Leto im SfevURo 228.
V LMam v nedeljo 5. oktobra 192«.
Ceno Din. T
Ishaja vsak dan popoldne, !xvxemsi nadali« ln pravnike. — lasera ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji lnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D*
i
UpravnUtvo: Knaflova ulica i ter. 5, prttU^v. — Telefon itev. 304. Uredništvo: Enailova nllca it. 5V I. nadatropie. — Telefon itev. 34,
IC      Poštnina platana v gotovini.
Radić, klerikalizam in državna regeneracija.
V včerajšnjem listu smo ponatisnili neke markantne odstavke Radićevega govora na shodu HRSS v Krašiču. Ti odstavki niso samo jasne in določne izjave proti klerikalizmu na Hrvatskem, marveč pomenijo važne indice za vse dogodke, ki se sedaj odigravajo pred našimi očmi v Jugoslaviji.
Ves naš notranji problem se namreč v nekem širšem pomenu besede lahko naznači kot splošen problem državne regeneracije. Tudi Radič pojmuje svojo politiko v sedanji poslednji fazi kot splošnodržavno in regenerativno gibanje, kateremu pa ne more biti vseeno glavni naš notranji problem, problem duševne demokracije, čistega ljudskega gibanja ter protiklerikalne kulturne smeri. Mi smo v Sloveniji že davna prerešetali dalekosežnost poedi-nih javnih problemov ter uvideli, da su državnopravne postavke večalimanj postranskega pomena in da je v našem sedanjem trenotku glavna stvar blagoslovljeni napredek gospodarstva in kulture. Ce bo uspevalo gospodarstvo in če bo napredovala kultura, bomo sami od sebe našli tiste nedostatke sedanjega državnopravnega položaja, glede katerih bo prav lahko doseči edinstvo in slogo naših najboljših političnih delavcev. V ozadju sedanje razprtije tiči kakor rečeno globlji kulturni problem duhovne svobode in demokracije ter ljudskega napredka in za ta ljudski napredek ter za duhovno svobodo in za splošno gospodarsko blagostanje se Izpostavljajo tud! srbijanski demokrati z Đavidovićem na čelu.
V vidu teh problemov se vprašuje, ali moreta gg. Davidovič in Radić, zlasti pa poslednji, ki je globoko naobra-žen in moderno prežet duh, misliti na večjo kooperacijo s strankami nazadnjaškega programa.
Regeneracija Jugoslavije naj bo splošna, socijalna, kulturna, gospodarska in zakonodajna v smislu najbolj pros viti jenih idej sodobnega sveta! Ali pa je mogoče za tako idejno zamišljeno in vestno ter nedvoumno izpeljano politično akcijo pridobiti sodelovanje klerikalno orijentiranih strank, katerim je načelno vse gospodarstvo, vse tuzem-sko življenje, vse snovanje v samočTo-veških idealih sreče in blagostanja v najboljšem slučaju le sredstvo za klerikalne in cerkvenopolitične interese?
Ali naj v Jugoslaviji v borbi za napredek in demokracijo odločuie Koro-Ščeva klerikalna stranka in Spahova muslimanska organizacija, ki izrabljata ugoden političen moment, da sprovajata svoje prosvetne in kulturnonazadnja-ške interese?
Davidovič in tudi Radič ne moreta v isti sapi zastopati gori navedenih modernih idej in se pri tem opirati na nai-hujši klerikalizem v Evropi, ki razven tega čska iz zasede na ugoden treno-tek, da se razlije tudi po Hrvatski in Bosni in po možnosti celo po pravoslavnem klenisu?
V Sloveniji razpravljata že dolgo vrsto let po intimmh političnih sestankih SLS in njene nazadnjaške inteligence, kako naj bi prenes" gibanje SLS na hrvatske kraje in kako naj bi si na Hrvatskem, čisto v smislu prvotnih dr. Krekovih idej ustvarili še Širšo bazo politične akcije katoliškega klerikalizma v Jugoslaviji.
Kakor nasprotujemo gotovim državnopravnim zahtevam Radičeve stranke, tako moramo pozdraviti njegovo točno intucijo te nevarnosti ter odklonitev vsakega koraka hrvatskega episkopata, ki meri na vzpostavo klerikalizma na Hrvatskem ter na dvoboj s posvetno politično stranko.
Davidovič in Radič bosta gotovo odklonila postopek slovenskega klerikalizma, ki bi hotel za državnopravnim sporom med Hrvati in Srbi dezavuirati celo državo pred Evropo s svojo klerikalno igro ter izrabiti situacijo za svojo klerikalno kulturno in politično akciio.
Ce hočeta Davidovič in Radić državno regeneracijo in edinstvo Srbo-hrvatov, tedaj ne moreta istočasno privoliti v klerikalno ekspanzijo in prizna.
Francosko - balkanska zveza.
Važna misija francoskega generala v Beogradu in Atenah. — General Giome v avdijenci pri kralju.
— Beograd, 4. oktobra. (Izv. OH 12.) Z orijentekspresom je snoci prispel iz Pariza v Beograd francoski general Giome v spremstvu svojega pobočnika polkovnika Cailleauxa. Genera Giome je bil od maja leta 1918. komandant operativnih zavezniških armad na solunski fronti ter je skupno z našo vojsko sodeloval pri proboju solunske fronte. Generala Giomeja vežejo prijateljske in prisrčne vezi s kraljem, s katerim sta skupno bojevala.
Danes ob 10. dopoldne je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel na svečan način starega vojnega tovariša ter se ž njim nad eno uro prav iskreno razgo-varjal o vseh balkanske države zade-vajocih problemih. Tej svečani avdijenci so hkratu prisostvovali: generalov pobočnik polkovnik Cailleaux, vojaški ataše francoskega poslaništva in francoski poslanik na našem dvoru Belly. Med kraljem in francoskim generalom so bili izmenjani izrazi prisrčnega pri-jateIjstva.
Po avdijenci je general Giome po-setil ministrskega predsednika Ljubo Davidoviča, za tem zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča in končno v vojnem min. ministra vojne in mornar, generala Hadžiča.
Politični krogi že danes dopoldne, čeprav se Še ne ve natančni cilj misije generala Giome, naglasa jo. da ima general od francoske vlade važno politično misijo, ki je bila njemu poverjena za to, ker je dober poznavalec Balkana in ima v vseh prestolicah balkanskih držav najboljše zveze in prijatelje.
General 'Giome ostane samo en dan v Beogradu in potuje nato v ^fe* ne. Njegova misija ima več ali manj političen značaj, kakor je mogel to ugo* toviti Vaš dopisnik na podlagi informa* cij iz naših diplomatičnih krogov. Gre za probleme, pri katerih je tudi naša država direktno interesirana. General Giome ima prevzeti inicijativo za usta* novitev tesnejše zveze med Francijo in balkanskimi državami.
Nova politična situacija.
Radićevci odklanjajo zahtevo glede sporazuma. — Klerikalci se
boje Stjepana Radića.
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Politična situacija je resna. Označena je sicer s stagnacijo, z absolutno rezervira-
nostjo in nervozo, ki se je polastila vladnih krogov. Brezdvomno je, da ves položaj nosi znake latentne krize vlade Ljube Davidoviča, ki se mora končno odstraniti. Politični krogi ne verjamejo, da bi Radič in njegova stranka izpolnila drugo imperativno zahtevo krone, da se že sedaj pred vstopom HRSS doseže popolna soglasnost o hrvatsko-srbskem sporazumu in da ne morejo preje biti volitve, dokler niso podani temelji sporazuma. Stjepan Radić nasprotno vstraia pri svoji stari zahtevi: preje volitve in potem šele sporazum! V tem tiči vsa različnost sedanje nevzdržne situacije, katero povečavajo še nekateri drugi elementi.
Danes se ugotavlja, da že dolgo Časa pritajeno klerikalno neprijateljstvo napram HRSS je sedaj izbruhnilo na dan in se to manifestira v javnosti, ker klerikalci prav dobro uvidevajo, da Radie neče sporazuma brez volitev in da pri volitvah svojo akcijo razširi tudi na Slovenijo v škodo klerikalni stranki. — Klerikalci prav dobro vedo, da bi bil njim Stjepan Radič opasen nasprotnik in da bi jim pri volitvah ugrabil najmanj 6 mandatov. V klerikalnih krogih je opažati glede notranje politike ravno iz teh razlogov novo orijentacijo.
V Davidovičevem demokratskem klujbu razmotrivaio novo politično kombinacijo, pri kateri bi bili potisnjeni v ozadje radičevci tako, da ne bi imeli n?-kakega vpliva na državno upravo, niti ne na razvoj notranje-političnih dogodkov. Danes ali jutri bodo storjeni zadnji
koraki pri Padičev! stranki, da odobri kraljevo zahtevo. Vladini krogi označa-jo sedanji politični moment kot fazo odklanjanja, vsled česar so vsi vodilni krogi zelo rezervirani. Ministri so redkobesedni in se zavijajo v splošne fraze. Notranjega ministra je včeraj vaš dopisnik povprašal o političnem položaju, pa je zmignil z ramami ter kratko dejal: »Ničesar ne vemo! Vse bo končano, ko se sestane narodna skupščina.«
Mnogo govore o novi politični kombinaciji. Za to sta merodajni dve istočasni seji in sicer seja načelnikov vladinih strank in pa konferenca v skupščinskem predsedstvu.
Seja načelnikov vladinih strank je bila brez prisotnosti radičevcev. Na tem sestanku so Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in dr. Voja Marinković razmotrivali politične dogodke ter se pomenkovali o nadaljnem političnem delovanju. Niti eden ni hotel dati kakih pojasnil novinarjem.
V skupščinskem predsedstvu je Ljuba Jovanovič konferiral z uglednimi radikalnimi politiki, tako z Mišo Tri-funovičem, dr. Srskićem in posebno dolgo s Svetozarjem Pribičevicem. — Njiju razgovor je trajal nad eno uro. Ta razgovor je vzbudil v parlamentarnih in političnih krogih znatno pozornost.
SnoČi so začeli zelo resno govoriti o taki kombinaciji, ki bi vsebovala vse pozitivne elemente brez radičevskih primesi. Klerikalci se indirektno ogrevajo za to kombinacijo, ker vedo. da bi po tem lahko oslabili Radićevo akcijo v Sloveniji.
KONFLIKT MED BEOGRADSKO UNIVERZO IN PROSVETNIM MINISTROM
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Med prosvetnim ministrom dr. Korošcem in rektorjem beogradske univerze P. Po-povičem je prišlo do ostrega konflikta zaradi razpisa štipendij za inozemske študije. V razpisu si je prosvetni minister izrecno pridržal pravo, da sam odloči, komu se imajo te štipendije podeliti. Beogradski rektor z ostalimi profesorji je proti temu protestiral ter zahteval, da imej univerzja kot taka izključno pravo odločevanja in da prosvetni minister izvede samo gotove formalnosti. Beogradski rektor naglasa, da bo prosvetni minister pri podeljevanju postopal popolnoma strankarsko in bo podpiral gotove protežirance.
ti klerikalno ustoličenje v Jugoslaviji,
ki bi pomenilo nazadnjaško in sramotno pego na naši državni stavbi, na našem narodu pred očmi celokupnega, kulturno in socijalno naprednega sveta.
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je na snočni seji zelo dolgo razpravljal o vi a ornem razmerju napram kroni in HRSS. Minister za trgovino in industrijo je podrobno poročal o poteku trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Po poročilih naše delegacije pogajanja na Dunaju ugodno potekajo. Doslej so bili proučeni in sprejeti vsi Členi trgovinske pogodbe do tarifnega dela. — Zaradi določitve uvoznih tarifov Je kot strokovnjak določen načelnik trgovinskega ministrstva Milan S a v i č, ki ima 15. t. m. odpotovati na Dunaj. Naša delegacija je dobila tudi nalogo, da primerno ščiti in brani interese naših vinogradnikov v Sloveniji, ki so interesira-ni na tem. da se dobe gotove olajšave za izvoz naših vin v Avstrijo. Kot strokovnjaka za ta del trgovinskih pogajanj z Avstrijo je ministrski svet določil ravnatelja Žitnega zavoda g. Janko Jovana iz Ljubljane in vinogradnika Roberta K o š a r j a iz Ptuja.
IMENOVANJA V PROMETNEM MINISTRSTVU-
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Prometni minister Anton Sušnik je izvedel velike izpremembe v prometnem ministrstvu. Upokojenih oziroma premeščenih je veliko število vodilnih železniških uradnikov. Te izpremembe nekateri spravljajo v zvezo z zadnjo korup-cijsko afero glede nabave tračnic v Nemčiji. Te nabave so se izvršile na škodo države. Prometni minister je zavrnil krivdo zaradi objave afere v javnosti na višje uradnike, ki so sedaj ukaznim potom takoj upokojeni. Ugledna oseba je vašemu dopisniku izjavila, da je prometni minister napravil ravnatelje in načelnike odgovorne za to nabavo tračnic in da odklanja od sebe po zakonu določeno odgovornost. Iz vrst opozicije nameravajo vložiti v narodni skupščini interpelacijo o tej aferi ter bodo zahtevali skupščinsko anketo. — Upokojitev visokih uradnikov oziroma njih premestitev objavljamo na drugem mestu.
Polom Depozitne banke
na Dunaju.
Zasliševanje Castiglionija.
— Dunaj, 4. okt. (Izv.) Posebna nadzorovalna komisija fe včeraj trgovinskemu sodišču predložila imovinski pregled Depozitne banke. Aktiva znašajo 647.069 milijard, pasiva znašajo 944.450 milijard. Banka je izplačala uradništvu na plačah' in odpravninah doslej 30 milijard. Vsem pogodbenim uradnikom je z 10. septembrom odpovedano, pragmatičnim uradnikom s 1. januarjem. Banka razpolaga s 35 milijardami gotovine.
— Dunaj, 4. oktobra. (Izv.) Ob* 12.30 se je prijavil Castiglioni v spremstvu svojega odvetnika pri preiskovalnem sodniku deželnega sodišča. Zaslišanje Castiglioni j evo je bilo zelo kratko. Ob-dolžen je, da je skušal potom milanske banke odtujiti svojo imovino na škodo upnikov. Castiglioni je svoboden. Preiskovalni sodnik ni izdal ukaza za pripor, marveč se je moral Castiglioni obvezati, da bo vsak trenutek na razpolago preiskovalnemu sodniku in da mora položiti 7 milijonov lir varščine. Castiglioni je skušal dokazati, da Je njegovo potovanje v Milan imelo edini razlog sanacije njegovih finančnih razmer. Znesek' 7 milijonov lir ni bil pri sodišču položen v gotovini, marveč je 'deželno sodišče odredilo knjižno pred-znambo na Castiglioniieve nepremičnine.
RUSIJA PROTI VSTOPU NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV-
— Berlin, 4. oktobra. (Izv.) Nemški tisk z nezadovoljstvom in z neraz-položenjem komentira zadnje pismo sovjetskega narodnega komisarja za zunanje zadeve Čičerina, naslovjleno na nekega uglednega nem. parlamentarca, Čičerin ostro in ogorčeno obsoja poskus Nemčije, da vstopi v Društvo narodov. Pismo konstatira, da je Nemčija s tem kršila z Rusijo sklenjeni sporazum v Rapallu iz leta 1922. »Vossi-sche Ztg.ff porotestira proti vmešavanju Čičerina v nemška interna vprašanja;
KATASTROFALNA POVO-DENJ V PETROGRADU-
— Berlin, 4. oktobra. (Izv.) Socijalno revolucionarni list »Dnij« objavlja podrobnosti o katastrofalni povod-nji v Petrogradu. Pod vodo se nahajajo znamenite palače, kjer je voda napravila velikansko škodo. Pod vodo je palača lepih umetnosti in dvorana carja Nikolaja I. V palači kneza Jusupova je uničenih nad 200 dragocenih predmetov in umetnin. Pohištvo, sobane, v kateri je bil umorjen Razputin, je pod vodo. V ruskem muzeju je 28 dvoran popolnoma pod vodo.
KONKORDAT Z RIMOM.
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Naš poslanik v Vatikanu dr. Josip Smodlaka se vrne prihodnji teden v Rim na svoje službeno mesto z novimi navodili v svrfao na^ajjcvaoia po&a&JU za. skleni.
tev konkordata z Vatikanom. Hkratu s poslanikom odpotuje tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ter bosta oba prisostvovala svečani otvoritvi zavoda Sv. Hieronima.
MAKSIM GORKI ŽIV IN ZDRAV.
— Rim, 4. oktobra. (Izv.) Maksim Gorki, ki sedaj biva s svojim sinom v Sorrentu, zanika vesti ameriškega tiska, da bi bil težko bolan in da se bori s smrtjo. Gorki naglasa v pismu na nekega rimskega prijatelja, da je popolnoma zdrav in da v kratkem pride v Rim. Sedaj piše Maksim Gorki spomine o ruski revoluciji in o Ljeninu.
AMERIŠKI GENERAL — ČASTNI MEŠČAN SPLITA.
— Split, 4. oktobra. (Izv.) Mestni zastop ie ime*noval ameriškega generala A n d r e e w a za častnega meščana v znak zahvale za njegovo podporo, da je mesto Split bilo osvobojeno in priznano Jugoslaviji. General Andreew je preprečil okupacijo Splita od strani Italijanov. Izdelana je krasna umetniška diploma častnega meščanstva. Diploma izroči generalu Andreevvu posebna deputacija.
Društvo narodov in narodne manjšine.
Kar se tiče prošenj, k? jih pošiljajo j razne narodne manjšine na Društvo, narodov, se obravnavajo na sledeči* način: '     "  \ [
Če sprejme tajništvo Društva na-{ rodov prošnjo, tičočo se manjšinskega vprašanja, jo najprej pregledajo, ali izpolnjuje potrebne pogoje, po katerih se' Sme sprejeti in po katerih
a) mora biti vsebina prošnje var-j stvo manjšin, v skladu z mirovnimi pogodbami, •        v      <y   m \
b) ne sme bili sestavljena v obliki zahteve, naj se pretrgajo politične vezi med dotično manjšino in državo, katere del tvori ta manjšina,
c) ne sme prihajati iz brezjmnegai ali slabega vira,
d) ne sme biti sestavljena v ostrili, nasilnih besedah,
e) mora vsebovati informacije aH javljati dejstva, ki se še niso pred kratkim obravnavala v kaki ulogi.
Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, se prošnja javi zainteresirani državi. Če ta iz kateregakoli vzroka Izrazi pomi-' sleke proti sprejemljivosti, predloži glavni tajnik to vprašanje predsedniku Sveta, ki lahko povabi dva druga člana Sveta, naj prisostvujeta, in če zainteresirana država to zahteva, se lahko to vprašanje postopka stavi na dnevni red Sveta.
Če je bila prošnja spoznana za sprejemljivo, mora zainteresirana država javiti v roku treh tednov, ki sle* dijo predaji. aH želi izraziti svoje mnenje ali ne. V trdilnem slučaju ima rok dveh mesecev (vštevši one tri tedne"), da javi svoje mnenje. Ta rok se pa lahko podaljša z dovoljenjem predsednika Sveta, če zainteresirana država za to prosi in če okolnosti, pokažejo potrebo za to.
Nato se prošnja zajedno z mnenjem vlade javi članom Sveta v informativne svrhe. Vsak član Društva tudi (Dalj« n* drugi strani.)
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes nt poslovala.
Zagrebška borza.
Dne 4. oktobra. — Prosti promet.
Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 13.725, Drjnaj 0.1012, London 320—, Newyorlfc 71.50, Vez* ga Pariz 3.75.
Inozemske borze.
_ Curih, 4. oktobra. Današnja borza:
Beograd 7.30. Prtga 15.625, Newyork 523-50, London 23.38, Pariz 27.65, Milan 22.95, Dim naj 0.007330, Berlin 1.25.
Tržaške predborze danes nismo prejeti.
— Dunaj, 5. oktobra. Devize: Beozrad 983—957, Londoa 316.500—317.500, Milan 309«—3111, Newbyo*k 70.935—71.155, Pariz 3732__3.48, Praca 3115—2135, Curiti 13.575—13.625. Valute: dolar 70.460—
70.560, dinar 97fr*r9S4, lira 3058—3108, če*
Stran 2.
OLUVCN S'K I   NAROD«   dne o oktoDra 1924.
Stev. 2z8
fahko, če zahteva, dobi ta dokument Predsednik Sveta nato povabi dva druga člana Sveta, da skupno z njim pregledata zadevo. Če smatra eden Izmed njih ali vsak drug Član Sveta za umestno, lahko priporočajo vprašanje pozornosti Sveta. Ce se začne enkrat ta baviti z vprašanjem, »ga lahko proučuje na ta način in daje taka navodila, ki jih smatra primernim in uspeS-nim v dotičnih okolnostih« (poorra pro-ceder de telle facon et donner telles instructions qui paraitront appropriees et efficaces dans la circonstance.)
