Naročnina Dnevna i/OflJa la kraljevino Jugoslavijo mesečno iiô Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede iska izdala ce.olc no v Ju -i zjutraj razen ponaellKa tn dneva do orazniKU ureani«ii/o /c i Hopuur/eoi ulici Si. li lll Kokoplsi sc ne vračalo, nelranhlrana Itismo se ne spie/eniajo - i rcutiiiii o Informativen list za slovenski narod uprava ie vHupiiuiicvi ui.ši.b ceJiovnl račun: L/ultljana Sle v. 10.050 In IV.34P za Inaeialc, Saiajet c SI. 756 J, Zayreb il. ЗО.ОП. Vrana In Itunai SI. 24.797 i Slovanom SI. 2050. upravnlštva si. Politika pameti m idealizma Ni dvoma o tem, da je odločna usmeritev svetovne politike v popolno likvidacijo vojne v prvi vrsti zasluga delavske stranke v Angliji, ki je od 8. junija 1929 ondi vdrugič ua vladi. Je to ista linija, ki jo angleška le-ber-parti zasleduje od leta 1924. dalje, ko je na presenečenja vsega sveta njen voditelj prvič zasedel mesto angleškega premijera. Ta naravnost pedantična doslednost, ki tudi spada k neminljivim tradicijam angleške državniške umetnosti, ima gotovo velik delež na vspehih, ki jih leber-parti prav te dni žanje na poprišču mednarodne politike, Čeprav je nezmanjšana ohranitev svetovne moči in vpliva britanskega imperija pravtako temeljna osnova MàcDonaldove politike kakor je neomajna dogma vsakega konservativnega torija, pa se vendar metode leber-parti zelo j razlikujejo od metod bivših angleških državnikov, v katerih so bili še močni nagoni onih brezobzirnih osvajalcev, ki so položiti temelje največji pomorski državi sveta. In četudi zahtevajo danes mir in znatno zmanjšanje j bremen za vojsko najrealnejši interesi bri- j tanskega gospodarstva, pa se vseeno ne sme prezreti čisto ideološka podlaga svetovno-inirovnih teženj in prizadevanj angleške delavske stranke, ki je k temu idealu — in to je tudi neka podedovana osobina enega dela j angleške rase, — naravnost religiozno-čuv-stveno ustrelili ena. To nam potrjujejo vsi dogodki zadnjega Časa, iz katerih se pač z zadostno jasnostjo vidi, da je MacDonaldova vlada pripravljena v dobro svetovnega miru sprejeti nase mar-sikak velik riziko za varnost in integriteto imperija, ki bi ga kakšen konservativen državnik najbrž ne, dasi so i ti danes prežeti želje po miru in politiki delavske vlade v tem pravcu ne delajo nobenih resnih težkoč. Haaški sporazum na primer, ki pomeni naravnost ogromen korak k zbližan ju Francije in Nemčije, ne vzbuja v angleških delavskih politikih nobenih pomislekov, dočim so se lordi eventualnosti kakšnega prevelikega prijateljstva med Francijo in Nemčijo v bodočnosti precej bali. Saj Haag v nekem oziru pomeni pravo revolucijo svetovnepolitičnega položaja po strašnem porazu Nemč:je 1918. Nemčija se po Haagu niti ne more več imenovati poražena država v prejšnjem smislu, sankcije verzajske pogodbe so de facto odpravljene, gospodarska usužnjenost Nemčije bivšim zniagovavcem se je izpremenila v neko ne preveč težko obveznost, vključeno v veliko gospodarsko interesno skupnost vseli evropskih držav, ki so popolnoma enakopravno udeležene pri mednarodni reparacijski banki. Med Nemčijo in Francijo se je sklenil celo nek >gentlehianski dogovore — pač jako značilno dejstvo za bistveno spremembo povojnih odnošajev med Francijo iu Nemčijo. In kdor ve, da je edina država, ko je gospodarski in finančni razvoj more prinesti Franciji največji liasek, ravno Nemčija, si lahko izračuna moment, ko bosta li dve ve'iki republiki v medsebojnem prijateljstvu in sporazumu tvorili odločiven faktor kontinentalne politike. Da je k temu toliko pripomogla Anglija, to je največji dokaz za odkritosrčnost in idealno fundacijo mirovne politike angleških delavcev. Isto velja ludi za sporazum med Ang'ijo In Unijo severnoameriških držav glede paritete med njunima brodovjema, ki je prelomila s stoletnim geslom britanskih državnikov, da mora biti brodovje AnTlije najmočnejše na svetu, tako da bi po številu vedno prekašalo vsoto vojnih ladij dveh za njo sledečih pomorskih velesil. Sicer bi bili morali sčasoma tudi konservativni lordi vgri/niti v to kislo jabolko, vendar pa je MacDonald pomorski sporazum s sosedo onkraj Atlantskega oceana porabil za bazo velikopotezni akciji za redukcijo ne samo vojnih, sil na morju, ampak tudi onih na kopnem, ki naj bi se raztezala na vse države sveta in se resno začela od strani v to