r i
Največji slovenski dnevni!^) T Združenih državah
Velja za vse leto Za pol Je ta . . Nen
$6.00
| Za New York celo leto - $7.00
$3.00
------- $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA

tistislovenstihidelavcevvAmerikL
TELEFON: C0BTLANDT 2876.
Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., Tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily i	the United States.
laaued every day except Sundays % and legal Holidays 75,030 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 276. — ŠTEV. 276.
new york, saturday, november 22, 1294. — sobota, 22. novembra 1924.
VOLUME XXXII
LETNIK XXXII.
■3-. ------
S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE
y.se kaže, da se bo unel na konvenciji boj radi premogovnika, ki je last unije. — Nekateri delegati Ameriške Delavske Federacije se bodo mogoče izognili glasovanju gleiie predloga, naj se obsodi Stonovo kompanijo. Lewis noče postati delavski tajnik.
Poroča John J. Loary.
NADALJNI RAZVOJI ZADEVI SHEATSLEY
Molk sina, ki je našel mater sežgano v peči, stavlja oblastim uganke. — Tudi javnost se čudi. dečku, ki je zadremal, potem ko je našel mater v peči, a oče smatra to za naravno prikazen.
SLAVNI POLARNI RAZISKOVALEC.
El Paso, Texas, 21. novembra. — Jolin L. Lewis, predsednik I'nited Mine Workers of America, je o.ja«Mlj svojo včeraj ^no izjavo, da ni kandidat za mesto dela v-j'
ske-a tajnika v Coolid-evem kabinetu s tem. da je na-	koje tr lo s<) našIl
prosil K. C. Bonneva, naj umakne resolucijo	koii-|srfffano v vc.liki / izvriil
vene i jo Ameriške Delavske Federacije, da se odobri) za to mesto.
Bonne v je zavlekel akcijo glede tega, dokler ne do-sim semkaj K. Manion, predsednik reda železniških tek1-^nifistov, na kujeta prizadevanje je bila resolucija pred- zadevi, ki je vzbudila pozornost ložena.
Predsednik T.cwis je bil zaposlen s pripravljanjem obtu/.be proti WaiTen S. Stone-u, načelniku bratovščine j tako majhne bilke, »la lokomotivskili strojnikov in predsedniku Coal River pre-l mc«iv umor, a do.se mo^arske dr>ižbe. Federacija zahteva, naj se u,a obsodi Iver o]M*ri»-a lieunijskc rove in sieer v resoluciji, ki je bila predložena konvenciji.
Ta resolucija preti z razkolom v konferenci 7a progresivno politično akcijo, ki je nominiralti La Follejt.ta in WluH'lerja in katero obvladujejo žclezničarske unije. Zastopniki teh unij so vsled tega v velikih škripcih ter ne vedo, kaj naj store.
(V se ne bodo borili proti resoluciji, si bodo nakopali sovraštvo Stone-a. vodilnega faktorja konference ter n.ieneg'i zakladuičarja. in proti resoluciji se ne morejo boriti brez oškodovanja svojega slovesa kot linijski mož-j;-. Njih položaj pa je še poslabšan, ker prete premogar-ji, da bodo zahtevali rekordno gljasovanje, ^lede resolucije.
Da pridejo i/ zagate so odpotovali nekateri delegati v oddaljene kraje, da vprašajo za svet krajevne unije, kljub riziku, da se jili lahko proglasi ubežnikom.
Konvencija je včeraj sprejela resolucijo, katera poziva senat, na i sprejme Lelilbaek predlogo za odpravo osebnega klasifikacijskega sveta za različne vladne uslužbence. Delo tega sveta naj se poveri komisiji za civilno službo.
Ta klasifikacijski svet, sestavljen iz članov proračunskih. uspešuostnih in civilno-službenih zastopstev, je p-ičel s svojim poslovanjem pred enim letom. Dvignilo sc je obdolzbo, da se je temu svetu $p<overilo kontrolo in da je bila posledica tega, da so vladni uslužbenci preobloženi z delom.
"Približno 200.000 mož v carinski službi in drugih, petnajst tisoč med njimi v New Yorku. je prizadetih od nečednih in nehumanitarnih sistemov," je povedal kon venciji Thomas Flaherty iz Washington a.
Xadaljne resolucije, ki so bile sprejete brez debate ali dol gib razprav, so se tikale deklaracij za izključenje .1 iponcev postavnim potom in ne potom dogovorov..Nor-risoveira amendment?., da se vrši inavguracija pred sedli i k;i januarja meseca, ne pa marca; odprave delu kaznjencev ter pomoči za farmer je.
General James Drain, vrhovni poveljnik American Legion, je bil včeraj popoldne gost konvencije. Obrazložil je program Legije za obrambo dežele ter načrte za pomoč osirotelim otrokom vojakov. Brez opozicije je bila sprejeta resolucija, ki odobrava akcijo Legije za sklad, obsegajo" pet milijonov dolarjev.
Posebno poročilo izvrševaJnega odbora federacije glede indosiranja La Folletove kandidature ter delavskega deleža pri kampanji, bo predložena danes kon venci- -el Kpat.
ji. Poročilo ne vsebuje ničesar, kar bi moglo žaliti tudi; Informiral je oblasti ,da ni niti najbolj občutljivega med delegati, a je tako dolgo da bi zavzemalo petnajst kolon tega lista.
Huntington, W. Ya., 21. novembra. — Henrv L. Porter, tajnik in zakladničar Coal River premogarske družbe, koje rovi v West. Yirginiji in Kentucky ju so last članov bratovščine železniških strojnikov, je rekel danes, da ni nobene stavke v napravah družbe in da tudi ni nobenega izprtja.
4iYsak premogfir lahko dobi dela v naših rovih, unij-ski ali neunijski," je rekel Porter. uMi plačujemo mezde ki so malo višje kot one leta 1917. Mi ne ne moremo plačevati višjih lestvic ter se vzdržati na površju*.
Columbus, O.. 21. novembra. — Oblasti tukaj niso včeraj zvečer ve.Ide. ee je Mrs. Sheatsley. že-eo je
peči, izvršila sa-momor ali ee je postala žrtev •rr-d< L»a zločina.
Uradniki so mnenja-, da je zelo oddaljena možnost mučne smrti v id
celega naroda in posledica teira bila, <la so sc* oprijeli vsake, se ko niajnne diikc. da najtlejo
aj brez uspeha.
Peč je bila polna žarečega premogli. Rev, Sheatsley, mož mrtve ženske. je napolnil j)eč, pred no je odšel, da obišče f a rane ter opravi drujre posle. V rutica za zrak s«i ln-la odprta. Truplo Jlr-f. Sheatslev so našli s hrbtom proti zaprtim vratom p«'»"i.
Edino pojasnilo samomorilne teorije se glasi, da se je držala z rokama za rob maajšili zgornjih vrat, potisnila najprvo nogi skozi odprtino štirinajstih kvadratnih inčev. se stisnila nato skozi z ostalim telesom ter zaprla vrata za seboj.
Večina uradnikov in policistov je mnenja, da je kaj takega sploh loveku nemogoče.
Kakšno duševno stanje bi jo moglo napotiti do taskega izvaii-rednega in strašnega dejanja 7 1 Jradniiki ne vedo. kako bi odgovorili na to vprašanje. Mislili so celo na nadaljnega Leopolda in Loe-ba, ki bi iskal refleksne akcije.
Člani cerkve, ki so culi božjo besedo iz ust pastorja celih devet let. ne vedo. [kaj naj si mislijo o tragediji, Id sc je pripetila v njegovi hiši. To kažejo njih obrazi. Dih škandala se ni dosedaj še nikdar dotaiknil župnjišča.
Domače življenje pastorja in njegove žene je bilo. vsaj na zunaj, najbolj srečno in harmonično. Pastor je star eno in petdeset let in njegova žena je bila eno leto mlajša. Bexley Village, katerega je pokril prvi zimstki sneg, je trd od groze.
Vsi se čudijo presenetljivemu obnašanju Clarence Sheatsley-ja, sedemnajst let Starega sina pastorja. Tu imamo dečka, ki je vzrastel v odlični okolici in ki je odkrito priznal, da je videl goreti truplo matere v peči, da pa je kljub temu zaprl vrata peči ter le-
COPYRIGhT.UNOCRWOOO * UNDtKWOOD, N.Y.'
Po triletnem bivanju v polarnih krajih se je vrnil v Združene države slavni polarni razislcova lee Kuud Rasinussen. Xa sliki vidite njega, njegovega fotografa in dva E-kmia. ki sta ga spremljala na potovanju.
UVELJAVLJENE ANGLEŠKE NADVLADE
Anglija bo najodločnejše nastopila proti upornim Egipčanom. — Egipčanska vada bo še danes dobila ostro noto. — Zahtevam, ki so vsebovane v nji, bo moral Egipt brezpogojno ugoditi. — Angleško javno mnenje, katerega ustvarja kapitalistično časopisje, je sila razburjeno.
•ki zunanji
priporo«*].
ŽENA PREDSEDNIKA HARDINGA JE UMRLA
Včeraj zjutraj je umrla žena predsednika Hardingu, kateri je umrl lansko leto. — Bila je že dolgo bolna na ledicah.
Marion, O.. 21. novembra. — 31 rs. Florence Klini: llardinjr. vdova Warren C. lianiinga. 29. predsedniki! Združenih držav, je umrla danes zjutraj tukaj. Konce je prišel malo pred deveto uro zjutraj. I "mrla je v White Oaks sa-natoriju, ki je last dr. C. Sawyer-ja. pri -katerem s«, je nahajala, težko bolna, že par tednov.
Njena smrt je bila posledica bolezni na ledicah. na kateri je trpela že dolgo vrsto let in ki bi kmalu povzročila njeno smrt. ko je še vledala v Beli hiši. Dr. Sawyer je zagotovil, da ni bilo opaziti nobenega smrtnega boja in da je mirno zaspala v večnost.
Mrs. Harding je bila hčerka Amos Klinga, strogega pristaša Iterrenhuter sekte, kojega predniki so prišli iz Nemčije. Ker je mladi Ilarding rad plesal, čeprav je pripadala njegova družina neki strogi sekti, ni bil Kling zadovoljen z njegovo snubitvijo ter je le skrajno nerad dal svoje dovoljenje. Čeprav je oslal zakon brez potomstva, je bil vendar skrajno srečen.
ZNAČILNA SLIKA IZ NIŽIN VELEMESTA
Mož je v ječi in žena se mora zagovarjati radi zanemarjanja šole. — Ena hčerka je bila ubita, drugo pogrešajo.
SUHAČ ANDERSON BO PROST NA SVETI VEČER
Znani prohibicijski petelin, ki sedi v Sing Singu radi sleparije, bo za božične praznike izpuščen na prosto.

mati po osemnajstih LETIH.
Washington, D. C., 21. nov. — Mrs. Alice Roafce-velt je zaupala svojim intimnim prijateljem, da pričakuje v kratkem obiska štorklje. Mrs. Alice Roosevelt-Iiong-worfh je hčerka pokojnega predsednika Roosevelt a ter žena Nicholas Longwortha iz Ohio, republi-
Njena poroka v Beli hiši, dne 17. februarja 1906 je bila ena najbolj sijajnih držabaiili prireditev v zgodovini Washingtona.
