26 številka.
Ljubljana, v sredo I. februarja 1905.
XXXVIII. let«.
m
i
- :
1
DVENSKI
Itbaia TMk #»■ svečar, ii.m^i cedei.ie is pravnike, ter po pošti pr^emaa aa avstro-ogrsk* delala u m leto 16 K, aa pol lata 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, ta en mete« S K 80 k. Za LJubljano a pofiiUanlem na dem ta m *• 94 K, u pol leta 19 K, aa četrt let* S K, a» ea BSSSS* S K. Kdor bodi aam ponj, plača aa vse leto 92 K, aa pol leta 11 K, aa ietrt leta b K hO h, aa CL uie*ee 1 K 90 h. — Za tuje dSfSlS toliko V8Č, kolikor sna&a poštnina. — jg» aaraebe area istodobne vpoJiUatve naroeaine aa aa oaira. — Za oznanila aa plačajo od petereetopae petit-vrata po 12 h, it as a* oiaanilo tiaka enkrat, po 10 k, de ae dvakrat, ia po 8 h, če se tiaka trikrat ali večkrat. — Dopial »aj m tavalo framkovaa — Rokopiai ao aa vračajo. — Uredništvo ia upravnlatvo jo v Kaaflavih ulicah It b, hi aieer uredništvo v 1. naftatropja, apravniltvo pa v pritličja. — Upravniatra naj ao blag-ovoujo poaiUati naroeaine, reklamama,
eanaaila, t J. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št 85.
M
Slovenski Narod11 telefon it. 34.
Zaradi praznika izide prihodnji Mst v petek, 3. februarja 1905.
Idrijska mestna občina contra Anton Kristan
pa c kr. okrajno glavarstvo v Logatcu.
M d idrijsko občino na eni strani in bivšim vir listom g. Ant. Kri-tanom, kot zastopnikom občnega konsumnega društva t Iiriji, na drugi strani, je nastalo sporno vprašani«-; občina namreč ne si atra *e& Antona Kr stana krt vinlist* po § 17. obČ. reda, Ant. Kristan si l«8t>. to prav co, o. kr. okr. glavarstvo pa se j* p ustavilo na stran g Antona K-istsna.
K r utegne to sporno vprašanje lanimatt širšo javnoot, prit bčuiemo tadevn. kfckor se je dogodila. K >noem leta 1902. je vstopil v občinski odbor Bie-='a I»r'ie kct neiavoljeni odbornik v imsiu § 17. obč. reda tudi zaatop It k občnega koneuronega društva v Itnji in )e to pravico uživalo društvo do Badnjega čas«, ko se je županstvo mrs^ca gudna 1904 pri o. kr. davčnem uradu v Id r * j t prepričalo, da občnemu kon<«ornnema društvu ni bilo ta leto 1904 predpisane nikake pridobnine od podjetij in da tudi drugega davka nima društvo tol ko pri-d ptsaneg«, kohkor t"» %> hteva § 17 obč. reda aa Kranjsko. O tem se ie kmalu po Idriji govorno »n župan je to 'udi Kristana dne 23. deoembra 1904 o priliki opravka imenovanega v občinskem urada osebno povedal O tem je tudi pisal »N«pre|« v 1. lete š nji številki: »I a vedeli so, da je naša tadruga končala leto 1903. brei dobička in da ji bode najbrže Tet davek od pitan.« Na podlagi neovrioega dejstva, da občno konturo no društvo d na« veo aakonite podlage, da bi aiivalo pravico po J 17  nbČ. reda, ni
županstvo vabilo društvenega zastop nika k seji občinskega cdbora dne 20. prosinca lotos. Kristan je iivedel da se vrli seja, a ker ni dobil vabila, je poslal županstvu sledečo vi« g ■:
»Občno kon-umno društvo v I Iriji, 20 prosinca 1905. Slavnemu mestnemu županstvu v roke župana Jos. Sepetavca Loco. S t«-m se podpisani usoja povprašati slavno mestno županstvo sledeče: Cul sem da bode danes seja občinskega odbora. D bi nisem še povabila, in kakor sem čul da ga ne di b m. Vprašam: na podlagi katere določbe ees. kr okra)nega glavarstva kot pristojne davčne oblasti odrekate »Občnemu konsumnemu društvu« pravico do vinlnega glasu V 1 1903. smo ilačali lUOKdavka. Pridobnine nad 860 K V trn s u občinskega reda § 13 itd imajo pravico vsi oni do udeležbe v občini kot vinlistt, ki plačano It* 400 K pndoboine. Pričakuje t>-k'j#nj<*ga odgovora bele ž m: Z* »Oočno konsumno društvo v Idriji« Kr stan t. č. ravnatelj.«
Ni to vlogo, ki }e došla županstvu i b 2 uri popoldne, je županstvo sledeče odgovorilo:
»Spočt vano predstoiništvo* Občnega konsumnega   društva« v Iiriji 0 i nosno na vprašamo s dae 20 trn, z-k*j se odreka »Občnemu kont-um neiru društvu« prav ca  do virilnega z a-u v obe nsk*m odbvra, se sledeče peje snuje:  § 17 obč. reda aa Kranjsko določa, da imajo tisti občine), imajoči volilno pravico, kateri od svo je ga nepremičnega posestva, ki ga imaio v občim, plačujejo vsaj po 200 K, ali od obrta ali pridobitna, ki ga imajo ondukai, vaj po 400 K pra vegs, adaj postavljenega davka brea prikiad, smejo stopiti v odoorzard-bornike, četudi niso b li iifol)eni. Po besedilu tega  § imajo torej pravico stop ti v odbor kot neiavolieni rdbor r k  rn» obotnei. ki plačujejo do-
ločeno vsoto davka, ne pa tudi oni, ki so plačevali dotično davčno vsoto. K*kor se je namreč poiivedelo pri tukajšnjem o. kr. davčnem uradu
ni bilo »Občnemu konsumnemu dru itvu« v Idriji aa leto 1904 nikakriue pridobnine predpisane. Da pa je dru štvo v letu 1904. (v pismu najbrže pomotoma 19u3) plačalo 1100 kron davka m med tem vseeno pridobnine nt d 860 K |e mogoče, ker se v crni Slu § 5 zakona z dne 9 marca 1870 dri. zak. št 23 plačujejo davki, če se z*č*tk m noveg* davčnega leta (v tem slučaju leto 1904) še ni mogel davčni znesek stalno predpisati, po predpisu davka iz prejšnjega leta (1903.) toliko časa, dokler niso predpisani novi davčni postavki, katerim se izvršena vp'ačila vračunavsjo. Teko le tudi ce" kr. davčni urad v Idriji terjal pridobojnn v letu 1904. od •0 Čaega konsumnega druš>v*« na podlagi predpisa iz leta 1903., do»ler ni dobil obvestila od c. kr. okrajnega glavarstva kot davčne obasti v Logatcu, da e ni za leto 1904 predpisalo druHvu nikake pridobnine. N« račun tega davka v letu 1904. vplačani zneski se torej ne smatrajo kot plačila pridobnine, ampak kot prepla-čila tega davka. las tem je popolnoma opravičeno poatrptnje žu panatva, d« ne priznava vtč spoštovanemu »ODČnemu konsumnemu društvu« prav od v smislu § 17. obč reda pošiljati svoj'g« zastopnika v občinski odbor m* sta I (rije. Mestno i u panstvo v lin j, dne 20. jan. 1905. Josip Sepetavee, župan.«
Ta odgovrr se je vroeil g. Kri stanu ob polu 0 uri avečer. Malo pred sej<» pa je pričel Kristan v mestno pisarno ter sabteval akt od ees. kr. davčnega urada, katerega se mu pa aeveda ni moulo predložiti, ker se je osebno o predpsu davka informovalo. Ko je prišel žopan, je Kris an Se rd
tega zahteval pojasnila ter v dokaz predložil pobotn ee o vplačanem davi u Ko ee mu je odjavilo, da se mu ver jame, da se je toliko davka plačalo, da pa naj pokaže plačilni nalog o predpisu davka, ni mogel kaj odgovoriti, pač pa se zopet skliceval na pobotnice. Ker je županstvo odločno vztrajalo pri svojem stališču, ni pre-ostajalo Kristanu diugega, kakor da je odšel in seji pneoatvoval ea gate nji. S-ja se je izvršila brez nje«ra in občinski cdb r ni o tej zadevi razpravlja), ker Kristan tudi ni apeliral nanj.
Drugi dan, v soboto 21. jan., je vložil Kristan pritožbo na c kr. okr. giavarttro v Logatcu. To je poslalo županstvu sledeči cdlok:
Š; 1087. Logatec, 23. jan. 1905. Mastnemu županstvu v Iiriji. I: neke dotične vloge »Občnega konsumnega dru£t?a« v Iiriji se je c, kr. okrajno glavarstvo prepričalo, da se je zastopniku tega društva ket viriliatu na kratko, t. j. brez vsakega pismenega pritožbi podvrženega obvestila — zabranilo nadaljnje udeleževanje pri sejah lameš nje-a občinskega oibora. Oiede na § 94 obč. reda za Kranjsko je dcl*.-m st tega o. kr. okrajnega glavarstva skrbeti, da se občine ravnajo po ob-stnjtč h zakonih K *r je rečeno postopanje mestnega žup«nstva po zakonih popolnema neutemeljeno, torej nesaLonito, se s t?m razvel;avlja a ukazom, da je zastopnika odborni-ikega virilista, ki je dozdaj užival bres oporekanja viri no pravico po { 17 obČ. reda, tudi že saoaprej pripuščati k sejam tamošnjega občinskega odbora, toliko časa, da se o stvari meritorno ne razsodi, ali dosedanjemu virilistu virilna pravica gre ali ne. Z per ta ukaz gre mestni občini pravica pritožbe do o. kr. deželne vlade v Ljubljani Pritožbo bi bilo vlož ti pri tem e. kr. okrajnem
glavarstvu v 14 dneh po dnevu vročitve, ali pritožba bi iz javnh otirov, posebno glede na § 66 im. zakona ne imela odložne moči. G. kr. okrajni glavar Kremerš^k 1. r«
8 prep'8' m te odločbe je bil g. Kristan obveščen o rešitvi pritoŽDe. Mestno županstvo je to rešitev prejelo 25 janu*rja ter si takoi izposlo* valo od e. kr davčnega urada potrdile o predp su davka »ObAnf nr u kc na dru-3tvu« v I iriji v letu 1904. ter proti postopanju o. kr. okrajnega glavarstva predložilo priti žbo na c. kr. deželno vlado v L ubijani
Za danes prit bčujemo vsebino zadeve brez vsakega komentarja, prihod n ič pa si vso zbd-vo natančneje Ogledamo, soaebno kuriozno postopanje logaškega okrajnega glavarstva.
?ojna na Daljnem Vztofeu.