poklicanega Društva ua-rodov. Londonska konferenca je- po zamislil leber-parti samo uvod in priprava k temu velikanskemu delu. Tako vsa zunanja politika delavske stranko dosledno gre za tem, da se bi vsi bodoči spori med državami reševali po mednarodnem razsodišču, ki je danes bolj idealna nego realna in efektivna ustanova. Pa tudi v kolonijalni politiki izvaja stranka angleškega delavstva svoj proeram dosledno, ne da bi se dala «plašiti od ogromnih stvarnih ležkoč tega problema niti od sto iti sto let vkoreninjenih predsodkov angleškega Zanimiva ugotovitev zunanjega Be'grad, 24. jan. AA. Danes je bila od 17 do 19.50 seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Petra Zivkoviča. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri, izvzeniši ministra zunanjih zadev g. dr. Voje Marinkoviča, ki se mudi v inozemstvu. Na začetku seje se je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič spomnil preminulega člana kabineta ministra javnih del inž. Savkoviča. Nato je predstavil novega ministra javnih del g. F. Zagreb 24. jan. (Tel. Slov.«) V Zagrebu so odkrili zopet veliko falsP'otorsko afero 20% kronskih bonov. Boni so se falsificirali na ta način, da se je številki na bonski pri-znanici dodalo nekaj ničel. Pred nekaj dnevi je kupil bankir Samojlovič od ravnatelja trgovski; informacijske pisarne Horvata 20",;nc kronske bone v vrednosti do 80 090 Din. Samojlovič je takoj sumil o pristnosti teh bonov in opozoril Horvata Ker so bili boni izdani od ljubljanske finančne direkcije, jc zagrebška policija, kateri je prišla stvar v roke, ministra dr. Voje Marinkoviča Trifunoviča. Razpravljalo se je o tekočih vprašanjih. Zastopnik ministra zunanjih zadev g. dr. Kosta Kumanudi je seznanil ministrski svet s temeljnimi smermi pogajanj v Sofiji glede konvencije o dvolastniških posestvih kakor tudi glede konvencije o vzdrževanju reda in mira na meji. Naposled je dr. Kumanudi podal poročilo o reparacijskih pogajanjih v Haagu. Ministrski svet je vzel ta poročila na znanje. poslala v Ljubljano posebnega detektiva, ki je res dognal, da so priznanice bile v Ljubljani falsificirane. Direktor Horvat je izjavil, da jc kupil bone od zagrebškega mestnega uradnika. ki jc bil nato takoj aretiran. Pri zasliševanju je ta trdil, da ni vedel, da so boni ponarejeni in da jih je kupil od nekega Jožeta Dolnerja iz Metlike. Pri preiskavi se je dognalo, da osebe s tem imenom v Metliki ni. ' Radi tega je bil mestni uradnik pridržan v zaporu. Izjava novega ministra Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov. > Novo imenovani minister zn javna dela g. I'Hip Trifunovič jc dal sledečo izjavo: Prihajam iz Sarajeva, kjer sem doslej vodil posle oddelka za javna deln pri Zrinjski banovini. Prihajam v Belgrad. da nadaljujem / delom, ki mi je dobro znano. Edino \ delu poštno-brzojavnega oddelka šc nisem vpeljan. Nadejam se, da llom vršil'svoje dolžnosti \ splošno zadovoljstvo, ker poznam vse sodelavce ministrstvu zn javna dela. Sera VZS Belgrad, 24. jan. AA. Vrhovni zakonodaj* ni svet je imel nocoj od 16 do 19.30 sejo. Razpravljal je o načrtu zakona o vseučiliščih in razpravo v načelu zaključil. V imenu ministrstva prosvete je prisostvovat seji načelnik Momčilo Miloševič, s strani finančnega ministrstva pa načelnik Pavle Krstič. Jutri ob 10' bo vrhovni zakonodajni svel nadaljeval razpravo o tem zakonskem načrtu v podrobnostih Konferenca zastopnikov zbornic Belgrad. 24. jan. (Tel. Slov.«) Dunes se je. pričela v Belgradu konferenca zastopnikov vseli industrijskih in trgovskih zbornic v držuvi. — Ljubljansko zbornico /astopu njen tajnik Ivan Mohorič. Razpravljalo se je o organizaciji sodelovanja vseli zbornic, o zborničnih sodiščih \ zvezi z zakonom o civilno-pravnem redu, o določbah zu poslovni promet 1er o konferenci zbornic, ki se bo vršila še lelos v Dubrovniku. Razgovori v Belgradu bodo trajali še nekaj dni. Program prve seje Sokola kral evine Jugos'aciie Belgrad, 24. jan. (Tel. Slov.