V slučaju različnega mnenja o pravnih ali dejanstvenih vprašanilh med zainteresirano državo in katero koli drugo državo, ki je članica Sveta, se smatra ta razlika v mnenju kot spor mednarodnega značaja, po besedilu Člena 14. pakta Društva narodov, in vprašanje se lahko spravi pred Stalno mednarodno razsodišče, čigar odločitev je nespremenljiva.
Politične vesti.
= Avdijence. Nj. Vel. kralj je včeraj sprejel notranjega ministra Nastasa Petroviča, ki je predložil več ukazov o reaktiviranju nekaterih prej upokojenih oziroma odpuščenih državnih uradnikov. Zastopnik pokrajinskega namestnika za Hrvatsko dr. G o j k o v i ć je včeraj prispel v Beograd in ga je zvečer kralj sprejel v dveinpol uri trajajoči avdijenci. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci velik pomen. Naš poslanik v Vatikanu dr. Josip Smodlaka je bil sprejet v enourni avdijenci.
= O politiki sejmarske reklame piše beogradska »Samouprava« in navaja ta-le pikanten odstavek: »V sedanjem kabinetu sede ljudje, katere je javnost že obeležila kot notorične korupcijoni-ste in bankokrate (na pr. Dragutin Pečic, Mehmed Spaho in Nastas Petrovič) ali pa kot ljudi, o katerih je Ljuba Davidovič že leta 1922. napisal javno z lastnim podpisom, da so zapleteni v ko-ruptne afere in da bi moralo o njihovem delu izpregovoriti sodišče. Tedaj je na pr. Davidovič obeleževal Korošca kot človeka, ki bi moral pred sodišče, o tedanjem pravosodnem ministru dr. Lazi Markoviču pa je izjavljal, da zaupa njegovi popolni vestnosti. Afere g. Korošca se niso razpravljale, zato pa sedi danes g. Davidovič v kabinetu s Korošcem in predlaga skupno z njim obtožbo proti dr. Lazi Markoviću, v kojega vestnost je še pred nedavnim časom tako osten-tativno veroval!
= Todom Aleksandru — velikom Makedoncu! Pod tem naslovom prinaša zagrebška velikohrvatska »Hrvatska zastava« pesem, v kateri se slavi razbojnik Aleksandrov in opevajo njegova umorstva po naši Makedoniji! To se dogaja pod notranjim ministrovanjem g. Nastasa Petroviča, ki ga hrvatski listi ironično zafrkavajo z imenom »Nastas silni« in »Nastas grozni«!
Prosveta.
F~~ertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 5. okt.: Cvrano de Bergerac. Izv. Ponedeljek, 6. oktobra: Paglavka. Red C. OPERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 4. oktobra: Majska noč. Izven. Nedelja, 5. oktobra: Cavalleria Rusticana
in V vodnjaku. Izven, Torek, 7. oktobra: Majska noč. Red D.
*   * *
— Tolstojevo dramo »Moč teme« so po
večletnem premoru sinoči zopet igrali. Poročal bom pa kasneje, ker sem bil sinoči na edinem koncertu klavirskega umetnika Bo-rovskega. Nadejam se, da mi čitatelji gledaliških poročil oproste, če mi srce ni dalo zamuditi edine prilike do prvovrstnega glasbenega uživanja. — M. Z.
— Narodno gledališče v Ljubljani. Danes v nedeljo zvečer ob 8. uri vrši se v drami repriza slavne historične komedije Cyrano de Bergarac, ki je dosegla pri pre-
B. Grimshaw-G. Clavigny:
mijeri tako časten uspeh. Predstava se vrii kot izven. Ob pol & pa se poleta v operi
eno dejanski operi: V vodnjaku in Cavalleria Rusticana. Vstopnice pri dnevni blagajni. V ponedeljek je v drami Paglavka za red C. — 02-n
— Umetniška šola društva »Probada«. Šolski odsek društva »Probada« je to šok) na temelju dosedanjih izkustev na novo organiziral na sledeči način: Šola se deli na tri oddelke in to: A) Oddelek za flgaralno risanje (glava in akt) s predavani: anatomija, tehniško risanje (geom. risanje, projekcijski nauk in kostruktivna perspektiva), oblikovanje (slogoslovje) ta zgodovina umetnosti. B) Oddelek za ametno-obrtno strokovno risanje (risanje načrtov sa um. vezenje, sobno slikarstvo, intarzije, keramiko itd.) s predavanji: tehniško risanje (kakor gori), oblikoslovje, zgodovina umetnosti ki narodna ornamentika. C) Pripravljalni odsek za začetnike (risanje po modelih in geom risanje, v kolikor je potrebno za razumevanje oblik). Poleg teh oddelkov bodo na šoli letos specijalni tečaji in sicer: grafika, fotografija, mala plastika, narodna ornamentika m tečaj za usnjerez. Za redne učence so predavanja dotične skupine obavezna Učna doba je določena za oddelke a) in b) na štiri leta, za oddelek c) na 1 leto za tečaje: grafika, fotografija, mala plastika, narodna ornamentika in usnjerez na dve leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedanja učna doba. Poleg rednih učencev se bodo sprejemali tudi izredni k vsakemu predmetu oz. tečaju po svobodni izberi. Pouk bodo vodili sledeči gospodje: Figuralno risanje: v Matej Sternen in Mirko Šubič, Um. obrtno strok, risanje: M. Šubič, Tehniško risanje: Anton Sever, Risanje po modelih: Fran An-čik; Zgodovino umetnosti: Davorin Volav-šek; Anatomijo: M. šubič Oblikoslovje: M, Šubič; Narodno ornamentiko: Maksim Gaspari, Grafiko: Saša Šantel in M. Šubič; Fo-grafljo: Fran Vesel; Malo plastiko: A Sever in Usnjerez: Drago Vahtar: Za tečaje: Grafika, Narodna ornamentika in Usnjerez se zahteva primerno predznanje v risanju. Vpisovanje se bo vršilo, kakor že javljeno v dneh 6. in 7. oktobra od 18. do 19. ure in 8. oktobra od 16. do 18. ure v risalnici na Teh. srednji šoli (mezz. štev. 11). Tam se bodo objavile tudi vse ostale podrobnosti. — Ravnatelj U. S. dr. »Probuda: A. Sever 1. r. 85/n
— Kettejev večer v Litiji. V proslavo
25 letnice našega velikega pesnika Ketteja priredi Šentjakobski literarni krožek iz Ljubljane v nedeljo, dne 5. tm. ob 7. zvečer v Sokolski dvorani v Litiji recitacijski večer s spominskim govorom. Kot recitator Kettejevih pesmni in sonetov nastopi g. Markič, kot predavatelj pa akademik g. Žun. Vstop prost.
Svilene    jumper je
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz najboljšega trikota s kratkimi rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nud. tvrdka
F. J. Q o r i č a r, LJubljana,
Sv. Petra cesta 29 82 T
Glasbeni vestnik.
— Klavirski koncert A. Borovskega. Borovski je Rus, rojen v Moskvi, mož štiri* desetih let in koncertira šele drugič v Jugo* slavijL Lani je bil prvič v Zagrebu. Prav dobro ga pa poznajo v Južni in Severni Ameriki, kjer je dajal leto za letom mnogo* brojne koncerte, spoštovan pa je tudi v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški. Stalno menda živi v Parizu in ga v domovino sedaj prav nič ne miče. Njegov včerajšnji koncert bi zaslužil pri naši publiki na vsak način mnogo več zanimanja. Ves potek koncerta je pokazal neobičajno inteligentnega inter* preta tako klasičnih, kot modernih klavir* skih skladb. Zlasti ša tiran je dinamičnih nas raščanj in padanj, jasno in klasično tema* tično izpeljavo skladb mu je šteti kot naj* boljšo lastnost- Iz najpreprostejše, včasih že kar ležerne, komodne igre naraste v žarko tempera m en tnost, da te kar mraz spreleta* va. Žal le, da je bil skoro ves tiskan pro* gram prevrnjen, oziroma izpremenjen. Baje Borovski ni želel nastopiti prvikrat n. pr. s Poulencom pred našo publiko, boječ se, da bi najskrajnejša moderna ne našla do* volj razumevanja. To bi storil, kakor v Za* grebu ali Beogradu šele na drugem koncertu. Tega, žal, seveda pri nas ne bo. Publika je prišla kmalu v ogenj in težko je bilo umeta niku njene želje po zopet in zopetnih do« d a tki h pogasiti. — Kakor običajno pri nas, je danes, po koncertu, mnogim ljudem žal, da so večer zamudili. Morda bi se naši koti* cer trii agenturi vendarle posrečilo Borov* skega pridobiti še za £a koncert. —č.
Sokolstvo.
— Sokol L Vprašajte kdo tekmuje v nedeljo v aogometu. Odgovarjamo: Stane Derganc, Zapan, Petelin, 2abjek, VerovSek, Klemen, Rak, Godler, Loze j, Vadnal, Lass-bacher J*>dsx>rnik, A Turk. — Začetek ob 15. (3. pop.) Cene vstopnicaffl: Din S, 7, 10, 15. — Plidprodaja vstopnic A. Turk, Prešernova alica 48 in tvrdka Goreč, Kreditna banka. 53/n
— Ljubljanski Sokol priredi v aoboto dne 29. novembra 1924 ob o*mih zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu —. telovadno akademijo kot Savezni dan. 96/n
— Ljubljanski Sokol sporoča, da telo* vadijo oddelki do nadaljnega po sledečem redu: člani: v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 9. ure zvečer; članice: v torek in soboto od 7. do 8. ure zvečer; moški naraščaj: ▼ ponedeljek in petek od 6. do pol 8. ure zvečer; ženski naraščaj: v torek in soboto od 6. do 7. ure zvečer: moška deca: v ponedeljek in petek od 5. do 6. ure popoldne; ženska deca: v torek m soboto od 5. do 6. ure popoldne. Članstvo ponovno opozarjamo na telovadno obveznost do izpolnjenega 26. leta starosti. Podrobnosti o tem so v knjigi: Organiza* cija Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki se prodaja po Din 40.— v društveni pisarn! v Narodnem domu. 97'n
— Vinska trgatev Štepanjl vasi. Prijatelji in znanci Sokola priredijo v nedeljo 5. tm vinsko trgatev pri gosp. Ivanu Briclju. Vstopnina 5 dinarjev. Začetek ob 16. uri. — Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo sokolskega doma v štepanji vasi, se Sokolu naklonjeno občinstvo vabi k obilni udeležbi. Zdravo! Prireditelji. 88/n
— Sokol I. Nogometna tekma 5. okt. ob 4. uri popoldne je bila prvotno zamišljena kot napol resna, ker telovadec, vajen in iz-vežban na drogu, bradlji, torej bolj v zraku kot na tleh pri žogi ne more uspešno tekmovati z izveibanimi športniki v nogometu. Zato pa stopijo v bojno areno ob Celovški cesti senijorji Ilirije, ki so danes na športnem oddihu, ki pa so tudi pred nekaj leti sloveli za prvovrstne moči. S tem se nasprotne moči malo izravnajo. Tekma pa bo zanimiva tudi po fiziološki strani. Dihalni organi m spodnje mišičje je v tekmi v velikem delu. Največja okretnost je lastnost dobe od 20—24 let najzmerljivejša tekmovalna mišica m pljučna moč od 24 do 28 let. Tekmovalci pa hočejo v nedeljo pokazati svojo večno mladost tudi v letih 30—35. — Ideja, iz katere je nastala ta tekma pa je »Pomoč Taboru« — pomoč Sokolu L, ki je letošnjo jesen zopet brez telovadnice in na cesti. Upajmo, da je to zadnja jesen, zadnja zima preganjanja in bede! 89/n
— Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Polju priredi v nedeljo 5. oktobra »vinsko trgatev« pri bratu Kuharju na Vevčah. Pričetek ob 16. uri. Članstvo in prijatelji društva so vabljeni. — Odsek. 66-n
Specijaliteta tovarne je mlečna
Jffirim čokolada!
CM PO
Turistika in šport.
— Jadran : Primorje, prvenstvena tek* ma, se vrši jutri, v nedeljo točno ob 16. uri na igrišču Primorja, Dunajska cesta. Jadran spada po svoji dosedanji formi, po agilnosti svojega borbnega in kombinacijskega mo* štva med prve klube Slovenije. Prav malo zaostaja za prvakom Slovenije, s katerim je igral prošlo nedeljo 2 : 0 in podlegel šele v poslednjih minutah. Znan je njegov rezul* tat iz pomladne prvenstvene tekme z Ilirijo 3 : 3, ki je zbudil splošno pozornost. Tudi Primorje, ki je letos dospelo v prvi razred in ki je v nedeljo odigralo proti Celju svojo prvo prvenstveno tekmo, nastopi v najmoč* nejši postavi, tako da se bo bil izredno zanimiv boj za placement v prvenstvu. Tek« ma bo po vsej priliki nudila izredno napeto igro in mogoče radi obojestranskega kom*
binacijskega sistema najlepšo igro letošnje jeseni. 100/*
— 5. K. Hermes : S. K. Celje, danes, v nedeljo, dne 5. t. m. prvenstvena nogo* metna tekma. Tekma obeta biti jako zani* m iva, zatorej naj nihče ne zamudi v nedeljo ob pol 11. priti na igrišče Ilirije!   101/n
— Ilirifa ©Id bo sv : Sokol I. Za nogometno tekmo v prid Sokolskega doma na Taboru, ki se vrši jutri v nedeljo gb 16. uri na športnem prostoru Dirije ob Celovški cesti, postavi Ilirija sledeče moštvo: V gora igra znani izvrstni vratar Peten, obramba |e poverjena Kavšku, nedosežnemu reprezentančnemu branilcu Slovenije, in Marčanu, večnemu rezervistu. Krilci bodo Deržaj, izvrstni taktik stare garde, nadalje Širom bele Ljubljane renomirani Mundi Koritzkv m končno -»sudac« Fink. Napadalno vrsto vodi rutinirani centerforward Ilirije Betetto, na levem krilu igra Kušar, ki se je kot branilec ilirskega I. moštva odlikoval po naglem startu in po tehniki, desno krilo zavzema Valašek, svoj čas najboljši slovenski - češki tekač. V desni zvezi igra pristni old boy dr. Majcen, ki nikoli ni konkuriral za igranje v aktivnem I. moštvu, četudi razpolaga s takozvanim »smrtnim strelom«. Napadalni kvintet izpopolnjuje končno Vodišek, ki doslej ni mogel avanzirati v I. moštvo, ker ima dve ->desni nogi*. Moštvo sestoji torej po večini iz renomiranih nogometašev, ki so še pred kratkim iorali v našem nogometu prvo vlogo in ki se gotovo tudi v Jutrišnji tekmi ne bodo dali obsoditi v vlogo druge vrste, ako tudi jim je obljubil kapetan sokolskih nogometašev nič mani kot trideset golov. Vederemo ... 99/n
— Hazena. Viktorija (Zagreb) : Ilirija. Jutri v nedeljo ob 14. se vrši na igrišču Hirije ženska rokometna tekma med Viktorijo, eno prvih zagrebških hazen, in Ilirijo, bazenskim prvakom Slovenije. Viktorija nastopi v isti sestavi, kakor je 28. p. m. porazila v prvenstveni tekmi Vesno; nekateri rezultati: Gradjanski, Zagreb 3 : 2, Concor-dia, Zagreb 6 : 1, Atena, Zagreb 5 : 1, O-ivmp, Npatfja 7 : 2, SK Bakar 5 : 4. Večina igralk Viktorije je igrala že reprezentativno za Zagreb, srednja napadalka Zaje Je nastopila tudi v Pragi za Jugoslavijo. Ilirija bo imela napram izvrstnim Zagrebčankam iako težko stališče. Pričakuje se lahko z obeh strani vzorne igre in najlepšega športnega užitka. 98/n
— Nurmi postavil nov svetovni rekord. Iz Helsingforsa poročajo, da je Nurmi na pet angleških milj postavil nov svetovni rekord v času 24.6. Stari rekord je znašal 24 : 33.4 in je bil postavljen od Angleža Shrubba leta 1904.
— Atena : Hermes. Jutri 5. tm. dopoldne se odigra na prostoru Atene ob glavnem tivolskem drevoredu III in zadnje kolo prvenstvenih hazena tekem. Tekma v kateri si stojita nasproti Atena in Hermes, obeta biti zbog tega, ker bo njen izid odločal, ka-.tera družina zavzame v prvenstveni tabeli drugo mesto, jako zanimiva in napeta. Izid je jako dvomljiv, ker se nahajate obe družini momentano v dobri formi ter razpolagate z nekaterimi Izvrstnimi močmi. Predvsem imata obe družini izborne vratarice. Atena ima sicer velik plus v tem, da so njene hazenašice večinoma že starejše, rutinl-rane igralke, od katerih se odlikuje srednja napadalka, zlasti pa desna krilka gdč. Zupančičeva, ki je danes brezdvomno najboljša hazenašica v Sloveniji, vendar bo naletela v Hermesu, čigar družina je setavljena iz samih mladih igralk začetnik, ki pa so pokazale v kratki dobi svojega obstoja razveseljiv in presentljiv napredek, ki je prišel do izraza posebno v zadnji tekmi proti Iliriji, na trd oreh, in napeti bo morala vsekakor skrajne sile, da si zasigura zmago. 83/n
——\ i. ,w«aat n" ■
Tekma v nogometu
- Ilirija : telovadci Sokola I. -
v nedeljo 5. oktobra. — Začetek ob štirih popoldne.
Miška Krajina.
— Razstava goveje živine v Ajdovščini prirede 15. tm. in sicer pod okriljem živinorejske komisije za furlansko provinco. Razstava bo obsegala skupino bikov in skupino krav.
— Tolminsko učiteljišče se preseli baje v Gradišče ob Soči, torej med Furlane. Fa-šistovski »n Popolor. roži. zakaj da se ne premesti ta učni zavod v Gorico. Poprej so pa dosledno kričali, da v Gorico ne sme nobena slovenska srednja šola!
— V Štanjelu na Krasu sta se s tepla 2-41 etnl Karol Kobal in 201 e t ni Fran Grča. Kobal je dobil tri sunke z nožem v prsi. Nahaja se v tržaški bolnici
— Samomor v avtomobilu. 21'etnl mehanik Mario Amadi v Trstu je najel javen avtomobil, da ga popelje domov. Tekom vožnje je izvršil samomor. Vstrelil se je z revolverjem. Prepeljal ga je šofer v bolnico ,kjer je umrl.
— Prebivalstvo Trsta. Koncem 1918. leta je bilo v Trstu prebivalcev 170.00, L junija 1919. je narastlo na 205.000. 1. decembra 1921. je bilo prebivalstva 23S.655, letos 30. junija je štel Trst prebivalstva 245.243.
Popolnoma varno naložite denar v
• "» i •
t. z. z o z. 78 T
ki posluje v novourejenih prostorih
V uUtlilfilF fflPSlUl nO n Teief°n - 9
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
nafugodnele
ter jih izplačufe tako) brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora.
Izvenljubljanskini vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
KRVAV DOGODEK V BEOGRADSKI JETNIŠNICI.
Pred beogradskim sodiščem se vrši razprava proti infateristu Nikoli Blagojeviču. Id je obtožen 14 zločinov, izvršenih tekom enega leta, med temi umora svojega tovariša Starčeviča. ki ga je med spanjem v ječi napadel in na brutalen način umoril. Strahoviti dogodek se je odigral takole:
Oba zločinca sta bila radi različnih de-liktov obsojena na večmesečno ječo in sta bila zaprta skupaj v eni celici. Blagojeviča je večkrat obiskala mati in mu prinesla različno obleko. Nekega dne pa je Starčevič oblekel Blagojevičeve hlače in jih na poziv tega ni hotel vrniti. Blagoievič se je strahovito razburil in je Starčeviču zagrozil, da ga pošlje k vragu ... Starčevič seveda tudi m" štedH z grožnjami in zato sta se odslej drug drugega Izogibala.
Neke noči pa je čul paznik nenavaden šum, ki je prihajal Iz celice obeh zločincev. Odprl je celico in nudil se mu je grozen prizor: Starčevič je ležal v kotu celice popolnoma razmesarjen, na glavi, po prsih In na vratu je Imel dvanajst ran. Sunki so bili povzročeni z žepnim nožem. Starčevič je imel tudi dvakrat prerezan vrat.
Blagojevfč je stal v nasprotnem kotu in je ves prestrašen jecljal: >Ali je še živ, ali še giblje?«
Morilca so zaprli sedaj v samotno celico m drugi kaznjenci so ga večkrat čull strahovito tuliti: »On je živ. giblje se!... Kasneje so ga prepeljali v bolnico, ker je živčno silno trpel. Sedaj ko je ozdravel je bil postavljen pred divizijsko sodišče. Obsojen je bil na 20 let težke leče.
Današnje prireditve v LJubljani:
Kino Tivoli: »Napoleon v Schčnbrunnu«. Kmo Ideal: »Grbec iz Notre Dame«. Kino Matica: »Gosta Berling«.
Pravo
Schichtovo milo z znamko Jelen
" Schicht
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst
pralnega mila. 3137/3
Pravo samo z imenom   Schicht" in znamko „Jelen"!