Kuropatkinovo poročilo
General Kupopatisn j» poalal to-le poročilo: 28. t. m. ob 7 uri zvečer so Japonci na obeh straneh železniške proge zoptt pričeli z ofenzive, a so b li že čez eno uro prisiljeni, se zofet umakniti Na naši strani je b lo ranjen h 85 mol, obiti pa so bili trije.
Istočasno je sovražnik prodiral po maodar nski cesti preti S*ndtozi; toda tudi tukaj so Jajonoi m* rali prenehati z if.-nzivo. Zvečer ob 1 ,6 uri smo se cdločiii za napad na San tajce in Labataj, vzbedno od Sandepa; najprvo je jela naša artiljerija ot stre 1 je vati japonske pozicije, na to smo prešli k naskoku in popolnoma osvojili Santa j c e. Z.i zeli amo tudi večji del vasi Labataj. Naši vojaki ao se borili izborno. Naše izgube so bile ne* znatne. Ob mraku so se naši oddelki, ko so izvršili dano jim nalogo, zopet umaknili v ču*ndi in niso več dalje zasledovali Japoncev.
LISTEK.
fflenkovo olje.
Raanlčna dogodba.
Spisal K.
Slevensko ljudstvo ima že od nekdaj eelo vrsto svetnikov in svetnic boi-jib, katere kliče zanpno na pomoč v ■rojih stiskah in nadlogah. Vsak ima ivoj poseben, natančno določen delokrog. Tako n. pr. varuje sv. Štefan konje, sv. Anton pnščavnik prešiče, ir. Polona zobe, sv. Anton Padovanski kaklaDJa zarjavelim devicam žeDioe, sv. Barbara in sv. Jožef spremljata v večnost umirajoče, ki potem prenočujejo prvo nofc v gostoljabni hiši sv. Jere, m sv. Lucija je pomočnica za oči. Vse te priznane dobrotnike in zaSčitoike »loTcstra pa prekaša in nadkriljuje s ttjjo mnogo8tranostjo Marija pomočnica 1 Brezij. Cerkvene stene te sloveče bo-Ijepoti ao kar pokrite z najrazličnejšimi kitami, berglami, palicami, tablicami, lrcbi in dragimi takimi ^zahvalami" v d°kaz mnogoštevilnih čudežnih ozdravljenj.
Med to „šaro" me je najbolj za-■'toala majhna tablica z velikimi pla-*irsi — lesenimi očmi, pod katerimi J^peredaje Urša F. iz Š., da je bila Popolnoma oslepela, a Marija z Brezij
ji jc znova čudežnim potom prižgala loč oči. Ker poznam Uršo F. še izza mladih let, botel sem se osebne pre pričati, koliko je resnice na tem. No, kmalu se mi je ponudila agodna prilika.
Lansko leto jc več dni zapored deževalo; končno se je zlilo in zjasnilo. Sedeli smo v prijazni gostilni tam pod Gorjanci. Vesela družba nas je bila in pili smo imenitni prisini dolenjski cviček. Stregla nam je brbka sedemnajstletna domaČa hčerka Pepca, ki ima tako neznansko lepi jamici v svojih mehkih, rožnih licih. Ko so se nam bili jeziki že malo razvozlali, poslali smo pe Urško; pa ni hotela priti. Šele ko smo ji sporočili, da imamo važnih novic o njeni ljubljanski sestri, se je vdala in prišla.
— Dober večer, pozdravila nas je prestopivši hišni prag.
= Bog ga daj, UrČka} odgovo rimo ji enoglasno. Nate, pijte 1
— Na dobro zdravje; in pritisnila je svoji od mraza zaplaveli ustni na rob kozarca. Pila je malo in bila je v vidni zadregi. Obotavljajo se prisede.
= Tako ste se branili sem priti, kakor bi Šli v mesnico, pozdražim jo Šal,ivo.
— Saj me ni treba vikati, — se je branila —, kar Urša mi recite, saj se poznamo . . . O, kaj ae veste, da
je toliko dela ' Vsa ajda nam še stoji in se kar siplje. Pomislite celih štirinajst dni je deževalo, ničesar nismo spravili pod streho. V razborih stoji voda čez členke in Krka je vse poplavila. Bog se nas usmili t . . .
= E, hado je hado, pritrdim so-čntno, pa precej krenem na pravo pot. Sporočiti vam moram Zefkine pozdrave. O, ta naša Urška, mi je rekla, koliko je morala trpeti, reviea f Bila je popolnoma slepa, pa je zopet izpregledala. Čudež se je zgodil na njej
— O, čudež, Čudež, je pritrdila odločno.
= Torej je vendarle res?
— Res, res, kaj menite! Pred leti, tega bo nemara osem ali devet let — sem imela vročinsko bolezen in takrat mi je prišlo na levo oko nekaj sivega kakor megla ; vse sem videla le napol. Začelo me je skrbeti in šla sem k doktorja D. v Novo mesto. Zdravnik mi je zapisal nekaj zdravil, katera sem dobila v lekarni, niso bila predraga, toda rabila jih nisem, saj bi mi itak nič ne pomagala. . .
= Mogoče pa, kdo ve, pripomnim dvomeče.
— E, bežite, bežite, brez božje volje se nič ne zgodi. Če je človek slep, je slep, ne pomaga nobeno zdravilo L .. Oko pa je bilo od dne do dne slabše. Tista meglica se je začela razpredati
tudi na desnem očesu in postajala je čedalje bolj gosta in neprodirna. Vedela sem, da je vsaka človeška pomoč zaman. To je bilo strašno 1 In nazadnie se je moja bolezen tako shajšala, da sem komaj še tavala okrog. Mrena mi je bila prerasla oči. V tej stiski se zatečem k Mariji in jo goreče prosim, naj mi da zopet ljubo zdravje.
Neko popoldoe me pride obiskat sestra, ki je omožena v B. pa mi prinese menkovega olja; ž njim je bila odpravila mreno svojemu volu. Naj bo, kar hoče, si mislim, in se namažem s menkovim oljem po očeh. Kakor žerjavica me je žgalo in peklo, vso noč nisem nič spala. Šele proti jutru malo zadremljem. Ko se prebudim, se mi loči mrena z oči kakor kožica iz j&jčje Inpinc. Bila sem zdrava, čadež, velik čudež se je bil zgodil z menoj t = Kaj pa jc to, menkovo olje. vprašam radovedno?
— Meufck je neka riba. Nevem pa, kako se olje pripravlja iz njega, da ima tako Čudovito moč, vsaj meni je pomagalo in sestrinemu vola tadi.
= Zakaj pa potem pravite, da se je čudež zgodil, Če vam je pomagalo menkovo olje.?
— Saj se je zgodil; kdo pravi, da se ni zgodil, Čudež?! Brez Marijine pomoči bi mi tadi menkovo olje ne pomagalo. Uršo je pograbila sveta jeza
nad tolikim predrzn;m dvomom, ki sa je bil pojavil v mojem srcu. O, saj vem, dandanes noče nihče verjeti in verovati  čudežem,  je zastokala milo.
= To je bila res posebna milost, Urška, da ste zopet izpregledali. Kdaj ste pa dali napraviti „zahvalo" Mariji na Brezjah ? vprašam, da bi napeljal govorico vsaj deloma na drago snov.
— Kaj, tudi to veste? Začudila se jc Urša. Letos spomladi.
■as Zakaj pa ne precej takrat, ko ste ozdraveli, pred osmimi leti?
— Mm, takrat nisem mislila na to. Letos pa so mi „gospod* dejali, da bi bilo lepo, če dam napraviti tablo, ter se tako izkažem hvaležno za Marijino pomoč. Res me je nekaj stalo, pa nič ne de, za Marijino Čast mora Človek tadi kaj storiti.
— Seveda mora, pritrdimo vsi. No, pijte še enkrat, Urška!
— Na zdravje vsem! . . . Vstala je in rekla: nPozno je že, moram iti živino opravljat. Pozdravita Zelko, če jo boste videli. Pa zbogom."
= Zbogom Urška ;  srečno !
In odšla je v svojih blatnih Škor-njib, prepričana, da seje čudež zgodil a njenimi očmi . . .
Trčili smo in napili Čudežem, ki se tako dogajajo! . . .
27 m. m. so Japonci napadli eno izmed naših kolon; vnel se je ljut boj, ?:~ir p^sled ca je bila, da ai se Japonci begu enako umaknili. N«ii veji so zasledovali sovrainika proti jugu in ga pregnali ia vseh vasi, ki ee nahajajo v bližini redute.
Poročilo generala Crippen-berga
General Grippenberfr, o katerem so angleški listi že toiikokrat vedeli povedati, da je poražen, poroda:
Oddelki 2 mandžursiie armade 80 25. m. m. napadli levo japonsko krilo in osvojili utrjene vasi Hud ziguce, Ćitajce, Namimaj, K a j I a t o i a in Kuajantan. O > 11. uri ponoči smo po ljutim bo u osvojili tuii K a j g a t a j. 28 m m. smo zasedli S a n t a j o o in L * ba-taj, nismo pa m- gli osvojiti S>nde-pav, ker ao J*ponci dobili p* m 6 in 80 pričeli z ofenzivo na celi fronti med Kajgutsjem in S*ndepavom. B >j je trajal dva dni. Vsi sovražnikovi napadi so bili vsled junaštva naše armade, ki je ■ višeno nadvsakopohvaln, odbiti. Generala Miščenfco in Kon-dratovič sta lahko ranjena.
Nasprotujoče si vesti.
Iz Londona se brcojavij* : K >re spondent R?uter|evega urada p>rofta iz Okujevega taborišča z dne 29 m m.: Ko so Japonci potisnili Ruse preko reke Hun, so jeli znova ljuto obstreljevati ruske pozicije. Rusi bo na japonski ogeni le malo odgovarjali J«ponoi skušajo sedaj objeti rusko drsno krilo.
Interesantno je, da Kuropatkin ničesar ne ve, da bi bih Japonci vrgli njegovo armado preko reke Han in sicer že 23. m. m.
V nedeljo 29. m m. poroča n m-reč samo to-U: Japonske izgube so zelo velike. Po dosedaj ni do*lib poročilih so naši voji ujeli več n<-go 300 Japoncev. Včeraj smo i?gubili ob fronti svojih pozicij pet čaatnikov in 50 mož.
V ponedeljek pa poroča Kuropatkin: Nši voji na desnem fer iu drie v zadnjih boj h os»oj*-no vasi. Japonci so dvakrat poskusih, se zopet polastiti vasi Ba|tajoe, a so bili vselej odbiti.
Petrogradska brzojavna &g*n-tura pa poroča iz S h^duna: J p n aki napad na Landun/^u je b ' odbit. Ruske izgube v č*sa o* 25 Ho 28. m. m. znašajo okoli 10000 J -pinske izgube pa so veliko večje.