«) Jutri dopoldne se vtši prva seja novo imenovanega vrhovnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije. Seja bo trajala najmanj tri dni. Na dnevnem redu je vprašanje organizacije žup in predvsem imenovanje župnih starešin. Sedanje število 23 žup se bo sedaj povečalo. Za starešine žup pridejo vpoštev samo oni, ki so se dosedaj že prijavili za vstop v Sokola. Rešiti je tudi vprašanje vsesokolskega zleta, ki bi se imel vršiti letos v Belgradu. Vrhovni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije ho radi lega moral predvsem razpravljati o tem, ali naj vstopi v vseslovansko sokolsko zvezo. Kot nova organizacija bi se moral nanovo prijaviti in šele potem ho mogoče rešiti vprašanje vsesokolskega zleta. Avstrija se zan>ma za naše ribe Belgrad, 24. jan. AA. Po informacijah oddelka za zunanjo trgovino našega ministrstva zu trgovino in industrijo je v Avstriji in zlasti na Dunaju veliko zanimanje za naše ribe. Posebno veliko je povpraševali je po naših ribah iz Dunuva, Drave in Save. zlasti pu za ribe naših jezer in Jadranskega morju. Iz'ava bolgarskih m'nhtrov Sofija, 24. jan. (Tel. Slov.;) Burov in MoloV sta se včeraj vrnila v Sofijo. Izjavila sla časnikarjem, da so v Haagu doseženi dogovori končno veljavni in da so jih podpisale vse delegacije. V dogovoru, ki se tiče Bolgarije, je določen rok, ko se mora dogovor ratificirati v sobranju. Sobranje bo dogovor ratificiralo naj-I brže že na eni prihodnjih sej. Notificiranje ratifikacije se bo izvršilo v Parizu, kjer se bodo tudi izmenjale ratifikacijske listine. Dalje sta izjavila ministra, da je Romunija pripravljena opustili sekvester bolgarskega premoženja proti plačilu 110.000 zlatih lejev. Bombni atentat v Varni Sofija. 24. jan. ЛЛ. Iz Varne poročajo, da jc bila na dvorišče znanega bančnika Vasilija Popova vržena bomba. Radi eksplozije je nastala v mestu splošna panika. Pritisk zraku je bil tuko silen, da so popokale šipe na oknih. Človeških žrtev ni bilo. Razlog atentata ni znan. Velik vfom v Zagrebu Zagreb, 24. )an. (Tel. Slov.«) Sinoči so neznani zlikovci, udrli v stanovanje ravnatelja Zagorkc d. d.« g. Julija Walla na Savski j cesti štev. 11. Tatovi so odnesli razne predmete v vrednosti čez 50 000 Din. Interesantno j je, da se jc vlom vršil v času, ko je bilo take v hiši, kakor tudi v okolici vse živo. Pri vlomu je tatovom pomagala postrežnica Sloven-. ka Marija Slovank, ki je skupaj z njimi iz-I ginila. javnega mnenja samega, predvsem pa od tr-dovratnosti konservativnih torijev v tem pogledu. Treba je sicer priznati, da so konservativci. uvidevši, da se mora tradicijonalna kolonijalna politika umakniti svoliodoljiib-nejši, ako naj imperij ne razpade, sklicali zadnjo britansko imperijulno konferenco, na kateri se je Anglija priznala kot prima inter pares v zvezi enakopravnih svobodnih domi-nijonov, toda la preobrat je bil pač le od fatalnega razvoja zgodovine sume izsiljen; na noben način pa se lordi niso sprijaznili z mislijo, da je trebc vrniti samostojnost ludi Egiptu ter priznati dominijonski položni In- diji. MacDonald pa je lako v egiptovskem kakor v indskem vprašanju pokazal isto dosledno linijo programu delavske stranko, ki stremi za likvidacijo odnosov suženjske odvisnosti bivših in še obstoječih kolonij do Anglije, kakor jo zasleduje njegova politika v vseli svetovnih problemih. Ta dejstva niso samo doka/, kako pozitivna in plodonosna 1er državi in celemu svetu koristna inore biti politika delavstva, kjer je na vladi, ampak io tudi sijajno izpričevalo angleški demokraciji, ki omogoča razmah ustvarjojačih sil najširšim slojem naroda. Zunanji minister cir. Murinkovič je dal haaškemu dopisniku belgrajske »Politike« zanimivo izjavo o rezultatih haaške konference zlasti 7. ozirom na države male antante in Bolgarske. Dr. Marinkovič je najprej podrobno opisal te rezultate, ki so ugodni zlasti za Jugoslavijo. Nato pa je izrekel dr. Marinkovič te znamenite besede: »Zanimivo je za nas na Balkanu, pa tudi sploh za Slovane eno dejstvo, ki bi ga jaz posebno priporočal našim bolgarskim sosedom v vpoštevanje. Kljub naporom bolgarske delegacijo in kljub vsem spretnostim, ki jo je ona že več mesecev razvijala, da čim ugodnejše reši vprašanje reparacij za svojo državo, je vendar Bolgarska slabše odrezala ko Se;a Avstrija in Madjarska. Z mirnim srcem lahko rečemo, da mi ne samo da nismo krivi tega rezultata, temveč smo se nasprotno trudili, da se ta krivica Bolgarski ublaži. Toda niti naši napori, niti vse prizadevanje in spretnost bo'garske vlade niso bile tako močne kot sledeče dejstvo, da namreč evrop ko javno mnenje v svoji celoti, ima dvoje meril in da z enim merilom meri one, za katere misli — z razlogom ali brez razloga in po mojem mnenju brez razloga — da so mu bližji in z drugačnim merilom one; ki jih smatra za bolj od-j daljene. S tem dejstvom je treba, da vsi Slovani I in vsi vzhodni narodi računajo v rojili kom-' biuacijah ...