43
Sospodičnn kapetan.
Vajiti ni odgovorila, toda njeno nemirno in zmedeno lice je kazalo Harrysu, da je dobro čutila nevarnost, ravno tako kot on.
Gray se je vmešal.
— Bolje bi bilo, če bi organiziral plesne vaje za dekleta in ne stopil več na jadrnico, je dejal Harrysu. Ves bled si od strahu, ker ne znaš ravnati s temi ljudmi.
— Jaz ti že pokažem, nespodobnež!
— Treba je vendar nekaj ukreniti, treba ie poskusiti spraviti te cucke v red. Ali boš pustil, da kar tako poginemo?
— Povej mi rajši, kaj bi ti ukrenil*
— Najprvo bi dva ali tri pošteno pretepel, da bi videl, kaj bi rekli drugi.
In Če se puste pretepsti?
— Bi jih dal vreči v morje.
— Izborno, to je pa res dobro!.,. Utopiti mornarja, ki je dobil velik predujem na svojo plačo... Tj si pa zvita glava!... Ti pa znaš ravnati z ljudmi- • •. Kakšna sirovina!
— Tolika že ne, kot ti!
— Ponovi mi to še enkrat!
Jezno sta se motrila. V tem trenotku je. sko-
čila Vajiti med nju in vsakemu pripeljala krepko zaušnico.
— Ena... dve! je dejal Harrys ironično in si drgnil lice.
— In če nimata dovolj, bom nadaljevala, je vskliknila Vajiti in ju merila z grozečimi pogledi.
— Hvala, je dejal Harrys. Rajši imam, če me lepo dekle udari, kakor da se ne briga zame.
Gray se je mrmraje umaknil in sedel na tla. Harrys se je s komolci naslonil na svitek vrvi, s hrbtom proti morju. Vajiti je odločno stopala proti mornarjem-domačinom z revolverjem v roki.
— Poglej no, je dejal Harrys. Prav nič se ne briga za veliki predujem, ki ga je dala na plače. Bomo videli.
M
Oba možaka sta z zanimanjem sledila drami, ki se je odigravala na krovu, par korakov od njih.
V tem je začel veter spet pihati, jadra so v vsej dolžini začela odarjati ob jambore in zahajajoče solnce so zakrili težki, črni oblaki, ki so se naglo bližali
Harrvs se je vpraševal, kaj se zgodi, če ne spuste i« na zvijejo jader, predno se prične nevihta.
Pričakoval ie. da vsak hip Vajiti dvigne orožje in pomeri na enega izmed mornarjev.
Toda to se ni zgodilo. Stala je sredi njih, držala povešen samokres v roki in Čakala, da se neha ta kriza obupa*
Zdelo se je, da bo morala čakati dolgo, kajti vsklikalj so vedno bolj žalostno. Valjali so se po krovu, se držali za glave, jokali in tulili, kakor da ne bi videli ničesar okoli sebe. Shalli si je ruval lase in udarjal s svojo glavo s tako silo ob hrastove deske poda, kakor da bi se hotel čimpreje preseliti na oni svet.
Vajiti ga je gledala in njen obraz je začel kar odsevati od groze. Slednjič pa so začaranci le zapazili, da stoji ona med njimi.
Sprva se niso zanimali zanjo, ker je pa eden izmed njih trenutno prenehal s tulenjem, je drugi storil isto in sledil mu je tretji.
— Ne smemo je ostaviti same, je dejal Harrys svojemu tovarišu. Lahko bi se ji pripetilo kaj hudega.
Hotel se ji je že približati, toda Vajiti ga je odločno zavrnila, ga tako ustavila in začela govoriti moštvu. Pri prvih besedah pa so spet začeli vzdihovati in strašni koncert se je nadaljeval.
Tedaj se je Vajiti spremenila v čarovnico; vsaj Gray je bil tega mnepja.
Z razmršenimi lasmi, k nebu dvignjenimi rokami, je divje gledajoč začela kričati nad tropo prismojencev, k! so se valjali pred njo. Skakala je kot blazna na desno in levo, suvala z nogami, se jezila nad enim, proklinjala drugega v maorskem jeziku, polnem prispodob in živih barv, kot bi bil svet plamen šinil vanjo.
r-* Vraga, sedaj je pa še ona zblaznela, ali io
je pa obsedel sam Belcebub, je mrmra! Harrys, Id se je čudil tej nenadni spremembi.
Toda novo vedenje kapetanke je imelo nenavaden vtis na one, ki so jo razumeli. Mornarji so se dvignili, kot da bi jih pritisnilo eno in isto pero in so začeli tekati po krovu in tuliti ter se skušali umakniti čarovnici, ki jih je neprestano zasledovala in zaporedoma z rokami mahala nad vsakim posameznim, zvijala svoje nežne prste in izlivala nanje svoje čarovniške, iz jeze izvirajoče grožnje.
Umikali so se ji, dvigali roke, da si čuvajo obličje ali pa milo proseče gledali.
— Hola, veter je tu, tovariš! H krmilu! je ne-nadoma zakričal Gray. Pozor!
Harrys je skočil h kolesu.
— Kaj takega pa še ne, je zaklical. Toda, poglej tole, Gray. To ni več ladja, to je norišnica! Vsi so izgubili glavo, pri moji veri!
wm Od Capa do Yokohame ni nobene take jadrnice, to je gotovo. Ce ne izgubim danes svoje glave, izgubim prav gotovo pamet.
— Nič čudnega! Sam vrag jih vzemi vse skupaj!
— Za Boga, poglej vendar kapetanko. Znorela je!... Kapetan, kapetan! je zatulil
Harrys. Za božjo voljo, kaj pa delate?
To pot Vajiti ni grozila več svojim ljudem: ustavila se je sredi krova in teatralno pritisnila cev svojega samokresa na svoje desno sence.
F.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1924.
— Konferenca na Bledu končana.
Konferenca zastopnikov režima donavskih voda, ki je trajala 7 dni na Bledu, je končana. Naš delegat v donavski komisij^ g. Vilfan je prispel v Beograd, da poroča vladi o rezultatih konference.
— Radič napoveduje govor o slovenski duhovščini. Po poročilih iz Zagreba namerava Radić jutri v nedeljo prirediti veliko zborovanje v Varaždinu. Na tem zborovanju govori predvsem o slovenski duhovščini in njeni politiki. Za ta govor vlada veliko zanimanje.
— Vladina podpora zagrebški akademiji znanosti. Predsedstvo Jugoslo-venske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je vložilo na prosvetno ministrstvo prošnjo, da se dovoli znatnejša podpora, s katero bi se omogočilo izdajanje znanstvenih knjig. Prosvetno ministrstvo je ugodilo tej prošnji ter stavilo v proračun za leto 1924—25 znesek 600.000 Din.
— Razvitje prapora Narodne Odbrane. Predsedstvo Narodne Odbrane marljivo pripravlja vse za najsvečanej-še razvitje praporja Narodne Odbrane. Svečanost se vrši v Beogradu na dan državnega praznika narodnega ujedinjenja 1. decembra t. J.
— Bivanje jugoslovenskega mecena v Beogradu. Jugoslovenski mecen Pe-trinovič iz Južne Amerike je bil včeraj sprejet v avdijenci od kralja. Avdijenca je trajala 1 uro. Petrinovič je včeraj po-setil tudi prostore mestne »Orjune«. — Tam ga je sprejel direktor »Orjune« L. Leontič s člani odbora. Petrinović se je podrobno informiral o delovanju jugo-slovenske nacijonalne omladine ter le obljubil »Orjuni« znatno gmotno podporo.
— Poljski avijatiki  v Jugoslaviji.
Danes, v soboto, ali jutri, v nedeljo, prispe v Zagreb preko Ljubljane iz Pariza odnosno iz Rima eskadrila 6 aero-planov poljske vojske. Iz Zagreba se vračajo Poljaki preko Prage v Varšavo.
— Narodni praznik portugalske republike. Jutri, 5. oktobra praznuje portugalska republika svoj narodni praznik v spomin proglašenja republike. Ljubljanski portugalski konzulat razobesi pri ti priliki raz svojega urada portugalsko državno zastavo. Radi obolelosti v družini pa izostanejo pri g. konzulu Dragutinu Štrucelju letošnji sprejemi.
— Protikorupcijski zakon. Po časniških. vesteh je dobil osnutek zakona za pobija* nje korupcije takozv. predsankcijo krone in poj de te dni pred narodno skupščino. Svoj* čas so prinesli časniki prvotni načrt takega zakona, ki ga je baje zasnoval sarajevski jurist dr. Eisner, kar kaže na ozke stike sedanjega ministra pravde v svojimi doma* čimi juristi. Tisti načrt pa je dobila neka komisija v roko in ga predelala. Spominja* mo se, da je bila na zadnjem pravniškem kongresu v Zagrebu povdarjena zahteva, da naj se osnutke zakonov iznese pred širšo publiko! Tudi mi mislimo, da osnutki zako* nov niso nikakršna tajnost, vsaj v demo* kratieni državi ne! Ne samo tistih 300 do 400 narodnih poslancev, ampak ves drugI svet inteligencije naj vidi, kaj se namerava! Bodo vsaj narodni poslanci videli, kakšen odmev bo sledil publikaciji osnutka. Zato: ne igrajte se skrivalice, ampak ven z bese* dilom zakona — pred kritiko javnosti!
— Zveza slovanskih novinarjev. Vseslo* vanska zveza novinarjev, ki je med svetov* no vojno prenehala funkcijonirati, ni pa bila likvidirana, se zopet obnovi. Praški »Narod* ni Listv« pišejo, da je glavni urednik »Slo* venskega Naroda«, Rasto Pustoslemšek, po* vodom svojega bivanja v Pragi, sprožil mi* sel o obnovitvi prejšnjega delovanja vse* slovanske zveze novinarjev. V četrtek so se sestali v dvorani narodne skupščine nekda* nji borci za sodelovanje slovanskih novinar* iev pod predsedstvom pisatelja Josipa Ho* lečka. Ko je g. Pustoslemšek podal svoj referat, so vsi navzoči z navdušenjem po* zdravili idejo obnovitve Zveze slovanskih novinarjev. Bodoče delovanje zveze naj bi se iz praktičnih ozirov prilagodilo sedanjim razmeram in začelo zopet gojiti osebne stike v interesu slovanskega novinarstva sploh in slovanskih novinarjev še posebej. Nekda* njemu odboru vseslovanske zveze novinar* iev ie bila poverjena naloga, da stoni v to svrho v stike s češkoslovaškimi in drugimi slovanskimi novinarji.
— Spremembe v železniški uprav!. Prometni minister je radikalno spremenil železniško upravo in vpokojil razne sposobne uradnike v prometnem ministrstvu in to največ po zatrdilu nekaterih informiranih krogov za to. ker dolže uradništvo. da je ono informiralo o nabavi tračnic v Nemčiji beogradski opozicijonalni tisk. Vpokojeni so: Milisav P a v 1 o v i ć, načelnik strojnega oddelka generalne direkcije; Miloš Kikin, direktor prometa; Evžen Deroko, pomočnik' generalnega direktorja, Anton Pa-n i č, načelnik strojnega oddelka v min. prometa: Svetozar Po p ovi č, pomočnik direktorja za zgradbo železnic, Jefrem Popov i č, načelnik oddelka generalne direkcije: Petar Jova novic, načelnik komercialnega oddelka direkcije v Beogradu, Petar Stojan o v i č, načelnik računskke kontrole dohodkov, Gjorgje Radoševič, načelnik računskega oddelka; Nikifor Petrovič, šef odseka za kontrolo v prometnem oddelku generalne direkcije, Fran Strel, tehnični svetnik pomorske oblasti. — Z ukazom so prestavljeni, oziroma imenovani: dr. Jakob Borko za direktorja rečnega prometa; Anton Vrečko za di-
rektorja državniti železnic y Ljubljani; inž. * sedaj v Celje popoldne ob 13.27, pozneje pa
Anton K o s t i a 1 za direktorja drž. železnic v Zagrebu; D. Jovanovič za načelnika komercijalnega oddelka v ministrstvu prometa, Aleksander P e t r o v i č za pomočnika direktorja za zgradbo, Borivoj G j u r i č i č, za pomočnika direktorja rečnega prometa, Dimitrije N a u m o v i č, za pomočnika pri direkciji v Beogradu, Gjorgje L a z a r i č, za načelnika komercijalnega oddelka generalne direkcije, dr. Ivan K e 1 e c, za načelnika prometnega oddelka generalne direkcije, Petar Matic za šefa odseka kontrole, Vladimir Nastasijevič za načelnika komercijalnega oddelka, Ljubo-mir D a j a za načelnika kontrole, Vladimir Zdravkovič za načelnika računskega oddelka, Boris Tucakovič za postaje-načelnika v Beogradu, Milan S t o j k o v i č, Franjo R e p i č in Miljutin Jovanovič za višje uradnike generalne direkcije.
— Draginjske doklade vpokojencem se izplačajo, kakor doznavamo iz Beograda, šele v novembru in sicer za september, oktober in november. Če bo res!
— Zopet vagoni! Ravnateljstvo državnih železnic dobi te dni večje število tovar-nih železnic dobi te dni večje število tovor-voznega parka. Čim več vagonov v državi, tem večje pomanjkanje prometnih' sredstev v Sloveniji. Čudno!
— Naši grobovi v Češkoslovaški. Ministrstvo ver je odobrilo naknadni kredit v znesku 300.000 dinarjev za koncentracijo in ureditev naših vojaških grobov v Češkoslovaški. Zadnji čas bi že bil, da se pobriga vlada sploh za vse naše vojaške grobove, kjerkoli se nahajajo. Sramota za državo, ki je tako kmalu pozabila žrtve za njeno ustanovitev.
— Bolnice v Sloveniji. Za zgradbo bolnic v Sloveniji je odobren kredit v znesku 1,500.000 dinarjev.
— VI. kongres Udruženja jugosloven-skih železničarjev se prične jutri 5. t. m. v Beogradu. Za ta kongres bo dovoljen vsem delegatom pokrajinskih1 odborov in pododborov tridnevni dopust in sicer na podlagi članske izkaznice Udruženja.
— Važno za ruske emigrante. Ministrstvo socijalne politike je sklenilo osvoboditi vse ruske emigrante v naši državi od predpisa § 103. zakona o zaščiti delavcev (ta zakon je bil objavljen v Uradnem listu za Slovenijo Št. 74. z dne 13. julija 1922), kakor tudi od predpisov pravilnika o tujih delavcih, tako da je smatrati vse Ruse v naši državi glede zaposlenosti kot domače delavce.
— Za poplavlience v Polhovem gradcu. Gospa Milka dr. Bohinčeva v Ljubljani je z nenavadno požrtvovalnostjo in trudom nabrala za poplavljence v Polhovem gradcu, črnem vrhu, Ločnici in Hrasnici lepo svoto 25.758 dinarjev v gotovini in dve otroški obleki. Od te svote je izročila 10.000 Din g. velikemu županu ljubljanske oblasti za porazdelitev med poškodovance v Polhovem gradcu in Črnem vrhu, ostanek od celokupne gornje svote in 2 obleki je pa gospa dr. Bohinčeva sporazumno z g. srez-kim poglavarjem v Kranju osebno razdelila med najpotrebnejše poškodovance v Ločnici in Hrasnici. Naj bi to velikodušno in plemenito delo gospe dr. Bohinčeve bilo ostalim našim damam v vzgled in spodbudo.
— Nekaj za novo vlado »reda in pravi«, ce«. Dokler so bili klerikalci v opoziciji, so so v svojem Časopisju in v skupščini neprestano urgirali, kedaj se vendar povrnejo odtegljaji, ki so bili vzeti pri žigosanju kronskih novčanic. To proceduro je takratna o-pozicija nazivala za navaden rop centralističnega režima nad Žepovi že itak dovolj izmozganih davkoplačevalcev. Finančni ministri so se otepavali neprestanih hrulacij z obljubami, da se zadeva že proučava, da se zbirajo podatki itd. Ko pa je prevzel državno »kasu« njihov zaveznik Spaho, so klerikalci hipoma utihnili. Prav nič več ne mislijo »oplačkani« davkoplačevalci.
— Za župana v Rogaški Slatini je izvo* Ijen demokrat g. Alojzij Hvaleč, podžu* pan je g. Ivan Vidgaj, tudi pristaš demo* kratske stranke.
— Pravniška mesta v železniški službi. Iz informirane strani doznavamo, da je temeljem novega zakona o državnem prometnem osobju in organizacijskih predpisov za prometno službo pričakovati številnejšega sprejemanja absolviranih pravnikov z vsemi predpisanimi izpiti v železniško službo. — Interesirani naj vsled tega čimpreje predlože zadevne prošnje na merodajno mesto. — Osobito priporočamo kompetentom v Sloveniji, da vložijo prošnje na direkcijo državnih železnic v Ljubljani, kjer bode vsled reorganizacije direkcije razpisano precejšnje število pravniških mest.
— Znižanje cen cigaram »Viržinke«. Z dnem 1. oktobra ti. se je znižala cena cigaram »Viržinke« od 125 Din na 100 Din za 100 kom. tj. na 1 Din za komad.
— Umrl je v Gradcu g. Fran H e u t* man, ravnatelj rudnika v Zagorju, eden izmed najboljših rudniških strokovnjakov. Bil je rodom iz Slovaške. Kot poštenjak in dober človek je bil čislan povsodi.
— Nov železniški tarif. Prometno ministrstvo pripravlja nov železniški tarif, po k"aterem se znižajo dosedanje cene za 20— 30%. Ta tarif stopi v veljavo bržkone koncem oktobra.
— Smrt Slovenca v tujini. Umrl je dne 29. septem. v Schwartzu na Tirolskem gospod Prane Klemene, rodom Ljubljančan, ki je bil pred približno 30 leti od tukajšnje tobačne tovarne tja premeščen. Bil je svojčas član »Slavca« in se bodo gotovo še nekdanji prijatelji in znanci njega spominjali. Pokojnik si je ustanovil v tujini svoj dom, s srcem pa je bil vedno med Slovenci in posebno rad posečal v počitnicah Ljubljano in Savinsko dolino, kjer mu biva žalujoča sestra. Blag mu spomin!
— J*?na železnica bi zelo ustregla prebivalstvu Trbovelj, Hrastnika, Zid. mosta, Rim. toplic in Laškega ako bi pustila voziti vlak št. 621, ki vozi sedaj le do Zidanega mosta, dalje do Celja Hrastničan n. pr. more
šele ob 1935, nima torej dobrih 6 ur nobenega vlaka. Ako možno prosimo, da se napravi ta prememba. — Hrastničan.
— Guštaoj. (Razstava) Podružnica »Sadj. in vrtn. društva priredi v šoli 18. in 19. oktobra razstavo. Razstava bo imela sledeča odeljenja: Sadje, zelenjavo s posebnim ozirom na krompir, sadni in vrtni škodljivci, orodje, sadne in zelenjadne konserve, boj alkoholu. Razstavni predmeti morajo biti najpozneje do 16. oddani v šoli.
— Smrt je ugrabila okrajnemu komisarju v Konjicah g. M a h n i č u hčerko D o r o. Dete je bilo na počitnicah v Trstu, kjer je zbolelo in po 10 dneh mučne bolezni zatis-nilo svoje nedolžne oči. Starejša Mahničeva hčerka Vida je zbolela prva, pa se je k sreči njeno stanje obrnilo na bolje. Dorica pa je imela croup in pljučnico. Nesrečna soproga g. Mahniča je tako dolgo bdela nad svojima hčerkama, da je sama zbolela. Upati je, da kmalu premaga fizično utrujenost in zopet okreva. Pogreb male Dorice bo danes. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Velika posestva v Bosni in Hercegovini pregleda posebna ministrska komisija oziroma izvrši revizijo pregleda, pod sedanjimi razmerami sigurno v korist velikih posestnikov!
— Za dovršltev ličke železnice. Finančno ministrstvo je položilo iz Blairovega posojila pri Narodni banki 2 milijona dolarjev na razpolago saobračajnega ministrstva za dovršitev železniških prog, v prvi vrsti ličke železnice.
— Italijanski telefoni v privatnih rokah. Po zadnjih poročilih izroči italijanska vlada telefone neki privatni družbi za 500 milijonov lir.
— Osveta prevarane Slovenke. V četrtek popoldne se je odigral v Beogradu krvav dogodek. Služkinja Antonija Klamberg, rodom Slovenka, je na cesti napadla bivšega uradnika glavne kntrole Milana Konstanti-noviča in ga s kuhinjskim nožem trikrat sunila v vrat in hrbet. KonstantinoviČ je imel še toliko moči, da je klical na pomoč, nakir se je onesvestil. Klambergova, ki je po storjenem zločinu hotela pobegniti, je bila od orožnikov prijeta. Kakor poročajo listi se je Klambergova na ta način maščevala nad nezvestim ljubimcem.
