, s^no zaposlen.
Srtefis’ zameti po vsej Evropi
NEPRIČAKOVANA OSTRA ZIMA. — VELIKE PROMETNE OVIRE.
BEOGRAD, 19. decembra. Po vsej Južni Srbiji divjajo veliki snežni zameti. Promet je večjidel ustavljen, brzojavne in telefonske zwzc so pretrgane. Iz Beograda so bile odposlane pomožne lokomotive s snežnimi plugi na vse strani, da haj deloma očistijo proge in omogočijo najnujnejši promet. Najvišja temperatura v Beogradu znaša 15 stopinj pod ničlo.
DUNAJ, 19. decembra. Na Nižje Avstrijskem vlada že tri dni silna zima. Po
nekaterih dunajskih predmestjih so morali radi velikih množin snega ustaviti tramvajski promet. Vlaki imajo velike zamude. Na elektrificiranem delu proge Dunaj—Baden so nastale močne poškodbe.
PARIZ, 19. decembra. V Franciji je padla temperatura 15 stopinj pod niuo. Most čez Seino pri Tuillerijah je tako zatrpan z ledom, da so morali priti oddelki pijonirjev in led razstreliti.
Mariborska oblastna skupščina
Današnjo sejo mariborske oblastne skupščine je predsednik otvoril ob 10.30. ugotovil sklepčnost ter zaprisegel dva nova poslanca: Lisjaka (HSS) mesto odstopivšega dr. Šebast-fena in Matjašeca (SLS) mesto odstopivšega posl. Baša.
Tajnik je nato prebral nujni predlog Poslanca dr. Vebleia in tovarišev glede stališča oblastne skupščine na-Pram grozeči nevarnosti ukinjenja ljubljanske univerze. Po kratkem pojasnilu o obravnovanju nujnih predlogov podeli predsednik besedo predlagatelju. Posl. dr. Veble je v krajšem govoru priporočil skupščini protestno stališče, kakoršno je zavzelo tudi ljubljanska skupščina. Za nujnost predloga so se zavzeli tudi za HSS-Klub posl. dr. Odlč, za socialiste posl. Grčar, za demokratski klub pa posl. Petovar. Slednja dva s pozivom, naj se večina tudi potom svojih članov v vladi in vladni večini odločno zavzame za obstoj slovenske univerze.
Po soglasnem sprejemu predloga se je prešlo na dnevni red: oblastni proračun. Predsednik je pojasnil, da se je moralo čakati s proračunom, ker razmere med centralno vlado in oblastno skupščino še niso bile jasne. Končno je pa le izšla ministrska ured ba, po kateri morajo preiti na oblast posli ministrstva zgradb, zdravja, kmetijstva in deloma socialne politike s krediti, predvidenimi v državnem proračunu, do 1. aprila 1928.
Predsedstvo skupščine je predvidelo sledeči potek proračunske razprave; danes dopoldne poročilo finančnega referenta, po poročilu zaključek plenarne seje. proračun se izroči fi
LEPA PRIREDITEV TRGOVSKE IN OBRTNE MLADINE.
V nedeljo, 11. dec., je priredilo Izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine v Mariboru v natrpano polni mali dvorani Narodnega doma svojo I. javno akademijo.
Spored je bil prav pester in kaže, da se društvo razvija in tudi dela. Sodeloval je lastni orkester in tamburaški zbor, ki sta oba izpolnila nad polovico programa in častno. rešila svojo nalogo. Vse glasbene točke so bile precizno izvajane. Manjkalo je sicer tu in tam u-branosti, kar pa splošnega ugodnega u-tisa ni motilo.
Predvajala se je nadalje šaljiva enodejanka »Lotkin rojstni dan«. Improviziran oder in slabo maskirani igra’či — izjemo je delal le eden — niso ravno prijetno vplivali. Diletantom kar je samo po sebi razumljivo — manjka gledališke rutine in uglajenosti, vendar so pokazali precej zmožnosti. Igra sama na sebi je res le veseloigra in nič več, pa še to prej slaba kot dobra komedija.
Isto moram omeniti o naslednji eno-dejanski komediji »Dve teti«. Ima sicer na koncu celo svoj »fabula docet«, toda zgodba je preveč konvencionalna in težko prebavna. Igralke so bile prav slabe. —
O »Tihotapcih« pa je skoro Škoda Izgubljati besede.
Želeti bi bilo, da bi društvo mesto teh treh komedij, vprizorilo le eno večde-jansko igro, četudi komedijo, — saj ne manjka dobrih komedij — in moči, ki so tu razcepljene, vporabilo skupno pod veščo roko kakega režije zmožnega člana. In prepričan sem, da uspeh ne bo izostal.
H koncu omehim še obe deklamaciji, ki sta pokazali, da gdč. dcklamatorka razpolaga z lepimi zmožnostmi.
Borza
da so jim škepetali zobje. Zavela je volilna vijavica, ki je pustila svoje sledove na zidih, telegrafskih drogih in celo na straniščih ... Tudi pismonoše so bili mobilizirani in kakor natovorje ni mezgi, ki so (po sv. pismu!) spremljali bogato karavano svetih treh kraljev, so se pod težo Žebotovih osebnih pozivov ter druge volilne »literature« kar šibili... Ubogi reveži, katerim ne pade na um, zahtevati priboljšek za take akordne napore... Upamo pa, da jih zlati Žebot ne bo nikdar po-
/Pa še na eno duhovito domislico ga dne ne smemo pozabiti. Napre-en volilec je prišel na idejo, odkod izvira ime »Zebot«... (to je priimek predvolilnega »zlatega človeka«, sedaj »Mariborskega Serbusa«! Op. por.). Odgovor! Ker vedno vsakemu in povsod govori z medeno prepriče-valnostjo: »2e bo, že bo, že bo...« »T« na koncu imena pa je baje začetna črka gotovega naslova...
To je bilo predpoldne. Morda ja kdo drugi, recimo kolega »Spectator«
zabil. — Cul sem precej pikre opazke [več opazil, če je bil doma. — Tudi
; popoldne je minulo in je prišel ve-
iz ust takega siromaka in pravilno pripombo, da naj si SLS za svoje športe uvede posebno pošto, katero bi naj oskrbovali Orli itd. Dober, umesten predlog!
Med najbolj agilnimi priganjači je bil neizogibni znani zlati človek, imenovan »Mariborski serbus«, kateri
;čer... Kot znak izredne dopadljivosti- božje nad mariborsko komunalno politiko je prišla nad zidovje in v ulice tako neusmiljena vijavica, da so nosovi kar oledeneli.
Po oni Stritarjevi »vrane družijo se rade« so nastale skupine in skupinice,
naslov si je stekel tri dni pred voli-1^ so Živahno komentirale zadnjo Pl-
tvami s tem, da je vsakogar, ki mu je pritekel čez cesto ali mimo njega, nahrulil s svojim »Serbusom«... Mariborčani, ki so dobri poznavalci zlata, so se prepričali, da »Serbusovo« zlato ni enostavno, merjeno po karatih, ampak zelo masivno double-zlato.
rovo zmago Eselesa. Ta večer sem slišal klasično paralelo o rdeči in črni zastavi, vredna da se zabeleži »ad perpetuam rei memoriam«. Skupina: Dva, trije duhovniki, nekaj civilistov. Pride mlad fant čez državni most in raportira:	»Socijalisti	so	pripravili
godbo in rdeče zastave...« — Tedaj razkorači možakar.