« vl adv Avslnja m reparacqe Poročilo Schobra na se i Narodnega sveSa o avslr.jshih uspehik na haaški konferenci Dunaj, 24. jati. (Tel. Slov.«) V glavnem odboru narodnega sveta je poročal zvezni kancler dr. Schober o haaških pogajanjih. Navajal je: Avstrijska vlada je bila Irdno odločena, pridobiti Avstriji zopet finančno svobodo. Po prvi haaški konferenci smo skušali na sestan'- u strokovnjakov v Parizu priti do popolne likvidacije finančnih vprašanj iz saint-germainske mirovne pogodbe. Posrečilo se je tudi, setaviti s strokovnjaki sklicujočih držav načrt dogovora, ki se je oziral a lo avstrijsko stališče, toda strokovnjaki nekaterih držav na ta načrt niso pristali, radi česar se je prepustila odločitev o avstrijskem vprašanju haaški konferenci sami. Med tem časom pa se je posrečilo, priti do sporazuma z Italijo, ki je imela največje zahteve. Tudi z Grčijo je prišlo že pred konferenco do dogovora o odškodnini za grške ladje, ki so bile potopljene v času grške nevtralnosti. V Haagu se je pokazalo že pri prvih razgovorih, da so velesile pripravljene, oprostiti Avstrijo obveznosti in jo podpirati na konferenci. Posrečilo se je, pridobiti tudi pristanek ostalih držav. Nevarnost je obstojala j pa v tem, da je mala antanta vztrajala pri j iunetimu med avstrijskim, bolgarskim in mati-jarskim vprašanjem. K sreçi je v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma z Madjarsko in tako je postala mogoča tudi rešitev za Avstrijo. Dogovor z Avstrijo je bil sprejet soglasno /in ima v glavnem lo vsebino: Iz sainigermain-ske pogodbe izvirajoče finančne obveznosti Avstrije se črtajo definitivno. Radi tega ugasne zastavna pravica, ki je bila naložena na vse avstrijsko imetje in dohodke za reparacije in druga bremena iz mirovne pogodbe. Razmerje med Avstrijo in reparacijsko komisijo preneha, ko stopi v veljavo ta dogovor. Vse do sedaj neporavnane javne in privatne zahteve ter protizahteve iz saintgermainske pogodbe se medsebojno opustijo. S tem so odpravljeni administrativni dolgovi, dolgovi iz bukareške pogodbe in vse druge specialne zahteve. V veljavi ostanejo samo že prej sklenjeni arange-menti med Avstrijo in signatarnimi državami. To so dogovori glede poštne hranilnice, socialnega zavarovanja, prevzemanja pokojnin itd. Likvidacija avstrijskega imetja s strani signatarnih držav preneha, ko stopi pogodba v veljavo. Zahteve Nemčije, Madjarske in Bolgarije proti Avstriji, ki so se morale na podlagi saintgermainske pogodbe odstopiti zavezniškim državam, bodo te države anulirale. Haaški dogovor pomenja v resnici popolno osvoboditev Avstrije od finančnih bremen in obveznosti mirovne pogodbe. — Tej izjavi je sledila tajna debata. Sprejet je bil predlog krščanskih socialcev, da se poročilo zveznega kanclerja sprejme v vednost z najtoplejšo zahvalo za doseženi veliki uspeli. Ponarejeni 20% kronski boni Fahifihati so bili izvršeni v L'ubVani Političen položaj na Pol'skem Poljski pa rhimen turizem preživlja težko krizo. Politični voditelji poljskega naroda pričakujejo zboljšan ja razmer o I spremembe ustave. Ali sprememba ustave, ki je biltt že daljšo dobo vir stalnih sporov med vladnim taborom in sejmsko (pnrtuiuenturno) opozicijo, se ni vzela resno, četudi je sejni že pred leti izvolil odbor za spremembo ustnve. \ ludni tabor kakor tudi opozicija sta mu predložila svoj načrt, ki sta zaprašena v mizuici zaman čakala, da jih na ooziv vlade vzame v pretres ustavni odbor. Ko pa je scjniska večina dne 6. decembra 1929 vrgla vlado Svitulskegu. tedaj ie zahtevala, da se ne spremeni solim vlada, nmpuk ves sistem. Za času 25 dnevne krize so imeli člani sejmske večine dovolj prilike objasniti predsedniku republike, da pod spremembo vladnega sistema razumevajo spremembo ustave po zakoniti poti. Ker namreč od leta 1426. otl majske revoluci je generala Pilsudskega, nobena poljska vlada ne razpolaga s stalno vladno večino, zato želi »blok sodelovanja z vlado« izvršiti spremembo ustave ua nezakonit način. Pri tem ima seveda sebične namene, da si s pomočjo spremembe ustave zagotovi oblast za bodočnost. Sejmska večina je v svojih razgovorih s predsednikom