Mrs. Longworth je že dolgo časa ena vodilnih dam v najbolj ekskluzrvnih krogih zveznega glamefga meta ter je vsled svojega natančnega poznavanja političnega položaja zaupna svetovalka odličih državnikov, ki vedno viso-
k&nakega voditelja v poslanski
xboraiei ter kandidata za mesto j k<> čemijo njeno mnenje. Dosedaj
je ostal zakon brez otrok.
živi duši črhnil, kaj je našel in sieer več kot dve uri. Ni skušal razbremeniti svojega duha s tem. da bi obvestil kako nadaljno osebo in predvsem ni skušal potegni ti svojo mater iz ognja, živo ali mrtvo.
Uradniki se vprašujejo, če ni bila mogoče Mrs. Sheatsley še živa ob času. ko jo je vodel njen sin Clarence. Clarence je bil zadnji v družini, ki je zapustil hišo po luneu, razven matere. Nafto je odšel v šolo ter se vrdnil domov nekako eno uro in tričetrt pred vsakim dragim.
Gibanja ostalih članov družine tekom tega časa se je ugotovilo ter dognalo, da ni bilo nikogar med tem časom doma. Pastor je odšel po svojih župnijskih opravkih ter obiskal med drugim tudi bolnieo in neko banko.
Na vprašanje, če se je kregal s svojo materjo ali ee ga je ozmerjala, je Clarence odločno izjavil, da ni videl matere ves ta čas, rafe-van za trenutek, — v peči.
Na božični večer se bo vrnil iz ječe William II. Anderson, prejšnji superintendent Antisalonske Lige, ki je bil spoznan krivim ponarejanja po treitjem reCSu ter bit obsojen dne 24. marca na ječo od enega leta ti o dveh.
Državna parolna komisija, ki sc je včeraj sestala v Sing Singu. v-ugodila prošnji Andersona za parol iran je. Komisija je morala preklicati svoj sklep, objavljen preteklo leto, da mora od sedaj naprej vsak kaznjenec ostati v ječi eno leto, neglede na to, kako dobro se o-bnaša.
Ko je dospel Anderson v Sing Sing, so mu namignili, da bo na božični večer prost in sedanje dejansko paroliranje kaže, da ima Anderson še vedno za s ob o j pre-cej političnega pula.
Mrs. Ana <le Faleo ni mogla včeraj razumeti, zakaj naj bi plačala globo v znesku enega dolarja. Ali ni bilo že itak dosti nesreče v drtižini de Fale<>? Amerika je res čudna in še b<d.j čudna .-so njena sodišča. Sodnik je "rekel:
—	Povedati morate uradu za pogrešane osebe, da je vaša Ida izginila.
—	Uradu za pogrešane osebe? Kaj je to? Mrs. de Faleo je bila popolnoma zmedena.
Družina de Faleo živi na Mott Street. Ida, stara petnajst let, bt morala soglasno s postavo obiskovali javno šolo št. 21. Ida se v zadnjem času ni več prikazala tam. Včeraj je pri vedel uradnik Mrs. de Faleo pred sodnika Smitha, in s posredovanjem tolmača je povedala Mrs. Faleo, zakaj ni prišla Ida v šolo.
Nesreča v družini se je pričela, soglasno z njeno izpovedjo, ko je bila njena najstarejša hčera. Elizabeta. ustreljena tekom preteklega poletja. Mrs. de Faleo pravi, da je bil strel slučajno oddan, a njen mož je bil pozneje aretiran ter se nahaja sedaj v Tombs za porih, kjer čaka na obravnavo pod obdolžbo, da je ustrelil sv o-o hčerko.
Ob istem času je bila poslana Ida v gorenji del mesta k stricu. Izginila je iz hiše strica in od takrat naprej je niso več videli. Mrs. de Faleo ne more vsled tega uvideti. kako bi mogla biti ona kriva. da ne hodi Ida v šolo, ko sploh ne ve, kje se nahaja Ida in ko ima poleg tega še dosti drugih sitnosti in skrbi.
Mrs-, de Faleo je izpovedala, da je družina sedaj popolnoma brez sredstev.
Ko so jo vprašali, zakaj ni obvestila urada za pogrešane osebe, je izjavila, da sploh ne ve, da tak urad pb.-taja.
Kljub vsemu temu pa jo je smatrail sodnik za odgovorno ter ji naložil globo enega dolarja, katero je plačala, potem ko je seštela svoje groše in desetice. (Pravi vzgled farizejske, slepe pravice.)
London, Anglija, 21. novembra. — An«l( nrad je v liaiprestani brzojavni zvezi z an.irle.skim mulkn-misarjein za Kgipt in Sudan, feldmaršal »m Allenbv-jem. Z njim se posvetuje, kaj l>i bilo ukreniti jrlede ipnora "sirdarja'' egipčanske armade, ireneralinajnpja Sir Lee Staeka.
Zaenkrat je vse odvisno od nasvetov in feldniaršala Alle7iby-ja.
Najbrž bo še jutri, to je v soboto, izročena e.uipr-an-'ski vladi ostra nota. Egipčanska vlada h<» prisil ji na sprejeti vse odločbe in se pokoriti vsem naročilom, ki b<»-tlo v noti vsebovani.
Danes ie sprejel zunanji minister v avdijenri egipčanskega poslanika. Egipčanski poslanik je rek« 1. da mu je jako žal, ker se je zgodil ta zločin ter zatrdil, da i»o kralj Fuad storil vse, da s.e zločinee na ostrejše kaznr.-e.
Pomožnim generalnim guvernerjem v Sudanu je i-menovau Wassev Sterv, juridični tajnik sudansk«- vlad,4».
Naslednik generalnega nuajorja Starka u> j kovnik HuddU'ston.
Iz tega je razvidno, da bo zavzela angleška vi Sudanu in Egiptu odločnejše stališče.
Angleško javno mnenje, ki je p<»d vplivom k listirnega časopisja, odločno zahteva, naj uveU-^vi ška vlada svoj prestiž v vseli svojih provineali, ] pa v Egiptu.
Nekateri angleški listi zahtevajo, naj Anglija takoj podjarmi iti naj nastavi po vsej provinci svrje uradnik o.
Kairo, Egipt. 21. novembra. — Tukaj se vi:c velike Salne slavnosti za generalnim majorjem Starkam. I'o vsem mestu so zastave na poldrogu. Trgovine so zapne, promet se le delno- vrši, industrija rpočiva.
Pogreb generalnega majorja Staeka se bo vršil /nt H zjutraj ob desetih.
,1 pol-
da v
p;' a-ttii'le-ebno
ORANŽE PROTI PLEŠI.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
Milwaukee, Wis., 21. nov. — Ena oranža na dan obvaruje človeka pleše, — je izjavil včeraj tu-j
kaj dr. ('rummer, profesor na i se i zborno prodaja. V krat; vseučilišču v Nebraska. — Zna- sn 60110 Prodali že pa nost, — je rekel, — je ugotovila, j Kdor ga hoče imeti, ne j ir da povzroča pomanjkanje gotovih i nnn»ei. sieer do kislin v želodcu plešo. Nadalje je ! Cena s Poštnino vred ugotovljeno, da vsebujejo oranže in slični drugi sadeži gotove kisline, ki s>o zelo blagodejne za želodec, kar ga navajajo k boljšemu delovanju. Zavživajte torej oran-
40 CENTOV.
Oni naši zastopnici, ki še ni>o naročili koledarjev in pratik, raj se požurijo. da ne bo prepozno.
že in nikdar ne boste postali pie- j SLOVENIC PUBLISHING CO., šasti.	i 82 Cortlandt St., N. Y. C.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GliAS NARODA' NAJVE&TI 1 eSjOVBNSKI DNEVNIKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
MUSSOLINI SPREJEL NEW YORŠKE FAŠISTE.
Rim, Italija, 20. novembra. — Ministrski predsednik je s prejel danes v avdijenci deputacijo newyorskih fašistov. Deputaciji je naceloval Carlo Vmta. Ministrski predsednik je naročil delegaciji, naj sporoči ameriškim fašistom j njegove prisrčne pozdrave.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.50 2000 Din. —$30.80 5000 Din. — S76.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj hot kot en tisoč dinarjev racnnamo posebej 15 centov za poštnino in drnge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Jfa poCUJatve, ki presegajo PETTISOČ DIKABJBV ali pa DVATI*r>
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben čenust. Tniiml Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, oženja se večkrai la se i* Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne eeue po eni tistega ins, k« nam pride poslani denar t roke. posiljatve po brzojavne* pismu izvršujemo najkrajšem času ter računamo za stroške $1
Slede iiplažfl ▼ amer. dolarjih glgjU po—bsn oglaa t Itm lista
Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, n. 7
Telephone: Cortlandt 4S8T.
Banea Adrstita v Trstu je prenehala poslovanje za npdoiooen fas. Na5a denarna nakazila Izplačuje in razpt^ilja v zasedenem ozemlju Ranea di Credito di l-nhiany v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Razume se, da mi odgovarjamo popolnoma za vsako nnm poverjeno pošiljafev dokler .se ne izplnfti naslovniku, in da se bo denar tudi v bodoče točno in v redu izplačeval kakor dosedaj.
FRANK SAKSER STATE BANK
jI V b<i
L ■ * i



marnmi

■n< PubltthM to>
Publishing OoayAf
rHARN UPU3M, M«
(A CerMratiant
L40II ilNRBIH.
flao* of ImIimm m* im Corporation an« AMnhm af	Offlaaraj
«j Urt'lB«	So rough of Manhattan, Maw Yarfc CHy. N» V.
• LAI NARODA"
(Vole« Of th« N«pM)
_,mh»«	Day Exeapt tunJiy« «n< MaIMm_
<a i«m mm	IIm mm Amariko .Za Naw Yar» aa aato «•*» .»—•••
ta iUiu«f —.............••.o* I Z.m pot lac* .............—-
ca law ...................— IS.KjZa Inoramstva u Mil IM	WTM
_ _. .. r.M'Za aei	----— • »
autfcrlptlor. Yearly t e.O*
Atfvartlaamant on Agreamant
_tanaja vaakl dan Ixvzomtl neartj la araanlfcoa_
fcvpMl. w«l poaplM la	osebnosti n« priobeujejo. I>«nv nmj •• Pl^ovoO ao-
«Uu© va Monay €>r«af Prl iprcmembl krajc, naroCnikor, prosimo, d« at mm
tc« »r*)ta)i	Mvalllfi« oum nI. da bltrej« naifl—» B—lomttm
LAt NAROD« ■orou»n of Manhattan. alaphenas Cortlandt ten
H*m	Ml *
IMPERIJALIZEM ZANJE
V	Egiptu jo bil umorjen angleški generali major Sir Loo Stuck. Ko se jo vozil po ulici, se mu je približalo sedem neznancev
Oddali so par strelov ter izginili brez sledu.
Sr.-h-k it' bil /a«let v roko, nogo in trebuh. Po preteku par ur je izdihnil.
Ta umor je brezdvoma posledica angleške osvojeval-li'' in imperijalNtiene politiko.
Si!- Stack je bil v Egiptu ]>oglavar tuje vlade. Sicer insa Egipt svojega vladarja, ki je pa lutka in orožje v angleških rokah. Poglavitno besedo je imel Stack.
Delal in vladal je kot se mu je poljubilo.
(leneranega majorja je sovražil skoilaj sleherni zavedni Egipčan.
Posrečilo se mu jo pa dobiti kontrolo nad ftakozvano 4* Waft" stranko, ki ima v parlamentu 185 poslancev ter vsledtega le petindvajset oficijelnih nasprotnikov.