— Strahovita nesreča v Beogradu. V četrtek zvečer se je dogodila v Beogradu tragična nesreča. S stavbnega odra poslopja telefonske centrale sta nenadoma treščila v globino delavca Radovan Milosavljevič in Milan Stojkovič. Obležala sta na licu mesta mrtva. Zrušil se je namreč del stavbnega odra, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev, ki pa so se še pravočasno rešili, do-čim sta postala Stojkovič in Milosavljevič žrtev nesreče.
— Smrt pod vlakom. Na progi Varaždinske Toplice-Varaždin je vlak povozil seljaka Avgusta Borovica iz Kneginca. Našli so ga mrtvega ob progi z odrezano desno nogo.
— Drzni roparski napad. Na cesti v Podseli je dosedaj Se neznan ropar napadel hlapca Jakoba Cizeja, ki je vozil pivo in ga udaril s kolom po trebuhu. Kričal je: »Denar sem ali smrt!« Hlapec pa ni izgubil duri aprisotnosti, skočil je z voza in sunil napadalca z nožem v hrbet. Ropar je nato pobegnil.
Presenetljivi rezultati najnovejše kemijske analize obče znanega zdravilnega vrela v Radencih*
Globoko v zemlji pod Radenci, v Ra* denski Slatini, ob železniški progi Maribor* Ljutomer, nedaleč od nekdanje avstrijske in ogrske meje, se nahaja vrelec, ki daje že stoletja zdravilno vodo, ki je glede rudnin* skih snovi ena najbogatejših mineralnih vo* da, če se primerja sestavo vode drugih vrel, ki dajejo alkalno^kislo mineralno vodo.
Radensko zdravilno vrelo je bilo v prej* šnjih časih že večkrat znanstveno preiskano, zadnjikrat pa leta 1894. Od takrat je minulo že celih 30 let in je bilo potrebno, da se ta mineralna voda zopet enkrat preišče na nje* ne sestavine. Prvotna analiza prof. Reiben* schuha v Gradcu je bila za tedanje čase zadostna in* se ni nanašala na razne šesta* vine, za katere je komaj novejši čas dopri* nesel možnost določevanja s pomočjo ek* saktnih metod. Letos 17. maja sta odvzela gg. inž. Mohorčič in dr. Cazafura na vrelu mineralno vodo in jo temeljito preiskala na državnem kmetijskem zavodu v Mariboru.
Zdravilišče Radenci je prejelo od ome* njenega zavoda meseca avgusta preiskoval* no svedočbo, iz katere posnemamo sledeče: Temperatura vode je 12.7° C. torej se ni tekom 30 let skoraj nič spremenila, ker je imela svoje dni teperaturo 12.8° C. Voda je kristalno čista, brezbarvna in kaže pri omenjeni temperaturi gostoto 1,006365. .V dotiki z zrakom ostane voda za nekaj časa malo kalna, dokler se ne vsede nastala obo* rina, nakar postane voda zopet kristalno čista. Ona voda, ki ni prišla v dotiko z zra* kom, ne postne kalna. Voda ima vonj in okus po alkalno razsvežujoči mineralni vodi, ki je zelo bogata na ogljikovem dioksidu. Radensko vrelo daje zdravilno vodo. ki iz*-kazuje v 1000 g vode skupno 11.93379 g tehtljivih kalijevih sestavin, in sicer: kalijevega sulfata 0.37487 g
natrijevega sulfata 0.23440 »
»        klorida 0.79188 »
»        bromida 0.00064 »
»        jodida 0.00O007 »
»        fluorida 0.00002 *
» bikarbonata 5.84929 »
litnijevega bikarbonata 0.06001 »
kalcijevega bikarbonata 0.71520 »
magnezijevega bikarbonata 0.39965 »
železovega bikarbonata 0.02000 »
manganovega bikarbonata 0.00004 »
kremenikovega dioksida 0.02089 »
glinice 0.00081 »
žveplovega vodika 0.00068 »
titanovega dioksida 0.00007 *
aluminijevega fosfata 0.00001 »
svobodnega ogljikovega dioksida   3.46432 -»
torej skupno tehtljitih sestavin   11.93379 g V enem litru mineralne vode je torej 3.46532 g svobodnega dioksida, ki zavzema
6294
in še v nedeljo, dne 5. oktobra se predvaja prvi del prekrasnesa filma
y tmiiem Kino matica
Predstave ob % 4,5, i 7, % 9. V nedeljo ob 3, % 5,6,
8.9.
pri 12.7° C in pri 7o0 mm barometerskem pritisku prostor 1553.44 cc.
Iz tega se mora sklepati, da je mine* ralna voda, ki jo daje zdravilno vrelo v Ra* dencih, Če se primerjajo mineralne vode drugih alkalno kislih vrclov, glede množine rudninskih snnvi ena najbogatejših izmed doslej poznanih mineralnih vod. Množina ogljikovega dioksida, osobito litija je tako velika, da v tem oziru prednjači vsem osta* lim vrelcem in se odlikuje od drugih še po* sebej s tem, ker vsebuje izdatne množine joda.
Dejstvo, da vsebuje vrelo iz Slatine R.i* denci poleg drugih snovi še litij in jod, ka* terim se pripisuje v obče veliko zdravilno moč, je presenetljivo in v toliko zanimivo, ker do sedaj ni bilo znano, da vsebuje to vrelo tudi jod. S6/n
— Proti obolenju ledvic je najsigurnej-ši pripomoček Radenska zdravilna voda. 87/n
— Juhan. Izvlečki iz priznalnih' pisem: ■»Vaš izdelek daje jedem, zlasti juhi, prijeten okus. Zelo ugodno učinkuje tudi na apetit in prebavo.^ — Julija Jaklič, voditeljica gospodinjskih tečajev v Medvodah.
47-n
— Prvovrstni sladki mošt se toči v Škofovi kleti. Pred skotijo 1. 7S-n
— Opozarjamo na razstavo, ki jo v nedeljo 5. oktobra priredi tvrdka A. Šinkovec nasl. K. So s s, Msetni trg 19. — Olcj današnji inserat! 77-n
— Kavarna »Leon«. Vsak večer salonski orkester. Odorta od 4. ure zjutraj. — Se priporoča Pogačnik. 98-n
— Pri premnogih betežnostih ženskega spola učinkuje prirodna grenčica »Franz-Josef« potom najboljšega olajšanja.
— Ka\*arna in gostilna »Central«, so* bota, nedelja — koncert. Toči se pristni cviček, rizling, jeruzalemean. — Se pripo* roča Štefan Miholič. 93/n
— Plesna zabava? Danes, v soboto, v hotelu »Tratnik« otvoritev novozgrajene plesne dvorane s sodelovanjem ruskih ha* lalajčnikov in salonske kapele. — Začetek plesa ob 20. uri. Vstop prost. — Se pripo* roča Mirko Tratnik. °4 n
— Pri koncertu 3JX. V dvorani Uninna se je zgubil svilen dežnik; za ročaj je slon. Najditelj naj ga odda v upravi »Slovenske* ga Naroda« proti nagradi. 95/n
— Prvo slovensko tamburaško društvo ;>Krim« priredi vinsko trgatev v nedeljo 5. oktobra v gostilniških prostorih g. Leopolda Breskvarja, Velika čolnarska ulica 17. 37-n
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe s-mo šelenburgova ulica št. 3 pri GRIČAR & MEJAč.
Iz VMm.
— Prošnja na ljubljansko policijsko direkcijo. Pišejo nam iz mesta. V avtomobilskem prometu v Ljubljani le zavladala popolna anarhija. To, kar počenjajo v zadnjem času avtomobilna vozila, presega res vse dopustne meje — in zaklicati moramo policijskemu ravnateljstvu prav resno, da so na svetu tudi konjska vozila in pa pešci, ki imajo ravno isto pravico do uporabe občinskih in državnih cest, kakor avto-mobilisti. A vendar se vedejo le-ti, kakor bi bila prometena sredstva le za nje. Noben avtomobilist se ne zmeni za v mestu predpisano brzino 15 oz. 6 km na uro: divjajo po najbolj obljudenih in najožjih ulicafT na tak način, da ne ogrožajo samo osebne varnosti pasantov, marveč tudi drugih voznikov: če je suho vreme, dvigajo cele oblake prahu za seboj, če pa dežuje, te oškro-pe z blatom od nog do glave, vozeči se pa rogajo. Glede svarilnih znamenj omenjamo, da je po zakonu predpisana, enoglasna (prijetno^' globoko doneča hupa iz prometa popolnoma izginila^ vporabliajo (neprijetno) visoko doneče hupe, nadalie neke vrste Kreščeče piščalke in bog vedi kaj še vse. Čestokrat drve tudi z odprto cevjo za izpuh, puščajoč za seboj smrdeč dim. ki te sili v kašelj: ponoči pa vporabljajo v mestu prepovedane bleščeče žaromete. Zadnji čas je. da poseže policijsko ravnateljstvo tu energično vmes in izda svojim organom striktni nalog, da imajo vsakega avtomobi-lista, ki se zakrivi s katerimkoli prestopkom, ovaditi. Na policijskem ravnateljstvu samem pa je, da doticnitfom diktira občutne kazni, ne morda — 10 D! Sai se stekajo globe v mestni ubožni zaklad. Sicer naj se pa pobriga za to zadevo tudi naš mestni magistrat, ki mora venefar ceste vzdrževati ter ima gotevo tudi interes na tem, da" se divjanje avtomobilov v Ičorist someščanov saj nekoliko omili. Torej prosimo!
— Nekateri klerikalni državni nameščenci so imeli sestanek v skrivnem Icotfčlcu kleti pod konsumnim društvom. Govoril je Strnad in za njim neizogibni Jože Pire, ki Je pravil, kako Je brodil okoli ministrov, pa ni nič dosegel. Rekel je dalje, da večina državnih nameščencev ne sme pričakovati od vlade kdo ve kaj, ker vlada nima take moči, kakor se v »Slovencu« bere. Dobro je le gospodom ministrom, ki se pa seveda trudijo in bi radi dosegli kar največ (!) za uradnike. Klerikalni uradniki so odšli s kis-
lim obrazom, smejal se je samo Pire, ki živi udobno in dobro.
— Ož.ii odbor Jadranske Straže. Na
prvi seji širšega Glavnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani dne 1. t. m. ie bil izvoljen, ker se je dosedanji predsednik dr. R. Al a r n zahvalil za eventualno ponovno izvolitev, za predsednika g. dr. K. T r i 1 -1 e r, za podpredsednika dr. r?. Marni \e-letržcc Franc Stupica, podpolkovnik V o d o r i v e c, za tajnike: ins. Debelak, dr. O. Fe 11 i c h. davčni nadupravitelj Fr, G o s t i s a, ključavničarski mojster Josfc) R e b e k, za blagajnike: industrijalec Franc Medi c, rac. revident Ivan M i k u š in ta nik Trboveljske družbe Josip Po g a e n i k. Za ekonoma je bil izvoljen prof, dr. Val. Rožič.
— Nova kolonija vil na Mirju je dobila široke trdne ceste modernega sistema. Ob straneh je dovolj prostora za pešce a tudi za drevorede. Ker imamo v Ljubljani itak malo avenij — izvzemši Blei\veisovo in oddaljeno Opekarsko cesto, bi bilo zelo želeti, da bi se take * napravile tudi na Mirju. Ne kaže pa zasaditi visokorastoeih divjih kostanjev ali lip, temveč robinij in brestov, ki se naj drže v kronah. Kako bi se taki nasadi posebno lepo podali vzdolž rimskega zidu, da deloma zakrijejo razvalinske tvorbe.
— Za cenjene ljubljanske naročnike je danes priložen letak o športnih' prireditvah Ilirija - Sokol I.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje v javno risarsko in javno mode-lirsko šolo se vrši v soboto dne 4. oktobra ob 16. uri. V javno risarsko šolo se sprejemajo pripadniki raznih stavbnih in kovin«, skih obrti, v javno modetirsko šolo pa pripadniki raznih stavbnih in umetnih obrti, ter eventuelno tudi učenci višjih razredov srednjih šol ali učiteljišča. Pouk v teh dveh oddelkih se vrši vsako soboto od 15. do 18. ure. Vse druge podrobnosi sto razvidne iz razglasa v vestibulu zavoda. 81/n
— Cercle francais. Dodatno k objavi o tečajih društva Cercle francais se naznanja, da se bo v III. tečaju poleg predavanja o franc. zgodovini in franc. literaturi ter konverzaciji podučevala tudi gramatika za obiskovalce lanskega tečaja in sicer vsako sredo od IS. do 19. Učno knjigo si bodo izbrali člani sami v sredo 8. tm. Prijave za vse tečaje sprejema še nadalje šolski sluga g. Schrott na I. drž. gimn. v Tomanovi ulici vsak dan okoli 18. ure. izvzemši ob sobtah. Mesečna članarina stane 10 Din. 82/n
— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani uljudno opozarja abonente, da plačaio prj gledališki blagajni v dramskem gledališču II. obrok letošnjega abonmaja in to do 10. t. m. 91 /n
— Vinsko trgatev priredi v nedeljo dne 5. tm. balinski klub »Cvet« v gostilni Zupančič AhacJjeva cesta. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. 79/n
— Ob državnem kolodvoru v Šiški* je vedno živahno. Ljudje prihajajo in odhajajo, prinašajo in odnašajo. Posebno živahno pa bo ljudsko vrvenje v nedeljo 5, oktobra ob
4. popoldne: Tekanje, beganje iskanje, izpodrivanje, brcanje, metanje — vse vprek — vse za Tabor — Ilirija : Sokol I. Športna in Sokolska javnost čaka radovedna na napeto tekmo, °0/n
— Policijske ovadbe. Včeraj so prispele sledeče policijske ovadbe: radi pijanosti 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestnopolicijskega reda 11, radi lahke telesne poškodbe 1, radi goljufije 1, radi neprevidne vožnje 1. Aretacije: radi pijanosti 1, radi tatvine 1.
Skesan tat. Na poHciii se je javil včeraj 26 letni bivši poštni uslužbenec Fran Gartr-er, ki je bil radi številnih tatvin zasledovan v policijskem dnevniku. Izvršil je tudi več tatvin v Mariboru, Sedaj čez zimo bo preskrbljen v zaporu.
— Po »francosko« je odšel iz gostilne Alojzije Lekše v Rožni ulici ključavničarski pomočnik Fran Belič. Spil je Štiri steklenice piva In nato izginil kakor kafra. Belič je znan »zastonjkrepčavček«.
— Kavarna, restavracija in klet »Zve* zde*. V kavarni »Zvezda« svira dnevno od
5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna Damska kapela. V kleti prvovrsten Salonski orkester od 5. ure pepoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino. sveža mrzla in gor* ka jedila. Po gledaliških predstavah se ce* njenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v re* stavraciji in kleti sveže morske ribe. 52/ri
— V gostilni pri »Faimoštru« se toči izborni sladki vinski mošt. 80 n
Iz Celja.
— c »Svoji   k   svojim!« Celjska
Zvezna tiskarna izda letos velik s'tenski reklamni koledar, ki bo vseboval oglase samo slovenskih tvrdk. Vse Harodne tvrdke v Celju in okolici se opozarjajo na ta koledar in se obenem svarijo, da ne oddajajo svojih oglasov raznim narodno brezbarvnim podjetjem, ki name-
ravajo izdati neko »internacijcmalno«
narodno nerjo^rtano tej^lajgg,
S
Ob petdesetletnici Ksavera Meška.
Dne 28. oktobra t. L poteče petdeset let, kar je zagledal eden največjih naših pisateljev, eden najzaslužnejših naših prosvetnikov Inč sveta — Fr. Ksaver Meško! Uverjen sem, da ta in oni začuden vsklikne, ko zazna za to dejstvo: »Kaj? Meško že petdeset let star?« — Jaz sam bi mu ne bil prisodil toliko let. Res da so se mu oči nekoliko vglobile — to delajo misli, to povzroča neumorno duševno delo! — tudi na licih so mu pustile neprilike življenja rahle sledove, toda sicer je še baš tako gibčen in čil, še baš tako pri močeh kot nekako pred četrtstoletjem, ko sem ga videl prvič...
Videl pa sem ga prvič na Koroškem. Kaplanoval je tistikrat v Škoci-janu v soseščini Klopinskega jezera. Oj tisto ljubko Klopinsko jezero! Kolikokrat se s koprnenjem spomnim nanje in kolikokrat sem že razmišljal o tem, če
se Mešku pač kaj toži po njem!___O,
gotovo se mu!___Tisto smehljajoče jezero in tisti strmi griček ob njem s cerkvico sv. Jurija in prekrasnim razgledom po Podjunski dolini in celovški ravnini — kaj mikavnejšega si težko predstavljaš! Saj Meškovo službeno razmerje v Škocijanu morda ni bilo naj-prijetnejše — bil je pač pisatelj in to ga v očeh raznih predstojnikov ni povzdigovalo! — toda bil je ondi med ci-vfliziranim svetom, bil je blizu Celovca in bil je pred vsem v lepem kraju, kar njemu, ki je tako dovzeten za naravne lepote, gotovo ni bila postranska stvar. Da je Meško globoko občutil poezijo one pokrajine in da jo je s slastjo srkal v se, o tem nam pričajo njegovi spisi!
No, tudi pri Dev. Mariji na Žili v bližini prijaznega Beljaka bi bilo lepo, ako bi ne bil dan na dan okušal strupenosti nemškega šovinizma, ki je iskal tako dolgo prilik, da bi mu grenil življenje, dokler ni dobil v osebi nekega priseljenca, nemškega protestanta, primerno orodje za to. Samo Meškovi neobičajni potrpežljivosti, njegovi taktno-sti in vsestranski korektnosti je pripisovati, da ni prišlo do večjih konfliktov. Navzlic temu pa ga je zadel baš tam oni usodni udarec, da je moral v ječo, v tistem groznem času, ko ni veljala nobena pravica več, ko je bilo samo od slučajnosti odvisno, se li komu posreči, da si reši življenje, ali se mu ne posreči___
Mešku se je, hvala Bogu, posrečilo! Toda Devica Marija na Žili je bila zanj izgubljena. Moral je pobegniti in pnstiti grabežljivim sovražnim rokam vse svoje imetje! Bil je dolgo brez doma in to je baš tisto, česar navaden razum ne more doumeti: človek bi bil pričakoval, da dobi mož s tolikimi zaslugami, kakor jih ima Meško, ob koncu koncev vendar le kako mesto, kjer bi, Če ne že udobno, pa vsaj brez večhh težav vršil lahko tako svoj duhovski kot pisateljski poklic. Ali so Sele, kjer opravlja Meško zdaj dušno pastirstvo, tako mesto? Pogled na zemljevid mi je vzbudil resne dvome, da je temu»tako! Ko sem čuk da hodi naš pisatelj po pošto v Slovenjgradec, sem mislil, da se nahajajo Sele v neposredni njegovi bližini, toda iz šematizma lavantinske škofije sem posnel, da je razdalja med obema krajema 5 km in da leže Sele skoro 600 m visoko, torej v gorah nekje, tako da treba računati od Sel do Slovem-gradca pač najmanj poldrugo uro hoda- Da ni prijetno, delati tako dolgo pot za vsako dopisnico, ki jo hočeš oddati in za vsako pismo, ki ga morda pričakuješ, je jasno!
Saj ne vem — morda je Meško v svoji skromnosti s svojo usodo zadovoljen. Da ne hrepeni po bogzna kakih dostojanstvih,   o tem sem prepričan.
O. Sest:
Pozdrav v daljino...
(Dalje);
Od Večnesa mesta proti jugu pelje Via Appia... Obdana od pinij in cipres in zorečih citron ... Solnce sveti nanjo in tišina vlada na njej. Tupatam privozi voz z okinčanim konjem ... Potem zopet mir... Nad Vio Appio plove duh historije — dveh tisočletij in še več, še mnogo več ...
Ko bom star. bom hodil v Rim — vsako leto. Na Forum Romanum bom hodil in na Vio Appio ... Ampak to šele takrat, ko bom star... Sedaj pa grem naprej — v Neapel in na Capri in na Vezuv... Via Appia ostane za menoj ... Rimski vodovod ostane za menoj ... Z oknom mojega vagona hiti samo Še ono, kar so imeli tudi stari Rimljani in kar je danes še prav tako — trta ... Campania felice . •.
Še malo in potem pride Neapel. Na levi se že vidi ognjena črta proti nebu... luči ob železnici, »Circum vesu-viana« ... Še malo.
vm.
O, bella Napoii.. • Pa nauče v šoli Človeka,   da je Neapel biser,   da je krasota nepopisna in da se potem lahko mirno umre, Se se
Toda mislim, da bi bilo ne glede na vse drugo v interesu dobre stvari, v interesu našega slovstva, da se možu, ki je že toliko storil m še toliko lahko stori na tem polju, kakor Meško, po možnosti olajša njegovo zaslužno udejstvo-vanje in vsaj jaz občutim to kot krivico, da se zanj ni moglo dobiti, ko se je dobilo že za toliko drugih, prikladne jše službeno mesto, kjer bi brez prevelikih ovir in skrbi za svoj gmotni obstanek vršil svojo vzvišeno nalogo...