XT , x ...	. „	,	.	se razkorači možakar. oČividno sta-
Na pred večer volitev m čez dan je rejgj cerkovnik in reče s slovesnim
bilo ledeno mariborsko ozračje polno patosom* interesantnih govoric. Poleg nceste- ‘ tičnih »vicov« eseles-provenience je nadlo mnoo-o klasičnih opazk na račun Eselesa. Tako je rekel mesar, ki je čital »Serbusovo« zadnjo volilno epi-stolo: »Ko bi ljudje vedeli, kako poceni je Hetina, bi vsi mesarji šli rakom žvižgat...« — Drugi je zopet menil, da ni vse zlato kar se sveti
Tudi na račun navlihastega » riborčana« je padlo precej pikrih, a skoro vse so izzvenele v »so.ripta ma-nent« (pisano ostane). »Treba je sbra
»Nikdar več ne bo na rotovžu rdeče
zastave!«
»Kakšna pa? zinem radovedno... »Črna je naša, da razumete! Črna zastava bo plapolala na našem rotovžu!«
»Dobro si se odrezal!« sem zinil z ozirom na prisotne, ki so se spogledali »Ma 'n za^e'* Preveč navdušenega prista-‘ ša miriti ter mu razlagati pomen črne zastave... O jerum, o jerum...
I Meni pa je bilo milo pri srcu za
niti te paoirnate obljube in ob nriliki ,m°i rj5*lieni Maribor, ki Ima sicer raz-prileti pobožno gospodo za krščanski . se zav'ie v črnino v znak Ža« jezik«, sem slišal postarnega gospoda- ,oso m pokore nad grehom svoje sle-kronskega penzijonista, kateremu je	, z^o sem sklenil, da to Izvir-
zlati »Serbus« obljubil zlate hribe celo 110 Parakojo o crni in rdeči zastavi
otmem večni pozabi. Mogoče mi bosta narod in domovina za to drago-
za — Božič...
Tudi »Nemci« so se navduševali za ; ceno odkritje nekdaj odkrito hvalež-
LJUELJANA, 19. decembra. Devize:
Eseles, saj je to čin kurtuazije in majhna vrnitev usluge za nacijonalno potuho, ki se je po prvenstveni zaslugi črne internationale izprememla v tako megalomanijo, da mora Mahner-tov »Marburg« zopet priti do veljave.
Edino napredni volile! se niso dali pomešati med volilno vfiavico, amnak so mirno in dostojno, brez cirkuških plakatov šli na delo. Leno značilno krilatico je izrekel nred menoj prost poštenjak:	»Kakor dvigam k
prisegi tri prste, je moja skrinjica — tretja!« — Potem so frčali avtomobili in tudi fijakerji so kak dinarček zaslužili. Gostilničarji pa so preklinjali, ko so zvedeli, da jim zlati*»Serbus« ne more izposlovati odnisa davkov za one dni, kadar so gostilne radi volitev zaprte. Nekateri na so celo nre-
nančnemu odboru ter se plenum se- j«e 133,'Kreditni zavod'160,Tuše 265’
- Ml']1.,n7an!?5?qNeWFfwf6r°i	i ^v'37’|,t0* ni napravil noben klerikalec am-
im? r.T ] i n ,a	dak	nekdo drugi: kajti klerikalci so
stane zopet v sredo.
[Stavbna družba 56. Sešir 125.
-280, imeh' samo župana in mestno vlado, z davki oa se gospod žungua vp pada.
In še nekaj se mi je sinoči zgodilo, kar je tudi vredno trajne zabeležbe, nič hudega slutečemu novinarju, ki ima poleg drugih negativnih vrlin — kljub burji in mrazu zelo fino delujoče ušesne membrane, se marsikaj pripeti. Iz gugajoče skupine se zaleti vame kakor ris — krepak možakar n me nahruli:
— »Ne boste uničili naše svete vere? pri- ne boste 1 Mi smo zmagali!«
»Živijo črna zastava!« sem zaklical v dobri veri, da je to parola nocojšnje noči. —
»Živijo!« je zagrmelo iz skupine, ki me je hotela — objeti. Komaj sem se rešil.
Druge nesreče ta dan ni bilo. — Ponoči pa je odmevalo »petje« po koroškem predmestju in od Studencev sem. Avtobusi so bili natrpani, kakor žive škatlje sardin. Tupatam se je pobiral d matere zemlje kak navdušen grešnik in volilec, potem pa je mir božji legel na zemljo...
Au— s.
Leto I. (Vlil.), štev. 189 Maribor, pondel|ek 19. decembra 1927
Izhaji
razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Ra&uo pri poštnem* ifi sev. v LjaW)Ml it n.409 Voli* n***«£ito. pret«mu « npr—) aN po c«W tO Ota. d««ta»»Hm* m dem
Uredništvo i* uprava: Maribor, Aleksandrov* oestait.13
Oglasi po tarrta tgittni oddelek	v	Ljubi*««!,	IVilnin*	dNsd	M.	4
Po*fntna pfa*art» ir efpfovfht
Ce*a 1 Din
Sfran %>
Mariborski VECERMK Jutra.
V* A la rVbor u , une iy. Ali. lt»2f.
Bitka za Maribor tergissia
VSE TRI NAJVEČJE STRANKE NAPREDOVALE, SLAB USPEH MANJ-'	ŠIH	SKUPIN.
Maribor, 19. dec.
Včerajšnje volitve, ki so potekle sicer vseskozi mirno in brez incidentov, so prinesle nekaj navideznih presenečenj. SLS je pač dobila relativno največ glasov in mandatov, vendar pa ne onega števila, ki ga je upala skupno z Nemci dobiti, da bi z njimi tvorila večino sama brez drugih skupin. Tako pa visi danes delovna večina v zraku in je mogoče, da bodo bodoči dnevi prinesli SLS neprijetna razočaranja.
Porast SLS napram zadnjim skupščinskim volitvam za 353 glasov je navidezno presenetljiv, vendar pa popolnoma naraven, če na drugi strani vidimo, da so padli komunisti za 275 glasov napram volitvam 11. septembra in če vemo, da so baš mestna podjetja dala takrat velik kontingent komunističnih glasov, kjer pa je pri včerajšnjih volitvah klerikalni aparat z vso silo pritisnil. Tudi Nemci so padli za 121 glasov in je večji del njihovih glasov pripadel SLS.
Socialisti so narasli za 210 glasov. Njih porast je soliden in znamenje, da so njihove vrste že zelo konsolidirane.
SDS se je tudi včeraj izkazala kot solidna avantgarda demokracije vseh delavnih slojev. Pri zadniih skupščinskih volitvah je dobila stranka v zvezi z NSS 1038, sedaj pa sama 886 glasov, NSS pa tudi 172 glasov; in če še pogledamo, da je SDS pri volitvah 1. 1925, ko je tudi
šla sama v volilno borbo, dobila 801 glas, nam te številke jasno kažejo porast glasov SDS. In to vkljub temu, da so zlasti klerikalci, a tudi druge stranke naperile proti SDS koncentričen ogenj.
Radikali so dobili včeraj 75 glasov manj nego 1L sept. VWjub temu bi bili dobili 2 mandata, da niso vezali liste z SLS, ki je tako dobila en mandat več nego bi jih bila sicer imela.