Voditelj te stranke je Zaglul i^išai, največji podrep-nik Anglije.
To stranko tvorijo razni princi, duhovniki in industrijalci, v katerih interesu je, da za m ore jo pod pokroviteljstvom Anglije izrabljati egipčanski narod.
Člani oziroma voditelji stranke dobe od Anglije vse, kar hočejo. Oni so največja opora angleškega imperiia-lizma v Egiptu.
Atentatorji so najbržo radikalni naeijonalisti ter člani stranke ChisbeMVatani.
V	tej stranki so zbrani malomeščani, trgovci, nižji uradniki ter delavske organizacije.
Njihov namen je doseči, magari s še tako velikimi žrtvami, neodvisnost Egipta.
Vodstvo stranko jo večkrat pozivalo svoje člane, naj uvedejo odločno kampanjo proti tujcem.
Umor angleškega generalnega majorja je brez dvoma prvi čin te resne in odločne kjampanje.
Vodilni angleški krogi so razburjeni in ogorčeni.
Angleško kapitalistično časopisje priporoča angleški vladi, naj odvzame Egipčanom vse koncesije in pravice.	*	,
Anglija bo odločno nastopila. Ne bo zadovoljna s samo preinskavo glede vzrokov (atentata*, ampak bo začela še 1 olj zatirati Egiprane ter bo skušala popolnoma zatreti egipčansko gibanje za neodvisnost.
Dvomljivo je, Te bo Anglija uspešna v teli svojih naporih.
('imvečji bo angleški pritisk, tenrmočnejši bo odpor Egipčanov.
Namen nove angleške konservativne vlade je, izvajati lin j izrazi tie jš o impeiijalistično politiko.
Sadove te imperijalistične politike zanje že sedaj.
Francosko priznanje sovjetov.
Dolgo bila Francija najneiz-prosnejši nasprotnik sovjetskega režima v Uusiji in ni marala niti faktieno niti pravno imeti nikakih stikov z boljševiško vhulo. Pri tem Je imela francoska vlada zelo krop ko oporo v razpoloženju prebivalstva samega. ki je imelo mnogo razumevanja za oficijelno francosko tezo radi problema pred-in medvojnih dolgov. katerih priznanje so v Pari7u stavili za predpono.] obnovitve diplomatskih sstikov s! sovjetsko Rusijo.	!
Herriotova vlada si je takoj spo čet k a postavila v program prizna-I nje sovjetov, in sicer po angles-' kem vzgledu brezpogojno.	i
Sovjetski listi so ponovno na-' glašali in Cičerin sam je zadnjič oficielno razglasil, da sprejme ruska Unija samo brezpogojno pri-Knanje, in sicer priznanje, veljavno za ves teritorij sovjetske obla-Mi.
Tu nastaja nakoliko delikatna situacija. Rusija sovjetov je večkrat uradno (izjavila, asobito tekom zadnjega left a, da smatra sestavni <iel sovjetske Unije'Še ved- j * *dtto tudi Bešarabi jo, ki se ji ni niko
li odrekla in katere se je Rumun-ska polastila protizakonito. Toda Francija pa je ne le priznala Be-sarabijo Romuniji, marveč je celo sama zelo vidno in aktivno sodelovala pri tej pridelit vi bivše ruske dežele. Ce bo sovjetska Rusija zahtevala od Francije, da s pravnim priznanjem moskovske vlade prizna tudi njeno tezo glede besarab skega vprašanja, kar Je po Čičeri-novih izjavah za gotovo pričakovati, kaj bodo storili nato v Parizu ?
Drug slicen problem Je Georgd-ja ali Gruzija. Francija je priznala gruzmsko vlado kmalu po konstituiranju; ta vlada pa Jp morala pobegniti iz'domovine, ki so jo o-k upirali in »ovjettizirali boljše viki. Ali Francija jo je priznavala še vedno in v Parizu oostoja se ve <lno oficijelno gruzinsko poslaništvo, ki je na pr. tekom zadnjih u-pomiskih poskusov pridno izdajala uradna poročila o vstaji. Ali bo Francija sedaj priznata sovjetsko vlado naid Georgijo ali J>o se nadalje vztrajala pri svojem dosedanjem stališču?
Po domnevi časopisja se je Her-
riot poskusil tem zagatam izogniti talko, da je priznal sovjetsko via do za one dele bivše carske Rusije, ki sami priznavajo sovjetsko vlado. To stališče je sveda diplo-mfjtsko pravilno, na??protuje pa nedvomno ruskemu nadziranju glede Besaraibije. Kljub temu se da spraviti z njim v sklad tudi ruska teza, kajti v Moskvi trdijo bas to. da besarabsko prebivalstvo Še m imelo prilike izraziti svobodno svo je volje glede državne pripadnosti in glede raizmerja do sovjetske vlade.
Kako je Ilerriot vsa ta vprašanja praktično rešil, še ni znano, ker do tega trenutka še ni objav-1 jena nota. s katero je francoska vlada -obvestila -so v j etc. o priznanju. Iz ruskega odgovora na francosko noto pa se da sklepati, da si je Ilerriot res pomagal na gori
opisani način, ker govori sovjetski odgovor o še nerešenih vprašanjih, ki jih bo treba šele urediti. So pa to več ali manj zadeve bolj teoretičnega pomena, ki ne bodo ovirale praktičnega razvoja rusko francoskih odnošajev.
Seveda pa ta razvoj ne zavisi le od Herriota in njegove vlade. So-vje.ti se za samo mtoraino oporo ne zmenijo dosti, njim gre v prvi vrsti za materialne zveze, za denar.
Ce bo francoski kapital tako bojkotiral sovjetsko državo, kakor je pričel to angleški. tedaj oči vidno energični Ilerriotov (korak ne bo imel posebnega učinka. Zapadli a Evropa in sovjetska Rusija f-'ta si preveč -nasprotna svetova po vsem bistvu, kakor da bi moglo povzročiti večje spremembe že for malno diplomatsko priznanje.
Novice iz Slovenije.
Požar v Kranju.	J Janezom, katerega je končno po-
l>ne 1. nov. ob pol 3. zjutraj je} grabil rn treščil čez visoke stop-izbruhnil v večji baraki Jugoče- j nice nas tfhi. Janez se je po tem ške tvorniee na Gašteju požar, padeu še pobrati s tal, toda Vin-Objekt je bil hipoma v plamenu eene je pograbil debel'o ročico ter in je že obstojali a nevarnost, da se z njo ]>o treh udarcih Janezu po-ogenj razšira na veliko poslopje polnoma' raztlrolwl glavo- Sodna tkalnice ter na lesene stavbe in zdravnika sta ugcJtovila, <la je -skladišča gradbene tvrdke "Slo.I morala smrt takoj nastopiti. Z grad". Katastrofo pa je še pra- zaslišanjem prič se bo se dognalo, voeasno preprečilo prostovoljno j ali je zagrešil Vincenc uboj ali društvo iz Ki-anja, ki je dospelo umor. ker je prišel tudi sam v
v nekaj minutah na kraj nesreče in kljub precejšnji oddaljenosti vode stopilo takoj v akcijo. Tudii mirno vreme je uplivalo na hitro lotkalizaoijo požara. Vzrok požaru še na pojasnjen, sumi pa se, da je bil ogen'ji podtaknjen.
Maribor z obtolčeno glavo, češ da ga je br.nt napadel.
i
Dobrohoten družabnik.
Trlna jKt k rat preti kazni ovanii Ivan Pire iz Ljubljane si je sedaj stekel svojo štirinajsto kazen. Xič
To ie tekom enega meseca že neti i j	• -	• j
/	_ ®	i^en hlK|ega nameravajoč se je pridru-
žil prijatelju Janezu Strletu in krenila sta v gostilno v Spodili Šiški. Po zaibavmopreživeteni večeru, pri katerem je steklo precej moče skozi u sušen a grla, sta se v puljatelj k|i incločtjLvo^t.i
požar (v Kranju in neposredni o-kolici.
—■ i Smrtna kosa.
V nedeljo 2. nov. je umrl v Borf>\Tiici veleposestnik in trgo-
vee Ivan Makaron v starosti 74! sknpaj Opravila' spat. Njojin let- Pokoamk je bil dolga leta|Hpanec ^ bžL zela nemiren. borovniški župan, jaiko sposoben |Ne da bi ju motil p^.^ šum m umen gospodar. Kot navdušen,^ rogo,iJienje ponočnjakov, tem nartodn^k je aktivn^o sodeiloval' pri \-seh domaČih narodnih društvih.
Št. Vidu je umrl v visoki starosti 80 let ugledni in znani trgovec in posetnik Vinko Sliv-nik.
V starosti 58 let je preminula v Ljubljani Elizabeta Modrijan roj. Fabija-n, soproga davčnega u-pravitelja.
Umr3j v Ljublyani. — Anton Levstek, bivši sodar, 82 let. — Ivan Stibil, tovarn, mizar, 85 let.
—	S. Terezija Sparovec, bolniška sestra, 70 let. — Ivana Basej, no-vorojenka, 1 dan. — Karel Pod-'krajšek, učenec, 14 let. — Elizabeta Modrijan, žena umirovljene-ga davčnega upravitelja, 58 let.
—	Elizabeta Bajt, ključavničarje va hči, 4 leta. — Andrej Mer-zin, obč- revež, 65 Jet. — Justina Sušeč, zasebniea, 36 let. — Martin Klopčič, posestnik, 46 let. — Anton Mazovec, posestnik 60 let.
Uljuden potnik
je bi 25 letni Franc Brecelj, posestnikov sin v VeJiki Pprešici. line 14. avgusta se je vozil na progi Celje-Dravograd brez voznega listka. Ko mu je na postaji Žalec pisal sprevodnik vozna listek ter ga hotel oddati posta je-načelniku, je Bercelj sprevodnika potegnil s stopnic vagona na tla. mu iztrgal knjigo iz rok z voznim J is tik om pa je pobegnil proti izhodu. Okrožno sodišče v Celjn ga! je cbsodilo na 4 tedne zapora.
O uboju brata,
ki se je izvršil pri sv. Jakobu v Slov. Goricah, še poročajo:
Najbrž gre za urnloT. Med posestniškim sinom Vincencom Knupležem in starejšim Janezom je vladalo že dolgo uprav smrtno sovraštvo, kii je tudi s smrtjo končalo. Vincenc je bil vedno drzen, surove narave. Kritičnega dne se je proti večeru sprt ki stepel najprej z očetom, kateremu je. prišel starejši aim Janjez nsa pomoč. To pot je Vincenc še odnehal, kuhal pa je naprej svojo jezo. Po večerji je prižgal svečo in jo kazal vinfičarjti, češ ta bo nk>-coj še njemu svetila. Kmalu nr.' ae Je že zopet prepiral z bratom
več v njih samih se je poavil nemir in sicer tako močno, da je Ivan Pire kamlu po polnoči izginil brez sledu v nočni hlad. Kmalu nato se je prebudil tudi Strle in opazil Pirčevo odsotnost, ki ga sama po sebi ni posebno vznemirjali a. Mnogo močneje pa ga je presenetilo, da je s Pircom odpotovala obenem tudi vsebina tnjegove lisrtJnfce, iprfiibližno 1200 Din, ki jih je -ab slabem brlenju poeewtne la teme pogrešil. P&rca so kmdlu pnje/li in najboljši izgovori s;o o^taiii brez uspeha ; l jubljansko deželno sodišče ga je ob_ sodiilo z ozirom na njegovo repu-tacijo na 2 leti težke ječe.