No, našemu dobremu Mešku se je tudi sicer godila krivica! Razni domači kritiki so ga bili vzeli na piko! Tuintam si čital kaj o njem, ki je bilo pisano z bolj ali manj očito nakano, da se mu zagreni veselje do dela, da se vzbude njegovim čestilcem dvomi o njegovi zmožnosti in da se zmanjša vrednost njegovih ustvaritev. In ali ni nad vse značilno, da je neki naš list o priliki, ko so izšle nekatere povesti našega pisatelja v nemškem prevodu, prezrl vse številne ugodne kritike, s katerimi je pozdravilo nemško razumništvo dotično knjigo, pač pa navedel eno edino, ki je bila manj povoljna, dasi je bilo povsem jasno, da je imela pri tem svoj delež natodna zavist? — Nedoumno mi je. od kod tolika animoznost! To se pač pravi pisatelja ubijati!... Čudno se meni vidi tudi, da se doslej ni poskusilo, da bi se vprizorila Meškova drama »Pri Hrastovih«. Zdi se mi, da bi vprizoritev, ako bi bile vloge srečno porazdeljene, ne bila brez lepega uspeha. Pa recimo, da ima drama svoje ni-be, zakaj se ne nudi Mešku prilika, kakor se je že Često nudila drugim, da bi na odru videl napake svojega dela in jih eventualno popravil? Ignoriranje, ki ga je doživel Meško s tem svojim delom, gotovo ni na mestu!
Eno zadoščenje ima Meško vsekakor: za preziranje, ki ga je doletelo v njegovi ožji domovini, so ga odškodo-vali drugje! Priznavati ga je začelo inozemstvo, ki se bolj in bolj zanima zanj. Njegova dela se ne prevajajo samo v razne slovanske jezike, Čitajo ga radi Nemci, seznanjajo se z njim ob toplem priznavanju Italijani in tudi Špancem ni menda več tuj. Ali bi bilo kaj takega mogoče, ako bi se vrednost Meškovih del ne popenjala visoko nad povprečnost?...
Prav ob Meškovi pedtesetletnici bi se spodobilo, da bi napisal kdo o njegovih delih kako temeljitejšo razpravo, kakršne doslej še nimamo. Tudi v tem so nas prehiteli tujci! Tako je prinesel nedavno lep informativen članek o Mešku tržaški »n Piccolo della Sera« izpod peresa prof. Urbanza, a že lansko leto je prof. Ante Petrovič v Splitu objavil obsežno študijo o Meškovem slovstvenem delovanju, ki so jo vsi naši listi ali zamolčali ali prezrli — kdo ve? No, mogoče, da jo bomo tudi pri nas Še čitali! Meni gre na tem mestu samo za to, da dam kolikor toliko duška svojim čustvom ob jubileju enega naših najodličnejših mož, ki pač zasluži kot malokdo med nami, da ga spoštujemo, pa tudi ljubimo! Zakaj Meško ni le eden največjih naših pisateljev, on je tudi izredno simpatičen človek! Talent še. ni vse — vsaj meni ne! Zgolj zaradi talenta bi jaz ne mogel nikogar vzljubiti. In če vem, da je kdo, ki slovi kot pisatelj ali kakršen koli umetnik že, kot človek nizkoten, imam vedno občutek, da njegova dela niso pristna. To načelo ni da bi moralo obveljati, toda Jaz sem pač tak!
Meško je velik pisatelj in velik človek! Ako pravim: velik človek, kajpak da ne mislim na zunanjost — po zunanjosti Meško ni kak orjak, pač pa po svojih duševnih vrlinah. Ves blag je in sovraštvo mu je tuje. Tudi kadar mu
ga je videlo ... Tako velika je krasota ... baje!... Tako pripovedujejo v šoli. Jaz pa sedim zdajle, ko pišem te vrstice v tem Neaplu na balkonu hotela in bogme — noče se mi umreti... Kajti hujše umazanosti, znešene na enem kupu, Še nisem videl...
Na balkonu sedim in gledam ... Vsi ti prebivalci, domorodci, vsi izgledajo samo na pol ljudem podobni... Crni, črni in majhne Črne oči imajo, bodeče, nekateri črne brade, vsi zanemarjeni, umazani, zanikrni... V prahu na tratoarjih polesajo, med njimi pa se gibljejo pasanti. Vse naokrog kriči, moški, ženske, otroci... vriskajo, pljnjejo, jedo melone, kar tam na trotoarju... In vse to je domovina znamenitega »Dolce far niente«. Poleg tega trguje vse m vsakdo, to se pravi na mističen način se preživlja s prodajo najčudovitejših stvari: cvetje, kisla voda, svete podobce, lava z Vezuva, korale... vse to je prodajna roba. Torel vse trguje na svoj način, namreč na način kot se trgovati ne sme. Nesolidnost je pečat te trgovine... od desetih Tir »zglihate« na dve liri in še manj... To je Neapel. Najodllčnejše ulice so prenapolnjene kričečega, smrdečega, plfn-
jočega in piskajočega..,
M
Zraven ob hotela hna baba — tr-
ie najbolj užaljeno srce, je njegova nevolja še vedno — kot šelest majske sapice. Groma in strele on ne pozna. On bi bil v stanu, da moli za svoje sovražnike kot Kristus na križu! Blag je, vedno vljuden in ljubezniv in skoro že — mučno ustrežljiv, mučno, pravim, ker imaš poleg njega vedno občutek, da mu nekaj dolguješ. Meško ne vrača nikdar brez obresti!
Meško je velik kot pisatelj in velik kot človek. Zlato je njegovo pero, zlata njegova duša in zlato njegovo srce! Nikdo ni doslej med nami bolj, nikdo na lepši in plemenitejši način blažil kot
Vedno naraščajoča socijalna beda vsled svetovne vojne, nezadostnih zaslužkov in slabih stanovanj vpliva vedno bolj na razvoj človeškega organizma ter rekrutira vedno širši kontingent socijalni in kirurgični ortopediji. Že 1. 1922 sem akcentuiral v posebni brošuri socijalni pomen ortopedičnega zdravljenja za 15.000 vojnih pohabljencev, ki jih ima Slovenija. Tedaj se je mnogo govorilo o ustanovitvi posebne ortopedske bolnice za invalide, ki bi služila obenem tudi prirojenim pohabljencem in drugim osebam, ki bi rabile ortopedično zdravljenje.
Vsled finančne krize je padla cela zadeva v vodo in le s pomočjo g. sanitetnega šefa dr. Katičića, sefa za soc. politiko dr. Goršiča in z gostoljubnostjo primarija dr. Derganca se mi je posrečilo sistemizi-rati j»erabryoo ortopedije v splošni bolnici.
Moj namen je, da informiram s serijo člankov tudi javnost o pomenu ortopedije in to ne samo kot vejo operativne kirurgije, ampak kot socijalno prepotrebno ustanovo poleg socijalne higijene v svrho profilakti-čnega zdravljenja prirojenih in začenjajočih se deformitet človeškega telesa.
Resničen je latinski izrek:
»Principiis obsta, sero medicina para-tur, quam mala iam convaluere!«
In to je ravno naloga socijalne ortopedije, namreč, pomagati že v začetku di-sponiranim otrokom in preprečiti na ta način poznejše neprilike, ki so pohabljencem ne samo v estetično oviro, ampak povzročajo obenem tudi dela- in zaslužka nezmožnost teh revežev.
Članki bodo imeli popularno informativni značaj in namen, dati občinstvu smernice, kako se pojavljajo začetki teh bolezni in kako jih je treba zdraviti.
Prvi članek obravnava socijalni pomen ortopedičnega zdravljenja v prvih letih po-habljenčevega življenja; z ozirom na njegovo šolanje in zasiguranje njegove eksistence v poznejšem življenju.
L
Kako žalostno je gledati po letališčih in drugih razpotjih raznovrstne pohabljence, ki kažejo mimoidočim svoje atrofične ude, krive noge itd., ter prosjačijo za be-raški dar. Ti siromaki pač niso imeli nikdar prilike, da bi se pravočasno podvrgli potrebnemu zdravljenju ali si poiskali primerno zavetišče, kjer bi se izučili kake obrti, ki b! jim donašala gmotne življenjske vire. Od rane mladosti prepuščeni svoji trpki usodi, so počasi izgubili smisel za človeško dostojanstvo ter postali pros-jaki po poklicu, v sramoto kulturnemu narodu in državi, ter v nadlego občinstvu.
In ne redko se dogaja, da dvigne k pasažirju drobno ročico razcapan otrok — pohabljenec, poslan od lastnih staršev na cesto, da se čimpreje navadijo svojega poznejšega »poklicavt, da že v najnežnejši mladosti izgubi dosledno čut sramu, — mesto, da bi ga poslali v šolo, ali mu na en ali drug način preskrbeli človeka vredno eksistenco. Tak otrok, ki enkrat spozna, da mu je mogoče živeti tudi v brezdelju, od beračenja, je moralno ubit za celo življenje in rudi vsiljena mu šolska vzgoja nanj ne bo imela nikakega vpliva.
Veliko število takih fizično pomanjkljivih otrok pa je že od rojstva tudi moralno manj vrednih, duševno revnih in iz takih ie tudi s skrbno vzgojo težko doseči kaj prida. Sem pa bi bili poklicani ravno ortope-dični zavodi, ki bi s pravočasnim strokov-
on! Zato bi bil njegov jubilej narodni praznik, tudi če bi se nikjer očito ne obhajal...
S ponosom gleda lahko Meško na plodove svojega trudapolnega življenja, na uspehe svojega skoro tridesetletnega umetniškega ustvarjanja. Ponosen pa sme biti na te uspehe tudi ves slovenski narod, ki je baš po Mešku zaslovel med svetom kot le po malo katerim drugim izmed svojih odlični-kov...
Bodimo hvaležni našemu velikemu pesniku in pisatelju, ki naj nam ga nebo ohrani še mnoga mnoga leta!
njaškim zdravljenjem poskrbeli za pohab-ljenčevo fizično izboljšanje, po drugi strani pa v poselmih šolah za pohabljence vzgajali otroke tudi duševno, z ozirom na njihove duševne zmožnosti. S tem bi se že v kali zamorilo vsako nagnjenje do brezdelja, njegovo mesto pa bi zavzelo veselje tlo dela in poštenega zaslužka, kar bi brez-11 MIHIH zelo podprlo izboljšano, ev. popolnoma doseženo fizično zdravje.
Seveda pa takih fizično revnih bitij ne smemo kar na splošno obsojati tako pesimistično, ker često biva tudi v pohaniie-nem telesu inteligentna duša. Vsak inteli-gent pozna Ezopa, o katerem pravi Lissir-pus, da je bil ves kruljav in grbast. m vendar je bival v pohabljenem telesu tega moža genij, čigar bajke so klasično delo svetovne literature. Ali kdo bi mislil, da so bili Pope, Bbvron in Walter Scott, ki so prve dike svetovne literature, — taka fizično brezpomembna bitja!
Iz zgodovine razvidimo, da so nekateri stari narodi in države posvečali že tedaj mnogo pozornosti od rojstva pohabljenim otrokom. Stari Špartanci so že ob rojstvu umorili vsakega otroka, ki je ime! kako telesno hibo. Pa njihov način skrbi za državljansko vzgojo in dobrobit posamm-kov ni bil posebno humanitaren, vendar pa racionalen in v poganskem smislu popolnoma logičen. S tem so dosegli, da 1« imela Sparta samo zdrav, fizično nepokvarjen narod.
Sistem modernega veka ne dovoljuje takih umorov, dasi bi smeli skoro upravičeno trditi, da bi bilo za pohabljenca mnogo bolje, da bi se ga umorilo takoj po porodu ter se mu iako prihranilo vse poznejše tprljenje in počasno umiranje v pomanjkanju, kakor tudi vse slabe posledice, ki jih povzroči fizična pohabljenost na njegovi duševnosti. Saj so ti reveži večinoma melanholiki, a iz melanholije se neredko lz-cimi celo mržnja in sovraštvo do zdravega sveta, ki jih prezira in izključuje iz svoje srede, kakor da so sami krivi svoje nesreče. In s tem so dana rodovitna tla raznovrstnim zločinom iz škodoželjnosti, ki vedejo nesrečnega vedno globlje in Roblje.
Moderne države so uvidele vsa ta žalostna dejstva in se zamislile z vso odločnostjo v vprašanje, kako odpomoči tem bednim bitjem. Predvsem Amerika in Nemčija nista štedili denarja v to socijalno tako potrebno svrho. Amerika je ustanovila 20 ortopedičnih bolnic in nebroj vzgojcval-nih zavetišč za pohabljence, ki so pod vog-stvom najboljših kirurgov, kakor: Bradford, Lov Macakenzie, D' Albee, Sayre in dr. — Gmotno podporo "a prejemajo tudi od številnih dobrotnikov, ki se zavedajo, kako pomembni so ti instituti za človeštvo.
Nemčija ima 33 takih zavodov, takozvanih »Kriippelheime«. Najstarejši in med vsemi najbolje organiziran je zavod v Munchenu, ustanovljen že leta 1830. Sedaj je pod vodstvom svetovno znanega ortopeda prof. Langeja,
Pa tudi druge države so se zavzele za vzgojo rojenih pohabljencev. Posebno moderni zavod te vrste se nahaja v Stock-holmu pod vodstvom dr. Zanderja in v Zu-richu z vodjo prof. Schulthesom na čelu. Tudi Danska in Romunija imata več sličnih institutov.
Da ni delo in napori teh zavodov brezuspešno, nam svedoči statistika ortopedičnega zavoda v Mtinchenu. Profesor Lauge trdi, da se na ta reedukacijski način da odtegniti okrog 70 % rojenih pohabljencev od
beračenja in moralne pogube. Kolike vrednosti je to za prizadete, kot za celokupen narod, mi ni treba povdarjati, Z izpopolni e-njem telesnega zdravja je otroku dana možnost do šolanja in poljubnega dela (obrti) ter rešeno vprašanje njegove eksistence. Človek, ki bi ji bil sicer v sramoto, postane sedaj lahko vreden član človeške družbe.
Najbolj nazadnjaška in revna je bila v tem oziru naša država, posebno Sloovenija, ki doslej ni imela nobenega tovrstnega zavoda Ne oblasti, ne privatniki, se niso brigali za blaginjo nesrečnih, pohabljenih otrok, da se je leto za letom množilo število prosjakov. Zato ni čudno, da se je med ljudstvom ukoreninila vera, da so vse prirojene bolezni in hibe neozdravljive in da so brez vsake pomoči, prepuščati te siromake njihovu usodi in nadaljnjemu razvoju, ki je vedno razločneje kazal hibo samo in njen vpliv na celo otrokovo življenje.
Sedaj pa, ko se je začelo tako dolgo pogrešano delo na tem polju, ko je vsem staršem dana prilika, da pomagajo svojim otrokom — pohabljencem, naj ti ne zanemarjajo svoje najsvetejše naloge, da bolj kot z bogato zapuščino zasigurajo sv-jim otrokom eksistenco s pravočasnim zdravljenjem njihovih prirojenih fizičnih deformitet!
Uradniško vorašanje na Grškem.
Tudi Grška ima svoje uradniško vprašanje. Pod pritiskom razmer je vlada vča-sih prisiljena ustreči uradniškim zahtevam in zboljšati položaj te uboge pare, k! je menda na vsem svetu najbolj pozabljena in socijalno zapostavljena, na ta način, da izplača državnim uradnikom enkratno podporo v višini mesečne plače ali nabavnih prispevkov. Vse to pa seveda ne more ublažiti uradniške bede, ki je na Grškem vsled neznosne draginje še večja kakor pri nas. Če vzamemo za podlago tržne cen* leta 1914 ter izračunamo odstotno narašča^ nje draginje v Grčiji, vidimo, da je dosegla 1300/^-; plače državnih uradnikov pa so se povečale komaj desetkrat.
Nedavno se je finančna parlamentarna komisija pečala tudi z uradniškim vprašanjem. Sklicala je anketo zastopnikov vseh resortov in po daljšem posvetovanju določila principe, po katerih naj bi se vlada ravnala pri novem uradniškem zakonu. Rev ferent te komisije, posl. Delijanls, je zbral ves materijal in predložil komisiji obširno delo, ki obsega cel zvezek. V začetku tega referata govori o uradniških plačah in deli vso dobo od ustanovitve nove Grške do danes v štiri epohe: a) do L 1859, b) do 1910, c) do 1915 In d) do danes. Referent razlaga naredbe, ki govore o uradniških plačah in drugih upravno-administrativnih problemih na Grškem nekdaj In sedaj. Da se vidi razlika še bolj jasno, je priložil re* ferent svojemu delu primerjalno tabelo, ki bo zanimala tudi naše uradništvo.
plača plača funkcije 1915.   1924. po novem
predlogu.
minister	800	2850	8000
glavni tajnik	600	2280	6000
ravnatelj I. raz.	600	2280	6000
ravnatelj II. raz.	550	1995	5500
šef oddelka I. raz.	500	1890	50CO
šef odelka II. raz.	400	1575	400O
tajnik I. raz.	300	1260	3000
tajnik II. raz.	237.50	997.50	2370
ataše	150	787.50	1500
pisar I. raz.	120	630	1200
pisar II. raz.	90	483	900
strojepiska	80	630	800
telefonistka	80	630	800
starejši raznašalec	110	420	1100
sodn! svetnik	800	3750	8000
glmnaz. ravnatelj	300	1995	3000
general, poročnik	1000	5950	10000
general major	775	5250	7750
kapetan	300	3150	3000
predsednik apel. sod.	750	5040	7500
predsed. okraj. sod.	525	3528	5280
itd.
Dalje omenja referat, da znaša celokupno število civilnih in vojaških uradnikov 50.583. Če prištejemo temu številu še orožniške in policijske uslužbence, znaša število vsega državnega uradništva na Grškem 69.951. Ta predlog je vzbudil med uradništvom in v opozicijonalnih krogih burne proteste. In tako je ostalo uradniško vprašanje nerešon.
bukvah zapisano . . . Ena sedi in doji otroka — kar na pragu hise ob tramvajski liniji . . . Ima črno zidano bluzo in bela prsa, v glavi pa ima glavnik, blesteč s steklenimi okraski . . .
Nasploh: Neapolitanke so vse bele, skrbijo, da imajo lepo kožo in da jim frizura dolgo vzdrži ... Ne delajo nič, kajti za to so možje tukaj ... So čed-nostne in ne zaslužijo, da se govori slabo o njih. Vse tisto je golo obrekovanje. Da nič ne delajo, je pa gola resnica — saj za to so možje tukaj . . . !n možje tudi ne delajo nič . . .
Mesto Neapel praznuje letno tristo-petinšestdeset praznikov — in je pravzaprav mesto veselja. Neapolitanec ne dela nič, on samo uživa to. kar je razsipal gospod Bog tako bogato . . . Solnce, morje in brezskrbnost, ki je prirojen dar značaja . . . Tristopetin-šestdeset praznikov je in vsakega praznujejo Neapolitanci z velikim bleskom, slavoloki, na katerih gori na tisoče žarnic, cele ulice se spremene v morje luči, rakete, muzika, pesem . . . Da živi samo od melon, samo do najcenejših rib, od vagabundiranja, to Neapolitancu nič mar ... Saj morje je tako lepo in solnce sveti tako toplo... In kjer je tako lepo, tam nima delo prostora . . . Samo tako za silo, da se lahko reče: delam.
govka »trgovino« s kislo vodo. Ta trgovina obstoja iz sledečih prvin: iz ci-ze, dveh velikih lončenih vrčev s kislo vodo, iz škafa za navadno vodo in iz enega kozarca in seveda, to se razume samoobsebi, iz babe-šefinje. Torej ta šefinja sedi zraven na nizki stolici in gleda, kako se suče življenje krog nje... Pa se ji zazdi, da je za danes že dosti dela, da je trudna, pa položi glavco na cizo, pa zaspi... krog štirih popoldne ... Seveda, vsi tisti brezdel-niki »lazaroni« po kotćh to zadevo spanja opazijo in izrabijo orno prijetno priliko... kajti tudi oni so željni kisle vodice... Pa prihajajo po prstih k »veletrgovini« na cizi, pa si natakajo po tihem osvežujoče pijače, hitro luk-lukluk... in spet tiho nazaj po koteh. Eden je celo tako korekten, da umije čašo v škafu, potem, ko se je napil... Velecenjena veletrgovka pa spi prekrasno spanje in sanja o bleščečih koralah, biserih in uhanih — katere pa za Izkupiček v svojem podjetju ne bo kopita... Dela z rabatom... Mimo vozijo tramvaji, kočije, rigajo osli m prodajalci melon kriče, melooooooone«...