pristala na delo za tako ustavno spremembo, ki bi /boljšala državno upravo in povečala moč izvrševalne oblasti, kar želi tudi maršal Pilsiulski in njegov tabor sodelovanja z vlado«. Odločno pa zahteva, da se nkine vsaka propaganda v korist nasilne ustavne spremembe in nove revoluci je ter da se izkl juči vpliv politikov in političnih strank na državno upravo, vojaštvo in sodišče. Od izpolnitev teh zahtev jc odvisno stališče poljskih strank desnice iu levice do vlade. Tako je inoila "M. decembra priseči prof. dr. Bartlovu v lu du. ki je sestavljena v veliki meri iz strokovnjakov. Od dosedaj najdaljše vladne krize izredno napeto ozračje se je precej razjasnilo. Varšavski sejm že dolgo lie beleži tako mirnega in resnega razpoloženja, kakor je bilo 1л. januarja, ko je ministrski predsednik prof. Kazimir Bartel v večurnem govoru podal vladno izjavo, kjer je zavzel stališče do vseh vrst državnega življenja. Odkrito je izjavil. da njegova vlada ne pomenju spremembe sistema. Za glavno nalogo smatra spremembo ustave in da se bo pri tem opirala na ideologijo maršala Pilsudskega in na njegov »blok sodelovanju z vlado«. Poljske stranke levice in sredine so podale nato 16. januarja skupno izjavo, kjer ponavljajo zahteve, ki so jih za časa krize predložile predsedniku; dalje zahtevajo, da se odpravi svojevoljnost upravnih organov pri izvajanju tiskovne (cil/ilre in metodu političnih represu-lij. Podobno izjavo so podali Nemci. Ukrajin-sko-beloruski blok. ki stoji nu nezakonitem stališču in sc odkrito izjavlja za odcepitev od Poljske, pa je zavzel popolnoma odklonilno stališče. Sejmska večina, kakor tudi maršal Pilsiulski, se zavedata, da nobena stran nima toliko moči, da bi mogla sama brezobzirno uveljaviti svojo voljo. Zato se obe strani izogibata skrajnim korakom, ki bi bili poljskemu narodu samo v škodo. Radi tega ni čudilo, če sejni rešuje bodoči proračun, četudi vlada nima večine v sejmu. Malo pomirjevalno pa vpliva, da je na doslej nezasedeno jnesto poljedelskega ministra imenovan predsednik kmetijske zbornice dr. Lev Janta-Polčynski, član krščanske narodne stranke. V interesu vsega slovenstva pa je, du se Poljska čim prej čim bolje konsolidirn. Ali in v koliko bo k temu pripomogla prof. Bartlovu vlada in sprememba usiuve, bo pokazala bližnja bodočnost. -b- Apel Paraguœ'a na DN Ženeva, 24. jan. AA. Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je prejel brzojavko paragvajskega poslanika v Parizu, ki službeno sporoča, da je paragvajska vlada vjela brzojavko načelnika bolivijskega glavnega gencralštaba za pnsaclko v Murziji, v kateri odreja minister vojske, naj bo pripravljena na ofenzivo skupaj z drugo divizijo, ki je bila sestavljena pred utrdbami San Kuar-cia. Sir Eric Drummond je o tej brzojavki obvestil vse člane Društva narodov in Bolivijo. Chlcaška obč'na v denarnih težavah Newyork, 24. jan. (Tel. Slov.«) Radi slabega gospodarstva in političnih prepirov med chicaškim županom iu chicaškim občinskim svetom so finančne razmere mesta Chicaga tako slabe, da občinska uprava že več tednov ne more dobiti denarja za najpotrebnejše izdatke. '5000 učiteljev in 3000 uradnikov danes ni dobilo nobene plače. Zupan je poskušal dohiti posojilo pri bankah, ki pa so ga zavrnile, češ. da politični po'ožaj v Chicagu ne daje nobenega jamstva za ločno vračilo posojil«. Turn'r v Son IRemu San Remo. 24. jan. (Tel. Slov.c) V 7. kolu je dobil igro Aljehin proti Kmochu, Ahues proti Maroczyju, Golle proti Monticel-li ju, Rubinstein proti G runu, Vidmar proti Ro-myju in Bogoljubov proli Niemcovičii. Igra Tartakower-Spiolmann je ostala remis. Igra Araiza-Yates pa je še nerešena. Nasproi;a med Francijo in Hatijo London, 24. jan. (Tel. Slov «) OHclelno poročilo londonske konferenca javlja, da so se vršili danes najprej angleško francoski, poteni angleSko-italijanski in popoldne italijansko-ameriški razgovori. Na argleško francoskem razgovoru se je razpravljalo o kompromisnem predlogu, ki naj bi poravnal angleško francoske razlike v nazira 'ju glede skupne tonaže ali posameznih kategorij kot enot oboroževanja in po katerem naj se omogoči po poprejš-i nji prijavi te ali one države prenos tonaže od 1 ene ladijske kategorije ua drugo. S strani Amerike se je pred'ngalo, da naj se možnost takega prenosa omeji na 10% skupne tonaže. V angleško-italijanskem in