Japonsko poslaništvo pa priob-Čuje Ojiroov^ poročilo z dne 31 januarja, ki zatr u e, da so Ru-*i t d 25. decembra naprej pustili na b iji. šču pri Litajentenu, Cenčielpavu in HejkuUju okoli 1200 mrtv-cev.
Vesti vojnih poročevalcev z bojišča
Pcsebni dopisnik »Novega Vremena« Tiburno br*0|avlia  iz Muk-
dena: 25 januarja amo pričeli na desnem krilu a ofenzivo, ki Je imela popoln uspeh J*ponoi ao bil poti sne ni a pred nun pozicij, naši voji s» zasedli vas, ki ao jo preie imeh v rokah Jhponc , in se pomaknili 5 vrat proti jugu
Tt$ poaioiie ste branili dve japonski rt-zervni brigadi. Na naši -trat i m bilo ranjenih okoli 1000 mož 26 januaria se je vnel boj tudi v centru. Jap »nci s » skušali osvojiti Put lovski grič in dru,re naše pozi-ci|f, * to biii na celi črti odbiti 27 j^iuna se je boj nadaljeval na «e'i fronti razen na le«em krilu. Ve* dan so grmeli topovi, da »e j« tresla zeml|a Zdi se, kakor da bi bil to z^čftek b tke, kakoršne že ne pozna zgodt vina.
Na obeh stran* h je koncentriranih   okoli   it* i I i i o n vojakov in več nego 2500 topov. Opera oije   na   desnem   krilu   so se razvile po naši inicijativi.
Toplo vrnili • se jO spremenilo v bud mraz in neprestano piše mrzel, nam ugoden s«»er.
Armad« se nahaja v najboljšem p< ložtju. Ima toplo obleko in obuvalo m d^bro gorko hrano; ča|a slad-kor|a in kr<>mpir|a je v izub 1|U.
Armada hrepeni po zmagi in veruie na u-»p*-b, ki uli ne izostane D bro je le, da s daj vsi potnajo sovražnikove prs*bn st ; ničrsar se Vfč ne aklene brez temeljitega pre-vdarka Zdi se, da je nastopil na bojišču že zaželjeni pre obrat nam v prilog. General Mi*čenk i je zaplenil na desnem krHu vel k if»p<n-ai transport.
D 'p srk R uterj<-v*-ga urada pa javi * : 27 januarja so Ruai močno o d -1 el| - v li jap rsko levu krilo, kjer so se že tudi nahajali oddelki Nogi-jeve vo.ske.
Ritk- napad je bi) osredotrčen na točko d» s t vst zapadno od železniške postaje Š-»h<"».
Japonci so se umaknili is dveh vasi, ki so jih na to zasedli Rusi.
28. »nu'arja se jo boj nadaljeval in kaaor trde poročila, so se Japonci zopet bolj umaknili proti jugu. Ruska konjenica seje sedaj pomaknila 17 kilometrov dalje proti jugu.
Japonske priprave za napad na Vladivostok.
»N«-w Y >rk Heraldu« s« javlja iz S uia, da se nf-h*ja 20000 J p ncev s pr;mern'm število aruhe-ri|e ra potu v severno K irejo. Z*-trjuie s*, da je ta vojska namenjena za Vladivostuk.
Sodi se. da se vname bij med Ru*i in Jtponci v bližini Hunbenga.
Iz  G nznna   je   dcsla   vest, da pričakuje o  v   Vladivostoku   na sko-ra šnji japoneki n?pad in da se vsUd t ga zbira   silna  ru^ka vojska s ste v Ino artilif»riio  pri Sunčino.
Vojn« in delavska stavka.
Ra»»ki generalni itab je dobil iz Pariza to le poročilo:
sLondoaki dopisniki tukajšnjih listov aatrju ejo, da ao nemire in stavko v pomorskih zavodih v Petro gradu, Libavi in Sebastopolu, kakor tudi štrajk v premogokopih na Vestfalskem, kjer stavka okoli 200000 premogarjev, provsro čili angleško japonski provokaterji, da bi a tem preprečili, da bi ne m iglo odpluti 3 brodovje is L'bave in črnomorsko ladjevje iz Sebasto-pola. Za to agitac jo ao izdane ogromne vsot- Povejte ruskemu narodu resnico! Zbog tega 80 vse sim pat'je Francije na strani svoje zaveznice Rusije!«
K temu dostavljajo pariški listi, da ao nemiri v itmji bres dvoma delo Japoncev, a ne delo božje pre« vidn< ati, kakor zatrjuje maršal O,ama v svoii prokUmioiji.
aRu^ki Liatok« niše z ozirom na to vest: a Ako upoštevamo, da je car Nikolaj iz svoje blagajne dal za odpravo 3. in 4. brodovja na Daljni Vztok 150 milijonov rubljev in da je bilo drtinitivno določeno, da odpluje 3. brodovje koncem januarja ali začetkoma februarja na Daljni Vztok, ako dalje uvažujemo, da Rastja ne jen- 1 h premoga za to brodovje od Anglije, zaveznice Japonije, marveč iz nemškib pemogokopov in da je štrajk v t-h vesifalskih rudni kih butnil istočasno s stavkami v pomorskih zavodih v Petrogradu in Libavi, potem pač m r*mi pnzaati, da obstoji med temi fakti neka zveza in da londonska poročila »Kelto-latinake brz javne agenture« niso bres vsake podlage «
Zasežen parnik,
It Tokija se j-vhs, da ja japonsko br dove pri otoku J- ?o te dni zaseglo angleški parn<k »Wejefield«, ki je imel na kro^u vojno kontre-bando in je bil namenjen v Vladivostok.
Ruske vojne ladje naročene na Angleškem
Po poročilih iz Glasgova je ruaka vhda baje naročila na Angleškem dve veliki oklopnici, katerih zgradba bo trajali dve leti.
Mednarodno razsodišče v Parizu.
V ponedeljek je hullska komisija zaslišala lastnika parnika aCostello«, ki je izpovedal, da je v krit čni noči videl med ribiškimi čelni neko črno ladjo, ki jo je smatral ca torpedovko. Osem dni kasneje se mu je pove-d io, da je bla dotična ladja misi-oi.ski parnik ».Vplia*.
Ribič Green je pričal, da je videl nnfd kanonado pluti med ribiškimi čolni neko to r p e d o v k o, ki je nato izginila.
Gospa Angela.
(Dalje.)
Angeline besede so zadevale Iva kakor udarci z bičem. Vsa bolest, vsa poniževanja, kar jih je Angela doživela, vse je prišlo zdaj na dan. Angela je natanko naštela vsako najmanjše po nižaoje ter Iva tako sapo zaprla, da je nemo zrl vanjo kakor na popolnoma tuje bitje.
„Žalil si me iu tiraniziral si me, kakor je pač velela gospa Karolina. Kadar si prišel od te krepostne gospe Karoline, vselej si me maltretirat z vsakovrstnimi ukazi, prepovedmi in z dolgimi pridigami. Če me je krepostna gospa Karolina zavidala za briljantne ■bane, že si mi očital, da izgledam kakor obogatela natakarica. Danes ji ni bila prav moja obleka, in jutri ji ni bil prav moj klobuk. In ti Bi z vso svojo avtoriteto pritiskal name, naj se oblačim ne tako kakor meni ugaja, aego tako, kakor ugaja gospe Karolini. Sovražila je moje prijateljice in ti si mi branil občevati ž njimi. Zavidala me je, da vsi mladi ljudje radi z menoj plešejo, medtem, ko ni nihče pogledal gospe Karoline, naj je Se tako zavijala oči, ia ti si moje plesalce preganjal,
kakor da so tvoji največji sovražniki. Pregnal si iz hiše vse moje najboljše prijateljice in prijatelje, ker je to zahtevala gospa Karolina in namesto njih v ačis v biio ljudi, ki vohunijo okrog mene, zalezujejo vsak moj korak in o vsaki najmanjši stvari poročajo krepostni in visoko spoštovani gospe Karolini. Na letovišča moram hoditi tja, kamor ona ukaže, v gledališče tedaj, kadar ona dovoli. Meni je tega dovelj. Zdaj bo tega konec, na vsak način konec in sicer za vedno.u
Trepetaje je stal Iro Grebin pred svojo ženo. Kar nič več ni bil podoben obtožitelju, ki je velel ,na kolena', nego prej skromnemu grešniku, čigar hudobije so prišle nenadoma na dan in ki zdaj boječe pričakuje sodbe.
„Nehaj, Angela, nehaj", je mrmral Ivo Grebin in pristopil bližje svoji ženi, kakor bi jo hotel pomiriti.
Angela pa ni mislila nehati. Oči so ji žarele, in lica njena so bila razgreta.
r Nehala bom, kadar bom pri kraju", je rekla in začela hoditi po sobi. „Ti ne veš, kolikokrat sem se jokala jeze in ljubosumnosti. Ti si mislil, da sem igrača in se nisi zmenil zame. Kaj nisi slutil, da pride dan, ke mi bo tega
preveč. Jaz te nisem iskala, jaz sem ti verjela, da me ljubiš in sem te vzela. Zakaj me nisi pustil tam, kjer sem bila? Kohkrat sem mislila pisati očetu: ,0če, vzemi me k sebi, reši me tega Človeka, ki je pred Bogom in pred ljudmi moj mož, ki pa me vara iu žali in ponižuje/ Tisočkrat sem to nameravala, a vedno sem ta namen zopet opustila, ne zaradi sebe, nego iz ozirov do očeta in tudi do tebe. Danes si ti izpregovoril ia prav je bilo. Ti si deležen popolne svobode — tudi jaz hočem biti svobodna !"
„Nikar ne pozabi, da nosiš moje
ime."
Ponosno je Angela dvignila glavo, tako energično, da se je odpela kita njenih bujnih plavih las. Popravljajo frizuro, je rekla poČaai kakor bi hotela vsako besedo debelo podčrtati :
Jaz nisem nikdar niti za trenutek pozabila, da nosim tvoje ime. Iz spo štovanja do tega imena sem ostala pri tebi, sem molčala in trpela. Nikdar nisem pozabila, da sem tvoja žena in tega tudi nikdar ne pozabim. Svoboda, ki si jo hočem priboriti zdajle in ki se ji za ves svet ne odpovem, te je svoboda mojih čuvstev in mojega srca. Ali mi verjameš? Ne? Pa pasti, saj je vse-
Drzavni zbor.
D u naj, 31 januarja. Poal. Rizzi je predlagal, naj ae sklene zakon, a katerim se omeji iidelovanje umetnega iu napol vin s. — Posl. Sohreiner je interpeliral za zviianje plačevadnilkim učiteljem. — Posl. dr. Žitnik je interpeliral aaradi jezikovnih raz mer na u t r a k v i s t i č n i h šolah v slovenskih delih Koroške.