Potem v mesto, v stranske ulice, na Merkato med kramarje, copernice, med neizmerno in nepopisno umaza-nost . . . Jaz vem, v Trstu v starem mestu smo občudovali vse te vrline i-a
a tam — v primeri z Neaplom — tam vlada snaga čudovita . . . Kar na sredi ceste, kjer hiti na stotine ljudi, si otroci zažgo majhen ogenj in peko ribice. Od oken med hišami pa visi vse perilo vseh strank, ki tam stanujejo, najrazličnejše perilo, od rjuhe do spodnjih hlač (oprostite). V vežah kvartajo, klepetajo ... v stranski ulici tulijo in razgrajajo Štiri ženske, vse razkačene, in jaz Čakam, da si izpraskajo oči, ampak one se samo pogovarjajo .... Gospod čevljar čita na klopici pred svojo štacu-no časopis, z očali na nosu ... pa pade od zgoraj nekaj tekočega na njegov časopis m na očala, ki mu padejo z nosu, pa se začne zabava, krik in radovedneži obstopijo takoj mesto delikta. Okna se napolne z gledalci. Tako brez konca, potem je v bližini zopet nekaj drugega — utrgala se je vrv med hišami s perilom in je zopet afera . . . Afera za afero .. . Brez konca ... Na glavni ulici leži ubita mačka, ob trotoarju leži in živ krst se ne zmeni zanjo . . .
S tramvajem se peljem na Capodi-monte . . . Nedelja je in tisto malo dela, kar ga Neapel opravlja ob delavnikih, počiva popolnoma . . . Krog petih popoldne je in vse sedi pred hišami . . . Moški pestujejo otroke, ženske v Židi in flor-nogavicah pa čebljajo, gledajo, šetajo B m a »Dolce far niente«, kot je v
Zdravstvo.
im. dr. Fr. Minar:
POMEN ORTOPEDIJE V MODERNEM ZDRAVSTVU.
Stev. 228
»SLOVENSKI NAROD*   dne 5. oktoor* !924.
Stran
5.
Gospodarstvo.
Or. Spaho o svoji finančni politiki.
V »Belgrader Zeitung« objavlja finančni minister dr. Spaho zanimive izlive o svoji nadaljni finančni politiki in pravi:
»Ko govorimo o finančni politiki, tedaj moramo v prvi vrsti upoštevati državni proračun, ki je od usodne važnosti za celokupno finančno državno politiko. O novem državnem proračunu ne moremo reči še ničesar zaključnega, ker mnoga ministrstva, med temi pred vsem prometno ministrstvo, še niso izdelala svojih proračunov. Vsekakor bo mo pri bidžetiranju upoštevali dve osnovni načeli. Najprvo bomo pazili na Zim večjo Štednjo, drugič bomo morali vse večje Investicije izključiti iz rednega proračuna. Kljub temu bo skupni znesek novega bidžeta večji od lan-rkega. Za samo izvedbo novega invalidnega zakona potrebuje vlada poleg dosedanjih 390 milijonov še novih 200 Jo 250 milijonov dinarjev. Večina ministrstev ima večje zahteve in potrebe Trot pa so določene v dosedanjem proračunu. Do novega bidžeta bomo po vse! priliki uzakonili tudi novo carinsko tarifo. Z njo bomo dosegli novo povečanje prihodov. Govoriti o ostalih načrtih sedaj ni na mestu. Imam kombinacije, ki morajo še pred ministrski svet
Z novo carinsko tarifo bomo našo domačo industrijo še bolje zaščitili kot doslej. Dasi znaša v naši državi zemljo-radnfštvo 80 odstotkov vsega prebivalstva, prihaja vendar naša Industrija glede izvoza na prvo mesto. Ne gre pri lem za ta ali drugi sloj, marveč za vprašanje dobrobiti celega našega gospodarstva.
Z izpopolnitvijo naše industrije bo mo znižali uvoz. To bo imelo zelo ugodne posledice za našo trgovinsko bilanco, kar koristi tudi zemljoradniškemu prebivalstvu in ostalim državljanom. V vrho spoznave in razprave želj naše industrije sem odredil v ministrstvu anketo. Predloge iz te razprave bom upošteval sam. Kar lahko uresničim administrativnim potom, izvedem potom administrativnih odredb.
V to svrho bomo polagoma uvedli tudi zlato ažijo. Da ta odredba ne izzove nepovoljnih posledic na našem tržišču in pri naših cenah in da ne bo povzročila draginje, dokazujejo tržne cene uvoznih predmetov v septembru. — Kljub povišanju carinske ažffe so padle cene sladkorja in volnenega blaga. — Cene zavise od različnih momentov. — Velike povojne potrebe so prilično zadoščene. Zmanjšano povpraševanje pa bo znižalo cene.
Glavno vprašanje naše finančne politike obstoja v reformi davčne administracije. Brez izenačenja davčne uprave po celi državi ne moremo doseči povoljnih uspehov niti od izenačenja davkov, niti od enoličnega obdavčevanja. Zaradi tega nedostatka se kaže tudi pri že izenačenih davkih velika razlika v poedinih delih naše države. Tako na pr. pri obrtnem davku (trošarini). V Vojvodini sploh na pr. ne vedo, koliko znašajo neplačani davki, ker se v mnogih mestih ni izvedla niti davčna razprede-iitev. Mnogi davčni obvezanci prejemajo šele danes plačilne naloge za davčne obveznosti zadnjih pet do šest let.
Glavna krivda zadene davčno upravo. Naša prva skrb bo urediti davčno upravo tako, da se bodo današnji davki pobirali v vseh delih države. Direktni davki dajejo najboljše rezultate. PoTes taks so to edini državni prihodi, kakor smo jih pričakovali. Kmalu bomo pristopili k izenačenju direktnih davkov.
Glede reforme direktnih davkov obstojajo številni načrti. Za rešitev te-£a vprašanja bomo potrebovali več časa. Politična situacija bo ugodno vplivala na naše finančne razmere. Gotovi uspehi se kažejo že sedaj. To je važen moment. Drugi, enako važen moment tvori poboljšanje naše trgovinske bilance. Ta je že aktivna v prvem četrtletju letošnjega leta. V jeseni bo še boljša. Produkcija napreduje, izvoz raste, uvoz se manjša. Vsi ti momenti vplivajo na našo valuto. Dinar raste. ^ Na njegov tečaj ne moremo trajno vplivad z umetnimi merami. V bodoče se ne mislimo več zadolževati pri Narodni banki. Nasprotno delujemo nato, da ji Izplačamo dolgove, kar bo zopet vplivalo na stabilnost dinarja. Kmalu bo država z odplačevanjem svojih dolgov omogočila Narodni banki, da daje svoie kapitale našim produktivnim gospodar-?krm panogam na razpolago.
—g Hmelj. XXVIII. brzojavno tržno po* mčno: Nurnberg, 3. X. 1934. Slaba kupnja — prodanih 100 bal — cene nekoliko oslabele.
—g Novosadska blagovna borza, 3. ok-(hra: Na produktivni borzi notirajo: pšenica haška stara 75-77, 2% 365, nova 357.50, teniska 355; oves sremski 255; koruza ba-?ka sušena 10 vag. 230—235, fižol beli ba?ki 430; moka »Os« 1 vag. 550, »Oss« 1 va«. 550. — Tendenca neizpremenjena.
Valutni pregled.
Med glavne dogodke v evropskem političnem in gospodarskem življenju prejšnjega tedna moramo prištevati predstoječi vstop Nemčije v Zvezo narodov, ker je zdaj že definitivno sklenjeno, da nemška vlada v kratkem formalno zaprosi za sprejem. V zvezi s tem dogodkom so bile po vseh večjih evropskih mestih manifestacije, na katerih so mase zahtevale mir in nastopale odločno proti novi vojni.
Angleški funt je nekoliko poskočil napram dolarju. 26. septembra je notl-ral v Londonu 4.4678 ameriških odnosno kanadskih dolarjev, napram 4.4578 19. septembra. Slednjič se je dolar utrdil napram angleškemu funtu. Znižanje skonta v New Yorku kot posledica zastoja v gospodarskem življenju ter zvišanje zlate rezerve in vlog v federalno rezervno banko je povzročilo, da se je ameriški kapital usmeril proti Londonu. Ta pritok svobodnega kapitala Iz Amerike v Anglijo je imel za posledico naglo skakanje angleškega funta. Ali nastopila je sprememba in danes so padle obrestne mere v Londonu na isti nivo, na katerem so v Mew Yorku t. i. na 2%. V zvezi z izobiljem svobodnega kapitala in nizkimi obrestmi se ie začel tudi pritok angleškega kapitala v Ameriko. Protiutež v tem oziru predstavlja naraščajoče plasiranje angleškega in ameriškega kapitala v gospodarsko razdejani Evropi. Kakor poroda »Daily Mail«, je prispelo v London večje število nemških bankirjev in industrijalcev, ki predlagajo za angleški kapital 12% obresti.
Francoski frank še vedno pada napram dolarju in angleškemu funtu. 26. septembra je notiral dolar v Parizu 19.0275, funt pa 85.079 francoskih frankov, napram 18.90 odnosno 84.22 — 19. septembra. Velikega pomena za to te i- j denco v tečaju francoskega franka je okolnost, da reklamirajo Zedinjene države od Francije zelo energično zlasti j z ozirom na predstoječe volitve izplačilo vojnih dolgov, ki znašajo skupno z obrestmi okrog 4 milijarde dolarjev. Kot protiutež tej tendenci padca francoskega franka se je francoska vlada z vsemi silami lotila težkega posla, ki naj spravi državni proračun v ravnotežje. Tako je n. pr. francoski parlament odobril zakon o kontroliranju dohodkov od davkov na vrednostne papirje. Kot sredstvo za zvišanje državnih dohodkov, obenem pa tudi kot pripomoček za čimvečji pritisk na Nemčijo povodom predstojećih pogajanj glede trgovinske pogodbe, je francoska vlada uvedla 26% carino na vse nemške Izdelke, ki se uvažaio v Francijo.
Belgijski frank je nekoliko padel. 26. septembra je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 92.025 francoskih, v Ženevi na 25.20 švicarskih frankov, napram 93.40 odnosno 26.20 švicarskih frankov — 19. septembra.
Švicarski frank je zopet nekoliko poskočil napram francoskemu fr?nku, dolarju in angleškemu funtu. 26. sep- | tembra je notiralo 100 franco^l-Hi fran-kov v Ženevi 27.637, dolar 5.2525. an- j gleški funt pa 23.49 švicarskih frankov, napram 28.062, 5.2987 in 23.627 — 19. j septembra. To skakanje švicarske va- j lute je posledica dejstva, da je pritok j tujega kapitala v Švico od dne do dne večji.
Italijanska lira je zopet nekoliko poskočila napram francoskemu, padla j pa napram švicarskemu franku. 26. septembra je notiralo 100 lir v Parizu ' 83.50 francoskih, v Ženevi pa 23.026 j švicarskih frankov, napram 82.60 odnosno 23.20 — 19. septembra. Zunanja trgovina Italije izkazuje v prvi polovici letošnjega leta dokaj uspešen razvoj. Uvoz se je povečal od 9.064.500.000 na 9.454,800.000 lir , izvoz pa se je zvišal še bolj m sicer od 4.901.70O.000 na 6.147,000.000 lir. Kot neugodni moment v letošnji trgovinski bilanci Italije moramo omeniti okolnost, da znaša letošnja letina Žita v Italiji 48 milijonov q, dočim je znašala lansko leto 61 milijonov.
Turška lira je nekoliko padla napram švicarskemu franku in dolarju. 24. septembra je notirala lira v Carigradu 2.86 Švicarskih frankov in 0.54 dolarjev, napram 2.88 švicarskih frankov in 0.5425 dolarjev 17. septembra.
Češkoslovaška krona je poskočila napram francoskemu in padla napram švicarskemu franku. 26. septembra je notiralo 100 Kč v Parizu 57.20 franco- \ skih, v Ženevi pa 15.712 švicarskih frankov, napram 56.50 odnosno 15.862 19. septembra. Iz Pariza prihajajo vesti, da je dobila Češkoslovaška poldrugo milijardo Kč posojila, s katerim bo izplačala svoje državne bone v Franciji.
Grška drahma je nekoliko padla. V Londonu je notiralo 25. septembra 264 drahem 1 angleški funt. napram 252 drahem 19. septembra. Grška je dobila v Londonu 10 milijonov angleških funtov posojila za begunce; to posojilo je odobrila Zveza narodov.
Romunski lej se je nekoliko dvignil 26. septembra je notiral angleški funt v Bukarešti 874, dolar pa 195 le-jev, napram 883 odnosno 197 lejev 19. septembra. Iz Bukarešte poročajo, da je romunski finančni minister sklenil s francoskimi bankami posojila v znesku 500 milijonov frankov, za katero jamči Romunija z vsem svojim petrolejskim bogastvom tekom petih let.
Naš dinar je kazal prejšnji teden stalno tendenco navzgor, 26. septembra je notiralo 100 Din v Ženevi 7.32b, napram 7.3125 švicarskih frankov 10. septembra.
Bolgarski lev je v Ženevi nekoliko padel, ker se je švicarski frank dvignil napram vsem valutam. 26. septembra je notiralo 100 levov v Ženevi 3.824 švicarskih frankov, napram 3.90 švicarskih frankov — 19. septembra. Za bolgarsko valuto je važno napredovanje izvozne trgovine, ki bo letos večja zlasti glede tobaka in tobačnih izdelkov. ★   * *
—s Risanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo posušiti (trava, detelja, repna in pesna cima itd.) se da v jamah okisati in nam okisana služi celo zimo kot izvrstna krma za govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav z uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja in uporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dneh od 6. do 18. okt. se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu pri-
lika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bode dajalo vsak dan od 2. do 4. ure popoldne,— Ravnateljstvo.
—g De ve t urni delavnik. V novi uredbi za regulicije delovnega časa v delavnicah je predviden deveturni delavnik za vso državo. Posamne cbrtne zbornice, odnosno trgovske korporacie naj bi po tem načrtu same uredile delo. Ministrstvo za socijalno politiko je predložilo to uredbo ministrskemu svetu.
—S Kolkovanje prošenj in reklamacij železniškemu ravnateljstvu. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu javlja, da je na prošnjo ljubljanske zbornice generalno ravnateljstvo posrednih davkov v Beogradu z dopisom z dne 19. septembra sklenilo, da ne podleže taksi iz tar. št. 1 prošnje, poslane iz naše kraljevine ravnateljstvu državnih železnic, v katerih se zahtevajo pojasnila o pogojih in višini tarifnih postavk za razne prošnje, vsebujoče reklamacije za poškodovano ali izgubljeno blago, reklamacije prekoračenega roka ali povrnitev za preplačano ali pomotoma plačano vozarino.
—g Prodaja glauberjeve soli. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici ima na prodaj okolu 1400 kg mešane kalcmira-ne In kristalne glauberjeve soli ter sprejema do 20. oktobra t. 1. predmetne ponudbe.
—g Dobave. Dne 17. oktobra ti. se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna ofertalna licitacija glede dobave 1,000.000 kg ovsa in dne 20. oktobra ti. glede dobave 850.000 kg moke (tipa 80?t). Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Katere lastnosti podedujemo od staršev ?
Že pol stoletja se znanstveniki prepirajo o tem, da-li se prenašajo lastnosti, ki smo si jih pridobili v življenju, tudi na našo de-co ali ne. Definitivno to vprašanje do danes še ni rešeno. Zadnja leta pa se je posrečilo potom znanstvenih eksperimentov posvetiti deloma v temo tega problema in znatno izgladiti nasprotstva med obema nepomirljivima strujama. V teoretičnem oziru je to eden najvažnejših problemov biologije. Na njem sloni vsa teorija o evoluciji. Z druge strani pa predstavlja problem o po-dedovanju ali ne podedovanju pridobljenih lastnosti poseben interes tudi za vsakega posamnega človeka.
Prvo vprašanje, ki se nam vsiljuje, če razmišljamo o tem zanimivem biološkem pojavu, je, da-li smo sigurni, da naši potomci ne bodo imeli fizičnih ali duševnih defektov, ki smo se jih sami v življenju na ta ali oni način iznebili Če s pomočjo rednega fizičnega in umstv enega dela povišamo svoje fizične sile ali duševne sposobnosti, ali pridejo tudi naši potomci na svet z večjim prirodnim bogastvom? Ali se rodi deca onih staršev, ki žive kulturno življenje, bolj dovzetna za kulturo, kot deca onega očeta in matere, ki kulture sploh nista poznala? Vse to so zelo važni in zanimivi problemi, nad katerimi se marsikdo zamisli. Ce si hočemo biti glede teh problemov na jasnem, moramo poseči nazaj v splošno biologijo ter poiskati zakone, ki urejujejo naše življenje, ker so ti zakoni isti, kakor oni. ki vodijo in upravljajo vso živo prirodo. Najprej moramo omeniti, da se pojavljajo v življenju vsakega organizma dvoje vrst lastnosti: podedovane in pridobljene. Ce poznamo očeta, lahko v mnogih slučajih ugotovimo, katero dete je njegovo. Te karakterne poteze, skupne očetu in sina, so nasledstveni pojavi. Ali izmed treh očetu podobnih otrok, se eden sistematično fizično vežba in postane zelo močan. Drugi fizičnega dela in telovadbe sploh ne pozna, marveč dela samo umstveno. On se lahko duševno bolj razvije, toda fizično bo nedvomno Šibkejši. Tretje dete pa zanemarja sploh vsako delo, začne že v zgodnji mladosti pijančevati m postane pozneje kronični pijanec. Te tri vrste lastnosti — silna fizična struktura, visoko razviti om in vdanost alkoholu so pridobljene lastnosti
Nastane vprašanje, da-li se pojavijo te lastnosti tudi pri potomcih teh otrok, če ti potomci ne bodo živel! tako, kakor so živeli stariši. Znanost nas uči, da nastane organizem pokoljenja iz takozvane embrijonalne mase, ki je spojena s spolnimi produkti. V tej masi so vse poteze bodočega deteta, njegovih telesnih to duševnih lastnosti. Te zalege se bodo nahajale splošno tudi v spolnih produktih odraslega otroka, kadar spolno dozori Vse to so podedovane lastnosti. Pri otroku se lahko pojavijo, lahko pa tudi izostanejo. Vse je odvisno od otrokovega Življenja. Navzlic temu pa kažejo te lastnosti enako tendenco, da se podedujejo tndi pri naslednjem pokoljenju. Lastnosti, fiksirane kot zalege v embrionalni masi se prenašajo
torej po nasledstvu na bodoča pokoljenja ne glede na to, kako bo živela deca; zadostuje, da se potom tega življenja v nobenem oziru ne spremeni sama ernbrijonalna snov. če se spremeni ta, se spremeni tudi kompleks podedovanih zaleg. Ako potom kemičnega ali fizičnega vpliva spremenimo kemično ali fizično napravo embrijonalne snovi, lahko tudi prepričamo, da naša deca ne podeduje lastnosti, ki smo si jih pridobili v življenju. Naj omenimo samo en primer: Kronični pijanec zastruplja potom špirita vse svoje celice in deloma tudi spolne celice, v katerih je ernbrijonalna snov njegove dece Ta deca se deloma tudi zastrupi ter spremeni v negativnem smislu tako, da ne bo mogla roditi potomcev brez defektov. Splošno znano dejstvo je, da ima deca kroničnih pijancev slab spomin in veliko nagnenje k živčnim boleznim. Kronični pijanec je zavedno ali podzavedno morilec svoje dece, ki ga po pravici preklinja za svojo nesrečo. To naj si zapomnijo dobro vsi tisti, ki radi pregloboko pogledajo v kozarček.
Zastrupljenje embrijona lahko nastane ne le potom alkohola, nego tudi na drug način. Razne bolezni povzročajo, da se pojavijo v krvi strupi, ki vplivajo na embrijo-nalno snov. To velja v prvi vrsti za sifilis, deloma tudi za kronično malarijo itd. Od lastnosti, ki smo si jih pridobili v življenju, ostanejo pozitivne navadno samo za nas in se ne prenašajo na našo deco. Tako je s fizičnimi vežbami in umstveno izobrazbo. Glede našega potomstva pridejo te lastnosti v poštev samo toliko, kolikor moremo n. pr. s fizičnimi vajami jamčiti organizmu in v njem nahajajoči se embrijonalni snovi, da preprečimo vpliv raznih bolezni. Lahko je torej škodovati podedovanim lastnostim bodoče dece, ali kako naj zboljšajo telesne in duševne lastnosti potomcev? Samo na en način: da si izberemo primernega druga ali družico za življenje. Za vsakega človeka so podedovane lastnosti že nekaj, kar se ne more več spreminjati. Srednji nivo lastnosti dece se torej zviša ali zniža v odvisnosti do tega, da-li si vzamem za družico bitje s prirodno lepoto, dobro fizično strukturo In pozitivnimi duševnimi lastnostmi, ali pa nasprotno, če se zavežem s človekom, ki ima materijelne vrednote, pa ga teže negativne podedovane lastnosti. Zato zakona ne moremo smatrati samo za čin naše čiste, svobodne volje, marveč tudi za izpolnitev dolžnosti napram deci, ki se iz tega zakona rodi. S tem, da sklenemo zakon, kujemo že srečo ali nesrečo potomcev in nosimo zato vso moralno odgovornost.
„Prorok" bolgarske vlade.