ilalijansko-ameri-škem razgovoru je bilo v ospredju vprašanje, ali je mogoče nadomestiti odredbe za oboroževanje z mirovnimi jamstvi. Z ai gleške in ame: ške strani se je na-glaša'o, da je francos'to-'lal'anska napcdosl recna ovira za da'anje nvtovn'h garanc'j. Na sejnh sta dobile Anglija in Amerika vtis, da je Italija pripravljena v obsežnih razgovorih s Francijo obširno in čim najbolj mogoče traj-uo urediti ne samo vprašanje o pariteti brodovja, temveč tudi druge probleme. Anglosaški govorniki pa so tudi priporočali Franciji, stopiti' v direktne stikr Italijani ne samo v vprašanju paritete, temveč tudi v drugih vprašanjih, kakor alede Tripollsa, Tiuvsa in italijanskega naseljevanja v Franciji. Kako resno se prizadevajo pripravili Francijo in Italijo, da bi odslranili latentno nevarnost Evrope, izhaja iz resnega poročila, ki pravi, da se je Tardieuju priporočalo, naj radi tega, ker ima Grandi določen mandat samo za pomorsko konferenco v Londonu, v osebnem razgovoru I z Mussovn'jem na italijanski rivieri razčisti francosko-italijanske odnošaje še med londonsko konferenco. Francoska delegacija je deljenega mnenja, ali naj posluša ta nasvet. Parlamentarci, ki spremljajo francosko delegacijo, skušajo prepričati Tardieuja o pravilnosti anglosaških nasvetov, Bfand pa :e menda naziran a, da mo a poprej spoznati obseg angleških garancij, preden bi se mogel poravnati z Italijo. Da se tudi na strani Francije resno bavijo z mislijo, da naj bi se poravnava z Italijo olajšata, kar se tiče tehnike pogajanj, je razvidno iz tega, da je Briand pred kratkim v razgovoru z Grandijem predlagal Italiji de facto pariteto ' brodovja v Sredozemskem morju in da je za celotno moč brodovja omenil paritetno formulo, ki se glasi: ce'otno francosko brodovje enako italijanskemu brodovju plus vsakokratno starie novih nemških po vojni zgrajenih ladij, liiiaiic.ov predlog glede morai.čne eaoîo angleško-francosko-itaNjanskega brodovja, ki naj nastopi pri kršitvah Kellogove pogodbe, se da po angleškem naziranju uresničiti samo tedaj, če se v tej troedinostk izravnajo večje napetosti, preden se brodovja moralično fu-zionirajo.'V ang'eško-i'rancoskih razgovorih se je že pokazalo dalekose/.no zbližanje ne samo v mornariško političnem, temveč tudi v svetovno političnem pog'edu. Ravno z ozirom na to olajšanje položaja se v ang'cškem taboru tembolj prizadevajo, da bi se razčistil položaj j tudi med Francijo in Italijo. Franc, angleški sporazum London, 24. jan. (Tel. Slov.«) Daues popoldne so se že širile vesti, da je francoska delegacija z MacDonaldom doseg'a pomorski dogovor, izhajajoč od svoječasnega nameravanega arglcško-francoskega mornariškega kompromisa. Tardieu je zvečer izjavil na konferenci časnikarjev, da je res, da sta se on in MacDonald razgovarjala na podlagi svoječas-nih ang'fško francoskih mornariških pogajanj iz I. 1027. in 1928., da pa še ni prišel čas, da bi se megle dati tečne izjave o rezultatu teh razgovorov. Razprave konference p > prišle v ugoden tek. Ta Tardieujeva izjava se more smatrati samo kot potrdilo vedno jasnejše tendence po ustvaritvi argleško - francoskega inornai'škega dogovora, kateremu se hoče pridružiti ludi Italija po razč.ščenju političnih konfliktov s Francijo. Tardieu govori po radiu Amerikancem London, 24 jan. AA. Predsednik francoske vlade Tardieu je ime! včeraj v radiu govor za slušatelje v Združenih državah. Uvodoma je naglašal, da želi Francija iz vsega srca, da bi se zmanjšalo pomorsko oboroževanje. V zvezi s tem je opozoril na to, da je ravno Francija pred 5 do 6 leti sprejela ini-cijativo, da se naj reorganizira mir na novih osnovah. Nato navaja redukcije, ki jih je pod-vzela Francija v svojem vojaškem proračunu in dokazuje s številkami, da je samo Francija od vseh velesil zmanjšala svoj vojni proračun in sicer za 18% napram predvojnim proračunom. Nato navaja Tardieu posebne pomorske potrebe Francije glede na njene prostrane in na vseh koncih sveta razsejane kolonije. V zadnjih 10 letih je Francija storila velik in stvaren napredek na potu razorožitve !n se nadeja, da bo mogoče razorožitev še bolj pospešiti, ako bomo zmagali nad silami ^rošlo-sti, kar je mogoče s splošno dobro voijo. Sovjeli pred sodiščem Zan'm've podrobnosti v procesu proli sov etsh m la'zilitiafor'em Pariz, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V