Washingtonski prohrbicijski komisar je bil ob svojem nastopu izjavil, da bo objavil vsak mesec | sproti mena vseli, ki kršijo v AVashingtonu Volsteadovo postavo. oziroma so bili zastran nje pozvani preti sodišče. •
Prvi mesec ni objavil nobenega seznama. Tudi drugi mesec nobenega.
Sedaj, ko je že skoraj eno leto na svojem odgovornem mestu! še j vedno molči.
Možak je pameten in previden.
Objava ta.kepra seznama bi povzročila velikansko razburjenje med narodom jZdruženih držav.
V seznam bi morala namreč pri-1 ti tudi imena nekaterih tistih go-spodov. ki so glasovali za sprejem osemnajstega amend men t a ter so z obema rokama podpisali Volstead ovo določbo.
★
Pater Koverta je v zadnjih treh številkah ''Edinosti" opravil svojo vesoljno spoved.
Cerkev zahteva, naj bo že vsaj vesoljna spoved popolnoma odkritosrčna.
Kdor se tako spoveduje. ne sme ničesar zatajjiti in zamolčali.
ČV se mi bo zrlelo vrt-1 no in primerno, bom oh priliki natančjio por\edal. kaj je pater Koverta pri svoji vesoljni spovedi zamolčal.
Register njegovih neizpoveda-nih grehov bo globoko odtehtal seznani njegovih navideznih dobrih del.
*
Svoj tretji članek je zaključil z zatrdilom, da ne bo zanaprej ničesar drugega počel kot samo molil.
To je edino prav in pošteno
Dolgih osemnajst let je opravljal delo. ki ni v nobenem soglasju z nalogo katoliškega duhovnika.
Nekateri se prej. nekateri sc pozneje zavedo svoje dolžnosti in odgovornosti svojega poklica.
Pater Koverta se je te dolžnosti zavedel po osemnajstih latih.
Vsak, ki mu dobro želi, upa. da
ni tega storil prepozno.
★
Svet se suče. Na svetu je e l-no-le izprememba trajna.
Poznam rojaka, ki je preti kratkim fajfe prodajal. Cez noč se je prelevil v pomožnega urednika. Toda to mu ni zadostovalo. Hotel je postati popolen urednik. Pa se je vse nenadoma pre vrglo. Zoper se mu faife obetajo.
Žal. da po Brooklynu govore, da mu jih noben gospodar v^-č ne zaupa.
SJmjnsImmnska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Krimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI UFAD v ELY, MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF PKRDAN, »S3 E. 186 St., Clevalanfl, O. Podpredsednik: LuLIS BALA NT. lb< >8 E. 12na Street. Lurun. O. Tujiuk; JOSEI'll FJ1«HLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Kos »61, Eiy, Kina.
Blagajnik neizplačanih amrtntn: JuHN VltA'KUN, «11 — llth Ar«, lui Duiuth, M Inn.
Vrnovnl tortvnlk:
Dr. JOS. V. GKAHEK. SOS American State Bank Bid*. IDI Grant BtrMt al
Six lb Ave, Pittsburgh, Pi.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 20« Bakewoll Bldf, tor. Diamond Ud Grant
Streets. Pittsburgh. Pa.
MOHOR JI LAP H", 1334 W. 18 ?treet, Chlea*o. 111.
FRANK HKRjVBEC, 4822 Washington Street. I>nr«r, Colo.
Porotni ndbori
LEONARD fiLARODNIK. P-o* 480. Ely. Minn.
GREGOR .1. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallnp, Wuk,
FP.A.N'K XORfCH. C217 St. Ciolr Avenue, C'evoland. O.
Jednotlno uradno rlasllo: "GIm Narod***.
Vb« »tvnrl tikajoče uradnih sadev kakor tudi denarne poIil5a.tr«
naj s* pc.Si!iaio na travnega tajnika. Vse prltotbe naj »© pofilla na pred-aednika por<»tnf-«a ««<lbora. ProSnJe za aprej«»m novih Članov ln bolnJikm »pričevala naj t?« pošilja na vrhovne** zdravnika.
jBgoslovarska Katoliška Jeflnota se prlporofta, vsem Jugoslovanotd aa
obllon pristoji. Kdor želi postati f-lnn te orpanlzaflje. naj se zgrlaal tajniku bližnjica drtiSfva JSK.T. Za ustanovitev novih druStev ee pa obrnite n« tajnika. Novo drnStvo se lahko vetanovl z 8 člani ali Članicami.
Dopis.
St. Joseph Valley, Wash.
Zailnij del oktnora siuo iiiit'li deževne tliii've. Snj solo pa /«• t vi« 11 hrepcidi po tlc/Jii. katerega smo Iftošnje ifio	mulo init-li.
Sv. Marl in j»* hi! oolač"ii in je padal sne«r. Pifirovor pravi: Ako jt* sv..Martin jasen, jrrc v treh <in**h stnt'g, n- ji* pa oolač<*n, [>r. padu še tisti dan.
Tukaj *ra je patllo na ^v. Martina dan 2 inča. Potem se je zjasnilo, a danes, ilriijri dan, že precej mraz pritiska.
11. novembra, na Victory day so imeli šolski otroci poti vodstvom učitelja Mr. Tould-a desklamacije o svetovni vojni. Prav doliro je bilo. Želimo, da nam za liožii'- tudi kaj veselega napravijo.
je kot delavec prepotoval zapadne države. Delal je i>o večini v maj-nah. I lil je tudi v službi Une:e Sama za času svetovne vojne. Potem je k<it voj^ik dobil vladno zemljišče " Ilomivrteatl " v Cali-1'orni.ji. kjer si je napravil svoj dom. Pred tremi leti se je poročil. Zapušča žalujočo soprogo 111 adop-tirano hčerko. Svojih lastnih otrok ni imel. Tukaj v Valley zapušča dve 0111 oženi sestri, v starem kraju, v jZgomjih Pernicah pri Medvodah. pa žalujoče stariše, mater v starosti 7") let. očeta pa 70 let ter dva brata in eno sestro.
Lahka 11111 bodi tuja gruda v Ameriki!
Pozdrav!
Manca Tomsha.
Polom dunajske banke.
Naznanjam pa tudi žalostno j vest. 31. ok/ sem sprejela iz Ca-1 7- Himuja poročajo, da je tamoš-lifornije. Nevada City, telegram, inja bančna tvrdka Hermann da mi je tam umrl moj brat Lov- Ilersehmuim zahtevala pri trg<»-rene Torkar po mučni bolezni, je- vinskemu sodišču otvoritev porav-tiki. O11 je veliko trpel; štiri ieta -nalnega ]>ostopanja. Aktiva banke je bil bolan. Star jv bil 37 let.
Pokojni je prišel pred 17 leti semkaj v Valley, Wash., potem
"S. 0. S."-"Safety or Sorrow".
"Safety or Sorrow" (Varnost ali žalost) je postalo vsakdanje geslo. V zadnjih šestih letih je bilo 11,739 oseb ubitih. 30,522 pa poškodovanih na raznih železniških križiščih v Združenih državah, m 80 odstotkov teh nezgod se je pripetilo ljudem, ki so s? vozili v avtomobilu. Ampak mnogo več ljudi pomre vsako leto, ker niso začasno dali pozornosti želodčnim neredom. Trinerjevo zdravilno Grenko Vino pomeni varnost. Isto odstrani iz črevesja vso nerabni) tvarino, v kateri se ležej" *n redijo bakterije, do čista izčisti želodec in črevesje in jih isto*:isn«j ojači. Je neprecenljivo v slučajih slabega teka, slabe prebave, glavobolov. slabeffa spanca. "Trinerje-Vo zdravilno Grenko Vino je izvrstno zdravilo'\ piše Mr. Rudolph Filip iz Chriesmana. "Nad dve leti že rabim Trinerjevo zdravilno Grenko Vino in počutim se izbomo", piše Mr. George Kulka iz Mansfield, O. Vsak boljši lekarnar ali trgovec ima v zalogi Trinerjevo zdravilno Grenko Vino. Trinerjer Liniment (proti revni at i zmu in tttsvra'lgiji) in Trin^r-jev Cough Sedative (za prehlade^, če joii pa ne morete dobiti v vaš; soseščini, pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Ad.)
Radoveden sem, kakšno kritiko bo objavil dr. Polona o Meštro-vičevi razstavi v Brooklynu.
Toda dr. Polona j? vsega zmožen. Stavim, da se bo lotil pisati kritiko o umetniški razstavi. *
USTNICA.
Radovednež, Brooklyn, N. Y.
Žal, da vam ne morem povedati, kakšno številko ima bančna knjižica. na katero je naložen denar za slovensko cerkev v Brooklynu. In tudi ne vem, na (kateri banki je Eden najstarejših peelarjev v
101-LETNI STARČEK.
znaša ~>00 milijonov avstrijskih kron. pasiva pa 7 milijardi. Primanjkljaj je torej 6 milijard Ln pol avstrijskih kron.
MORGAN JE POSODIL FRANCIJI STO MILIJONOV DOLARJEV.
.Borv*i«KT_M<MMHr0oa * UHM«W«». t*- T.
d en ar naložen. Veste kaj. kar tistega vprašajte, kateremu ste denar dali. Glavo staviim, da vam tudi on ne bo mogel tega povedati.
Združenih državah je brezdvo-
Pariz, Francija, 21. novembra. Finančni minister Clementel je danes sklenil z Morganovo banko pogodbo glede sto milijonov dolarjev posojila.
Pogoji posojila bodo šele po-Kneje objavljeni.
GRŠKI ATAŠEJ UTSRELJEN V PARIZU.
Pariz, Francija, 21. novembra. Bivši čast nik grške armade Verl-kalis je prišel danes v tukajšnje grško poslaništvo ter ustrelil mornariškega atašeja PapalexipoLLsa.
NOVA REVOLUCIJA V MEHIKI
Mexico City, Mehika, 21. nov.
ma 101-letni Daniel E. Swift iz General Flores, governer države AVest Wareham,	Boril se .Sinaloa, je bil pri zadnjih volitvah
je v državljanski vojni ter je popoLnoma poraiena. Zdaj poroča-'bil dvakrat ranjen.	'jo, da se je pridružil vstašem.
Božične denarne pošiljatvež Brca in točna postrežba! Najzmernejše cene!
Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našeea priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim tfarom.
Itaznn že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Kaše izbor ne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil' brzo, točno in po najnižji oeni.
Raci i tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vabili naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, po-šiljatve jako nakopičile.
FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Languag« Information Service. — Jugoslav Bureau.)
KAJ JE REVMATIZEM?