— Posl. vitez Vukovi ć je interpeliral za vsakojako uporabo avtinom nega bolgarskega  carinskega tarfa s oiirom   na to,  da trgovinska po godba z Bolgarijo poteče 13. marca t. 1. — Potem je prišel na vrsto snani nujni predlog Vsenemoev zaradi kaplana Petrana.  — Predlog je ute in -i j * val posl. Berger, ki je opisal, v kako sumljivem poloiaju so našli mrtvega Petrana v duhovski kaznilnici v Mitterbergu.   U i je ves opraskan,   napol  slečen  in  raztrgan, a vendar ga ni nobena komisija pregledala, niti preoblekli ga niso. Da hovnik Petran je pričel v kaznilnico poglavitno zaradi tega,  ker ao mu bila znana zelo delikatna razmerja škofa Doppelbaura z raso mi linškimi damami.   Nadalje je opisoval, kako kruto ae postopa z duhovniki v m->-novani kaznilnici. Neki duhovnik je tam  že  27 let;  mnogo  zaprtih je zblaznelo, drugi bo umrli nenadne smrti. Givornik je nastopil proti pre moči klerikalizma ter opozarja), da član  duhovništva  skoraj ni koli ne prestoji kazni, akoga obsodijo državne oblasti. Tako je  bil  m ki  duhovnik  kot urednik »Neue  Warte«   zaradi obrekovanja in žaljenja na časti ob sojen v enomesečno ječo. Sfcof Do p pelbauer  pa   mu  je  poslal sveto podobico z nap som:   »Sladko je zaradi   Jeiusa    trpeti pre ganjanja.«   Is   pisarne p-estoio-nafrl dnikove je dobil isti duhovnik priznalno p>smo,  v  katerem se mu izreka za patriotično  postopanje za hvala.   Kaj čuda, da se mu je tuli kazen spremenita v globo, ki so jo dru/i zanj plačali. (Primerjal LamLO
— Bonaventura — Dana)!) — Za ministrom dr. K le i no m je govoril posl. Schuhmeier. Med njegovim govorom je galerija vihamo pritrjevala. — Nu(nost je bila odklonjena ter pride predlog v navadno razpravo. — Potem se je nadal)evala debata o predle gu giede podpor vsled ujm prizadetemu prebivalstvu Govorila sta generalna govornika Gniewosz in Prašek, nakar se je začela podrt bn* r.iz prava. Govoril je tudi posl. Pfeifer, ki je opoi r al na t ?o, ki bude prizadeva Kranjsko, kjer gozdovi izginjajo ter bi bile nu no potrebne gozdarske odredbe. Ztbteval je, naj bi zavarovanja proti požarom pre* vzela d«-žela ali država, češ, da bi bilo potem zavarovanje cenejše. — Za generalna govornika k § 1. sta se a'oi'1« pt-dane* F ras I   n Ž čkar.
eno, resnično je vendar vse, kar sem ti povedala."
Angela jc sedla k oknu, naslonila glavo ob šipo in zrla na cesto. Ivo jo je malce ogledoval in po glavi so mu rojile vsakovrstne misli. Verjel je, da je Angela govorila čisto iu golo resnico.
„Povej, Angela, kaki so tvoji nameni za slučaj, Če bi jaz privolil, da ostane ta razpor med nama in se prikrije svetu.*
„V tem slučaju ostaneva lahko prijatelja. Jaz bi molčala, kakor sem že molčala do sedaj, ali le s pogojem, da mi priznaš popolno svobodo. Ali hočeš?"
Angela je ponudila Ivu roko iu ta jo je bitro prijel in jo stisnil.
„Prav", je rekel, „zakaj jaz ti zaupam."
In iznova je začel Ivo Grebin zatrjevati, da se med njim in med gospo Karolino ni zgodilo nikdar nič nedopustnega. Sedel je poleg Angele in sam sebe obtoževal, da je ni razumel, da je ni poznal. Primaknil je svoj stoleo k nji, položil roko okrog njenega pasa ter se s svojimi ustmi približeval Angelinim ustnam. Hipoma je Angela vstala ia rekla hladno ia mirne »Ne/ (Paljspciag
nakar as je debata prekinila. — nistrski predsednik baron Oauti« je predlolil zakonski načrt, s ka rim se spremeni in dopolni o b r t r, red. Končno se je sklenilo, da s* lutrčoji seji rešijo vse imunitetne deve
Trgovinske pogodbe.
Dunaj, 31. januarja. Ctrinifcj odsek je imel nocoj zaupno sejo Q vplivu, ki ga bodo imele ogrske t0. litve na naše goapodarsko rasmprji
B e r o 1 i n . 31. januarja. P »i pr«<j. sedatvnm   grr f*   P o s a d t w <* k ■ |e  zvezni   svet  v svoji  sep spre^j vst-h sedem trgovinskih pogodeb. ^ S'C alni  demokratje  p« te napor dujejo, da bodo v državnem sbo glasovali  proti  novi trgovinaki po. godbi.
Volitve na Ogrskem.
Budapeita, 31 januaria Tr^. vinski minister Hieronjr ni i-danea v Seatz S.besu izvoljen z . po. slanca.
Budapešta, 31. januaria. Kralj baje ni hotel spreieti grofa Kf»u Hedervarvia.   Tuli v klubu hb ralne   s ranke   so  se   včerai  al A% zelo ostre besede proti gr< fu Kbo^on Dolže  ga.   da je  zapeljal liberal^ stranko v srdanii nevarni poloi*j.
Budapešta, 31 januarja. Lit se bavijo z mislijo,  da  ae ogr-ko hrvaška n*g>dba  lahko popo'nom razpusti,   da   se Hrvaška   loči c Ogrske ter se priklopi Avstr-ji hrvaških  poslano h  se sodi, da n bodo hodili brezpogojno z liberalno stranko, temuč z vsakokratnim n- a. strsk m predsednikom.
Budapešta, 31. januarja Di> nes se je vršila ministrska konfo renoa, v kateri je gr«fTiszas :n tovarišem predložil spomenici, ki jo izr či jutri vladarju v avdijenc. Spo« menioa se je odobrila, potem se j podpisala formalna prošnj sa demisijo.
Budapešta,   31 januarja M školcu je zmagal Kosauthovec B zon v proti gr< fu T i* s i.
Budapešta, 31  januarja. L beralna stranka bo  v novi zborni tvorila oprz cijo ter prepu*ti*a K M«S thovi stranki sestav ti rrinistrstv I
Nemiri na Ruskem. f
Bero lin, 31. januarja. Mal^in, Gorki, ki je zaprt v Peterpavlovi trd j ^ , je bil včeraj prvič zaslišan. Obdclžei je, da je sestavil proklamacijo zopS ruske častnike ter sploh imel veki delež pri zadnjih nemirih. — Pop Ga p on se je obnl ter spreminja svoji bivališče po večkrat na dan, da ga K zapro. Do včeraj so v Petrogradu zaprL 3200 oseb.
Krakov, 31. januarja. Nad Var šavo je proglašeno obsedno stanje. Oni na ulicah se nadaljujejo in umori si množe. Grozovit prizor je bil v nedelji v Ulodnih ulicah. Delavci so astanl voz s kruhom. Kozaki so prihiteli, <li sestradane prepode. Razvil se je dirj boj. Kozaki in orožniki so pobili dfli delavca, neko Ženo in neko lOletofl deklico. Neka dama je gledala p rini z balkona svoje hiše. Šla je po rcvolfl ter ustrelila med moreče vojake. Tako sta stekla dva orožnika v bilo teri kopiti svojih pušek pobila damo. Nj* krik je opozoril množico, ki je vsa beJSl Čakala na oba orožnika, da sta se vrnili iz hiše, plauila po njih ter ju v pri vem pomenu besede na kosce razstreli
Berolin, 31. januarja. Car '< sprejel včeraj generala Fullona td mu ponudil mesto gubernatorja v Vtf šavi. Fullon jc ponudbo sprejel.
Pariz, 31. januarja. Konznlara uradnik, ki je bil v Varšavi raojeu, » angleški podkonznl, temuč neki koJ zularni poduradnik, ki je dobil praak* ker je slučajno zašel med izgrednike.
Berolin 31. januarja. V Rigi i( bilo včeraj kakih 00 oseb (?) ustreljen^
Petrograd, 31. januarja. 1 Petrogradu in Moskvi so razneri skoraj popolnoma normalne. Tudi Libavi in Sara tovu se v tovara in podjetjih redno dela.
London, 31. januarja. V H1 tu m u je nekdo is množice nitft kneza Jourielija (?), visokega p* oijskega uradnika. Morileo je ušel.
fjBSjr Dalj* v pr»ilo<!i. -pg
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 26, dn6 1, februarja 1905
V Sebastopolu je položaj Še vedno selo resen. Vsled punta mornariČnega vojaštva jc nad tisoč (?) vojakov zaprtih.
Pariz, 31. januarja. Proti Kremln se je poskušal izvesti atentat z dinamitom. Množica je hotela Kremel naskočiti, ko je ravno odšel veliki knez Sergij v palačo. Vojaki so s sabljami ljudi prepodili ter ranili 50 oseb.
Krakov, 31. januarja. „Nova reforma" poroča, da so v Carskem selu prijeli tri osebe, ki so hotele izvršiti atentat na carsko rodbino. Pri njih so našli proklamacije ruske tajne revo-lucijske organizacije.
Dunaj, 31. januarja. Akcija, ki so jo pričela društva nemških časni karjev in razna uredništva na rešitev Maksima Gorkega, je hvalevredna, ker je videti nesebična, izvirajoča le iz simpatij za prosveto in kulturo. Take korake je dosedaj storila „Zveza avstrijskih Časnikarjev", društvo „Con-cordia" v Gradcu i. dr.
Budapešta, 31. januarja. Pisateljski klub Othon sklene jutri pod predsedst^ om Člana magnatne zbornice Rakoezva izjavo simpatij Maksimu Gorkemu.
Dopisi.