Nov pojav je bila tokrat obrtniška lista. Dobila je od vsake stranke pač po nekaj volilcev, nekaj pa jih je volilo to listo, ki se sicer volitev sploh niso udeleževali.
Znaten del svojih glasov so klerikaci dobili z volilnimi sleparstvi. Volili so ljudje, ki so še vpisani kot bogoslovci, ki jih pa že davno ni več v Mariboru in ie tudi pozitivno znano, da včeraj niso bili osebno v Mariboru. Volili so dalje ljudje, ki služijo kot vojaki v Srbiji in ljudje, ki so šele nedavno umrli itd.
Ali bo novoizvoljeni občinski odbor de-lazmožen ali ne, je odprto vprašanje. Odvisno bo to od dogovorov in aranžma-nov med strankami tekom prihodnjih dni.
Mariborski	in
Mariborski spomenik k rallu Petru
Pod tem naslovom priporoča A. G. v »Jutru« od 18. t. m. postavitev spomenika kralju Petru po osnutku Lojza Dolinar ja. Ta spomenik je po njegovih trditvah umetniški najboljši, je pa tudi najprimernejši po svoji zasnovi za postavitev v Mariboru. Ne bo v škodo, ako se o tej trditvi razvije javna diskusija.
Kvalitativno umetniško je Dolinarjevo delo najboljše. O tem ne bo spora. Je pa za postavitev v Mariboru najmanj primerno. Težko je pozo in gesto postave tolmačiti za preroško, za kažipot v svobodo. To je gesta oratorična in dramatična, predstavljajoč bolj tribuna in trageda, kot osvoboditelja. Je pa še primernejši Ravnikarjev osnutek, zlasti, ker se dajo hibe odstraniti. Postava je dobra, izraža dostojanstvo in veličino. Naturalistični podstavek bi se moral nadomestiti in zamenjati z monumentalnim. Oba orla znatno zmanjšati. S tem bi se dosegla skladnost s figuro, ki bi tako tudi stopila v ospredje.
Sem pa za to, da se nobeden teh kipov ne postavi in razpiše nov natečaj s širšo
Javna tajnost pa je, da klerikalci že ra- veljavo. Jurija bi bila previdneje storila, čunajo s tem, da bo občinski odbor raz- ko bi bila prvo nagrado pridržala in med puščen in da dobijo oni gerenta. Tekom Dolinarja in Ravnikarja razdelila drugo, tega tedna se bo položaj vsekakor raz- Eno pa je gotovo: spomenik, ki naj služi
čistil.
V naslednjem prinašamo pregled včerajšnjih volitev:
poznim rodovom, bodi izbran brez pritiska in reklame, počasi, previdno in stro-tabelaričen kovnjaško.	M.	Š.
4J
XJ
x»
I.
H.
m.
iv.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
Sknpaj
>
o
v>
03
ttf)
C
ca
•a
•a
O
692
637
429
517
429
640
418
416
586
625
542
ca
J
CA
274
241
153
176
136
186
130
130
151
143
138
■a
eo
02
CO
a
CA
17
23
18 21 29 26
8
6
35
28
23
97
115
81
114
92
99
54
47
56 69
57
E
£
8
7
2
1
6
4
14
14
31
42
17
CA*
CA
IZ
17
14
15 22 13
13 12
14
16
18 18
u
E
<u
£
115
99
67
61
62
75
42
52
45
65
54
g
CA
■d
jO
O
135
117
84
106
77
213
147
142
241
265
210
29
23 9
17
14
24 10 10 11 19 24
5931
1858
234
881
146
172
Soglasna izvolitev župana v Studencih.
Pri volitvi župana v Studencih pri Mariboru je bil g. Alojz Kaloh že tretjič izvoljen za župana in sicer tokrat soglasno.
Sijajna napredna zmaga pri Sv. Antonu v Slov. Goricah.
Pri občinskih volitvah pri Sv. Antonu v Slov. goricah so naprednjak izvojevali krasno zmago. Prva napredna lista župana Zemiča je dobila 34 glasov, druga napredna (vezana na prvo) 16 glasov. Obe 5 odbornikov. Tretja, lista župnika 8 glasov, nič mandatov in četrta tudi klerikalna 16 glasov 2 odbornika.
i
Spominsko svečanost za pok. generalom
737
1737
190
Mesini občinski svet mariborski je v svoji seji dno 7. decembra 1927 sklenil:	1. Za kanalizacijo Melja, tlakanje
Meljske ceste in napravo Motherjeve ulice se dovoli kredit Din 2,000.000.— 2. sklene se najeti posojila Din 2,000.000.—. 3. v kritje ter amortizacijo tega posojila služi znesek Din 300.000.— iz preostanka davščine na vino. V smislu § 78 občinskega reda za mesto Maribor, se sklicuje na dan 30. decembra od 8. do 12. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilcev, da glasujejo ali se naj gornji sklep predloži v odobrenje oblastnemu odboru maribocske oblasti. Glasovanje se vrši z »da« ali »ne«, pri čemur se ne-udeleženci skupščine smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenh volilcev je odločilna.
Nesreča ali uboj?
V torek, 13. t. m. je nekdo streljal v Dežnem pri Makolah na oženjenega posestnika Andreja Predikako in mu prestrelil desno stran pljuč. Težko poškodovanega posestnika so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je Predi-kaka v petek, 16. t. m. umrl. Po nje-goyi lastni izpovedi pokojnik ni videl napadalca, ker je bil nekoliko vinjen. Govori se pa v vasi. da je streljal neki sosed, ki je mislil, da je zaloti! tatu na svojem posestvu. —
Miren voiilni dan.
Mariborska policija je imela včeraj izredno lahek posel. Brezalkoholna sobota in nedelja sfca k miru in redu mnogo pripomogla. Aretacije oba dni ni bilo nobene, vloženih pa le malo prijav.
Stara znanka policije.
2. decembra zjutraj je stražnik našel v Jurčičevi ulici do nezavesti pijanega možakarja in ga odvedel v policijske zapore, kjer se je streznil. Zapazil je. da mu je zmanjkala usnjata listnica z 1100 Din. Takoj je osumil tovarišico, ki ga je kratkočasila na gostilniških pohodih v minuli noči. Policija je uvedla preiskavo, ni pa mogla osumljenke izslediti. Nekoliko dni kasneje pa je komisarijat prejel anonimno pismo z listnico in dokumenti, toda brez denarja. V pismu pravi pisec, da je našel v Jurčičevi ulici listnico s 730 Din. da pa je tre-
Kovačevičem
priredijo dne 22. t. m. v mali dvorani ■ nutno v taki zadregi, da jih ne more Narodnega doma skupno s tukajšnjim j vrniti, pač pa bo to storil v tedenskih pododborom Udruženja rezervnih oficir- 50-dtnarskih obrokih, kakor hitro bo
Na podlagi rezultata — količnik je zna-lal 141 glasov — je pripadlo: SLS 13 + 1 mandat z ostankom na škodo radikalne stranke, radikali 1, SDS 6, komunisti 1, nar. socialisti 1, Nemci 5, socialisti 12 in Obrtniška lista 1 mandat.
Izvoljeni so torej:
Na listi SLS: dr. Leskovar, dr. Jerov-šek, Žebot, mesar Hohnjec, trgovec Vid Murko, dr. Juvan, davč. upravitelj Ozva-tič, Stabej, podpolkovnik v p. Sabotliy, pismonoša Lahovič, gostilničar Senekovič, kaplan Hrastelj, Aljančič, trafikant Golež.