V enem izmeti zadnjih radio- [čine vsake vrste, v<se*to(krstijo lju-predavanj, ki jih prireja zdrav- dje z imenom
s. t v en i department države Ne«v York, je Dr. \V. L. Munson govoril o rematizmu. Po njegovem mnenju večina takoavanih revmatičnih bolečin na katerih triwjo ljudje, niso nikak revmatizem. Na drugi strani utegnejo take boli biti i>o-4ediea ploščatih nog, začetne tuberkuloze kakega člena, slabih zob, okuženih bezgavk, izrastka v kosti, žolčnih kamnov, srčne bolezni, ali pa kakih nevarnih, drugih bolezni notranjih organov. Vsled t«'ga se nasvetu je vsem osebam, ki trpijo na "revmatizmu", naj se dajo pregledati od zdravnik«*], la se dožene, kaj pravza-
revmatizma
Najbolj čudne stvari .so ljudje že raibili za "kronični revmatizem" bodisi kot lek ali kot preprečilo. Nositi lešnik v hrbtnem žepu so nekateri smatrali kot iz-borno sredstvo, da se prepreči seiatika (vnetje živca) ; rdeč trak okolo nog ali rok je baje dober proti revmatizmu na dotičnem kraju; potresanje vseh sort praškov v čevlje naj odpomore proti bolečim nogam j nošeoije jantarjevih krogi j ic okoli vratu se je smatralo za splošno sredstvo proti vsem mogočnim boleznim in tudi proti grlobolu; mazanje z raznimi olji in "žavbami" se rabi za ubla-
prav njim manjka, tako da se jim žtflje boJegm vseh ^ dozdevnega kroničnega revmatizma. Sploh je ni skoraj stvari pod solncem,
more od pomoči.
— Roviuatizem — pravi predavatelj — je ime, s kat rim navaden človek označuje večino netio-Jočenih boli, ki se pojavljajo v človeškem telesu. Dejanski pa večina onih taikozvaniii revmatičnih hali. ki ne silijo paeijenta dy mora ležati, niso sploh revmatizem, ampak dostikrat nekaj popolnoma drugega. Ako trpite na "rev-matizmu" in se podate k zdravniku, ste dostikrat presenečeni, ko vam zdravnik pove, kaj je pravzaprav z vami. Človeško teio v po-
katere niso ljudje že poskusili.
Koliko nesrečnih-posledic ne na stane, ko starši mislijo, da ima otrok takozvane "rastoče bole-či n« " ali "kronični revmatieem" m se potem, dostikrat prekasno, najdi-. da gre za slučaj tuberkuloze ledja. To vse dokazuje, kako nespametno je ne zateči se k zdravniku. Nikar ne bodite zadovoljni s svojo lastno diagnozo glede "kroničnega revmatizma", do-
ki <r vašega mnenja ne potrdi izku.
polnem zdravju ne pozna ni ooie- ....
se zdravnik.
Ako trpite na nečem, kar vi ali
vaši sosedje smatrajo za "revma-
čin ni trganja. Bolečnia je svarilo, ki jo daje narava. Zato je bolečina v nekem pogledu dobra stvar, kajti ona opozarja, da nekje ni vse v redu in sili človeka, da se poda k zdravniku v svrho pregleda in tako dozna resnični vzrok bolečine.
Neka oblika pravega revmat£z-ma, ki je precej običajen v severnem delu Združenih držav, je akutna revmatična vročica — kakor ji pravijo zdravniki — ali "revmatično vnetje", kot ji rano-gi pravijo po domače. To je huda in bolestna bolezen, katere vzrok ni definitivno znan. |Zdrav-niška veda posvečuje precej pozornosti preprečevanju akutne revmatične groznice. Skoraj vedno ob začetku te bolezni boli grlo, vsled česar so mnogi zdravniki mnenja, da odstranitev tonsilov (bezgavk) bi preprečila večino teh bolezni. Tupatam po akutni revmatični vročnici sledi neko stanje kroničnega revmatizma. To je edini resnični slučaj kroničnega revmatizma. ki je nadaljevanje akutne oblike te bolezni.
Kronični "revmatizem", kot ga pozna navaden človek, je čisto druga stvar. Pri takem dozdevnem revmatičniu je človek navadno na nogah in opravlja svoje posle. Trganje po meč ali. zbadanje v ramah, krč v prstih, slučajne bolečine v členih, bolečine v hrbtu, otrplost v vratu in mišične bole-
ti/eni", je boljše vprašati onega, ki zna, da boste znali pri čem da ste. Ako sami ugibate, so domišljate, da poznate zdravilstvo, tn vf'sa sodba utegne biti popolnoma napačna. Ako resnična težava tiči le v ploščatih nogah ali kakem rarastku kosti, ne bo vam lastno ugibanje ničesar več škodilo, kot da boste še naprej občutili ne-ugodnosti bolečine. Ali ako gre za rak v kosti ali začetno tuberkulozo kakega člena, igrate s svojim ugibanjem jato nevarno igro.
Iz tega je razvidno, da. kar ljudje smatrajo za kronični revmatizem more biti bogve kaka bolezen in da je zato pogrešno, ako človek skuša zdraviti samega sebe s patentnimi leki ali domačimi zdravili. Vsaka izmed teh navadnih vrst "revmatizma" utegne \ resnici biti kakšenkrat kaka jako re>na bolezen; najjboljši način, da se to izve, je preglanje s strani do brega zdravnika.
Žalosten zaključek Ijuhav-ne zgodbe.
Suzaaia Sclialler se je začutila mater. Poiskala je svojega ljubimca, ga prosila, naj jo poroči, kakor ji je bil obljubil, i ko jo je ta za-smehjivo pahni od sebe, ga je ustrelila . . .
Letošnje pomladi se je zgodilo, da se je mlada, in nedolžna plavo-laska Suzana, seznanila z Morenom Rodirtiiem. Bala je strojepiska v Parizu in je stanovala s svojim starejšim bratom pri svojih staT-ših, pridnih in skrbnih delavcih, ki sta si s svojimi Skromnimi prihranki postavila malo hišo v pariškem predmestju.
Moreno Roditi je bil po rojstvu Orijentalec. Star je bil jedva 23 let in se je letos pojavil prvič v Parizu. Bil je lep dečko in je znal tudi elegantno plesati. Nepokvarjena in neizkušena devojka se je tisi prvi pogled zaljubila vanj. Kdo bi ji to tudi zameril? Moreno Rediti ji je seveda svečano obljubil, da jo bo poročil. Devojlka mu je slepo verjela.
Tako sta se ljubila netkaj mesecev. In nekega dne, ko sta se zopet sešla, mu je deklica zaupala veselo in vediko novico ...
Naslednjega dne je Suzana zaman pričakovala ljubljenca svojega srca. Namesto njega pa je do-š!o pismo, v katerem je čitala njegovo prošnjo, naj mu oprosti, da ne more priti.
"Gospodar me je poslal v An verso po opravtkih. Vs, da sem ga ubogal s krvajvečim srcem. Toda kmalu se vrnem in snidenje bo tembolj veselo".
.Tako ji je pisal njen ljubi. Bo dočo mamica se je udala v usodo in je čakala. Minili so dnevi, pre-ekli so tedni. Zaročenec se ni o
Par koristnih nasvetov.
Sramežljivost. _ govim razpoloženjem. Ker je nje-
V otrokovi duši je naravnoTIr- gova narava taka, da ljubi vse, ■rtvo nedolžnosti — sramežljivost; kar je v zvezi z njegovim razume-•treba pa ga je le gojiti. Migljaj van jem dn njegovim duševnim ži->rez besede označi otroku nedo- vljenijem. zaito zelo rad posluša pustnost, ali kratka, resna opozu- pravljice, pripovedke ki zgodbice, ritev pri prestopku pojasni otro- j Njegova živahna fairtatzija si pred ku, česa ne sme storiti. Mati naj j Javlja vse zelo živo in resnično. «e zgodaj zbudi v otroku strah \ Močan vpliv takega pripovedova-pred grdimi besedami in dejanji. opazimo, ker otrok besede pri-Lz vnanjega obnašanja sklepamo I povedovalčeve kar požira, oči kar na čistost mišljenja in obratno: J ne more odtrgati od njegovih ust. čisto mišljenje zahteva tudi lepo In to ne samo pri novi povesti, am
drugega leta. Cvetje v	zimi ti
trud, ki ga imaš, bogato	poplača
in radi tega je gojenje in	strežbo toplo priporočata.
Elektrifikacija turške železnice.
iz i>arnih in vodnih central skoraj enaka, da, v poedinih primerih celo nižja v parnih elektraa-naih.
METALEC PODKVE.
NATANČNO KOT V ROMANU.
PRAVEM
Omaha, Nebraska, 21.. nov. — Nad mestom Dijonom sta se bo rila tekom sveto-vne vojne en nemški in en ameriški avijatik. Nemec je bil tekom tega zračnega dvoboja ranjen ter se je moral spustiti na tla za sovražnimi črtami. Mrs. Bert a Wendell iz tukaj šnjega kraja, ki se je udeležila vojne kot bolniška strežnica, je sestra Charles Cummigsa, uspešnega ameriškega avijatika ter je stregla v bolnici ranjenemu nem škemu avijatiku, baronu Hans von Ringhausen. ki je dospel danes semkaj, da se poroči z Mrs. Wendell.
vTiauje obnašaaije. — Otroke je reba navaditi, da opravijo svoje potrebe -na sramežljiv način. Mati j sama jim mora biti najlepši izgled tako -se je obnašati pri kopanju, imivanju. oblačenju in slačenju. Ta najpreprostejša nega čuta. sramežljivosti .je prva podlaga za vzgojo čistosti srca. Seveda pa se je varovati pretiravanja, da otrok nc zgubi svoje preprostosti in ne dobi napačnih pojmov o čistosti in sramežljivosti. V to poglavje spada tudi, da govofrimo o načinu, kako naj mati pouči svojega otroka, ko prehaja v doflfro zrelosti, ali če, izzvan po okolnostih, zahteva pojasnila. Navadno mati v zadregi zavrne otroka z mekaiterimi besedami, ki mu ničesar ne povedo. Otrok se zdaj, zlasti ako je bil neprijazno zavrnjen, obrne po olgo-vor drugam. Ali pa more biti materi vseeno, kdo mu da ta odgovor •n kako mu ga da ? Ali naj dopusti, da se to zgodi na surov, liudo-)en, pobujšljf&v način? Ali se ne čuti za to poklicana ona sama. ki je vedno otroku najbližja? Ali naj prepusti svoj materinjski vpliv na nadaljnjo pravstveno vzgojo kra.t-komalo drugim, tujim, nepoklicanim? In to stori, ako ne zna pridobiti otrokovega zaupanja v tem času in na tem polju, ako ne zna
lasil več. Mlade žene se je jelo I posredovati prvega vtisa v tej po-laščati razburjenje, porajali so stvari m ako o-a ,lie	vtisniti v
se ji dvomi in končno je vsa obupana priznala materi svojo tajno in žgočo bojazen ter jo pregovorila, da ji je obljubila pomoč pri iskanju izgubljenega zaročenca.
Mati in hči sta sedli na vlaki proti Belgiji in dospeli v Anver-I o. Tam seveda nista našli Morena — ker ga v Avers! sploh ni bilo. Vsa razdvojena se je nesreč- j na deklica vrnila v Pariz.
otrokovo dušo na enostaven, resen in plemenit način, da s tem zajame otrokovo dušo in zadovolji naravno vedoželjnoKt. Ako otrok v tako preprostih besedah izve najvažnejše. kolikor je namreč za nje gova leta primemo, potem sprejme to kot dejstvo, ki ne nudi njegovi radovednosti nobenega raz-labljanja. Doibro vzgojen otrok tudi ne vprašuje dalje, zlasti ako
pak tudii more biti še bolj pni taki, ki jo je že večkrat -slišal, kajti tu že fantazija (domišljija) sama iz-preminja in deluje cisto po svoje. Pri pripovedovanju naj mati pazi. tla odgovarja pripovedovalna snov otrokovemu razvoju, in tudi njegovim razmeram, ker le potem ima kaj koristi od tega. Tako pripove-dovaje namreč nudi otroku zelo mnogo duše vrne hrane. Vadi se pri tem mislita, predstavlja si, njegova domišljija deluje, vadi se v razumevanju in njegovo čuvstvo se vzbuja, nastaejo že tudi prvi sklepi v mladi duši. Mnoge in raznovrstne pravljice in pripovedke so prikladne za zabavo našim malim. Mati ali stara mati ima tu hvaležno polje za svoje delo. Ze se bližajo zimski večeri, ki bodo zbrali celo družino okoli gorke peči m tedaj ne bo kmalu moči zadostiti otroškim željam po povesit .i h. B< gato izbiro imajo naše mamice, toda kakor povsod, je tudi tu treba previdnosti in modre izbire. Otroku otroškega ! Ne pripoveduj vseh podrobnosti, ki si jih otrok lahko sam misLi! Pri pripovedovani ju večkrat, prenehaj, da pride otrok "do sape" in tudi stavi vprašanja ki mu kar migljijo na jeziku. Ko je vprašali vse in si mu na vse odgovorila, potem pa nazaj k prav! povestu !