procesu proti Litvir.ovu bo zaslišanih še 35 prič, med njimi Besedovski. Včeraj je prišlo do prav zanimivih odkritij. Zagovornik Lilvinova je izjavil, da so bili sovjeti pripravljeni, odkupiti ponarejene menice za 650.000 frankov in celo podkupili nekega ministra, če bi sodni proces izostal. Sovjetski zagovornik je nazval pričo, bankirja in pariškega občins' tga svetnika 'o-nierja, ki je odklonil udeležbo pri tem meničnem poslu in takoj obvestil policijo in zunanje ministrstvo, za policijskega vohuna, nJtar je Monier takoj mirno izjavil, da bi se nikdar ne obotav^al, vsak čas demaskirati take Imu- ilitc, kakor so sovjetski. Tudi dva berlinska kriminalna komisarja, ki sta bila zaslišana o razmerju med Joffejem in Liboriusoni, je označil za policijska vohuna. Voditelj rusue trgovinske delegacije v Berlinu Misliti je izjavil, da bi sovjeti v Berlinu v enem letu lahko izdali za pol milijarde menic. Njegovo izjavo je zagovornik Litvinova zavrnil s tem, da ima svojo soprogo in rodbino v Rusiji, ki bi jo i-dele najhujše represalije, če bi bil slabo izpovedal. Ubogi sovjetski uradniki so nesrt .ni sužnji strašne krvave diktature. Njihovo pričevanje je sumljivo, ker sovjetska vlada v Rusiji ne dovoli niti pravice svobodne beseue Vprašanje našega žitnega izvoza Be'grad, 24. jan. AA. Avstrijska vlada bi rada odpravila inozemsko konkurenco in se je zato obrnila na jugoslovansko in madjarsko vlado, naj bi dovolili, da Avstrija poviša carinske postavke za plenico in moko ter da bi se tenni primerno izpremenili pogodbi, ki sla bili sklenjeni med Avstrijo in Jugoslavijo ter med Avstrijo in Madjarsko. V svrho proučitve tega predloga je bila včeraj v ministrstvu za trgovino in industrijo interministerijalna kon- ferenca pod predsedstvom ministra za trgovino iii industrijo Jurja Demelroviča. Konferenci so nadalje prisostvovali zastopniki ministrstva zunanjih zadev, poljedelstva, financ ter trgovine in industrije. Med drugimi je konfe- j renči osebno prisostvoval ludi minister za po- j Ijedelstvo dr. Oto Frangeš. Na konferenci so razpravljali o predlogu avstrijske vlade ter je I bilo do'očeno stališče, po katerem se bo rav nala naša delegacija pri pogajanjih Gospodarski položaj v I talili SlaHslika trgovske bHance, brezposelnosti in konhurzov Zadnji strankarski uradni fašislični list pravi, da se gospodarski položaj v Italiji more pravilno presojali le ako spe ga primerja z drugimi državami, lil da bi pokazali, da je drugod po svetu slabše kol v Italiji, navajajo statistiko trgovske bilance, število brezposelnih in število konkurzov po drugih državah v primeri z Italijo. V nasprotju z Angleško, Francijo, Holandsko. ČehoslovaSlo in Švico je Italija, tako pravi pori čilo, 1. 1929 znižala svoj uvoz in dvignila izvoz. lzlolj:: /'e naj rinša 894 milijonov lir. Tako bi se pasivnost italijanske zunanje trgov ine, ki je po njenih uradnih podal' ih I. 1928. znašala 7361 milijonov lir. iela 1929. znižtda na 6-166 milijonov lir. — Seveda je treba prepustiti Itn li,jam m. du presodijo, če je zmanjšanje uvoza vedno že ludi znak zn dvig gospodarskega blagostanja kake države. Kajti italijanska stalislika kaže za december 1929 — v primeri t. decembrom prej-šnj'ga leta — ne le znižanje uvoza za 283.5 milijonov lir, ampak tlidi znižanje izve/a za I milijona lir. Število brezposelnih, ki je bilo uradno podano za december 1928 s številom 363 551, je po islih uradnih podatkih I. 1929. v decembru znašalo 403.027. Fašislični list je ob lej pomenljivi številki mnenja, da stvar ni tako huda, ker je v Nemčiji, v Angliji ali v Združenih državah še več brezposelnih. Edina dežela, ki nlnm brezposelnih, je Francija, to pa zalo, ker nima ljudi. Tudi števila konkurzov ne navaja list. 1er je šlevilka preveč impozanlna. Omenjeno je le, dti je število konkur/ov veliko, a nnj si nihče ne predstavlja, da se drugod ljudje valjajo v izobilju!... Imeniten je zaključek: »Zahtevati, dn bo v letu splošnem pomanjkanju Italija ne-kakn izjema, je več kot groteskno, to je že zločin. Italija se mora fašizmu zahvaliti, da nima nobenih stavk. V llnliji ne po' njo puške, kot v Nemčiji in ni Ireba apelirati na krščansko dobrodelnost, kot v Angliji Kar je v Italiji. to je le nekaj nekoristnih in zavrženih , inrmravcev, ignorantov in detetislov, s^ratkn j nnlitašlstov, katere pn jo lahko ukrotiti že s I par klofutami!