Na Usti NRS: Janko Tavčar.
Na Usti SDS: dr. Kac, Weixl, Fr. Bu-reš, dr. Lipold, dr. Strmšek, Kejžar.
Na listi komunistov: obl. posl. Andrej Čanžek.
Na listi NSS: žel. uradnik Rud. Tum-pej.
Na nemški listi: dr. Miihleisen, Pfrimer, Sirak, Robaus, dr. Kieser.
Na socialistični listi:	novinar	Eržen,
učitelj Grčar, žel. Bahun, Ošlak, kotlar Krajnik, prof. Favai, tesar Majer, nar. pOsl. Petejan, strok, tajnik Al. Čeh, kovač Mat. Jurak, upravnik Jelen, delavec Jeki.
Na obrtniški Usti: kroj. mojster Štefan Dolček.
Somišljenikom in priistellem SDS
Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Mariboru je Samostojna demokratska stranka dosegla izredno časten rezultat in znova ojačila svoje vrste. 881 volilcev je izreklo vodstvu stranke in njenim delavcem neomejeno zaupanje, dokazali pa so tudi vzorno discipimo. Iskrena zahvala vsem, ki so krepko pomagali s požrtvovalnim delom na shodih, sestankih in s podobno agitacijo ter pripomogli do tako lepega in častnega uspeha.
Vsem volilcem, ki so krepko vzdržali v težkem ognju od vseh strani, iskreno priznanje in zahvala. Vsi na delo za nove uspehe!
Mariborsko gledališče
Pondeljek, 19. decembra. Zaprto.
Torek, 20. decembra ob 20. uri »Kar hočete« Ab. C. Kuponi.
Sreda, 21. decembra ob 20. uri »Mada-me Butterfly« ab. D. Kuponi Mariborsko gledališče. Drama študira VVedekindovo »Glasbo« in Dante Signo-rinijevo moderno komedijo »Živeli tatovi«, opera pa Verdijevo veliko opero »Ples v maskah«.
Dr. Viktor Kac, Vilko Weixl, Fr. Bureš, dr. Fr. Lipold, dr. P. Strmšek, Iv. Kejžar.
Spominjajte se CMD
Občinske volitve v Murski Soboti
so še vršile včeraj 18. t. m. Ker je lista SDS bila iz formalnih razlogov razveljavljena, so ostale tri liste: lista sedanjega gerenta Benka, katero so po velikem delu volili tudi pristaši SDS, in ki je dobila 405 glasov in 18 mandatov. Druga je bila lista bivšega gerenta dr. Šomena, po večini klerikalna, ki je dobila 92 gla-
jev in bojevnikov sledeče organizacije: Sokol, Jadranska Straža, Orel, Orjutia in invalidi. Začetek ob 20. uri. Govorijo zastopniki teh organizacij. Eventuelni še nepriglašeni govornik# naj se priglase neposredno pred svečanostjo pri predsedniku. Pričakovati je čim številnejše udeležbe občinstva.
sov in 4 mandate. Tretja lista, delavska
in uradniška, katero so tudi deloma vo- j globoko ________________ ________
lili pristaši SDS, je dobila 55 glasov in komponistu veliko uspeha v bodoče. Na 3 mandate,	NideIo	mladina«	ti	si	naš	upi
Službo dobi
strokovnjak za izdelovanje azbestnega škriljevca. Dober zaslužek, nastop takoj. — Išče se dalje večje število delavcev za izsekavanje bukovih hlodov in drv. Interesenti naj se zglase takoj pri Borzi dela v Mariboru.
Mestno kopališče
bo tekoči in prihodnji teden vse dni razen pondeljka do 19. ure odprto, čez praznike ostane kopališče zaprto.
Pri akademiji družine »Napredka«.
V proslavo kraljevega rojstnega dne je priredilo naše napredno dijaštvo akademijo v Narodnem domu, in sicer v mali dvorani, ki je izpadla izvanredno dobro, članstvo se je Častno odzvalo. Sedaj p« malo o točkah sporeda. Kot prvo točko sporeda je orkester pod vodstvom dijaka J. Kaca zaigral popolnoma dovršeno koračnico: »Bratci veseli vsi.« Nato je sledil govor predsednika Matoviča o našem kralju. Ostale točke sporeda je izpolnjeval recitativni in muzikalni del, od katerih nam je omeniti: Krulčeva je podala dve Vilharjevi skladbi zelo dobro, pa tudi dij. Stefanciosa se je to pot dobro odrezal. Višek vsega muzikalnega dela pa je tvorila: Medvedova violin-sonata v A-molu. Izvajal jo je dijak Čerič, pri klavirju pa ga je spremljal naš najmanjši muzikant Haas. Zelo nas je razveselilo to delo, ki je zelo posrečeno in zamišljeno. Želimo mlademu
zaslužil. Zagonetni najditelj je ostal neznan celih 14 dni, končno pa je policijla iztaknila osumljenko, ki je pri zaslišanju priznala, da si je prisvojila denar, bila pa je tako vinjena, da se ne spominja kedaj in kje je to storila. Priznala je tudi, da je avtorica anonimnega pisma, s katerim ie hotela zabrisati sled. Tatica je 39!etna Matilda Mandl iz Savec nad Veliko Nedeljo. Malopridna, delomrzna ženščina je bila doslej že 24krat kaznovana in je prebila 3 leta v prisilni delavnici v Begunjah. Po odsluženju petindvajsete kazni bo za vedno izgnana iz Maribora.
Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru
naznanja občinstvu, da priredi »Triglav*, letos elitni ples v Unionski dvorani v Mariboru dne 10. marca 1928. Komur ie še v spominu 50. letnica »Triglava« in drugi triglavanski elitni plesi, ta bo gotovo uravnal obisk letošnjih plesnih prireditev tako, da bo lahko obiskal triglavanski ples. Poskrbelo se bo za osebna vabila. Odbor. —	196?
Popravek.
V sobotni številki našega lista se je vrinila pri oglasu fotografa Japelj-na neljuba pomota. Glasiti bi se moralo: preselil se je iz Aleksandrove ceste 25 v Gosposko ulico 28 in ne v Frankopanovo, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
V Veliki kavarni je danes, v pondeljek elitni koncert s kabaretno predstavo.
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika* v Mariboru, Aleksandr.53
fV Mar j bo ru , dne Xii.	   Mariborski	V	t	C
Dežela velikih kontrastov
t ft' A i & jutra,
Stran 3.
Naši smučarji
Soboto in nedeljo so mariborski smučarji temeljito izrabili in se do poslednjega udeležili bodisi poučnih tečajev ali pa izletov, ki sta jih priredila odseka »Maribora« in 'SPD. Zimsko športni odsek ISSK Maribora je v soboto priredil dva tečaja. Dopoldanskega se je udeležilo 10 članov, dočim je popoldanski uspel zelo povoljno. Udeležilo se ga je krog 30 smučarjev. Oba tečaja je vodil g. Golubovič. V nedeljo je članstvo priredilo izlet iz Maribora na idealne terene Sv. Urbana in se po ugodnem nižinskem snegu tudi vrnilo v mesto. Izvežbano članstvo pa je odšlo deloma na Mariborsko in Ruško kočo, deloma pa na Klopni vrh.