V Bolgariji v deželi političnih nemirov in splošnega kaosa, se gode čudne reči. Po deželi potuje od kraja do kraja, od sela do mesta podpolkovnik Sejko Nikolov, ki nastopa v imenu vlade kot »služabnik božji* in ljudstvu oznanja voljo božjo. Kakor običajno vsi proroki, tako je tudi Nikolov v svoji pridigi mestoma »pregoreče ter po navadi ne ve kaj govori. Predvsem oznanja narodu sledečih šest zapovedi : 1.) Vojna je božja volja, kateri se mora ljudstvo pokoriti. 2.) Bog hoče, da v Bolgarij?
vlada samo ena vlada. To je vlada Cauko-va, ki bo v Bolgariji vladala sedem let D Cankov je pred božjim obličjem popolnoma nedolžen, ker je kmete, ki so »otroci vraga« ukrotil. 4.) Bolgarski je Bog določil, da vlada celi svet. čegar vladar bo Cankov. 5.) Napoleon in Tolstoj sta zverini. 6.) Stambo-lijski je lopov. — Zanimivo je, da potuje g. prorok po sclih pod zaščito policije.
V Monte Carlu zaigrani dragulji
Pred dnevi so priobčili pariški dnev-ttki senzacij analno vest, da ie bila soproga •tiadžarskega grofa Bela Bathvanv TV& ponevere dragul>ev, ki so bili cenjeni na 900.000 frankov, v Monte Carlu aretirana. Aretacija grofice le sledila na podlagi ovadbe, podane od bivšega generalnega konzula v Rimu in poznejšega upravitelja premoženja razkralja, odnosno cesarja Karla, barona Steinerja, ki je sodišču navedel, da ic približno pred dobrim letom izročil polkovniku Montalendu, Čigar sedaj ločena Sena je bila grofica Bathvanv. vrednost * -pirjev in draguljev v vrednosti enec jona frankov. Grofica je zaupane ji stvari prodala in denar potrošila v zasebne svrhe.
O zadevi je bil zaslišan tudi sedar.ii grofični mož Bela Bathvanv, ki je izjavil, da je njegova žena nedolžna. Pred dvema letoma je bivša cesarica Žita ovadiv Ste -neria radi poneverbe različnih prcdmciov cesarske rodbine. Radi tega je bil Steine-leto dni v preiskavi. Verietno je. da s i to sedaj poneverjeni dragulii last bivšega cesarja Karla. Grof je dalje navedel, da je baron Steiner sicer njegovi soproci Izročil 900.000 frankov, istočasno pa ie izročil baronici svojo 231etno hčerko Marijo v varstvo. Devojka je bila, kakor trdi grof, zelo lahkoživa in je premoženje, ki gaje oprav-ljala grofica Bathyany. zaigrala v Montc Carlu. Ovadba Steinerja proti grofici Ba-thyany je le podla denuncijacija, tako vsa] trdi grof —
Pelerine kza dečke
iz gumija ali velblodove dlake
(Kameelhaar) so v trpežnostl in lepi izdelavi posebnost tvrdke 66 T
Drago Schvrab, Ljubljana.
O. 5. MARDEN:
ZAKAJ JE BIL NJEGOV ZAKON NAPAKA ?
(Prevedel dr. F. S.)
1. Otroke je smatral le za nadleg
2. Dvorjanil je samo do poroke.
3. Nikoli ni imel časa iti kam z ženo.
4. Nikoli ni ž njo govoril o svojih stvareh.
5. Gledal je na njo kot na nižje bitje.
6. Dajal ji je denar kot beraču.
7. Nikoli ni mel časa, da bi se seznanil s svojo rodbino.
S. Nikoli se mu ra dozdevalo, da bi zakon imel dve strani.
9. Nikoli mu ni prišlo na misel, da žena potrebuje pohvalo in poklone.
10. O svoji ženi je mislil samo, kako bi mu mogla s Čim koristiti.
11. Oženil se je z idealom, bil pa ie razočaran z njenimi napakami.
12. Mislil je, da mora žena ves čas upo* rabiti le za domače delo.
13. S svojo ženo je tako ravnal, kakor bi si ne upal ravnati z drugo.
14. Imel je eden način obnašanja za svoj dom, drug način pa za trgovino in za družbo.
Drobiž.
Triko* Igralke. Rozamont in Pinshot, ameriška igralka, ki je doživela pred kratkim velik uspeh pri proizvajanju *.Wirak-la«, je nosila v morskem kopališču v New-yorku kopalni trikot, v katerem je prišla do polne veljave vsa njena lepa postava. Mis Pinchot pravi, da še ni stara 17 let. Kopališka uprava pa je dala drugi dan nabiti na vrata kabine nastopni opomin: .Mlade dame nad 17 let se pozivajo, da nosijo kopališko obleko iz samo enega kosa m čez to suknjič, ki se konča največ 10 era nad koleni.
* Rusk? student poizkuša skočiti v stroj. V kurilnici beogradske elektrarne se je pojavil neznanec in stekel v delavnico, dasi je vstop strogo zabranjen. Vratar ga je hotel zadržati, mož pa se je izvil in ste* kel proti stroju. V zadnjem trenotku so ga delavci prijeli za obleko in ga rešili sigur* ne smrti v kolesju velike lokomobile. Na policiji so ugotovili, da je nesrečnež ru* ski student Priskočenko. Pri njem eo nasii oprostilno pismo na sorodnike v Rusiji. Ker je mladenič odgovarjal brez zveze, so ga oddali umobolnici.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Bajni, svflasfi tafe,
po Mdnoarafitfv&hi deve t
oon
om
stran
■UMI ' 1
: " — c Celjske šole. Na mestni deški osnovni šoli je letos 6 razredov s 4 vsporednicami in 321 učenci, na dekliški osnovni šoli pa 6 osnovnih razredov s 3 vsporednicami in 29S učenkami. Deška in dekliška meščanska šola imata 3 temeljne razrede in 2 vsporednici ter 260 učencev oziroma učenk. Na dvo-razredni trgovski šoli obstojata 2 temeljna razreda s 3 vsporednicami in s skupno 170 učenci. Državna realna gimnazija ima 8 razredov in 2 vsporednici ter 316 učencev. Celjski šolski zavodi so letos zelo dobro obiskani.
—c S poleni in koli so fantje v nedeljo 2$. septembra pobili 261etnega dninarja Karla Fodergajsa. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico.
—c   Uradne ure pri celjskih sodiščih.
Celjska sodišča uradujejo v zimskem času to je od 15. oktobra 1924 do 15. aprila 1925 nepretrgoma od S. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Uradne ure v vložišču so od 8. do 13., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure.
—c Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu.
—c Sestanek trgovskih potnikov Celje In okolice se vrši v nedeljo dne 5. t. m. ob 9. dopoldne v hotelu Beli vol. Na dnevnem redu je prijava članov, vsled česar naj udeleženci prineso spričevala seboj.
Iz policijske kronike. Od 24. do 30.
septembra je bilo izvršenih v Celju 11 aretacij in vloženih 31 prijav. Splošni položaj je nepovoljen radi stalno naraščajoče draginje.
—c Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestu Celju od 21. do 28. septembra. Skrlatica: od prejšnjega tedna ostalo 5» ozdravel 1, ostanejo v nadaljnji oskrbi 4; ušen: od prejšnjega tedna 1 in ostane v nadaljnji oskrbi. ' A
—c Umrli so v Celju meseca septembra: v mestu 4, v javni bolnici 12 in v in-, validskem domu 1.
—c Mestno gledališče. Ljudska igra Rokovnjači se v nedeljo 5. t. m. ob 8. zvečer ponovi za izvenabonma.
Iz Maribora.
—m Mali Beograd je padel! Pod tem
naslovom se hvalijo v »Straži« ruški klero-komunisti, da so pri zadnjih občinskih volitvah dobili večino v nekdaj tako narodnih in Zavednih Rušah, katerim so celo Nemci dali priimek »Mali Beograd«. Seveda ne manjka sramotitev na vse narodne može, ki še danes kaj polagajo na svoje nar. prepričanje. Žalostno je samo to, da se danes celo ljudje, ki so leta 1914 bili zaradi svojega narodnega prepričanja zaprti v graških ječah, bratijo z ravno istimi izdajicami in denuncijanti, ki so jih spravili v ječe, in se s tem še celo hvalijo. Kakor čujemo, hočejo
klerokomunisti izvoliti za župana g. Ravnjaka, ki ni niti naš državljan, ampak se je še le pred kratkim priselil iz Amerike. Da komunisti ne spadajo nikamor drugam, kakor pod okrilje farovža, je jasno; čuditi pa se moramo sicer resnim socijalistom, da so nasedli kaplanu in njegovim priganjačem. Sicer pa smo trdno prepričani, da bodo svojo zmoto kmalu uvideli in znali ločiti dobro od slabega.
—m K »Straži« sta se zatekla domnevna Slovenca Jasch in Lesjak. V podpisani notici zatrjujeta, da sta nad vse zavedna Slovenca. Temu nasproti ugotavlja »Tabor«, da je g. Jasch sam priznal v uredništvu »Tabora«, da je hotela njegova žena dogovorno ž njim vpisati svoje otroke v nemško šolo. Brez komentarja. (Tudi »Slovenec« jemlje v zaščito mariborske nemčurje.)
—m Žalostna desetletnica. Danes, 5. okt. poteče deset let, ko so ruški mučeniki, ki so jih avstrijski priganjači in denuncijantske duše spravile v ječo, vrnili po prvi aretaciji z graških zaporov. Obletnica bi lahko bila sijajna proslava narodne zmage, da se niso Časi tako spremenili, da se danes celo tisti, ki so morali trpeti v ječi, bratijo z onimi, ki so jih spravili v ječo. V dnu duše mora biti sram one, ki se danes spomnijo svojega efi-jaltskega početja pred desetimi leti, sram pa tudi one, ki so se tako daleč spozabili, da so danes v narodni državi zatajili svoj narodni čut na korist par političnih koristo-lovcev in lačnega kaplana, ki je še takrat trgal hlačke po šolskih klopeh.
Sokoli - telovadci in Snksli-sportniki.
K nedeljski tekmi Sokol I. — Ilirija.
Zanimiv boj se nam obeta jutri — v nedeljo. Prvikrat se srečajo na zelenem polju korenjaške postave Sokolov z izurjenimi no* gometaši, takozvanimi »starimi dečki«: fold b#ys) Ilirije. Dočim stari dečki tehnično boljše obvladujejo) žogo, so Sokoli fizično močnejši in pričakovati je torej ostre in nas pete borbe do konca. Vsa sokolska, kakor tudi športna javnost z nestrpnostjo priča* kuje izida te neenake borbe, v kateri nasto* pijo pri Sokolih stari, preizkušeni telovadci, kakor tudi olimpijski prvaki, med njimi znani prvaki v telovadbi: Derganc, Zupan, Petelin, Žab jek. Verovšek. Klemen, Rak, Gndler. Loze j. VadnaJ, Lassbacher. Podgor* nik in Turk. Športna javnost se veseli na* stopa nekdaj popularnih igralcev stare Ili* rije: naj omenimo med drugimi goalmar.a P elan a, katerega do danes še ni dosegel noben slovenski vratar, dalje branilca K a v* ška in Pretnarja, ki sta pred leti pred* stavljala kvalitativno najboljšo obrambno dvojico Slovenije; nadalje glasoviti Držaj, vseh trikov polni dr. Majcen, »starosta« slovenskih nogometašev Betctto in razne druge kapacitete, ki so si priborile velik renome na nogometnem polju.
štev. 22š
Ne igrajo pa samo »stari dečkih klasič* nega nogometa. Nekateri člani Sokola so že aktivno sodelovali pri nogometu: naj orne* nimo Turka, ki odbija žogo po turško, da* Ije je bojeviti Petelin, čigar ime že do* volj razodeva. R a k je mojster v riten>!-;em teku. kar mu bo vsekakor koristilo. D e r* gane je prvak Slovenije v skoku v višino in je upati, da mu ne bo nobena žo^a pre* visoka (zato je bolje, da se strelja v kot goala\ ostali pa imajo več ali manj drugih dobrih lastnosti, ki se jih rabi pri nogometu ter so tudi tehnično izpopolnjeni nogometa"!.
Brez pretiravanja smelo trdimo, da bo tekma nudila tako sok~V.> emu« kakor tudi športnemu občinstvu največji užitek, za ka* terega nam garantirajo odlični nedeljski re* prezentanri nogometa, t "pati je. da se oStin« stvo odzove klicu Sokola I., v cigar korist gre Čisti dobiček prireditve, in poseti tekmo na igrišču Ilirije v čim večjem številu.
Društvene vesti.
— GodbenI odsek Prvega prostovoljnega gasilnega in reešvalnega društva v Ljubljani. Nekaj posebnega bodo Ljubljančani videli jutri okoli 2. ure popoldne. Skozi mesto se bodo namreč r*-Ijali ob zvokih" godbe na okrašenih vozovih viničarji in viničarke v pestrih no>nh pod vodstvom bradatega gospoda župana in županje na vinsko trgatev, ki jo priredi ob 4. popoldne omenjeno društvo v Mestnem domu.
O S P O D
S K A BANKA
Brzojavni naslovi Indusbsnka
Hranilne vloge na knjižice In tekočI računi Ko 2„170,0O0.000-—
Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje. 62S1
podružnica v Ljubljani, Marijin trg štev. 5.
Centrala v Pragi, na Pfikone 35«
67 podružnio v vseh večjih krajih Čehoslovaške republake
II
kurjim očesom
Proti
pomaga hitro, brezpogojno zanesljivo In brez vsake nevarnosti
že izza okoli 18 let milijonkrat preizkušeni pomoč ek Kspel za nege Burgit proti potenju In oželjeajn nog. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in zadevaih trgovinah.
Družba BurgAt, Freilassing (Bavern). — Generalno zastopstvo:
Ivan Svetec, Novo mesto (Slovenija). 5166 )ococcooocxx>ooooo< aooooooooBOooooooeoeaooooooooooooeBooooooaooooi oooooooooooooooa
P"
Sredi oktobra otvorim
L.
Hov osti
r^ * tj i
za damske plašče in jopice
Sealtkin, plis, astrahan In krimer priporoča v veliki izbiri tvrdka 6272
A. & E. SKABERNE
Mestni trg 10 — LJUBLJANA — Mestni trg 10
plesne tečaje
za moderna družabna plese. Poučujem posameznike kakor tudi privatne družbe. Pričnem z ritmično plastičnim poukom za deklice
in dečke v starosti 6 do 14 let. Prevzamem tudi izvežbanje gledaliških plesalk do popolne
gledališke izurjenosti. Cenjene prijave sprejemam ob delavnikih od l.do 3. ure in od 5. do 7. ure popoldne, ob nedeljah od 10. do 12. ure v Tobačni ulici štev. 11.
Za obilo udeležbo se priporoča 6253
Aleks. Trobiš s soprogo,
baletni mojster Nar. gledališča v Ljubljani«
Kdor hoče imeti
klobuk ali slamnik
na novo preoblikovan, nakiten ali moderniziran, ta se zglasi pri tvrdki
F ANI BRILLV, LJUBLJANA.
L.
Resljeva cesta 22, l. nadstropje.
6246
Samo
Din 198
svilen jumper
z dolgimi rokavi,
prvovrsten trioot
v vseh mogočih barvah le pri
A.ŠINKOVEC nasi
SOSS, Ljubljana.
£^§8» fv~- ^P;.*~Z*lt^ćvh ^SfrFT'-č-"
Okrajna hranilnica In posojilnica v Škof ji Loki naznanja žalostno vest, da je nje dolgoletni član in predsednik nadzorstva, gospod
Trboveljska premogokopna družba
naznanja, da je njen velezaslužni ravnatelj rudnika v Zagorju, gospod
posestnik in lekarnar v Skcfji Loki
Blag mu spomin in naj v miru počiva!
V Skofji Loki, dne 3. oktobra 1924.
Načelstvo.
v Grazu nenadoma preminul.
Pogreb blagopokojnika se vrši v ponedeljek, dne 6. oktobra 1924 iz farne cerkve v Trbovljah, na ondotno pokopališče.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
Trboveljska preoiogokopu
Za cdtjorer« -sprav«
sa) ae prUeS
1 dinar. — PlaAv4* M v»apre>
Absolvirana konservatoristka
daje pouk v solo * petju — Kolizejska   ulica 12, pritličje. 6263
Perfektna kuharica
se  išče za Zagreb
Plača 700 dinarjev. Vstop 15. oktobra. Ponudbe na s. Mia pl. Deutsch, Celje, Zavodna 13. 6285
Učenec
iz boljše hiše, z meščan* sko šolo. ki ima veselje do železnine— se sprejme takoj v trgovino z železa nino, Anton B r e n č i Ć, Ptuj. 6159
Kuharica,
samostojna in poštena, T dobrimi spričevali, naj* raje z dežele — se spre}* me. — Ponudbe na na« slov: P o v š n a r, Kokra nad Kranjem. 6239
Išče se prvi
tehnik - asistent
za zobotehnišld atelje z veliko prakso v Ljubi j a* ni — Ponudbe pod: »A. F./6247« na upravo »Sov. Naroda«.
Stenografima
in strojepiska —- notar* ska uradnica (spretna), s petletno prakso — želi premenltl službo takoj. — Cen j. ponudbe pod »Pridna moč/6248« na upravo »Slov. Naroda«.
Uradnica
z večletno prakso (knji* govodstvo, strojepis, bla* ga ina, korespondenca) — išče za takoj mesta v Ljubljani. — Cenj. po* nudbe pod Zmožna '6249 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Prodajalka,
izvežbana. išče mesto v kaki trgovini z mešanim blagom ali kaj podobne* ga. Gre tudi na deželo. Sem srednje starosti ter rudi vajena vsega hišne* ga dela. — Ponudbe pod »Zanesljiva oseba 6266« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vsak mesec L in 15. pričenjajoči se glavni tečaji za prikroje* vanje, pomerjanje, pre* skuševanje. izdelovanje, šivanje vseh moških, dam* skih. otroških oblačil, vsega nerilnega in domas čega šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz« obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem ob* lastveno zaščitenem siste* mu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, sorefnim absol* ventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni red potom ravnatelj* stva Wien T., Backerstr. 3 ali Klagenfurt, Fried* -ichsnlatz 18. 64/T
Šivalni stroj,
skoro nov, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6267
Trgovino
z raznim blagom v ljub* ljanski okolici — ceno prodam. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6215
Krasen, nov, Zeissov
daljnogled
s povečavo 12 X 20 X 40 naprodaj. — Zaloga gra* mofonov — A. Rasber* ger, Sodna ulica 5. 6232
Društva pozor!
Proda se nov »Opalograf« — kompleten kanclijski format — po jako ugodni ceni. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6284
Na dobro
domačo hrano
se sprejmejo še štirje go* spodi — Krakovski na* sip 12. 6278
Išče se soba,
solidna in čista, ter s po* sebnim vhodom. — Po* nudbe pod »Cista soba 6273« na upravo »Sloven* skega Naroda«. 6273
Sedlarski stroj
in stiskalnica (štanca) za rezanje gamaš — se ce* no proda. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6209
Več novih in obrabljenih
pneumatik
(plaščev) za avto, vseh dimenzij — kakor tudi zračne cevi — po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6243
Parni kotel,
ežeč. nizkotlaki, z izpar* jevalnimi cevmi. Dolžina 2 m, širina 1.20 m; 54 iz* pa rje valnih cevi. Sposo* ben za paro in za toplo vodo. — Naprodaj pri: »Vrt«, Džamonja in aru* govi, družba z o. z., Ma* ribor. 6283
Družinski brek
hi kočija po zelo ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6238
Naznanilo !
Večja množina raznih otroških in rgračnih otro* Ških vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) to* varne »Tribuna« — se po po znatno znižani ceni uroda. — Ljubljana, Kar* lovska cesta št. 4. 80/T
Jgoden nakup za esno industrijo in mizarje !
Mizarski stroji in orodje, in sicer: 1 skobelnik 70 centimetrov (Dichtenho* Delroaschine), 1 poravs nalnik (Abrichtrnaschine), 1 freza (Frassmaschine), 1 krožna žaga z železnim stojalom, 1 vrtalni stroj Langlochbohrm.), 1 avt. brusilni stroj za 70 cm dolžine, 1 bencin * motor HP in 1 bencin^motor HP, 1 parna vodna se* salka (AVasserdampfpum* pe), 10 skobelnikov (Ho* 3elbanke) s pripadajočim orodjem. — Stroji so novi, najboljše inozemske tvrdke ter so vsled opu* štive obrta za nizko ceno naprodaj. — Ogleda* jo se lahko v obratu pri /g. Toplak, strojno mi; zarstvo, Celje, Breg 14.
6279
Opremljena soba
z električno razsvetljavo v sredini mesta — se od* da samo gospej ali go* spodi eni. — Ponudbe z navedbo poklica in na* slova pod »Čednost/6271« na upravo »Slov. Nar.«.
Trstje zrn strope
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljubljana, Jeranova uL 13. 53/T
Jabolka za mošt
ter suhe gobe — ku* puje V. H. ROHRMAN, Ljubljana. 6280
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949
Gobe
• n
fižol
kupuje 6236
SEVER & KOMP.