Iz Dolenjega Logatca. Sicer bi čiotrk misul, da je družabno Življenje v Dolenjem Logatcu popol noma zamrznilo, ker ni čuti nobenega glasu v nobenem slovenskem časopisu A temu ni tako! Napredujemo in gibljemo se vsestransko, tako na družabnem, kakor tudi g spodar-skem polju. Id to tako, da je veselje. Samo to napako imamo, da ne obešamo vsega na ta »veTki zvon«. D j-lenji Logatec se more ponašati s prav dobro izvežbanim tamburaškim društvom, kateremu na čelu je neumorno delavni g A. Dolenc, že-Ipzniški mojster v Dolenjem Logatcu Ko je imelo to društvo 18 decembra pretečenega leta svoj rtdni občni zbor, smo posneli iz tajnikovega po ročila, da stoji društvo na prav trdnih negah, in da ne m is t še eči k večnemu počittu temveč ckrepiti se hoče še bolj in v dokaz svojega krepkega življenja je sklenil občni zbcr prirejati po letu ^s^ko nedeljo cb lepem vremenu javne kotcerte v raz^t-^elje*an}e v mnogobrojnem ste-v lu tu se nahaiajcčim tu>cem. — Kakor aitaočai kronisti moramo z% biležiti tud; to, da nam je društvo priredilo pr&v zabaven S.lv^etrov v«--čer in da priredi isto društvo tudi svojo posebno veat-1 c*» dne 12 svečana pri g. HUdmku - Brod. — DružO društvo v Dolenjem Logatcu, kate . * tudi ne moremo prezreti —-je bralno društvo k» ie nbhajaio 12. t m. svnj 26 letni občni 2* r Ć-ravno ni et vjIu ći«r;ov tO , da bi se  ne  mcgio  napisati s
ernm   številom    vendar lahko rečemo, da  ima   ravno   to dru-H^o, b&teremu r»ač*-luje ž- 6 leto g Izan Sega, UĆ-1? I j tu - neprecenl^ih zaslug  za  ves  kulturni  razvoj slr-venekega naroda; k*:jti to društvo je tak reki č utesaio ono z b^lko, k|er 8e   je   razvio   tako   važno društvo „Akademija".   »Bralno društvo« v Doieojrni Logatcu je pokazalo, da je   Biovtnsat    ni*rod   tudi   znl za l^vna   poljudna   znanstvena preda varja, le  prič* ti   je  treba. Duštvo inria naročen h večiro slovenskih časopisov, a poleg ttga si je omislilo tudi nekpj čepkih, nemških  in aurle-ških listom; a letošnje leto si je mislilo nar 6 ti list »N w  k-aja, ki izhaja v P. rt  Artorju    A žal   da te želje n€) moro ep-Initi, k^r je s pad cem   P- rt,   A lurja   utonil   tudi liBt »Novi  kr»j«.   Saoda l  Društvo sv< |e 25 letnice  sicer   ni   slavilo   na kak pompoien način, a v ta  spomin pa hcčt- letos napravili v poletnem čaeu veselico  v  vtčjem   (bsegU  in čuti d'bed'k te veselice je namenjen ka-krr osnovni fond prihodnji lavni  ljudski kn|ižnioi. — Z veseljem pa  ko» šu tuemo,  da je neki  dobrrtmk   podaril   »brainer* u diu^t?u« 6 utisov »S ovenskega Naroda« z ieljo, da se ti  l«sti raidele nnd preprosti narod, da Be mu razjasni nnalcbclj v njegovi »možgarni«. H^ala mu! — Enake starosti z »bral nim društvom« je na*a vrlo delujoča »požarna hramba«.  3 cer so ji razni zdravniki ie davno prerf kovali smrt, a njena ž lava  duša   noče   pa noče zd bmti in se  preseliti  tia,  kjer m muh in komarjev. Dne 15. m. m. je imela svoj  26. občni  letni  zbor. Z navdušenjem je bil  voljen  in sicer že 17 8gilni gosp. Josip Smole, posestnik v Dolenjem L' g*tcu   M ž je poudarjal na  občnem  zboru, za hvaiivši s- za izkazano čast, da hoče društvo voditi po tej poti, kaaor d > Sedaj, četudi  vse  cevi   popokajo in Btrohne, kajti društvo je prepotrehno
in prevažno, da bi se ga pustilo umreti za jetiko. Društvo šteje nad 40 izvršujočih in do 20 podpornih članov V spomin Bvoje 25 letnice hoče društvo razš titi *vojo gasilarno. Tudi podporna zaloga »gasilnega društva«, katere oskrbnik je g. A. K a s t e I i o , vrlo uspeva. Ima nam-rt-č že 500 K rezervnega fonda. — Dne 2 svečana pa priredi to dru štvo tudi svojo posebno veselico v gostilniških prostorih g Hladnika.
— A Dolenji Logatec napreduje tudi naglih korakov gospodarski. — Naša mlekarna — non plus — ultra. Kranjci, pridite se le* učit. Vsak dan do 4000 1 mleka, je menda že nekaj.
— »S ovenaki N trod« je sicer že pred 5 sli 6 leti pisal, da se gotovo v dcglednem času napravi v Dolenjem Logatcu mlekarska šola; se veda, so le premnogi kratkovtdueži takrat pisca omenjenih člankov v »S ovenskem Narodu« imeli za sa njača, a takrat nasvetovana in prerokovana ideja je postala kri in meso. Meseca marca t 1. se otvori ravno v D jlenjem Logatcu 8 tedenski mlekarski tečaj, kakor nekak poskus poznejši kmetijski ali pa mle karski šoli, No, o tem upamo Še pozneje obširneje pisati. A Dolenji Lo trateč hoče iti gospodarski še dalje. Temelj prvi slovenski Živinski zadrugi je položen Seme se je že vsejalo, in kadar pr čne kaliti in rasti, poročamo podrobneje. Zabiležiti imamo pa še nekaj. Dolenje logaški gospodarji so pričeli postajati rroderni in sicer v dveh zadevah. Prvič, da so pričeli zidati moderne hleve in seveda se v tem odlikujeta posebno g. Josip B-uss, Dilemi Logatec in g Ivan Mibevc, čevoa. Kdor hoče videti hlev, kakršen mora biti, kar prijadra naj v Dolenji Logatec in čudil se bo. Drugič so pa naši ljudje postali mo derni v t-m s nislu, ker so ee pri čeli zanimati za razstave Uspeh tega zanimanja je bil ta: Na znani razstavi v R dovlj ci so biti odi kovan tile Dolenjelouratčani: gg. Josip Bruss in A M ulit y s I. dtrlom, častno diplome; gg. T. To 1 laz z i m A. d e G 1 e r i a s H darilom, a srebrno feoajno, a g. A Kaste lis je prejel III darilo, bronasto k lajno.
— Kaj hočete še več! V kratkem se vrše pri nas občinske volitve. Uver-jeni smo. da nam ne bo treba hoditi na Ogrsko po tamošnje honvede. kakor morajo hoditi Ogri k nam po vojaštvo, ako hrče o zvršiti »ftiste« volitve kjer nastopa prosta volja naroda. Kdo bo žup«inf no, »o tem Vam sporoči, ao pisal še bom «
Kronist.
Strelice iz selške doline.
Odgovor vprašanju iz Ž -1 e z n i k n v. K-r»nekd<« vprašuje po imen h  kdo  je kaj   izgub i pri ce. "lenem feonzumu, odg vorjeno bodi: R-vizor S 1 škar iz Liubljane je po-slal   vsem   upnikom konsumi predlog,   da   se   naj   »ghhajr« <n za sco|    zaupani     dolg    p? pu»tM 40r' d Iga N-k^teri tr^o ci ( ubl.an«k in drug) so šii na iimamce konsutr »k ; zvijač »n   so sprej^ii namesto 100 K parpo 60 K.    I«/uh*h   so    pri v-4*fe fi
100 K 40 K. Kaj je to druzegni bafeov izguba, požlindrani konzumarp ?!
Vinski trgovec gosp JuvanČiČ iz S ške pa ni h t-1 spr^j-U konzum -k* ga predi, g k temveč se |e pripo Ijal osebno v Ž-le;n ke in i2t-rjal er<-Čno vej dolg k « r so se bali konzumski kr(vob!aČfr|i,dabi j i n dal druurače gosp J ivančič zapreti zsradi goljufije D ugi trgovci so pa nek teri sprejeli pr»*H| g in popust li koniU't arjem po 40% Tu pa prgiej predrznosti, da še vprašujejo, naj tem koozuunsfcTn s eparjem povemo, kdu j« kaj 'zgubil pri njib! S-iaj pa etav nrio š^ mi vprašanje: K m umarji naj ntm povedo, kdo bode pUčal tistim hiiK m ki so za konzunrisko h'šr> v zsl« Kb, kamtnj^, apno zastonj Ah ni za ti-*te izgub**, k: so d h in vozili smreke zastoj? Tisti, ki je v »S ovencu« psal in vprašal po imenih, naj prenmšijuje svojo prt-drzno in nesramno vpr»šan>e L uije pa so zopet isprevideli, da so klerikalci podobni tatu, ki p • izvršeni taivmi isprašute: K to ima £k »do, ker s-m kradel. Spi« h pa ob |.uhuj**mo, iki se uvrši še en sam nap-d na k ko osebo glede h ontum i na naši strani, razkrili bodimo s-nek%j drug>h reči, ki bodo gotov*« ijudi spravile v luknjo. Zato pozor konsumski goijuG, da ne pndtta — že v»-Mt^ kani!
H^j F r 11 Č a r — mož besed*! Vedno je ta vz<«rni tajnik pravil, da bode z novim letom pu-t 1 tajništvo, toda še vedno se drži tega posla, kakor k 6^  Kako je to, Frtčar?
Kaplan v Selcih  že pridi aruje o volitvah  K iifin« volitve se bi ž »jo, ne vemo. Mjrda velo al -
rikaloi, če jim je povedal čočov France — deževni poslanec
Nekaj sa nredpust ▼ selški dolini. V Železnikih so klerikalci preskrbeli za ta predpust mnogo zabave liberalcem Po vsi dolini se smejejo l|udje smešnemu dogodku, ki se je izvršil na račun konzuma in Renovo Strajnarja. Pretočeni teden je šel po dolini tisti mož a svojim konjem, ki je doma za Kammtnikom in ga vsak pozna, da je — šmtar Ljud|e so radovedno iz-nraševali, kam pelje tega moža pot S l je v Želetnike. D hI je namreč pismo take vsebin^: Pridite v zgornjo r2"lesnike št 43 po eno kravo, ki je crknila. Pnd.te pa vsaj do nedelje dopoldne, če ne bode preveč smrdela* Konjederčev voz je obstal pred hišo št 43 v Železnikih to je pred nišo — konzuma. Kon|edereo pa gre v konzum vprašat, kje je crknjena krava. Seveda fer*ve ni d bil v konzumu, ker je nirmjo, pač pa se je posvetilo konjtderou in konzumarjem, da je neki hudomuŠui Šaljiveo ni-ptabtal konjederca, da je prišel po crknjeni konzum. Konjederec se je smejal, konzumarje pa je obšla sramota, ker take šale zbijaio na račun katoliškega konzuma. To je b lo preveč, Renovoa so oblile solze in je od jeze jokal. Ves ta dogodek se je v resnici izvršil!