SPD je priredil izlet k Mariborski koči, kjer se je zbralo krog štirideset smučarjev, ki so vadili na ugodnih snežiščih. Prva partija je odšla h koči že v soboto zjutraj in se zadrževala na Pohorju dva dni. Nekateri člani so posetili tudi Ruško kočo in Klopni vrh.
Kakor se doznava, se je pripetila včeraj na Pohorju težka nesreča, ki pa menda ne bo zapustila občutnih posledic. Skupina smučarjev je na poti med Ruško kočo in kočo na Klopnem vrhu zašla ter rabila do cilja celih 9 ur. Med dolgotrajno in naporno hojo, oziroma vožnjo, so zmrznile noge smučarju Hreščaku, bratu znanih sportašev — članov Maribora. Bolnika so s težavo spravili s Klopnega vrha na falsko postajo. V Mariboru ga je takoj posetil zdravnik in konstatiral nevarne ozebke. Hreščak najmlajši je najbrže prva žrtev zimskega Pohorja. Opozarjamo torej zlasti mlajše podjetne športnike, da brzdajo svojo smelost, sicer postane lahko usodna.
Vsekakor sta oba dneva za naše smučarje pomenila prvi korak v zimsko sezono 1927-28 in sta nudila obilo zdravega užitka, neprisiljene zabave in razve-
drila. Ako jim bo vreme naklonjeno ffi’ ako nebesa nasujejo še debelejšo plast mehkega snega, bodo imeli pohorski smučarji za zimski raj prekratke božične oziroma novoletne praznike.
Zagrebški božični turnir.
Po zgledu inozemstva se je tudi zagrebški podsavez navdušil za zimski nogomet in organiziral božični turnir, v katerem sodelujejo Gradjanski, Hašk, Concordia in Victoria. Včeraj se je odigralo drugo kolo. V prvem kolu je Concordia porazila Gradjanskega, Hašk pa Victorijo. V včerajšnjih srečanjih pa sta Gradjanski proti Victoriji in Concordia proti Hašku dosegla enake rezultate 3:3. Obe tekmi sta končali neodločno in je placement klubov sledeč: 1. Concordia 3 točke, 9 : 6; 2. Hašk 3 točke, 6 : 5; Victoria 1 točko, 5 : 6; Gradjanski 1 točko, 6 : 9.
Troje zmag Sparte v Carigradu.
Pretekli teden smo poročali o nastopu praške Sparte proti dvema štambulski-ma kluboma v Carigradu in o oboiekrat-ni zmagi čeških nogometašev. V petek pa so igrali Spartanci proti kombiniranemu moštvu, ki je identično s turškim na-cijonalnim timom, in ga tudi srečno premagali s 3 : 2. Pred očmi 10.009 glave publike so že vodili Turki z 2 : 0, a končno le podlegli.
Potovanja nogometnih klubov,
Dunajska Admira igra na Novega leta dan v Beogradu, 6., 7. in 8. jan. v Atenah in 12., 14. ter 15. v Solunu. — Jesenski prvak ČSR »Slavija« igra na Štefanovo proti »Fiirthu« pri Nurnbergu, na Silvestrovo v Alessandriji, na Novega leta dan v Turinu, 6. jan. v Milanu, 8. jan. v Curihu. — Italijanskof potovanje Sparte, o katerem smo poročali pretekli teden, radi nekih nepremagljivih ovir najbrž odpade.
Starodavna kitajska država s 400 milijoni prebivalcev je že od nekdaj velika uganka za Evropejce in Amerikance. Dobrih 15 let, odkar je padla starodavna carska dinastija — nebeških sinov iz Mandžurije — je pa Kitajska tudi zemlja največjih kontrastov. V teh 15 letih je zapadno kulturno življenje z vsemi vrlinami in napakami zavzelo gorostasen razmah po ogromni Kitajski. Ostalo pa je še v ogromni meri stare konservativnosti in vse to se na ogromnem področju meša in valovi, da daleč presega povprečne naše pojme. Kitajski narod je kolos, njegove politične, gospodarske in vojaške zadeve so pa kaos, da si človek ne more večjega misliti.
Sto in stoletja preživeta v okameneli konservativnosti širokih slojev se ne dajo tako lahko izbrisati. Zavest, da si je treba z zapadnim orožjem izbojevati svobodno življenje, živi na Kitajskem že od pretečenega stoletja. Kitajski Bismarck Li-Hung-Caug je bil prepričan, da je treba kupiti toliko in toliko stotisoč pušk, da se odstrani iz dežele toliko in toliko tujih izkoriščevalcev. Na moderno orožje so se pa navadili tudi domači konservativci, oblastniki in izkoriščevalci in tako imamo že dolga leta na Kitajskem boje med raznimi diktatorji, ki bodo uspevali tako dolgo, dokler se velikanski narodni živelj kolikortoliko ne izjednači v vseh pravcih novodobnega življenja. Starokopitni diktator Cang-Čo-Lin še trdno sedi na svojem mestu ter odločuje v velikem delu stare Kitajske. K njemu prihajajo vsi, ki so nezadovoljni z novotarijami in ki v kantonskem pokretu vidijo uničevanje stare kulture. Kemal-paša je pa svojem področju novo lahko uveljavil, na Ki-
Prosfovol na smrt špekulanta
V Berlinu si je vzela življenje pod Imenom »Der tolle Hennecke« daleč po Nemčiji znana osebnost. Ta mož, -ki je bil drzno razposajen, je ustvarjal nekdaj čudeže na spekulativnem polju ter si pridobil tudi težke milijone. Nebroj anekdot in pravih legend se je širilo o ujem. Začel je kot čevljarski vajenec in ko je za god od svojega skopega sorodnika dobil tolar, si je v berlinskem predmestju kupil par sadnih dreves. Nekaj časa je prodajal sadje, potem tudi les ter iz-kupičil toliko, da si je mogel kupiti konja. V kratkem času je postal prvi konjski trgovec v Nemčiji. Do dobrih kupčij mu je pomagal dar velikega opazovanja. Ker so najboljše odrezali oni konjski trgovci, ki so prišli prvi na sejem, je Hennecke z drugimi konjskimi trgovci In mešetarji pozno v noč popival, in ko so vsi drugi v hotelu ali kakem drugem prenočišču komaj zlezli v postelje, je bil on še tako svež, da je čevlje svojih na-trkanih tovarišev pred vratmi hotelskih sob zamenjal. Ko so kupci na vsezgodaj vstali s težkimi glavami, so porabili precej časa, predno so se obuli. Medtem je pa prebrisani Hennecke sam že dobro trgoval na sejmu. Ko je imel že precej denarja, je kupil zapuščen in močvirnat svet pred Berlinom. Dobil ga je zelo poceni, a so ga drugi vendarle imeli za norca. Za delo si je najel kaznjence in iz zločincev in postopačev je napravil najboljše delavce. Pred delom je tropo kaznjencev takole nagovoril: »Prijatelji, zbrali smo se, da delamo, kakor se spodobi. Povejte mi, kako mislite o tem?« Iz tolpe se je oglasil najbolj zakrknjeni: »Boš že videl, kako ti bom delal!« — »Naj bo po tvojem mnenju, prijatelj, če nočeš delati. Tu imaš nekaj tobaka, mi drugi pa gremo na delo!« — To je naj-npomejše grešnike tako prijelo, da so postali ne samo pridni, marveč tudi časti blepnl delavci. Na neobdelan del svoje posesti je pa dal navoziti smeti. Mesto mu je smeti rado prepustilo. Berlinčani so se najprej smejali, imenovali so ga »kralja smetišča«, potem so se pa čudili, ko so videli, da uporablja ogromno smetišče za materijal svoje papirne in drugovrstne industrije. Ob začetku vojske je bil Hennecke milijonar. Povojna inflacija ga je sicer močno udarila, a mu je Je vendar precej ostalo od nekdanjega premoženja. Vse težave je mož z lahkoto premagal, na stara leta je še bil jako čil, samo nova doba mu ni prijala. Tiho je zbežal iz življenja.
tajskem pa ne bi prišel dalje, kot so prišli do sedaj voditelji južno - kitajskega po-kreta.