Cvetje pod-mi
A Suzana še vedno ni obupala. mati Opomni, da bo pozneje, ko Po dolgem poizvedovanju se ji je bo ^^ razumei? Uvedel še. kar je te dni vendar posrečilo izvedeti, treba. Glavno je, da pridobi mati da si je njen nezvesti ljubljenec atrokovo zaupanje in se tudi v bo-prekrbel potni lbit za vožnjo v d0če v teh <mrih obrača nanjo. Le ■Južno Ameriko.	I posamezen pouk v družini je pri-
On jo je torej varal. Bežal je merejn za zdravo i-n pravilno, razu-pred njo. Kje se je neki zdaj na- L^^je v teh stvareh. In ravno hajal? Tedaj pa se je spomnila mati s	ljubeznijo do otroka
neke kavarne v bližini Notre-Da- mQjre v tej-	vtisniti nekako
me de Lorette, ki sta jo večkrat duhovno vsebino, ki je nujna za poselila, ko je on še stanoval v prvi ^ _ K mnogim, velikim in Buffaultovi ulici. Nekega večera I težkim nalagam svojega materin-■e je napotila v isto kavarno in	^klica mora mati privzeti
tam srečala prijatelja svojega 1 ju- to M	usmerja vse
bimca. Ko ga je vprašala o More-	otrokovo življenje,
novem bivališču, jo je hotel spe
■Po nekaterih ameriških krajih je jaiko razvit Sport metanja podkve. Eden najboljših metalcev je 174etm Putt Mossman iz
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajša-te, če rabite
SEVERA'S GOTHARDOL
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hrom ost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah.
Cana SO sli 60 centov.
I	Cans tO sli 60 cen
VV h SEVERA CO. CLDAR RAPIDS. IOWA
ljati na napačno sled, češ, da se je njen dragi odpeljal v RJo de Janeiro. Ona pa mu ni verjela. Ko je Morenov rojak ostavil lokal, mu je sledila in vstopila za njim v bar. In glej, moža, ki ga je toliko časa zaman Iskala, je sedaj našla !
Suzana je vzirojila. On jo je začel miriti in prigovarjati, zatrje ,val ji je svojo neomajno ljubezen, in ona mu je verjela. Končno jo je celo toliko pregovoril, a je sla ž njim na stanovanje, ki -ga je pred kratkim najel v bližini bara.
Pred nekaj dnevi sta zjutraj ob otsmi uri skupno odšla z doma. Pod pretvezo da dobi od njenih staršev dovoljenje za poroko, jo je spremil na njen dom ln se nato skušal izmuzniti.
"Tvoje neprestane prošnje in vsiljeno vedenje mi že preseda!" ji je dejal, se ji iztrgal iz rok in hotel pobegniti.
Mali SC JC zameglilo pred očmi. Obup ji je napolnil srce in ne ve doe skoraj, kaj dela, je se^Ia v svojo ročno torbico in ga izpalila.
Krogla je Morena zadela v obraz. Rana sicer najbrž ne bo opasna, vendar je zdravnik ukrenil, da ga prepeljejo v bolnico.
Deklica je izbruhnila v plač, "Nisem ga hotela raniti", Je zatrjevala ibte policijskemu komisarju. "Le prestrašiti sem ga nameravala".
Pozimi pa rožice ne cveto, poje narodna pesom. A nekaj jih je, ki nas tudi v -sredi mrzle zime, o božiču. novem letu. o svečnici, razveseljujejo s svojim lepim cvet jem in prijetnim vonjem. Seveda jiih je treba prav negovat i. K tem cvetlicam lončnicam spadajo v pr vi vrsti cvetlice čebidnice, kakor hijacinti, tulipani, narcise in še druge. Meseca novembra nasadi mo čebule, gori imenovanih cvet lic v majhne lonce. Prst za te če bule naj bo navadna kompostniea Prvotno jih namočimo in postavi mo na hladen prostor, najboljše v nezakurjeaio solbo. Ko oidženo in je bet s cvetjem že pognal iz čebule, denemo lonec na topilo, najboljše pred solnčno okno tople sobe. Tu se bet in cvetje hitro raizvije. Ker bi na pregonkem prostoru cvetlica prehitro odvela, je postavimo zo pet na hladno, seveda ne premr zlo, da ne pozebe. Za časa cvetja moramo pridno zamakati. Ko je cvetlica odovela, prav malo zamakamo. Čez 4 do 5 tednov pa z zamaka njem popolnoma prenehamo Čebulo vzamemo iz lonca, ko so se začeli zeleni deli sušiti. Te čebule
Uprava avstrijskih državnih že-leznicje začela, graditi veliko elek trarno, ki naj .bi dajala električni tok za pogon železnice preko Tur na Koroškem in Solnograškem. Grad'ba je že precej nad polovico gotova in bi imela biti prihodnje leto dovršena. Sedaj Je pa državna železnica naentkrat izjavila, da ustavi nadaljnje delo. Funkcionarji koroškega deželnega odbora so intervenirali v tej zadevi pri železniškem ministru na Dunaju in zahtevali, naj se gradba, ki je že sedaj požrla nad tri milijone zlatnih kron, nadaljuje, ker gre za eminentno gospodars-ko napra-o. od kaitere bo imela korist drža-a in dežela. M'inisfter dr. Guenther je izjavil, da je ob sedanjih razmerah razlika med parnim in električnim obratom železnic tako majhna, da se ne izplača nadaljevati gradbe tako velike elektrarne, posebno ker je inozemski kredit silno drag m ga je tudi težko dobiti. Zagotovil pa je. da se bodo ona dela, ki so potrebna, da se dosedanja gradba ne poruši, dovršila.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da se z raznih kompetentnih stra ni. kakor poročajo inozemski listi čujejo glasovi, ki ne priporočajo več gradb elektraren z vodnim pogonom. Pravijo, da se je v prvih letih po vojni hidroelektrarna bo lje izplačala kot parna centrala j:prava parne elektrarne stane manj od vodne, obratovanje pa za hteva ogromne izdatke, ker je premog drag. Obratno pa zahteva hi-;droelektrična, centrala velike investicije, dočim ne zahteva oibrat ta-korekoč nobenih stroškov. V pr vih letih po vojni je bil premog sibio drag in se je zato izplačalo graditi vodne centrale. Sedaj pa se je premog zelo pocenil, tako da je razlika med cenami elektrike
Čaruga ima smolo.
Roparska poglavar Jovo C'am-„a, ki je užival zadnje čase v ječi Važne ugodnosti, je imel zopet-enkrat smolo. Sodrnja je namreč prestrigla avjegovo ljubavno korespondenco z obsojeno služkinjo Reziko Rot. znano tatico. Tako bo Jovo zopet disciplinarno kaznovan. Najbrž mu bodo vzeli žimni-eo ini bo moral spati na. "pii-čn i *
Pripovedovanje pravljic.
Otrokova živahnost, njegovo veselje za izpremembo, njegov gibalni nagon so vzroki, da ga zanima zlasti vse ono, kar se strinja z (nje- j shranimo na suhem prostoru do-
Dom druuštva Rdečega križa
V Beograd je prispela gospa Watson, soproga znaaiega angleškega publicista, univerzitetnega profesorja Se a t cm a Watsona. Mrs Watson se (namerava informirati delovanju naših humanitarnih društev. Udeležila se je tudi seje glavnega .odbora Rdečega križa, na kateri se je sklenilo, da se na sedanje poslopje Rdečega 'križa na zidat a še dve nadtropjn.
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1925.
Cena 20 centov.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Drgnenje vedno pomagal
Ne zanašajte se na mastna masi!*, ko rcsnici potrebujete liuiment!
B*(. V S.
je bil redno dobro stiravilo. To je najfinejši ln najbolj zanesljiv liniment, ki pa morete kupiti ra denar. Ni pristen.
pa morete kupiti če nima ANCHOR znanilce.
F. AD. R1CHTER 4 CO. „ ^ 104.114 So. 4th St., Brooklyn, N.Y.
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
BT Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARN A-G L AS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo........... .................... 1.00
Naša zdravila..................................50
Nasveti za hišo in dom.......................1.20
Sadje v gospodinjstvu...........................70
Zdravilna zelišča..............................30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ... .10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cikale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, sta tis ti oni in gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....355
Mi plačamo požtnino.
MARGARETA
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
24	Nadaljevanje.)
Deveto poglavje.
ZANJKA.
Naslednjega jutra, ko .se je Cast oil vrnil, mu je Margareta pripovedovala o obisku Aguilarja ter o vsem. kar .se j<* pripetilo med obema. Povedala mu je Tudi. da pozna Aguilar skrivnost. ker je re kol, da j<* napol Židinja.
—	Vein to. vem to. — j«> odvrnil oče, ki je bil zelo vznemirjen in tudi zeio jezili. — kajti včeraj j«* tudi meni pretil. Pa pustimo tr>. Sedaj bi r;td vedel. kdo je privedel tega človeka v mojo hišo v moji odsotnosti in brez moj« ga dovoljenja.
—	Bojim sr-. da je bila Betty. — je rekla Margareta. — eeprav prisega. da ni mislila s tem ničesar slabega.
—	Pokliči jo. — je rekel Castell.
Petty je kmalu prišla in ko jo je Castell vprašal, je pričela pripovedovati dolgo povest.
Rekla je. da je stala pri stranskih vratih ter uživala večerni zrak. ko >e je prikazal Aguilar. j<> pozdravil ter odšel v hišo v. izjavo, da hoče nekaj govoriti z gospodarjem . . .
-- Z menoj.' — je rekel Castell. — Bil sem odsoten.
—	.laz nisem vedela, da ste odsotni, kajti bila sem zunaj, ko ste odjahali popoldne in nikdo me ni obvestil o tem. Ker &em mislila, da je vas prijatelj, sem jra spustila noter ter zopet ven. To je \\se.
ZNANI IGRALEC BILJARDA.
CQ»YKlGHT_u*:>mwOOO * 0XDMW003. H-JT.
Slika nam predstavlja Roberta Ca:'.nefaxa v/. Xe\v Torka, ki je svetovni šampjon v igranju biljnr-.ia. Te dni bo preUkasil svoje zmožnosti z Wiiliamom Hoppe. ki ne zaostaja dosti za njim.
Višek pravičnosti.
(Humoreska.)