« — Alalal Loucher za scc'aino zavarovance Pariz, 24. jun. AA. Na včerajšnji seji par. lumenta je minister Loucheur nastopil proti kumpunji, ki so vodi Zoper zakon o socialnem zavarovanju. Med drugim se trdi, da bodo ceno živil zaradi tega zakonu poskočile za 10 odstot-kov. Te podražitve ne bo v Franciji, kakor je ni bilo v ostalih državah. Pri socialnem iavu-ro va ii ju bo zaposlenih vsega 1200 urudnikov. Novi zakon bo prinesel brez dvoma velike koristi. Govornik je zahtevni, naj truja razprava parlamenta do 7. februarja. Parlament je odobril predlog vlade. Francoski soc'ofîsfi ne vs'opi{o v vlado Pariz, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Zveza socialistične stranke v departemeutu Seine je s 3037 glasovi proti 2225 glasovom odklonila vsako udeležbo pri meščanski levičarski vladi. Beth'en se zahvaljuje Mussoliniju Budimpešta, 24. jan. (Tel. »Slov.«) »Ma« gyar Hirlap« poroča, da se je ministrski predsednik Bethlen iz Haaga odpeljal naravnost v Rim, da se zahvali Mussoliniju za podporo, ki jo je dajala Italija Madjarski. V nedeljo ali ponedeljek se bo vrnil v Budimpešto, kjer U sredi prihodnjega tedna v parlamentu razprava o haaških rezultatih. Budimpešta, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Od-sotnost ministrskega predsednika Bethletia je dala povod za razne govorice. Neki list javlja, da ima Beth'en uaineu odstopiti, da bo mogel potem izvesti reorganizacijo svojega kabineta. Vendar je ta vest brez vsake podlage. Vest nekega drugega lista, da je Bethlen odpotoval v Rim, da se zahvali Mussoliniju za podpore Italije, se do sedaj ni demautirala. Protih amazonski kongres na Dstna'u Dunaj, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V zvezi z dunajskim pomladanskim velesejmom je sklican na Dunaj v času od 14. do 17. marca kongres proti prostozidarjem. Prijavljena je že številna udeležba iz Italije, Po'jske, Nemčije in Madjarske. Glavno poročilo bo r.0dal bivši avstrijski ministrski predsednik Hussarek. Dalje sta se prijavila za referate p. Jernej Fiala in upokojeni major Viljem Spaun. Kongres bo zboroval v štirih sekcijah in plenarnih sejah. Sklicatelji izjavljajo, da bo ta kongres nadaljevanje zadnjega kongresa proti prostozidarjem, ki je bil koncem 1. 1896. v Tridentu. Mehika pretrga*a stihe s sov eti Moskva, 24. jan. AA. Mehiška vlada je odpoklicala svojega poslanika v Moskvi, ker so komunisti priredili sovražne manifestr~ije proti mehiškim poslaništvom v Londonu, Buenos Airesu in Rio de Janeiru. Ruske tad'e s mejo skozi Dardanele Carigrad, 24. jan. (Tel. *Slov.<) Komisija za morske ožine ugotavja v svojem potočilu, da je bil prevoz ruskih bojnih ladij skozi Par-dauele v Črno morje pravilno prijavljen. Rusija ima kol črnomorska država pravico, svoje ladjevje prevažati iz Baltskega morja na Črno morje. ____ V Švici se niso pripravljati atentati Ženeva, 24. jan. (Tel. »Slov.c) švicarski zvezni svet se je bavil danes s prolifašistov-skimi atentati, ki so se dozdevno pripravljali v Ženevi ter je po proučevanju rezultatov preiskave ugotovil, da ni za dozdevne atentate nobenih podatkov. Hišne preiskave v Ženevi niso dognale nobenih zločinskih odnošajev ..ied ženevskimi osebnostmi in osebami, ki so bile aretirane v Parizu in Bruslju. Ugotovilo je je samo, da je v Bruslju aretirani Menapace bil v Ženevi. Zvezni državni pravdnik je že ustavil preiskavo in zvezni svet ni mogel nikogar izgnati niti ui mogel odredili drugih ukrepov. Rnzne ttpsfi Washington, 24. jan. (Tel. Slov.«) Statistika urada za popis prebivalstva izkazuje, da je v Združenih državah 122 milijonov prebivalcev. Pariz. 24. jan. ЛЛ Po poročilu iz Bnsln je knntouski svet z 62 proti 4 glasovom odobril ukrepe, ki so potrebni, do se uredi v Baslu sedež mednarodne banke za rcparacijsko plačila. Itatnvia, 24. jan. A A. Ognjenik Krakatao kaže vznemirljive znake delovanja. Iz žrela j se dvigajo velikanske nuise razbeljene zemlje in kamenja. Izbruhe ognjenika spremljajo močne detonacije. Washington, 24. jan. AA. Francoska vla« j da je vložila službeni protest proti prohibi-cijskim agentom, ki so preiskali francosko - ladjo nn način, ki je v nasprotju s predpisi. Dunajska vremenska napoved. V znhod-nih Alpah južni veter, na vzhodnem robu Alp živahni jugovzhodni vetrovi, v južnih Alpah i pa malo spremembe dosedanjega vremena.