Vsa večja kitajska mesta živijo v znamenju velikanskega nasprotja. V Pekingu — mrtvem središču je poleg prastarega predmestja najmodernejši kolodvor, mimo starodavnih stavb in ostankov nekdanjega mestnega obzidja vodijo asfaltirane ulice in dvigajo se moderni nebotičniki. Iz sredine stare Kitajske se pride v najmodernejši vlak, ki vodi v vsa središča Evrope. Po ulicah drvi mimo ku-lijev, ki nosijo v nosilnicah kakega staro-kitajskega veljaka avtomobil najnovejše znamke in poleg uličnega brivca, ki z eno in isto vodo umiva sto svojih klientov, je urejena brivnica, enaka onim v prvih evropskih mestih. V primorskih mestih z živahnim prometom in močno razvito industrijo so kontrasti še večji. Samo da je tam staro vedno bolj v manjšini. Na jugu sploh so popolnoma moderni tudi domačini in v vseh mestih imamo industrijski proletarijat zapadno-evropskega tipa.
So pa tudi na jugu vasi z enakim življenjem, kot je bilo pred tisoč leti. Te vasi ob rekah in potokih so kakor oka-menela gnezda in posamezniki, ki se iz modernega sveta izgubijo tja po naključju, še danes ne pridejo do besede. Starinske vasi poznajo od nove dobe samo zlo. Zdaj pa zdaj pride mimo razdivjana soldateska, ki pleni in požiga. Pa tudi vasi se bodo zbudile iz svoje letargije in tedaj bo naglo konec paševanju raznih diktatorjev, kakor tudi izkriščanju od strani tujcev. Kdaj bo to? — Tega ne vedo niti najmodernejši Kitajci, še manj pa evropski in ameriški svet..
Amerlkanski nebotičniki in niih usoda
O konstrukciji ameriških nebotičnikov, s katerimi se Amerikanci prav radi ponašajo kot s posebnim tipom njihovega stavbenega stila, je nedavno predaval znameniti arhitekt sir Edwin Lutyeus. Ni jih pohvalil, temveč je izjavil, da noben nebotičnik ne bo preživel štiridesetih let. Amerikanci niso dobri stavbeniki, je dejal predavatelj. Oni grade samo za sedanjost, ne da bi mislili na bodočnost. Takšni nazori, ki so pri raznih poslih lahko velikega pomena, ne morejo roditi dobrih trajnih stavb. Ko so nedavno odkrili t. zv. Madisonov stolp, so ugotovili, da je rja razjedla vse železne konstrukcije. Isto se bo lahko ugotovilo tudi pri vseh železnih konstrukcijah ameriških nebotičnikov. Gotovo je, da bo stavbenik, ki zastopa nazore evropske stavbarske tehnike in umetnosti, težko razumel namene ameriških arhitektov. Dočim se pri nas železne konstrukcije konzervirajo v debelih plasteh betona, se v Ameriki zado-volje s tem, da zavarujejo železo pred vremenskimi vplivi s tanko barvno plastjo. Železni deli londonske katedrale Sv. Pavla so še danes popolnoma ohranjeni, kar je tudi slučaj pri vseh ostalih londonskih stavbah. Železne konstrukcije vseh nebotičnikov pa je načela rja. Res je, da Amerikanci ne grade za stoletja, kajti celo najnovejše palače se rušijo, da bi napravile prostor večjim ogromnim stavbam, ki odgovarjajo duhu potrebe. Take misli so na mestu samo v času velikega blagostanja in bogastva, toda ako doživi Amerika tudi čase težkih nadlog, kakor so jih doživeli vsi veliki narodi, potem bo grenko objokavala današnji gradbeni način. Nebotičniki so brez dvoma velika nevarnost, ako se jih bo zanemarilo in prepustilo razpadu.
Radio in produkcija copat.
V Ameriki tovarne hišnih čevljev in copat še niso nikdar čutile tolik konzuiri kot letos. Leta 1927 se je prodalo za 3 milijone dolarjev copat več kat običajno. Neki iznajdljivi mornar pa je iztaknil celo vzrok tolikemu porastu konzurnu copat. Naši meščani, pravi časnikar, so se odvadili zahajati vsak dan v bučno družbo. Rajši ostajajo doma in se kratkočasijo ob megafonu. Pri tem jim je gotovo udobneje, ob večerih posedati in poslušati radio v copatah kot pa v čevljih. Prodaja copat narašča toraj sorazmerno š širjenjem uadia po privatnih hišah.
Koliko le vredna žena?
V Evropi je vprašanje, koliko je vredna žena, težko razrešljivo, ker zavisi njena vrednost od večje ali manjše stopnje zaljubljenosti s strani tistega, ki si jo želi osvojiti. Vendar se v drugih predelih sveta to vprašanje rešuje enostavnejše, na docela primitivnih principih. Črnci na primer v pokrajini Ungandi dajo za lepo ženo nekoliko patron, škatljico žebljev ali ducat igel itd. Ravno tako domnevajo tudi Zulu-črnci o vrednosti svojih žena. Po njih prepričanju žena čestokrat ni več vredna od ovce in se neštetokrat dogaja, da si prijatelja zamenjata ženo z ovco ali kozličkom. Za ženo dobi jagnje pa je stvar v redu. Uzbeki v Turkestanu imajo drugo plačilno enoto. Ako se mladenič zaljubi v dekle in si ga želi osvojiti oziroma nabaviti kot ženo, tedaj jo njeni stariši stehtajo in kupec ima izplačati za njo težo njenega telesa — ne v zlatu, ali srebru — temveč v siru, maslu ali podobnih produktih. Zato pripovedujejo, da so celo tam postali mladeniči opreznejši in da se ozirajo v prvi vrsti na suhe, da bi si tako pri nabavi soproge vsaj nekaj prištedili. Vendar se očetje ne dajo ukaniti ter dobro rede svoje hčere, da izvlečejo iz prosilcev čim večje odškodnine.
Tudi telefonistke loiiio abonente
Neki pariški časopis je prišel do dokumenta, kojega vsebina je naravnost fantastična. Gre za okrožnico pariških telefonisiinj, ki pravi: Pozivi abonentov iz central Wagra, Passy, Auteil in Eli-seea se morajo takoj spojiti. Poleg omenjenih central ima Pariz še dvanajst central. Štiri centrale pa služijo najbogatejšim kvartoni Pariza. Okrožnica daje telefonistkam torej polnomoč, da se jim ni treba prav nič ozirati na ono, kar ne spada med »gorenjih deset tisoč«. Na podlagi zanimivega odkritja so abonenti razdedinjeni pravic, ki so jim doslej pripadale, zahtevali od telefonske uprave, da jim zmanjša telefonske pristojbine ravno za toliko, za kolikor je padel procent njihovega ugleda in upoštevanja s strani »central*
Ne pozabite,
da je tvrdka
FJei, Mq[#nc3
Aleksandrova cesta 27 (L	*
odlično založena ne sa-	/T	J	g ^
mo z urami, ampak tudi \g><	&
z briljanti, zlatimi in sre- VgLUg Jjfciir btnimi predmeti
1009
Posebne božične reklamne cene.