Ko je vstopil Raskatov v Kiii-lov kabinet, se je gospodar široko razkorači! in v skrajnem nezadovoljstvu dejal:
••('emu, hudiča, prihajaš k meni.' Saj vendar vidiš, da delani. M-rt is lile . . .
Ra.ska.tov se je mirno sedel na divan in smehljaje pripomnil:
"Delaš * Tem .dabše . . . Venomer tičiš s svojim nosom v spisih
V JUGOSLAVIJO
Naravnost v Cherbourg in Hamburg.
Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA ____ 9. decembra
Potniki IhkIo dospeli v svojo Uouiai^ mesto pravočasno za Božič in Novo leto.
DRUGO ODPLUTJA:
OHIO .............. 31. dec.
ORDUNA .......... 28. jan.
I* o s e b n i družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago.
Potom svojega agenta v vašem mestu preskrbite prostor.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson & Son, Inc., Agents 20 BROADWAY	NEW YORK

Kretanje parnikov - Shipping New*
— Potem ti moram povedati, da si razuzdaicka in lažnjivka in da te je ta Špance podkupil, na ta ali oni način. — je odvrnil Ca-j i" medtem ti poteka življenje brez sl ei 1 srdito. — Deklica, čeprav >i nečakinja moje žene in vsled tega j lias,k a . .
soro'lnica moje iičerke. sem pripravljen vreči te na eesto. da pogineši "Cospodar je molčal. I j>al je. da od glada.	[ bo gosta molčanje u žal o stilu in da
Betty se je najprvo razjezila, a pričela nato jokati. Margareta Ra.skaitov vstal in šel. Ali motil pa je medtem prigovarjala svojemu očetu ter rekla, da bi bilo to po- j j''- Raskatov je mirno sede! da-gnha za deklieo in da ne sme vzeti nase takega greha Konee vsega je ter vprašal: bil. da je Cast ell. ki je bil dobrosrčen človek, popustil,' a odredil, da! "Ali poznaš Limonova ?**
"Čudno vprašanje! Saj je vendar najin najboljši prijatelj."' "Prijatelj?" No, rad bi videl
ne sme iti ve:i drugače kot v družbi Margarete in da smejo odpirati vrata le moški služabniki.
Xa ta način je bila zadeva končana.
►Se istega dne je pisala Margareta Petru o vsem.'kar se je pripe- "njegov obraz tilo, kako jo je Spanec zasnubil, čeprav ni naverdhi besed te snu-	S(' zgodilo?
bit ve. Koncem pisma ga. je tudi prosila, naj se ne boji Aguilarja ali j	in> obljubiš, da ostane med
kakega di Ugega moškep-a. ker ve, tla je njeno srce njegovo.
T> , .	, ,	• - i čena žena v Evropi. Gospa Xaslio-
Ka.skatov je sopel k.»t razjarje-1	1 .
,	v	va i" za?;u-ii!a hišo svojega, sopro-
ga z veil* ter omahnil na divan. i _	'
ga v Londonu in odpotovala v Z.
Države Amerike, kjer hoče postati
filmska igralka. Kakor poročajo
Svn-! ^i r»-
" Obljubim!"
'"Torej . . . Gospa Limonova — vendar dražestno bit-
Ko je Peter dobil p]-mo. bi na vsak način rati izvedel, kako sta m mogla Castell in ilargareia nakopati sovraštvo Aguilarja in kako se je mogla Margareta \ ziiemirjat-i radi njegove snubitve. V tploš-jOlga — nem pa je malo mislil o celi zadevi, ker ji je zaupal kot nebesbin. Ven-|ie-"'
dar pa bi -e rad vrnil v I^ondon čimpreje mogoče, tudi ee bi se lizpo- j "Brez dvoma. In kaj -ledi k t izstavil s tem bodaleem Spancev. V treh dneh pa je dobil nadaljnje g«? Ali ga zavidaš?" pi>mo od Castella in Margarete in to pismo je potolažilo vse njego-J "Nikakor ne ... Na jbrže me se-ve strahove.	j daj zavjda Liimoaov!"
Piipove.iovalo je. da je Aguiiar odjadral proti Španski. Castell i "Kaj naj to pomeni?"* je relo rekel, da jc videl Aguilarja stati na sprednjem delu ladje, ko J "Kaj to pomeni? Glej, že delj je odrinila jx> Temzi proti morju. Razventega pa je imela Margareta časa se mi je idopadla. Ni bila to slovo, v katerem se je glasilo:	j morda zaljubljenost ... ali vseka-
—	Z Bogom, sladka dama. do določene ure. ko se zopet sestane- kar sladek bombon ček . . . Pričel va. Iti moram, a vaša slika bo šla z menoj.	jstm ji dvoriti. Niti zdaleka nisem
Vaš obožavatelj do siniti	j mislil, da utegne postati zadeva
MoreJla. med nama resna. Ko sem danes
—	Naj le nosi s seboj njeno sliko, dokler boni imel jaz sam njo In srečal Olgo na Nevsketm. mi je pr> čr s« vrne s svojim oboževanjem, mu obljubljam, da se bo kmalu po-j šla na um drzna misel, naj bi lju-.bratil s smrtjo. — si je mi>lil Peter, ko je odložil pismo. Dan poro-, bezensko razmerje energično na-ke je bil določen na 1. junija, kajti Margareta je ibila zoper to. tla se 1 daljeval. Zapletel sem jo v intere-vrši poroka maja meseca, ki je posvečen Devici.	jsanten pogovor, omenil en p:i=*-
Margareta je pisaia vse te novice s tako sladkimi besedami, da -sant- <1a obhajam danes svoj roj-je več kot enkrat poljubil njeno pismo, nakar je pričel pisati odgo- -s1ni <lan jo slednjič izvabil v \or s svojimi nerodnimi čačkami. kajti IVter je bil vse preje kot do-Ulegant.no restavracijo . . . Došla ber pisač. Rekel je v pismu, da bo prišel zadnjega dne v maju in da»Kva v **I>are • • • Dejeuner, sekt. ga ni srečnejšega človeka v celi Angliji.	[Nato nedolžni poljubi in končno
Celi dotični teden je Margareta vneto pripravljala svojo poroč-'-	- • •	kimonov. . ."
no opremo, kajti sklenjeno je bilo. da bodo takoj po poroki vsi skupaj odjahali v Ded liani v Essexu. Stara hiša ni bila 3e popolnoma prenovljena ter je še dosti manjkalo. Peter j>a je dal opremiti par
Kirilov ga je začudeno pogledal ter nato vzliičeno zavpiil:
"Raskalov ima ljubezen skup-
sob. ki naj bi služile tekom poletja in do jeseni bi bila cela hiša že;ne?a s prijateljstvom?! Prijatelj -prenovljejia.
Tudi Castell je bil neumorno zaposlen in njegova ladja "Margaret" je bila pora vi jena ter že naložena. Upal je poslati jo na morje dne 31. maja in postati na ta način prost vseli trgovskih zvez. z izjemo svojih skladišč. Vsled teh velikih afer se ]e mudil skoro neprestano v Graveseml. kjer je ležala laJja, a ker se ni več bal spletk jtimentaim! Dandanašnji je življe-
AguUarja, in drugih Spancev, ki so prisegli, da bodo umorili Petra. Ne tlru??0- ~ Vze*1 moraš vse.
stvo je ena brhka gospa pa druga zadeva!"
"Ali ti si uničil Limono v o rodbinsko življenje!"
"Smešno! Kako ni strašno .sen-
je mirno spal ter videl bodočnost v uajbolj rožnati luči.
Srečna, presrečna je bila Margareta v onih sladkih pomladanskih dneh, ko je bilo njeno srce veselo in čisto kot nebeški svod po zimskih viharjih. Tako srečna je bila dejanski, da ni imela časa pečati se s svojo sestrično Betty, ki ji je pomagala pri šivanju ter pri pripravila za potovanje, ks naj bi nato sledilo. Če bi bila bolj pozorna, bi zapazila, da je bila Betty nemirna, kot človek, ki pričakuje neke novice, katere pa ni od nikoder in ki se bori vsako uro s strahom. Margareta pa ni ničesar zapazila, kajti njeno sree je bilo polno lastnih zadev.	*
Na ta način so potekali dnevi do določenega po vrat ka Petra, na predvečer poroke. Y>e je bilo pripravljeno celo poročna obleka Petra. ki je .bilo finejša ikot jo je imel kedaj na svojem telesu. ,Zgodaj zjutraj je od jahal Castell v Gravesend z večino svojih služabnikov, kajti Margareta naj bi odjadrala naslednjega jutra in treba je bilo še marsikaj opraviti, predno je mogla dvigniti sidro. Margareta je
odšla v svojo sobo. da se preoblece. Betty ni hotela vw*i s seboj, kaj- ti morem spweda<fci ' '. Vedi.' da
kar ti pride v roke!"
Kirilov ga je vprašal s tresočim gla^oan:
"Torej po tvojem mnenju ni nekaka pogrela, če ugrabiš svojemu prijatelju ženo?"
"Gotovo ne! To je dandanes na dnevnem redu!"
Kirilov je skočil k njemu, ga ob jel in dejal z okstatičnim glasom:
"Hvala ti. prijatelj! Ko bi vedel, kakšen kamen si mi od valil od srca?! Kaiko si mi olajšal mojo vest!"
"Kaj hočeš s tem reči?" je začudeno vzkliknil Raskatov.
Rasikatov! Kolika sreča, da se
ti hotela je ostati nekaj časa sama.
Tudi srce Betty je bilo polno, a ne veselja. Bila je varana. Fini španski don, v katerega se je tako strastno zaljubila, jc odjadral ter jo pustil brez obvestila. Ni mogla dvomiti, kajti videli so ga stati na ladji. To je bilo kruto in sedaj je morala Betty pomagati drugi ženski, da postane srečna žena. Polna britkosti v srcu se je lotila svojega posla, ko so se naeikiat odprla vrat ter je vstopil neki človefc. kiji je rekel, da želi neki mornar govoriti ž njo.
— Potem naj vstopi. Nimam časa hoditi ven ter poslušati njegovo govoričenje, — jc rekla Betty jezno.
(Dalje prihodnjič.)
sem storil jaz tebi isto, kar si ti LrimonoviL Ko bi le mogel slutiti, kako so me mučili očitki vesti . . . Nisem se drznil, da -bi ti pogledal v oči , .	•
Rasikatov je ostrmel. Postal je bled. Roke so se mu tresle:
"Ti hočeš reči, da moja žena Katja. . .
41 Da! Odkritosrčno priznam! Prišel je moment , . . čutnost . . . In ona je krasotica ...
"Tako >i torej storil?! . . jega najboljšega prijatelja, goljuii'al ?
"Ti vendar storil isto z Limo-novem !"
•' Li-mono v ! . L km ono v! . . . Govor je sedaj <> meaii. — Moj Bog kolika podlost!. . ."
"Čemu?" je pristavil hladnokrvno Kirilov. •■Ti >i se vendar is-totaiko veselil pomssne svoje zmage. Ravnokar. Sedaj se veselim jaz. Ti sani si dejal: Vzeti moraš vse. kar ti pride v roke!"
Raskatov je skočil pokonei in zastokal:
"Slušaj . . . ljubi prijatelj ! . . jZadeva /. Liuionovo je povsem izmišljotina. Ilotel mmii se le pnha-bati. kakšno srečo imam pri »lamah. Ona je meni ravnotako nedosegljiva. kakor ti-bi . . . Ka.j praviš sedaj na to?!"