Ko se je izvedelo po £-ieznikih, da je komum p gmil. so hudomuš neži (Frtičar v Selcih bi rekel, »neki šaljiveo«) nabili po noči »parte« na hiše konzumarjev. N« »partu« je bilo čitati: Naznanjamo, da je daoea pre minul naš slavni kontum. Nobenega pa ni, da bi mu prižgal luč. Z*to prcs'mo t hnga sožalja. Pcdpisam so Renuvo, Štrajnar i. dr.
Marsikdo bode rekel, da ae preveč norčujejo ljudje iz konzumarjev. Pa ni tako! Ti ljudje so izbrani hudobneži, ki svi j-mu bližnjemu le slabo žele. Prekucnili eo se v i*mo katero so drugim kopali. Kljub temu pa Strajnar še vedno ljudi s p&tano£tri slepari, i otem vsak lahko raiume. da so to pravi nepoboljšljiv. Iiudje. Dr. Kreku in njegovim tra-bai tom pa hvala ?a to veseloigro »Grki j -ni konzum«! L bersloi bo vam hvaležni!
Dnevne vesti
V Liubliar- . 1. februarja.
— Osebna vest. Okrajni ko misar v Poreču  gospi d dr. F r a n o Skaberne je prideljen  v službo vanje nsučnerru ministrstvu.
— Celjska slovenska gi-mnazba in zaupni shod celjskih Slo%encev. Pod tem naslovom piše „Domovina": Dasiravno je 1. 1902. parlamentarni zastop avstrijskih narodov, dunajski državni  zbor,  z veČino  sprejel  sklep,  da ostane za učni zavod spodnještajerskih Slovencev, celjsko   slovensko  gimnazijo  sedež mesto Celje k«»t edino  primeren kraj ; dasiravno je nadalje istega leta shod slovenskih  zanpmb muž v Celju izrekel svojo ja>no in odločno voljo z gimnazijo se iz Celja iz stvarnih vzrokov za nobeno ceno ne umakniti, in dasiravno slednjič dosedaj niti tu omenjeni sklep državnega  zbora,  niti  sklep skupnosti zaujinikov štajerskih  Slovencev iz leta 1902,  niti  stališče  slovenske državno-zborske delegacije v zadevi celjske gi mna/.ije za las ni izpremenjeno  ter še v vsakem oziru obstoja status qno ante glede posestnega stanja štajerskih Slo vencev v zadevi  celjske  slovenske gi mnazije in se je z ozirom na razvoj zavoda od 1. 1902. naprej izkazala le nujna potreba,  ta zavod na njegovem dosedanjem mestu izpopolniti v popolno višjo gimnazijo, vendar je vlada vpo-stavila v državnem  proračunu zadnjih let postavko za izdatek za stavbo novega poslopja za ta zavod ne v edino primernem   kraju  v   mestu Celju ampak pri Celju in se je tudi brez volje naroda odločila za stavbišče izven mesta ter izmed več prostorišč, katera je vpoštevala, odobrila takšno, v katero štajerski  Slovenci  iz stvarnih vzrokov nikdar ne bodo privolili. V očigled tega dejstva je zavladala med celjskimi Slovenci opravičena nevolja in razburjenost ter sc jo v soboto, dne 28. t. m. vršil zaradi   tega  v   celjskem „Narodnem domu"   pod   predsedstvom g. dež. po-Blauca  g.  dr. Hrašovca  shod zaupnih mož celjskih Slovencev, katerega so se udeležili   zastopniki   vseh slojev slovenskega meščanstva. Koustatovalo se je na tem shodu, da je vlada  za stavbišče izbrala prostor
izven Celja v Gaberjn ter glede nakopa istega sklenila z g. dr. Ivanom Dečkom kot lastnikom pogodbo; obenem se je pa konstatovalo, da je g. dr. Ivan Dečko, ko je izprevidel, da je volja na roda nasprotna temu prostoru, sam prostovoljno in lojalno ter odločnovladi odrekel obljubljeno stavbišče, ter svoj stvarno utemeljeni preklic vposlal vsem trem političnim instancam, c. kr. okr. glavarstvu v Celju, c. kr. namestništvu v Gradcu in c. kr. naučnemu ministrstvu na Dunaj. Shod zaupnikov je vzel na znanje to poročilo in dopis drž. posl. dr. M. Ploja, iz katerega je razvidno, da je isti ministrskega predsednika dr. pl. Graatscba o položaju in volji štajerskih Slovencev poučil, nadalje, da bodo slovenski poslanci v državnem zboru neomajno zastopali stališče, da slovenska gimnazija mora ostati v Celju, slednjič da z ozirom na parlamentarni položaj ni dvoma, da bode vlada odnehala od gori o m e n j e u e g a, ker od večine ne odobrenega stavbišča. Zaupni shod je soglasno storil sklep vz trajati z vso odločnostjo pri sklepa zaupnih mož, storjenem v Celju dne 10. avgusta 1902 ter nele zahtevati in vse moči zastaviti v ta namen, da slovenski gimnazijski zavod še nadalje ostane v mestu Celju, ampak da se še izpopolni v višjo gimnazijo. Izvolila se je deputacija treh Članov, ki nemudoma izdela stvarno spomenico v zadevi celjske slovenske gimnazije ter se poda na Dunaj in v Gradec, tolma Čit voljo spodnještajerskih Slovencev. — Nadaje prijavlja dr. Dečko sam naslednje pojasnjene: „Slovenec" meje prav strupeno napadel, Češ, da sem zakrivil strašen zločin, kajti prodal sem neki travnik vladi za stavbišče slovenske gimnazije, s Čimer sem se budo pregrešil proti sklepu slov. shoda v Celju dne 10. avgusta 1902, pri katerem se je storil sklep: z gimnazijo ne gremo iz Celja! Res je. Takrat so Slovencem ponujali gimnazijo v St. Jurju ob juž. žel. ali v Žalcu, in protest je bil naravno obrnjen proti tema krajema, kjer do vsakega prepričanju gimnazija ne bi prospevala, ampak propala. Oglasili so se pa pri tem zboru glasovi, ali ne bi kazalo, da bi se toliko popustilo, da bi prišla gimnazija v okolico celjsko, prav tik mesta. Taki predlogi so se pa smatrali takrat za nepo litične in nevarne, kajti Če bi se že takrat izreklo za okolico celjsko, bi se tak popust porabil, da gimnazija menda ne bi pri-la niti v okolico celjsko, ampak kakor so Nemci velikodušno dovolili, kje v sredi med Žalcem in Celjem! Konstaiujem pa dejstvo, da so tudi oni celjski gospodje, ki so bili pri shodu dne 10. avgusta 1902 z vso odločnostjo za takrat sklenjeno resolucijo, kmalu začeli presojevati o mogočih prostorih v okolici celjski, kateri bi event. ugajali za slov. gimnazijo. Tako so isti sklenili za gimnazijo kupiti v Gaberju prostor poleg Maksimilijana od opatije. Dotična pogodba se je že tudi sklenila, pa kompetentne oblasti pogodbe niso odobrile. Nadalje se je pogajalo brezuspešno za nek prostor v oko lici celjski na Miklavževem krihu (nad parkom), in koneuo za prostor zopet v okolici cljski pri Lanovžu, kat. občina Ostrožno. Vlada, ki že par let postavlja v proračun postavko po 5000 K za stavbo zgradbe za samostojue slov gimnazijske razrede in sicer pri Celju, je pa iskala tudi prostor za to stavbo ter dala pregledati v celi okolici celjski stavbišča. Končno je pa vprašala mene, ali ne bi event. svoje stavbišče prepustil državi. Z' ozirom na spredaj povedano in z ozirom na to, ker država v okolici celjski dobi igraje po treben prostor, kjer ga hoče, nisem niti sanjal, da bi s svojo pritrditvijo storil kak narodni greb, zlasti ker je prvi prostor, na katerega se je v narodnih mislilo (poleg sv. Mak<iniilijaua) kakor znano tudi v Gaberju. Ko sem pa u videl, da se je proti temu prostoru začela strastna agitacija, da se je reklo kamorkoli, samo v Gaherje ne, se.u v dogovoru z raznimi slovo n skinii celjskimi veljaki stavil vladi predlog, da naj ne rcilektuje na ta prostor, ker bi isti dajal povod obžalovanja vrednim prepirom, ki bi lahko tudi vsak napredek tamkaj stoječega
nčnega zavoda zaviral. — Končno namiga va pisec nSlovenca" o materijal-nem dobičku. „Samo da je prodal travnik, se je vdal vladini želji." Če kdo proda od posestva, ki ima glas v velikem posestvo kakih 700 seinjev, ne bo od kupnine obogatel! To namiga-vanje je gola podlost in nesramnost, za katero nimam drugega kakor zaničevanje ! Dr. Ivan Dečko.
— Dr. Žitniku in tovari« sem se je fgodila velika krivica. Prizadejala jim jo je dtželna vlada. K er se gre za hrambo pravične Btvari proti krivici in nasilju, smo tudi mi na braniku. In tako nas tudi sedaj najde visoka viada na strsni dr. Žitnika in tovarišev glede najnovejše krivice. Posl. dr Žitnik se je namreč v ponedeljkovi seji državnega zbora brdko pritezeval, da vlada ni hotela Kranjske pr šteti med dežele, v katerih primanjkuje živinske k laje. Oojokano je še pristavil, da je to stcrila kranjska dež. vlada, da na ta način kaznuje njega in njegove tovariše za obstru-iranje v deželnem zboru. Bije so celo trdosrčni poslanci na skrajni levici uvideli, da je maščevanje kranjske deželne vlade vendarle prekruto. Naj bi že kaznovala Ž-tmka in tova-r Še za pobalinsko obstrukoijo na kak moralni način, teda orit gnti jim k 1 a j o, ne, to je vsekakor neusmiljeno.