Koledar Družbe sv. Cirila In Metoda za 1. 1928
se pravkar razpošilja podružnicam in posameznikom. Kdor se zanima za našo narodno obrambo — in ta bi morala biti pri srcu vsakemu zavednemu Slovencu, naj bi si ga naročil in povzel iz njega dolžnost, da postane vnet Cirilmetodar, borec za naš narodni obstoj, ki je ogrožen na severu (opozarjamo, na članka Kresovi gore in poročilo predsednikovo) in na jugu (Slovenija, Postumia, O šolstvu v Julijski krajini, poročilo tajnikovo). Dejstva, navedena v omenjenih člankih kriče: Rojaki, pomagajte! Mladina za Cirilmetodove vzore vneta, naj dopolni vrzeli, ki so jih vsekali Družbi »naši grobovi«. V brezdelju ždeče podružnice naj uvažujejo njim namenjeni Članek in naj ožive. Tak sad želimo koledarju, nosečemu obilno narodnoobrambno vsebino in vzorno sestavljeno bilanco o družbinem obratovanju, s kakršno se prikaže na dan malokatero drugo slovensko društvo. Naroča se v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodni dom v Ljubljani. Cena 15 Din. Hkrati pri poročamo za božično darilo mladini Kraljeviča Marka. (6 Din). —
Prispevajte z« spomenik Kraliu Petru v Maribora
Sfrarr ir
sVTartfiorstcI VEČER VIK Jofržf,
V Mariboru, dne 19. XII. 1927.
Hans Dominik:
Oblast treh
Misterij Sing-Singa! Izvirno poročilo: »Sing-Sing 16. junija, ob 6. uri zjutraj! Trikrat na električnem stolu! Trikrat odpovedal tok! Tretjikrat je razneslo stroji Delinkvent nepoškodovan!«
New-yorški raznašalci časopisov so oznanjevali posamezne nadpise senzaci-jonalnega poročila tisočem in tisočem ljudi, ki so jih ob osmi jutranji uri junijskega dne prenapolnjeni prevozni motorni čolni bruhali na pobrežje in ki so se izvili rovom podzemeljske železnice, da pohite na svoje delovno mesto. Od tisoč-glave množice je skoraj vsakdo segel v žep, da dobi. za svoj petcentni novčič izvod od tiskarskega črnila še vlažnih listov, da na cesti ali v liftu hitro preleti Izredno poročilo.
Komaj nekateri iz velikomestne množice so vedeli iz tretje roke, da je bila za ta dan daleč tam v kaznilnici države New-York določena za šesto jutranjo uro neka elektrokucija. Take usmrtitve so zanimale new-yorško publiko samo tedaj, Če so se slavni zagovorniki mesece dolgo borili za življenje obsojenca, ali pa, če se je pri usmrtitvi pripetilo kaj izrednega. Saj se je tu in tam dogodilo, da so morali delinkventa obdelavati z električnim tokom cele četrt, pol in tričetrt ure, predno je bil zrel za raztelesovalnl nož zdravnikov. In že celo pod nožem se je včasih eden ali drugi hrope izvil iz naročja smrti ter se znova zbudil k življenju.
Toda Yankees radi takih pripetljajev niso nikdar dvignili preveč prahu. Niti I tedaj ne, ko je državo vodil še predsednik, ki so ga volili vsake štiri leta nanovo. Še manj sedaj, ko je vladala državo železna pest predsednika — diktatorja Cyrusa Stonarda. Pest onega Cy-rusa Stonarda, ki je po prvih izgubljenih vojnah proti Japonski zdrobil upor bolj-ševiško usmerjenega vzhoda proti meščansko orijentiranemu zapadu in ki je potem zmagoslavno končal drugo vojno proti Japonski. Neomejena pooblastila predsednika - diktatorja so prisilila ame-rikansko časopisje k precejšni vzdržnosti v vseh zadevah, ki so se tikale vlade in vladnih odredb.
t Zgoditi se je moralo nekaj posebnega,
, da so vsi new-yorški časopisi posvetili i temu dogodku soglasno svojo prvo stran i in da so se prekosavali s posebnimi iz« 5 dajami. Še predno so našli zadnji izvodi komaj izišle izdaje svoje kupce, že je ju-rišala nova četa časopisnih raznašalcev [s prihodnjo izdajo jutranjih časopisov Broadway-sko cesto.
»Uganka Sing-Singa! Sing-Sing ob 6. uri 25 minut. Električna postaja Sing-Singa zrušena. Obsojenec se imenuje Logg ; Sar. Poreklo neznano. Ni amerikanski dr-ižavljan! Na smrt obsojen radi poizkuše-
ne razrušitve zatvorničnega jeza ob Panamskem kanalu!«
»Sing-Sing, ob 6 uri 42 minut. Obsojenec pobegnil. Jermeni, s katerimi je bil privezan na električni stol, prerezani.«
»Sing-Sing, ob 6 uri 50 minut. Priča kot komplic! Izgleda, da je delinkvent s pomočjo enega izmed dvanajstih prič ušel elektroeksekuciji.«
»Sing-Sing, ob 7. uri. Zadnje vesti iz Sing-Singa. Beg v avtomobilu! Neverjetna dogodivščina! Po očividcih ugotovljeno, da je delinkvent, označen po usmr-titvenem oblačilu, vstopil v spremstvu priče Williamsa v neki avto, ki je stal pred vratmi. Odpeljali so se z divjo brzi-no. Vsaka sled manjka. Uprava kaznilnice in policija si ne vesta pomagat.«
*
Ostro je zavrl avto ter obstal. Mož, ki je sedel v njem, je iztrgal nekemu razna-šalcu drugo posebno izdajo iz rok in jo preletel, medtem ko je avto že zopet drvel naprej v smeri proti policijski centrali. Nervozen trepet je hušknil preko čitalčevega obraza, moža nedoločljive starosti. Bil je to eden onih nečasovni-kov, pri katerih se ne da reči ali štejejo štirideset ali šestdeset let.
Pred poslopjem policijske centrale je voz obstal. Toda še predno je popolnoma stal, je mož izkočil ter hitel proti vhodu. Njegova obleka je bila očividno izdelana v prvovrstni krojaški delavnici. Toda vsa krojačeva umetnost ni mogla popraviti vseh pomanjkljivosti narave. Oster opazovalec je moral zapaziti, da ima desno ramo nekoliko previsoko, levi bok nekoliko skrivljen na znotraj in da vleče levo nogo pri hoji nekoliko za seboj.
Vstopil je. V nervozni naglici je hitel po križajočih se koridorjih, dokler mu ni pri nekih dvojnih vratih zastavil pot stražnik. Tipičen čokat Irec s pendrekom in čelado.
»Halo, sir! Kam?«
Nejevoljno mrmranje je bil ves odgovor naglo hitečega.