Kirilov je stopil tesno k Rn.ska-tovu in mu sti-nil roko;
"Meti vama torej ni l>i1o ničesar'! Hvala Bogu!"
"Da!"' je odgovoril Raskatov. "Med menoj in Olgo Limouovo ni bilo aiičesar. Priznam — lagal sem : Te la tiTi si >e splazil v mojo hišo kot kača. zmešal moji ženi glavo in zlorabil moje zaupanje!"
Kirilov se je glasno nasmejal, ga potrepljal po rami in rekel:
"Meti menoj in tvojo ženo ni bilo ničesar. Radi tvoje lumparije seni te hotel le malo kaznovati. Za to sem ti pričaral to bajko. . ."
"Resnično?! Med teboj in Katjo ni bilo ničesar? Prisezi!"
"Prisegam!"
Gost se je naslonil na divan ter se hudomušno zasmejal.
"Cemu to? je vprašal gospodar.
"Ila, ha . . . ne morem . . . nalaga! sem te . . . ^loj dragi, med menoj in Olgo Linumovo . . . Ilotel sem te le skušati, ker sem fcumd svojo soprogo. . . Ker pa je torej moja žena čista iti brez madeža, ti povem točno in jasno : Pil sem x Olgo vino. . . jo poljubljal in . . . tako dalje ... In ti — moraš molčati! Prisegel si! . . ."
Kirilov je gledal poln sovraštva predse in osorno dejal:
"IzgLui! Motiš me pri delu ..."
Raskatov je A*zel klobuk in palico ter odšel.
Ko je ostal Kirilov sam. je hitro tekel k mizi in prisluškoval. Ko je zaprl gost vhodna vrata, je stopil urno k telefonu, pritisnil trdo na gumb in zaklieal:
"Ilalo! Centrala! Prosim hitro 9218! Je tam stanovanje Rasikato-va ? Ste vi pri telefonu. Katarina Ivanovna?! Da! Tu Kirilov! Pre. teklo sredo ste nvi dejali,da bi me obiskali le tedaj, če bi zvedeli, da vam tudi vaš mož ni zvest. Vaš soprog vas je pred četrt ure goljufal. — S kom ? ?! Ah! . . . Bil je ravnokar pri meni ter mi vse povedal . . . Več osefono! Pridite takoj! Pričakujem vas! Poljubljam roke ! — Konec!"
Odložil je slušalo ter skomignil ironično:
"Pravičnost je zmagala!"
listi, je vzela seboj nad 400 oblek, za kar je potrebovala 27 kovče-gov.
Smrtna nesreča.
Te tlni so vozili v Šmartno pri Litiji zvonove za neko podružnično eenkev. Kak« r običajno, so domači fantje proslavljali t.! dogodek s streljanjem iz možnar-Na duisllej nepojasnjen JiaTin j«' pri tem eksplodiral neki možnar, ki je par l'antov rnrwd, 20 1» t nega Franca Preglja, posestni k ovega s in a-etične a iz Gradišča pri Litiji. { pa ubil.
26.	novembra:
B^rencaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg In Bremen: Zealand, Cherbourg: Deutschland
Cherbourg-.in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Duilio, Genoa; President«
Wilson, Trst.
3. decembra: Mauretanla, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland, Cherbourg Hamburg-Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
L.eviathan. Cherbourg. Olympic, Cherbourg, Rochamheau Havre; Martha Washington, Trieste: Conte Verde, Genova.
9. decemara:
Pittsburgh, Hamburg: Oriluna. Cherbourg, Hamburg; Colomt»o. Genova.
10. decembra: Paris, Havre.
11 decembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
13. decembra:
Aquitanla. Ch"rl.<»irR: Pr-s Rno«-
ve'.t, Cherbourg; Veendara Boulogne Rotterdam.
16.	decembra:
France. Havre; Bremen. Bremen.
17.	decembra: Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda. Cherbourg, Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Ch^rijou-g. VcienJam Bou-Icgp.e, Ro*terd:un.
30.	decembra:
La Savole, Havre; Arabic. Chc-a bour^, Hamburg.
31.	decembra:
Zetland. Cherbourg; Ohio, Cherbour& Hamburg. 3. januarja:
Aquitanla. Cherbourg: America. Cherbourg: Columbus*. Ch« rb«.urg. Premen; Suffern. Havre.
6.	januarja: Ijuillo. Genova.
7.	Januarja:
Pari«*. Havre____
t
NAZNANILO in ZAHVALA.
Potrtim srcem liaiznaaijanio so-rodnikom. prijateljem in znancem žaiostno vest. da je dne 29. oktobra. po šestmesečni bolezni preminul naš ljubljeni oče o/., soprog
FRANK JEVNIKAR, v starosti 48 let. Rojen je bil v vasi Vrkava. 1'ara Sv. Lorene na Dolenjskem,'kjer zapušča dva bra. ( ta in eno sestro. V Ameriki je bil1 ranj-ski dvajset let. kjer zapušča I vdovo, tri otroke, dva bratranca in eno sestrično.
Pokojnega smo pokopali tine 1. novembra na pokopališču Sv. Pavla v Nothingham.
Iskrena hvala vsem, ki so obiskali pokojnega ob času bolezni, na mrtvaškem odru Ter nas tolažili v teh žalr.stnih urah. Hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in darovali krasne vence, bratrancu Jožefu Javnika.r. Rozi Čepek ter družinam .Joe Kleanenčič. Fortuna. G liha. Planinšeik. Krtel. Marel, Bučar. ]\Iavsar ter bratom in sestram Lano, ^lary, Frank in Tony Klemenčič in društvu sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. J. za krasen venec in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi livala družbi Metal Paving Brick Co. za. krasen venec. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so na ni dali svoje avtomobile na razpolago, najlepša hvala družini Klemenčič, >bi nam je d&la na razpolago svoje stanovanje za mrtvaški oder pokojnika. Hvala tudi po-grebnkku Fr. Svetek za njegov trud in Rov. Hibarju za cerkvene obrede in spremstvo« na pokopališče.
Še enkrat hvala vsem ki so kaj storili za nas ob času bolezni in žalosti. Tebi, dobri oče In soprog, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči oistali: Frances Jevnikar, rojena Klemenčič, soproga.
Mary, Ignac, in John, otroci.
VAS BOŽIČNI PARNIK
AQUITANIA
(45,647 ton)
HITRI PARNiK S 4 DIMNIKi odpluje iz New Yorka s pomola 54, vznožje 14. ulice
v soboto dne 13. decembra
ob 10. dopoldne.
d">t=T>e v Cherbourg v C dneh. Zi«i"asno l>us:e dospeli v žtari l:n,j. Ji praznu-iote Poiii s svojo družino in prijatelji. 1'osebne zveze pri izkri mjr. .i.i vašega c ilja Prtljaga se vozi z vami. Spi . ltiljai v:ls Lo .Mr. Alfr«-«! M.irkus. «"-!:m n;iše ncwyorikr pisartus ki j.- veiO iN,'uv:'iij;t. Potujte v u-loliui kabini, opremi ji ni s. 2. I, G postelj.lili sijajnem svi-toviu-m p.irniku in ^e >:.i. I.ij.ij-le z domreo j»iljo, posluPei:o kot nuSenui tJKStu.
V I^jubljani boste tli.bro spr«-j» ti in n:t ]•> . taji v vaš; domovini v is bo prii-.ikal otlbor i«lličnih Jugi-sl(iv;iiiuv. I1 odbotl.m iz l*ari?it v.tin l-<» t-a r:trpo!as«> skupina avtomobilov.	si ot;b-dal> svituvnt- zi:al;e parisk"- stn:t-
nien'tosti. T.t izlet ogledovanja rnamenilili m<*st i:i stvari in velil? obed, s l.o stal samo Jl-rw :n to bost«* ]>l:i< ili, ko bost-- Ivupill parobr.lni listek. Na banketu v:;s U.do r«lli«"ni Jugoslovani pozdravili in ; risi. no sprejeli. r«>slu7u*te pe ugmlnust: ta.ve pns<-lj^nišk«- postav, in si
preskrbiie s puin»'j" sv.. . yast.-l>nil:a o.l i.a^.In "K. f.i I generalnega komiki rja v AVash ingionu :iov»<lj. i.je za ! povv:tel: v Združen«- držav«* ]<> preteku enega l«-ta. To-ttziraj«- s«* na kvoto vaš - «'«.uiovii
Cunard Line
New York, N. Y.'
NAJKRAJŠA POT V VSE DELE
JUGOSLAVIJE
Odplutje vsak tc-den s našimi razkošnimi parniki RESOUUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki si 2 in 3 razredom in znani ".Yourt Clay". Cleveland-'. "H?-is,V' "Thurinnia". " Westphalia'1 s kabinami in C. razredom
OožidRi izleti
Mr. .V V. P.i«-a od United States Liiivs t.« vodil i i si-Li-n boi.i« ui iz-let v Irgoslavijo. l otniki i ..p. odpotovali z velikim "Leviatharom" iz Sew Torka .lin- 6. decembra preko (' »erbourgu V dosnovino b.jste do*-l>eli d«tvolj ZS daj. «la bo.-te za-eno s prijatelji in sorodniki praznovali Božič.
PrepriCajte se sedaj o tem in-letu. Po najnižji ceni boste '<< i čistin udobnih kabin. najb«>ljš.- !:r n«-, velikil". in privlačnih v: i', prostorov tt-r ves čas uljud: i -strežbe.
Za vsa navodila pišite ali vprašajte sedaj.
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York C.ty ali vprašajte vašega lokalm-^a ag-.nta
Managing Oi>erators i UNITED STATES SHIPPING BOARD
ir
BOŽIČNA ODPLUTJA
Deutschland 27. nov. ob 10 doo!d. Mount Clay 6. dec. ob opoldne i Cleveland .... 11. dec. ob opoldne
United American Lines
35 - 39 Eroadway, New York, N. Y.
nli kateremkoli lokalnemu a^ntu.
POZOR SLOVENKE!
Slovenec skednje starosti, z Tephn premoženjem se ž<*]i seznaniti '/.
Slovenko, 20 do 23 let staro v svr-ho ženit ve. Tajnost jameena. Le do hro misleča in poštena, naj sc oglasi na: M. M. ženin, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., N. Y. C.
Naravnost v Jugoslavijo'
Presidente Wilson — 29. nov., 3. feb. Martha Washington 6. dec., 24. feb.
V Duorovnik ali Trst. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem .agentu ali pri
, PHELPS BROS, fk CO.. 2 We»t Si.. N. Y.
Najbolje oblečena žena Evrope i
V londonskih (krogih vzbuja veliko pozornost ločitev znanega milijonarja kaipetana Nafeha od njegove lepe žene. Kapeta»n Nash je izjavil, da ne more več vzdrževati častnega naslova svoje žene, ki 'kaj rada sliši, da je najbolje oble-
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". S tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
PREHLAO
MEHURJA
MOŠKI! ZaičMto mm Proti Dalezanjn
Nabavite si najboljSo zal Pit PREPREt-BA za MOaKE Velik« tubaSSc. Kit (4's) «1 Vb Iskana rji alt Saa-Y-Kit Dept: B (-2 Beekman St.. New York PiHt* in nVrirfrileo.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; jprav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "O LIVER" <jJ20 —
B strešico ?a slovenske čr-ke, č, i, i —• $25.-
•OLlTVEB' pisalni stroji eo znani najbolj trpežni
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pile. Hitrost pisanja dobite c vajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
*ew York, W. Y.