— „Slovencu" pod nos. Iz Metlike se nam piše: Znano je dejstvo, da vsaka duševna reva, katera tik slame v glavi nosi v sebi velikansko domišljavost, odloži produkt te domišljavosti osobito v zadevah, v katerih se razume toliko, kot zajec na boben, v glasilu propalih popov in breznaČaj-nih uskokov, — v „Slovencu". Tudi v Metliki imamo take junake Molčali bi, da nas sobotni »Slovenec" tozadevno ni izzval s sledečo notico: »Javno vprašanje. Ali vedo gotovi možje v Novem mestu, da je na Belokranjskem „prva dolenjska posojilnica* ? Ako vedo, naj kaj ukrenejo! Ako ne vedo, oziroma nočejo vedeti, potem ponižno vprašamo, ali bi se kdo začudil, ko bi nekega dne prišla v državni zbor kaka interpelacija.4* Tako! I. dolenjska posojilnica v Metliki, eden najmogočnejših in najstarejših slovenskih denarnih zavodov je sedaj v nevarnosti, da ga kak klerikalni hajduk ne trga v državnem zboru. Za „počtM. Kaj boste pa iuterpelirali ? Mogoče to, da seje pred dvemi meseci nek jako lepo rejen gospod z rdečim nosom in zlatimi očali, kojega napuh in domišljavost je v lepi proporciji z njegovo telesno obilnostjo in praznoto v glavi, prishnil z lepimi besedami v zavod kot odbornik. Ko pa je mož videl, da ima odbornik posojilnice nalogo delati, ne pa samo greti se v pisarni ter za to vleči lepo plačo, je pred kratkim pustil vse skup ter Škandalozno odskocil. A dokazano je, da se to duševuo revše upa daucs vzajemno z nekim drugim j u r i d i č n o naobraženim gospodom, nastopiti proti posojilnici, ter jej groziti na zgoraj navedeni način. Bivšega odbornika ne upoštevamo. Iz nj^ga govori napuh, sovraštvo —■ in alkohol. Obžalujemo pa drugega njegovega sodrnga, kateri bi storil bolje, ako bi Metličanom pel hvalo, mesto da Jim dela zgago. Metliški posojilnici ni potreba bati se niti državnega pravduištva niti interpelacije v državuem zboru, njeni računi so Čisti ! Nasprotno pa svetujemo gotovim gospodom, da naj glede posojilnice drže jeiik lepo za zobmi, ker bi se jim znalo drugače pripetiti, da bi se našli lepo vzajemno v luknji.
— ,,Slovenec" izkorišča spor C ril in Mettdove družbe z g. J ba-čtnr.m na prav ostuden,  prav s »rov • ačin E »ako   pouličnemu fanUlinu se zaletava — v  gospo Jebačinovo in to dan  na  dan.   Ta vo.ska proti ženski se mera studiti vsakemu, kdor ima še kaj spodobnost: v sebi. M bi ntolikanm   pepom  pri »S.uvencu«, ako se hočejo že na vsak način bojevati l ženskami, svetovali, naj si raje ogledajo ženske v svt jih vrstah, pa bodo dobili obilo  gradiva. Žtrfe je spravil celo stvar tudi v zvezo B p'esom plauirskega društva.   To jo storil na lastno peat, a se moti, če upa, da lode s sv jimi pobalinskimi napadi na g >apo J.bačsnovo žel kake
lavorike. Posebno Stefe ina« vsroka obilo, da puSČ« v miru naše ienstvo! To ai naj ie Tondar enkrat aapiie sa svoj* u Se sca, ker bi se mu prav labko pripetilo, da mu bode modno masvenelo v teh ulete h, ako bode neprestano breal na poiteBe naie ženske, ki nimajo sredstva, da bi Bapreeile tako pobalinstvo!
— Papež Pij trguje s redovi Reski „Novi List" piSe: Te dni je dobila gospa Ana MiliSić iz Makarske od sv. očeta Pij« X. red „pro Ecclesia et Ponnfice". No, ali veste, kaj je ta gospa storila za cerkev in državo? Darovala jc papeža 140.000 kron, katero vsoto je te dni njen nečak, apljetski kanonik Polđo Ivaniiević, odštel v Vatikanu. V času, ko je ta plemenita gospa storila to »krščansko" delo, so naši Zagorci v okolici Makar ske umirali gladu. Pa pravijo, da se ne prerojujemo v Kristu?!"
—- Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v četrtek sta dve predstavi. Popoldne ob 3. je izven abo-nementa ob znižanih cenah dijaška predstava, in sicer se vprizori klasična Schillerjeva drama „Razbojniki", ki se že nekaj let ni več predstavljala na slovenskem odru. Skoraj vse uloge so na novo zasedene, ter sodelujejo pri tej predstavi vse prve dramske moči.
— Zvečer se poje, in sicer na „nepar", Offenbachova fantastična opera »Hoffmanove pripovedke", ker je g. Ouf ednik Še vedno bolan in se vsled tega ne more vprizoriti določena opera „Mignon„. Vloge so razdeljene tako kot pri prvih predstavah priljubljene te opere začetkom letošnje sezone, le vlogo Crespla je prevzel g. Betetto. — V soboto dne 4 t. m. se igra Četrtič v sezoni in poslednjič kot večerna predstava izvirna narodna igra „Martin Krpan". P. n. abonentje, ki za to predstavo ne reflektujejo na svoje sedeže, blagovolijo naj jih izročiti Šešarkovej trafiki v pro dajo. — Odbor dramatičnega društva je v dogovoru z prvim tenoristom bivše zagrebške opere g. E r d e s t o m vitezom Cammarotto radi enkratnega ali dvakratnega gostovanja na slovenski operi.
— Slovensko gledališče.
Maurice DjQn*y so»da med nojb >!j znane izmed mlajših pariških pisateljev Odkar je nastopil z neko proti-semit9ko igro ki je imela velikanski uspeh, se njegove igre nrav pridno uprizarjajo, ne samo na Francoskem, nego tuli drugod. D)an»y je sicer vs-skoi pariški udeiovaieo veseloiger, a razlikuje se od svojih tekmecev po tem, da ne piše po starih recptib, da ne gleda samo na komične s vu - c je in os zasoljene dov-tipe. marveč skuša v svojih del h pokaz-ti človeške in socialna sla bcsti. V igri »Na gug*lmoi ijuhezni« hoče pokazat*, da ima tudi mož, ki ljubi svojo ženo, trenotke, ko ga kaka druga ženska premoti. V igri je mnogo duhovitosti, nekaj prav komičnih s -tuaeij in nekaj opopran h dovtipov, ali dejanje je preveč razt-grj -no in časih malo zanimiv . I/r« je Ha tudi nt koliko preveč površno naš u-dirana in je to gctovo vzrok da niso pnšie vse posamičnosti do veljave. Najtoplejše pr<anan|e gre gdč Sparni, ki ie jako karakteristično predstavljala Kozino B-rmer ter a to vlogo dosegla prav lep uspeh. G sp B o I e š k a se je to pot potrudil, da ni sašel čez mejo  dopustnosti  in je
— prav ker ni karikiral — svojo vlogo prav dobro p* g dil. Tudi g. T i Š n o v je hvalevredno izvedel «»ojo vse prej kot hvaležno vlogo. Posebno moramo to pot pohvaliti opremo odra. Nekateri interteuri so bili jako ukusni in elegantni. To je zasluga tvrrfke J. N a g 1 a s , ki gre gledališkemu vodstvu z veliko prijaznostjo na roke in mu vedno posoja vsakovrstne potrebščine.
— Kongres slovanskih novinarjev Do, kakor smo že poročali, v Volnski-Opatiji in sicer 14, 15 in 1 6. m a j a t. 1. Glavni odbor V Pragi je že stopil v zvezo s pripravljalnim odborom, ki se je osno val v Voloski Opatiji v svrho, da se prirtd* novinarjem eim sijajnejši sprejem. Tudi pr«»gram kongresu |e že določen Med drugimi tcčkami je tudi ob! gitiio poročilo o »pripravljalnih delih za organizacijo slovenskih časnikarjev«. M lo rečeno je to malo hud tobak, ker o kakih pripravljal--mb delih nihče ničesar ne ve.
— Vljudno vprašanje. Obiskovalec ljubljanskega pokopališč« nam piše: a^avno uredništvo! Na tukajšnjem pokopališču ie bil postavljen rainemu profesorju Vidmarju lep aegroooi spomenik. Ta sponi -n;k je izginil.   Kako je bilo to mogoče,
mi je nerazumljivo Obvestita o tem prijatelje rajoeg« V dmarja« — To je res čudno. Nagrobni spomenik, ki ugine, ie nek«) izrednega, Brez pri voljenja pristojne oblasti ae to pač ni zgodilo, sato prosimo to oblast z» poj asn• I o
— G avni močvirski odbor je imel  dne  29 |»nu»rj« 1 I. ••»jo, v kateri sta  se  gospod« pod predsednik e kr. višji  vii|i inžener v p Fran Žužek in deželni od bornik Fran Po v še v toplih bese dab spominjala uzornega in neaebič neg«   umrlega   predsednik« Prao« Trtnika.   Pri  vohtvi, ki  se je nato vršila, je bil isvo!|en predse mkom deželni vČ|i irž^ner Iv Sbriaai
— Garniaif ski večer v f,Mano dne m domu". V soboto, doc 4. februarja, priredi garnizijski veselični komite koncert in ples v veliki dvorani „Narodnega doma". Začetek koncerta ob 8 uri zvečer. Koncertne točke bode izvajala godba c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Vzpored; 1. Dvorak: „Moj dom", overtnra. 2. Čajkovskj: »Ovčarska igra", suita. 3. D v o f a k: »Slovanski plesi", štev. 2 in 3. 4.) Grieg: „Sigurd Jorsarfar", orkestralna suita. Po koncerta od 10. are dalje ples. Častite dame sc nujno prosijo, da pridejo v preprostih toaletah.
— Maskarada „ Sla v ca" pod naslovom »1001 noč«, ki se bode upMioril« d n e 12 februarja 1.1 v »Narodnem domu«, vzbuja med občinstvom, sodeč po mnogoštevilnih vprašanjih t« u formacije, ki d »hajajo odboru, j«ko mnogo zanimanja g ede maskovanja. i S*j ni čuda, ker pravljice zan majo oduekdaj mlado in staro, osobito pa še, ako se nudi prilik«, kakor baš sedaj, nastopiti v kaki posamezni maski ali skupinah, vzeth is teh pravlio, ter tak) doživeti njih čar. Saupine so jako hvaležne, n pr. »Turki i n T o r k i n J e«, Arabci in Arabke, Beduinska karavana, »derviš«. pUs~>č blazno svoj verski ples, »prodajalci vode«, kričeči na vse grlo, »turška god b a«, pred vsem pa sijajni dvor s kraljem ia č « r o b n o - k r a s n o kraljico Sehezerado, evnuhi itd Ker pa so I udje vedno na poto vanju pomude se lahko ,o noč tudi zastopniki raznih narodov na tej maskeradi, da si og.edajo kra-ijevaki dvorski sijaj. — Dekoracija dvorane b >de orijentalsko d vna ter bo predstavljala palačo z verando s krasnim razgledom na poulično vrven«© ter na čarobne vrtove v deveti deželi z zlatimi jabolki in bajnimi ptiči. Tozadevna dela ao te v polnem tiru.
— Bob v Trnovem |e naslov letošnji vetiki maškaradi pevskega društva »Ljubljana«, katera se vrši 19 februarja t. i. v S kolo vi te lovadnici. Priprave za ta vetiki ples so že v polnem tiru ter se tekom prihodnjih dni objavijo vse podrobnosti.
— Plesna vaja trgovskih sotrudnikov se vsled pr«znkt v četrte« vrst v petek zvečer v »Nar. domu« točno ob 9 uri in je upati kot obič»mo pnlnoetevilne udeležb*.
— 25letnico svoje poroke obhajata dne 2 sveoaoa go*p. Pran S&rtorj in nj^crova soproga gospa Serafina rojena Ensvšek.