»Stop, sir!«
Široko in mogočno se mu je postavil irski orjak na pot in vzdignil pendrek z gesto, ki je bila dovolj jasna. Znejevoljen je potegnil obiskovalec iz listnice posetnico in jo dal stražniku.
»K šefu, takoj!«
Bolj kot ukazajoče izgovorjena beseda je vplival bliskajoči pogled na stražnika, da je vljudno odprl vrata in spremil tujca v čakalnico.
»Edward F. Glossin, medicinae doctor« je stalo na posetnici, ki jo je sluga položil na mizo policijskega predsednika Mac Morlanda. Nosilec tega imena je moral biti vpliven mož. Komaj je namreč policijski predsednik s pogledom ošvignil
posetnico, je skočil k vratom in peljal na-javljenca v svoj privatni kabinet.
»S čim vam lahko ustrežem, gospod doktor?«
»Imate poročila Iz Sing-Singa?«
»Samo kar jpvljajo časopisi.«
»Storite vse, kar je v vaši moči, da primete begunce. Če ne zadostujejo policijski letalci, rekvirirajte vojaške! Vsaj menda vaše pooblastilo zadostuje za to rekvizicijo?«
»Gotovo, gospod doktor.«
»Begunci morajo biti prijeti, predno nastane mrak. To zahtevajo državni interesi. Vi jamčite za to.«
»Storil bom, kar morem.« Policijski šef je bil užaljen vsled ostrega nastopa obiskovalčevega in to se je čutilo iz njegovega odgovora.
Dr. Glossin je zagubančil čelo. Odgovori, iz katerih je zvenelo zoperstavljanje in zmikavanje, niso bili po njegovem okusu.
»Upam, da Vaše znanje ne. bo razočaralo naših pričakovanj. Sicer... se bomo morali ozreti po drugem možu, ki zna več. Telefonirajte v Sing-Sing. Profesor Curtis naj pride semkaj, da poroča v moji navzočnosti o dogodku.«
Prezident je dvignil slušalo in se pustil zvezati s predstojništvom Sing-Singa.
»Kdaj je lahko Curtis tu?«
»V 15 minutah!«
Dr. Glossin se je pogladil po visokem čelu in po gostih, gladko nazaj počesanih laseh, katere je komaj tu in tam prepre-zala srebrna nit.
»Do tedaj bi rad ostal sam! Ali bi bilo
mogoče-------------
»Seveda, gospod doktor! Izvolite...«
Prezident je odprl vrata, ki so vodila v majhen kabinet in je pustil dr. Glossina vstopiti.
»Hvala, gospod predsednik... Pa da ne pozabim! 200.000 dolarjev nagrade onemu, ki privede begunce nazaj. Žive ali mrtve!«
»200.000...? Mac Morland je začuden odstopil za korak nazaj.
»200.000, gospod predsednik! Točno kot sem dejal. Lepake z razpisom nagrade po vseh državah!«
Prezident je odšel. Komaj so se zaprla vrata za njim, že je izginila iz dr. Glossi« novih potez vsa osornost in na njegovem obličju je zavladal bolesten in skrbeč izraz. S tihim vzdihom se je spustil v naslanjač ter si pokril z desnico oči, medtem ko je levica nervozno drhtela preko hrapavega usnja naslonjala. Kot pod neko notranjo silo so se sunkoma, šepetaje trgale besede od njegovih ustnic.
»Ali mrtvi vstajajo? ... Bursfeldov sini Nobenega dvoma!... Kdo ga je rešil? ... Kdo je Williams? Njegov oče? ... Samo ta bi posedoval moč, da ga reši... On. gotovo ni bil... Zapahi Towerja (ječa v Londonu, op. prev.) so trdnejši kot oni Sing-Singa... Kdo naj bi še vedel za ta-jinstveno silo?... Oh, Jane!... Ona bi lahko razodela... Nemogoče, da bi se sedaj še peljal v Trenton... Počakati moram do večera... Neznosna misel. Osem ur v negotovosti...«
(Dalie prihodnjič.)
Wa« oglMl, ki d« ti j«* posredovalna m tocij«l«s namene •btineta«: veaka beeeda 30 p, najmanjši ineaak Din 5-
z Mali
Ženitve, dopieovnnja in i si trgovskega ali reklamne značaja: vtaka beseda SO | najmanjii znesek Dia 10'-
Snežne čevlje in galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
1919
Iščem stanovanje
sestoječe iz ene, dveh ali treh sob s koncem januarja. Ponudbe na Fr. Sever, sodnik, okrožno sodišče.
ZL61
Dam v učenje
14. letno deklico z 2 razr. meščanske
šole, v slaščičarno ali drugo trgovino, z popolno oskrbo. Naslov v upravi lista.
Krasna soba s posebnim vhodom se odda 2 gospodoma. Naslov v upravi Večernika.
Kuharico
za kavo in prodajalko za pecivo išče Velika kavarna. Predstaviti se med 15. in 16. uro v II. nadstropju.
Učiteljica išče sobo čez božične praznike. Naslov v upravi.
Lesni skladiščnik se takoj sprejme. Starejša, izkušena mo2. Ponudbe pod »Praktičen« na upravo lista.
Čisto stanovanje, dve sobi, kuhinjo in pritikline, južno ležeče, išče stranka brez otrok. Ponudbe na upravo lista pod »Čisto«. 1899
POZOR!
POZOR!
• \f v«
(LSI..,,..............
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
INAZNANILO PRESELITVE.
Cenj. občinstvu naznanjam, da preselim svoj fotografični atelje iz Aleksandrove ceste 25 v Gosposko UfiiCO 28. Z ozirom na večletno prakso in kot absolvent 2 letne drž. grafične strok, šole v Pragi mi je mogoče nuditi cenj. odjemalcem slike v moderni in okusni izpeljavi. Za obilen obisk se priporoča
JAPELJ MIRKO	1980
■r»nW' !»n« i«! njf tiru
Slikanice, mladinske knjige
so najlepše in najcenejše božično darilo za otroke
Oglejte si izložbe knjigarne „Tiskovne zadruge" v
Mariboru, Aleksandrova cesta 13
■us jpupuBuiu*.J«.i“t ipj jsusLUOti jim,ii i», i«n»n«ng
SVETOVNI PATENT
„ZEPHIR"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
W
«
* 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur & „ZEPHIR“, Kontiča pati
Zastopstvo za Maribor železnini
RIHTER & LENARO
Spomnile se CMD1
KLOBUKI,
perilo, samoveznice, obleke, čevlji, nogavice itd. v veliki izbiri pa najsolidnejših cenah pri
Jakobu Lah, Maribor samo (slavni t r« št 2.
W
Jalcot
l*t
M
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 10
Spac!!«'llct« i Nepremočljivi Jesenski In simtkl Čevlji i
xt>
m
1J7S
Božična darila!
Srebrnina in galanterija, parfumerija, usnjato blago, pullowerji, veste, perilo, kravate, nogavice etc. po najugodnejših cenah pri
Slavko Cemet č, Maribor
1951 Aleksandrova cesta 23
Za oovečanie trgovine iščem w
=2 družabnika
za eno najboljše idočih trgovin v Mariboru. Potrebno približno 100 —150 tisoč Din. Obrestujem z 20*/,. Pismene ponudbe na upravo lista pod „Božič“.
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
S t a u k a P e t e l a v Mariboru.