Ljubljana, Woifova ulica št. 12.
3 pisarniške sobe
v III. nadstropju (lift) — odda takoj Pokojnin* ski zavod. Aleksandrova cesta št. 12. 6252
Odda se delavnica
z večjimi prostori, event. s stanovanjem. — Po* nudbe pod Sp.Šiška/6276 na upravo »Slovenskega Narodaa.
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati«
trgovina  z železnino _
Ljubljana, Valvasorjev
trg 7. 76/T
Za pred tiskanje
ročnih del se priporoča O. Frohlich, Gradaška ulica 8/1. — Cene nizke. Postrežba točna. 6194
>LILIHIP
Modistka Horvat
Ljubljana, Stari trg, prodaja bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, raz* lični baržunasti in druge novosti po najnižjih ce* nah. Žalni klobuki v za* logi._63/T
Resnim kupcem
vil, stanovanjskih, trgov« skih, gostilniških in obrt* oih hiš in posestev, gra* fičin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
«
turški med, prave Fortu* na, šumeči bomboni — v zalogi samo pri Josip Viteku, Ljubljana, Kre* kov trg 8. 6251
Drva, trboveljski premog«
Ivana T r e o, Ljubljana, Cesta na Gorenjski ko* lodvor 6. 6241
Elegantne obleke
kostume, plašča iz-
deluje šivilja po 100—160 Din. Ponudbe pod .Najnovejši kroji 6290- na upr. Slov. Naroda.
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52/T
Šivane odeje
(kovtre) iz klota, 145 X 200 cm, razpošilja poštni* ne prosto po povzetju a Din 260 — Manufaktura Krisper, Ljubljana, Rožna ulica 19. 6153
Zamenjava starih gramof. plošč
za rabljene ali nove, do konca t. m. — Zaloga gramofonov A. Rasber* ger, Sodna ulica 5. 6233
Pekarija
v Ljubljani ali bližnji okolici se vzame v na* jem. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upra* vo »Slov Naroda« pod »Skrb 520/6089«.
Soba za pisarno
v sredini mesta se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6265
Oddam sobo
za dva gospoda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6256
Lepa soba
v sredini mesta se odda solidni gospodični. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6262
Lepa soba
v pritličju, z električno razsvetljavo in poseb* nim vhodom — se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6269
Dve prazni sobi,
prostorni, iščem v šent* pe trškem predmestju. — Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »Prostorni sobi/6216« na upravo   »Slov. Naroda«.
Posojilo
80.000 Din posodim proti prvi vknjižbi na hišo ali zemljišče v Ljubljani ali okolici dotičnemu, kate* ri mi plača 1500 Din me* sečno — za eno leto ali več. — Ponudbe pod »Posojilo '6270« na upra* vo »Slov. Naroda«.
TO?
Malo posestvo,
trgovino z mešanim bla* gom ali gostilno v bližini mesta ali na deželi — kupim ali vzamem v na* jem. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6235
Hiša s trgovino
na prometni točki, deset minut od Ljubljane, se e\Tent. tudi z inventarjem takoj proda. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 6237
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev
trg št. 7. 56/T
Otomane,
zimnice, posteljne vzme* ti in razno blazinasto po* hištvo ima v zalogi po najnižjih cenah Rudolf Radovan, tapetnik, Kre* kov trg 7 — Popravila točno in solidno.      71/T
Vsako soboto in nedeljo
klobase,
krvave in riževe — pri* poroča gostilna Vidmar (Težak), Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 5. 6282
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti kras* no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — prodaja isto Matija An* dlovic, Vidovdanska cesta št 6 (nasproti hiralnice).
86» T
Modni salon Ivanka Stegnar,
Ljubljana, Rimska cesta št 10. — Priporoča svo* jo zalogo najmodernej* ših damskih klobukov. — Popravila najceneje. 89/T
Pristno, najčistejše nor* veško medidnalno rib je olje Dorsch in emulzijo za slabotne otroke — priporoča
lekarna Bahovec,
Ljubljana (pri čevljar* skem mostu). — Razpošilja   se   tudi   po pošti.
87/T
Trboveljski
premog
drva, koks
angleški premog šlezijske brikete
dobavlja ILIRIJA tu.  Kralja Patra trg 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke, ~ot
Prav nizke cene
otroških vozičkov, d v o* koles, raznih modelov, motorjev, šivalnih in dru* gib, strojev in pneumati* kc. — »TRIBUNA«, F. B L., tovarna dvokoles, in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Pro* daja se tudi na obroke. — Ceniki franko.     81/T
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«, Džamonja in drugovi, družba z. o. z„ Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves ''čepov) v najplemenitej* ših vrstah in v vseh obli* kah. — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod* logah, kakor tudi cene in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spodarskih rastlin. Cvet* je v loncih in razno okusno grmovje in drev* ie imamo celo leto! — Zahtevajte cenike ! 6274
Lasni obročki
kompletni, najmodernej* še izdelani, po Din 40.—». — Velika izbira lasnih vpletle (kit) že od 75.— dinarjev naprej — se dobe pri Albinu Sinkov* cu, brivcu in lasni carju, Vič*Glince pri Ljubljani.
6268
Pst! Oha!
Trajno uničevalno sred* stvo »LUCIFER« zoper stenice,  ščurke  in grile.
Preizkušen patent broj 2538. Trajen učinek! Pri* hrani 800 % izdatkov! — Iztrebi tudi jajc jo zalego. Kolosalen uspeh! —Dobi se: v Ljubljani pri: Winter, Sv. Petra cesta 35; Legat, Slomškova uli* ca 13; Leskovic, Židovska ulica; Zadruga državnih nameščencev. — V M a* r i b o r u pri: Medic & Zanki; Požar, tobakarna; Laufer — vsi v Gosposki ulici: Kaufman. Glavni trg 2; Sergej Vabič; Zi* nauer in drug — oba Aleksandrova cesta 23 in 45; Baloh, Grajski trg.
6264
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov Narodu«.
Kožuhovina vseh vrst
na izbiro pri ^ R O T« krznarstvo Ljubljana, Gradišče 7.
Strojenje, barvanje, Izdelava kožuhovlne.
74 T
liajrtovojfti pat. Izum.
Izvrstna novost.
— d. d. Vukovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Tel. tat 56 Proizvodnja in odprava vsakovrstnih
blagajn Iz Isklobetons omar za dokument«
tres orni h vrat Itd. Itd.
v najlepši in najsolidnejši izdelavi
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Armln G o lds telit,
agentura in komisljonalna trgovini Vukovar.
Zastopstvo In depot: Matador, Zagreb Ilica Stev. 5. ?9 T
Brezpogojna sigurnost proti ognju. N«jve*j« ngntuoat proti vlomu.
TRGOVCI, KUPUJTE MANUFAKTURNO BLAGO
PRI POZNANI, SOLIDNI IN CENI TVRDKI 72 T
MARIBOR
CESTA 26
VILIN
Centrala Zagreb
PICK
Najboljši šivalni stroji
so edino le
6289
Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani
sporoča vsem svojim članom tužno vest, da je tovariš gospod
Ph. Mr. Ervin Burdych
lekarnar v Skofji Loki
dne 3. oktobra 1924 po dolgem trpljenju izdihnil svojo blago dušo.
Pokojnikov pogreb vrši se v nedeljo ob pol 5. pop. Nepozabnemu  tovarišu,  ki je vzorno izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti bodi ohranjen časten spomin!
Ljubljana, dne 4. oktobra 1924.
Ph. Mr Rikard Si&iik
t č. I. načelnik
Risalna orodja MS
Velika izbira       itd.       Zmerne cene
nQ 7aiar optik, Linbljana. . P. Lfljtl Stari trsr. 9      62 T
Dr. Pavel HvTu-mović
se le vrnil
in zopei redno ordinira od 9. do 11» dopoldne 'n od 2. do 4. popoldne.
Aleksandrova cesta št. 7,
vhod Beethovnova. 6208
Josip Petelinca znamka
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrlno rabo
L]abllana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna naručila m Pen* v veaenjn breaplaien
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto skunks barvanie in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARUA. KRZNARSTVO IN STROJARSTVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA,  KRIZEVNISKA 7.
13119
JCuiujem stalno:
razno  gradivo  in panje od orehovega lesa, ter nadalje  prvorazreden bukov !es v skladah.
E. Lober, Graz,
Eduard-Richter^asse 23
Steiermark. 6287
6291
Primari]
dr.    II s
ordinira zopet kakor prej
od pol 11.—12. dop.
B
Brea posebnsga obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, daje naše sladko dete, naša mala
D O R A
po težkih mukah zletela v nebesa. Izdihnila je svojo lepo dušico v bolnici Sv. iMarije Magdalene v Trstu. Pogreb bo dne 4. okt. 1924 naravnost na pokopališče.
Konjice • Trst, Chiarbolo superiore 330.
Mahničevi.
Zahvala«
6259
Vsem, ki so med dolgo, mučno boleznijo obiskali in tolažili, in vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno
Marijo Jalen
izrekamo prisrčno zahvalo, zlasti čast duhovščini, Marijini družbi, požarni brambi in vsemu ostalemu cenj. občinstvu.
Kamna gorica, dne 1. oktobra 1924.
Dru2ine:
Jalen — Rateče-Kropa.     Kapus, Kamna garica.
Najstarejša slovenska
delavnica
Ivan Briceli, Dunajske c. 19,
se priporoča. Izvršitev točna. cene zmerne. 1798
Fotosraffčnf atelje z umetno lučfo
velik, popolnoma opravljen, — v centru mesta Graz, se proda vsled odpotovanja. Ponudbe na Alois Sautner, Graz, Herreng. 19, Steiermark. eosi
Prostovoljna dražba
se vrši dne 6. t. m. od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure na Sv. Jakoba nabrežju 31.
Prodajalo se bo visoke in nizke omare, postelje, šivalni stroj, stenska ura, kredenca, lepe posteljne odeje, obleke, različno perilo, porcelan, slike itd. 6221
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
LJubljana
Cosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
2715
■■■■■■■■■■■■B■■■■■■■■■
Poijnne 6285 in poljske mili
se uničijo z novim Ratolom,
Svedočba zagrebškega policijskega ravnateljstva in mnogih uglednih tvrdk o izredno uspešnem delo-vanju vsakemu na vpogled. Ena steklenica za 100 m2 ali za jutro 2—4 steklenice. Cena steklenici Din 32-— Dobiva se pri:
Odio Ratot v Zagreba,
i
▼ vsaki lekarni in drogeriji.
(Spraviti0 3. (Nadaljevanje sledi!)
Ofi*dinacijske ure Dpja. Nekrvav-a.
Oha, gospoda moja, pa kar po dva naenkrat! Ampak s takimi policijsko zabranjenim i kurjimi očesi bi ne smel hoditi po ulicah niti en človek, odkar je iznajden .Kukirol"! To sploh niso več običajna kurja očesa! To so pravi debeli podplati vojalkth čevljev. Iz teh bi se zamo?H napraviti solidni gumbi za suknje. Vendar milijon mllijonkrat preizkušeni Kukirol-obiiž za kurja očesa omehča in odstrani brez noža ln pile vse roženice, žulje in bradavice. Obli* je tako izvrsten, da ie po preteku dveh ali treh dni vse pozdravi Z njim se bolečine takoj ublažijo. Zapomni si za vedno besede .Veliko ali malo kurje oko, odstrani Kukirol samo*. Obenem Vas prosim, da si zapomnite, da 1» za negovanje m čisčanje nog Kukirol najboljše sredstvo. Ako Vi to sredstvo pravimo uporabi i ate. ne bodete imeli na Vaših nogah nobena nadležnih odtisov in bodete hodili brez strahu, da Vam čevlji zopet ožulijo noge Kukirol obliŽ in Kukirol preparat za umivanje nog dobite v vsaki lekarni in boljši drogeriji. Toda paziU morate na varstveno znamko: .Petelinova glava * nogo", a druge Izdelke, ki se Vam vsiljujejo kot istotako dobri, najenergičnije zavračujte. Nabavite si še danes poučno broluro: Pravilno negovanje nog". Do posije se Vam brezplačno od tvrdke
HUfiO BULLY, BEOGRAD (JUGOSLAVIJA)
Jakiieava B. R. 1«.
Pravi, po vsem svetu znani in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikati se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki boljši drogeriji in sicer za ceno Din 18-— za škatljo Kukirol obllža in Din 13*50 za paket Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredbe naših pravih Kukirol fabrikatov. lete odklanjajte v rastiem mteremi in prosimo, da pazite na to da Vam se ne vsilijo kot .tudi prav dobri- manjvredni izdelki. Boljšega kot Kukirol se ne
dobi. Pristni sama z varstveno znamko: .Petelinova glava na nogi". Nas znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika. Vam
ob poiiljntfi povratne poštaine brezplačno nudi via pojasnila in dobre svete na
vsa V pre sanja v zadevi negovanja is bolezni nog. 6388
KUKIROL - FABR1K,   GROSS-SALZE BEI tUAGDEBURG
(DEUTSCHLANDj.
46
Damska konfekcija in modni salon
TEODOR KUNC
Ljubljana - Mestni trg 14 (Pod trančo 2)
Zaloga izgotovljenih kostumov, toalet in bluz ter kožuhovine, modnega blaga, svile i. t. d. Izdeluje se po meri angleške kostume, plašče, francoske toalete in bluze ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Ceneno češko perje!
! kg sivega ponljenega perja D 70, na pol belo D 90, belo D 100, boljše D 120 in 150, mehko jak puh D 200 in 225, boljSa vrsta D 275. PoSiljatve carine prosto, proti ponetju od D 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, L obe z 35 pri Pilznu, Češkoslovaška. Postne pošiljke hodijo iz Češkoslovaške v Jfu-
f
goslavijo okrog 14 dni.
5635
t
Nagrobni spomeniki, nagrobne pleite In okvirji,   garniture   za   spalne  in Jedilne sobe, m«tzai£ne ploiže, terase, kakor tudi različna stavbena dela.
KaiMi
CiELJiip   SSovemja. 6035 Naslov brzojavkam:   Kamnoselka, Celje.
Stara
tovarna nogavic  In pletenin Ustanovljena
M. FRANZL & SIN    <t O o &
lastnik FELIKS FRANZL B f*f © ©
40 T
v Ljubljani, Pri voz 10. — Postni predal 44.
Na debelo!   Na drobno!
6214
G
tovarna kotuhovine
Sfafvečje podjetje naše države
Ser Barvanje kakor v Leipzigu, stro« ienSe, fconfefccijctniranje.   ~^ai ~5MV Popravila, preobnove, kožuhovinaste obrobe in obSivi, modeli. ===
U prodala in nakyp kož:
Ljubljana, Sodna u« S"
9lajti0vefše klobuke
iz svile, klobučevine,  baržuna kakor vse potrebščine za modistinje priporoča
modni salon 14006
Stuchly-Maske
LJUBLJANA  ^-  Zi4gv§ka ulica štev. 3.
t?
i?
Cene najnižje. Dobro blago.
Grobne spomenike
yj marmornate  plošče za pohištvo
in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna  priporoča 5163
kamnoseški mojster ResIJeva cesia št. 30.
Sonatorium Dr. K. Szeso
za odrasle 1 djecn. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene (Stoff-wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T
Največja zaloga vsakovrstne kožuhovine kakor: damski plašči, jopice, stole (šerpe), alaske lisice, bele lisice (Polar), skunks garniture In najmodernejša kožuhovine za ob&ivanje pla-ščev in športnih kostumov. Prevzemam v popravilo I moderniziranje vso kožuhovino.
LJUBLJANA  ELIGIJ EBER, Kongresni
trg 7
Klavirje
uglašuje in popravlja solidno in točno  ter  gre tudi na deželo.
Feliks Povše^^
61 T
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta si. 3.
krovec, stavbni, galanterlhki in okrasni klepar. Instalacija vedovoc!ov.
Naprava strelovodov. KepaTiSke in klostf ne naprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245        za konserve.
Lepo obleko
imate, ako daste ponošeno kemično čistiti in barvati v
i. kemični Čistilnici In barvariji
JOS. REICH Poljanski nasip 4,
Podružnica:
Selenburgova 3.
88 T/H
REMOG
84 T
Trboveljski Libojski Ormožkl Visokokaloricni Trobnodolskl
(spec. za centr. kurjave) dobavlja po najnižjih cenah
DOM. ČEBIN,
trg. s premogom Ljubljana, Wilfova olica 1/11.
Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
Jo BrSJGP
Ljubljana 3396
Turjalki trg (Breg) t.
Istotam se izdelujejo vseh vrst Čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —   Trgovci popust!
Cene solidne l Postrežba točna!
CREPE
TRI KOT
je
zadnja novost
30 T
Oglejte si krasno izbiro pri tvrdki
H. X en d a-Ljubljana
i
arhitekt in mestni stavbenik Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Onckarskacesta, 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
75 T
premo
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski   premog   in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Prometni zavod za premog d. d,
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11,
Naslov:
Josip Pernui
obSastv. preizkušeni   mestni   tesarski mojster
Kranj
prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, Jezov, hii, vil Ser razna gospodarska poslopja, cerkvena ostrešja, stolpne strehe, ostrešja za industrijske stavbe v večjfh prostih razpetinah, balkone, vrtne i utice, verande In stopnice. 6250
iN ZIMO
se bode postreglo vsakemu pri nakupu manufaktur« nega in modnega blaga s popustom. —• Blago raznokar došlo. — Velika izbira pri tvrdki
6213
J o s, Snoj — Ljubljana
Prešernova ulica 3. Prešernova ulica 3.
biseite
danes, v nedeljo, o  dne 5 oktobra 1924
ki jo v svojih spodnjih in gorenjih prostorih prireja tvrdka 6260
A. ŠINKOVEC naši. K. SOSS
Mestni trg 19 - LJUBLJANA - Mestni trg 19
Razstava ie odprta nepretrgoma od 9. dap. do 8. zvečer
STARI RENOMIRANI 5764
prvorazredna sveža neomejena trafna roba.
Poedine „ETTI* specijalitete.
M. K. K&sy, Varaždin breg.
•i0^JV \ Gen. deoot firme Theod. Etti in W. ~~ Bergel, Wien. Pazite na ime „ETTI*
Ettisenf in „ETTI" specijalitete do-bljive povsod.  Depot v Ljubljani, Beogradu,  Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku, Splitu in Sarajevu.
Si+i»OM+*M»o»»foo»o»<
al ll zato taka Je po belo ker je
oprana
s —
□m.
60i6
Tovarna Viljem Brauns Celje
■ Velika izbira najnovejših modelov in filc klobukov _.
v modnem salonu
IDA SKOF - WANEK
naslednice
Ljubljana - - Pod Trančo 2  - - Ljubljana
Predelavanje in preoblikovanje damskih klobukov.
*r Točna postrežba! Priznano solidne cene!
ftoooocoBBBe»»BeaoooowoeJooBapoooQDaaaooeooaaoooooccooooooooooc ooa >ooooooo«o<otpoqpooi  ■ mm-*« v^mmv^^^g
Športne in društvene znake
emajlirane in brez emajla v vseh kovinah izdeljuje naj-
solidnejše in najcenejše Ljudevit GrJesbach, tvornica zlatne t srebrne robe, Zagreb, Martićeva ulica 23. 48 T
apaoioiotoaptoioaoioiiocosoi
0 _ . .
Prinašamo poznano v naj* večji izberi poslednja umotvore mode in nudimo pri najbolj izbranem okusu izključno robo najfinejše kvalitete v posrečeni izdelavi in zmernih cenah,
o
■
o
u
o
u
o
a
o
a
o
a
o
m
o o
m
o
u
o
o
H
0
bi
n
Ilustrovani Modni Journal pošljemo na zahtevo zastonj.
NaŠe skladišče obsega enormno izbero v vseh cenah-
JCostumov Comv letov ^laščev Sakko Oblek JCrit <53luz Dežnikov JClohukov etc.
Športnih in Usnjenih oblek
zaročila po meri
se izvršijo v lastnin, delavnicah Brezhibno po originalnih modelih ali po zadnjih tu in inozemskih Jour-nalih. Velika zaloga sukna in vseh potrebščin prvih
fabrikatov. S/to delih aus Schtvarz, Sraz
c
o
■
o
■
o
■
o
u
o
m
o o
■
o
■
o
■
o
■9'
o
B
o
■
o o
m
0
t—
o
■
o
JCerreng. 3
-Kresa Mm
CPf^FOB-ltREMA)
49 T
za čiščenje in
njegovanje obraza. Nepre-kosna po kakovosti. Odlikovana najvišjim imenom Nj.Veličanstva KraljiceMarije
Izdeluje kos-metični zavod
Henad Ranisav-iievič, kraljevi dvorni damski frizer,Beograd Kralja Milana broj 14
Glavni zastopnik za Slovenijo
Aleksander Gjud mL
Ljubljana
damski frizer
Kongresni trg 6
Lonček Din 50.
Lastnica  in  tisk  »Narodne tiskarje*.
2R
3963
GY