— I. kranjsko vojaško veteransko druStvo v Dom* Žalah priredi v nedeljo 5 svcCan« plesni venČek v gostilniških prostorih gospe Ane Potočnik. Ć sti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni.
— Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto, dot- 4 t. m. v »vojih prostor; h pr«dpu«tno veaelioo. Uprizori ao burka v »V • viiu«, potem bo pl*s.
— V Novem mestu bo v to
boto 4 t m v gostilni pri R >smanu »Na vrath« plesni venček.
— Akademija. Preteklo ne deljo je prrdavai v telovadnici meetne realke v Idri|i g. E Gtngl o slo venskem slovstvu Poslušalcev oziroma poslušalk je bilo okolo 900. V nedeljo, dne 5 februarja, in v nedeljo, dne 12 februarja, nadaljuje g. Gmgl svoje predavanje, ki se prične vsakokrat ob 5 uri popoldne. Za predavanja »Akademije« je v Ilriji vedno Več zanimanja.
— Idrijski rokodelski pomočniki prirede dne 5. svečana v
gorenjih prostorih g Frana Didiča veselioo z godbo, petjem, srečolovom in plesom. Z*čettk ob 8 uri vvečer. Vstopnina 40 vin z« osebo. K-r je čisti dohodek namenjen za podporno bolniško blagajno, se s av. občinstvo vabi, da se te veselice mnogobrojno udeleži.
— Čitalnica v Planini priredi dne 11 svečana < o 8. url zve čer v prostorih g A. L%vnča plesni veoček s kotiljooom, šaljivo pošto ter komičnim prizorom, v katerem nastopi is prijaznosti dobro znani komik Petersiliv iz Port A-»ug«, ki je utekel Jiponoem. Pri plesu avir« slavn« društven« g d bi n» lok iz Trsta pod g. kapelnikom Majcnom. Ker je za lo veselico veliko zani-
manja tudi is daljnih krogov, obeta biti veseli«« nekaj i s van rednega s« Planino. Prijatelji vesele«;« pred past« «• o« to Š*» «»d»i opozarjajo
— V Sežani je soglasno iz voljen županom g Fran Stolf«, a« podžupan« p« gg. Alojzij Pol ley in Iran Rožič
— Akad. društvo „Ilirija"
V Pragi   priredi   svoj   III- (redni) občni aoor dne S svečan« t. 1. V re ■t«vr««iii o »Pokorr^ch«, JeČn« ul. 14. Gostje d bm doib!
— Tatvina« Ivanu Penetu, ko-čijažu »pri Lu yiu«. je sinoči nekdo ukradel  nov suknpč   vreden 11 K
— G Antonu S-lsiarju, strojevodji je nekdo na Sv. Petra pristanu ukra del otročke telesne sanke, vredne 8 K. — G up Tomažu Menoingeru, trgovou, je sinoči nekdo izpred pro dajalnioe ukradel 50 a g ječmenčka, vrednega 14 K.
— Prijat dezerter. M-stn«
policij« |e včeraj aretoval« vojaiarga befruo« Matijo Šimenca, rojenega 1. 1881 v Gornjem gradu v oeljskem okraju, ki je lansko leto pobegnil in ie tudi preganjan v polici|akib listih. Iztakmli so ga v stanovanju njegove ljub oe
— V zaporu v Dolnji Tusli se nahaja neki 36>etoi Martin Iadof, po poklicu delavec, ki je baje pobegnil iz zapora v Berolinu in ae zan) ne ve, kam je pristojen. Govori slovensko, češko, srbsko, hrvatsko, nekoliko nemško in ogrsko Klor bi kej vedel o njem, je napros^n natnamti ohlsstvu.
— Najdena kokos. K magi-stratnemu e>ugi N>«olaju Ru«u, »ta-nujočemu na Krakovskem nasipu št 6, se je zatekl« pred nekaj doevi nek« kokoš.  ćf?*r je, jo lahko t%m dobi.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljal* s južuega aolodvor« v Ameriko 84 Slovencev nazaj pa je pr>šio 14 Hrvatov in 4 M-.c-donc
— 2 Hrvata sta prišla iz Hruš oe, 30 se jih j«» pa odpeljalo v P<»dbrdo.
— Slovenci v Ameriki. P o nesreCil je v Jolietupri gradnji kanal« Avgust Koroveo ter umrl
V bolnišnici- — V Diamondville je ubilo pri razstreljevanju kamenja Ignacija Gradišnika, doma iz Ljubneg« na Štajerskem.
* Najnovejše novice. Zaradi atentata na p a 1 a C o kneza Trubeokega v Parizu so zaprli sedem sumljivih ljudi, med n|imi anarhista Francoisa in njegovo ženo ter nekega italijanskega delavca.
— Ponever<alee B**rtoli. pri katerem so našli od 100 O 0 K poneverjenega denarja le 5000 K, trd', da je ves denar zaigral, česar mu pa n hčo ne veriame
— Belgijska prinoezinja Klementina se baje poroči s prin-com Viktorjem Napoleonom, kt je s cer že morganatično oženjen ter ima rodbino, toda dinastičoi in teresi b»|e premagajo vse te ovire.
— H'jene. V neposredni bližini Budimpešte, v vasi Pomas, je umrl nedavno liberalni poslanec, duhovnik Lap pa Gostilničar Cz-rvenka in njegov svak sta ponoči truplo izko pala ter ga oropala vseh vrednosti Zjutraj so našli žuoljani truplo žup-nikovo za pokopališčno mejo.
— P e ti n d v a i s e t k r a t oženjen. V New-Yorku so zaprli N^mca Scbnveda. ki se je v par letih 25*rat ožmil; 12 žen je kmalu po porok' umrlo. Svoje žene je imel vse sava-rov&n* ca visoke vsote.
— Oropana davkarija. V Zilahi (Ogr«k< ) so neznani lopovi v om*l« v davćao blagajno ter odnesli nad 72 000 K.
— Slikarjev« oporoka. Na Dunaju umrli skademičm slikar K 1 e -ber je zapustil svoje premiž<*oje, nad milijon kron, za ustanove na slikarski akad« mili
* Kaj je klerikalcem že nemoralno, i-ndua pedagogična odredba je izšla od ravnateljstva gimnazije v Aschaffenburgn. Tam se je hodil neki učenec s svojo sestro na led drsat. Ravnatelj pa je poklical dijaka k sebi ter mu zagrozil s kaznijo, ako ga bo kdaj videl s sestro se držati za roke bodisi na nlici ali na drsališču.
* LjudMko Solstao na Ruskem. Rusiji se rado očita, da je najbolj zanemarjena drŽava glede ljud skega šolstva. Uradna statistika pa nam pove, da je na Ruskem bolje skrbljeno za ljudsko šolstvo, kakor pa n. pr. na Hrvaškem. Moskovska gnbernija (brez mesta Moskve) ima 1419 ljudskih šol za 1,260.000 prebivalcev na prostoru 33.303 km2. Potemtakem pride ena ljudska Šola na 23 km' in na 870 prebivalcev. Na Hrvaškem pa pride po 1 šola šele na 30 km2 in na 1782 pre bivalcev. Šolo obiskuje v omenjeni ruski puherniji izmed 160.000 šoloobveznih otrok 86.700, na Hrvaškem pa i/med 274.489 šoloobveznih le 174 405 otrok. Skupno, brez Finske, je imela Rnsija leta 1900. v vseh ljudskih šol 84.545, ki jih je obiskovalo 4,580.827 otrok. Učiteljev in učiteljic je bilo 172.495. Zadnja štiri leta se je število šol in
! učiteljev na Ruskem  zelo pomnožilo,
ker se vsako leto povprečno odpre po 1000 novih šol V letih 1898, 1899 in 1900 se je ustanovilo 5845 novik ljudskih Šol. Seveda je to ie vse premalo za 130 milijonov prebivalstva, ko ima vendar n. pr. Francoska le za svojih 39 milijonov prebivalcev 81976 ljudskih iol. Na celem Ruskem pride ena ljudska iola na 246 km3 in na 1650 prebivalcev. Finska ima za 373.604 km1 zemlje in za 2,750 000 prebivalcev 1900 loL Zdrževanje ene ljudske Šole na Roškem velja na leto 500—-800 rabljev (1 rubelj 2.54, K) ker so učiteljske plače sramotno majhne. Sedaj se redno deluje na to, da se uvede splošna šolska obveznost in da sc zvišajo učiteljske plače od 15 in 25 na 30 in 40 uhljev mesečno.
0 Rszorožena armada. V republiki Panama (Amerika) je poveljnik armade Estebau Huertas prosil vlado, naj a«madi izplača za dva meseca in naj jo potem razpusti. Zagotovil je mirno razoroženje iu dejal, da je vzdr-Žanje čisto nepotrebno, ker je v urejenih razmerah, da popolnoma zadostuje za red stražarstvo. Vlada jc nasvet in Željo odbila. Čez nekaj časa je vsa armada obkolila vladno palačo — in vlada je iz strahu po posredovanju poslanika Združenih držav dovolila vendarle, kar bi bila morala poprej storiti.
* Žlice v želodcu. Pretkani potepuhi navadno obude usmiljenje pri dobrosrčnih ljudeh, ako s skreni ženi m obrazom potožijo, da Že ves dan niso imeli tople Žlice v Želodcu. V preiskovalnem zaporu v Hamburgu pa imajo starega zločinca, ki ima res dve žlici, četudi mrzli, v svojem želodcu. Ko je začel tožiti, da je požrl držaja dveh velikih kovinskih žlic, mu ni hotel tega nihče verjeti, temveč so mislili, da malopridnež simulira. Končno so ga pa vendar peljali v bolnišnico, kjer mu je zdravnik z Rbntgenovimi žarki pogledal v želodec ter res našel žličui držali.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina fenruarsk*g-t zve«k<: 1. E n g1 Gangl: D m. Sonet«. 2 I*an Cankar: Pol karp Povest. 3 Pavel Golob: N-obupuj! Pes^m. 4 J a n e z Trdina: Dvel|ob?ci 5 Fr.Strnad: Zmacr* Povest. 6 Dr Jo s. Torain iek: Č-trt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku. K petin d »»isetletniei »Ljubljanskega Z'ona«. 7. Ut»a: Ko tazo molčiš... Pesem. 8. Zofka Kveder-Jelovškovs: Ei svetel Apomin. 9 F Milčinski: Davorm Trn in pogrebno društvo »Z*dnja čast«. 10 M. P N a t a š a: Noči. P-«em.
11 Pr. Grnič: Franjo 8-ve* Kuhač
12 Dr. Ivaa Zoaave: K ko uboga tirno f 13 Faust: In ndprla so se vrata... Pesem 14 Književne novosti. Dr. Jos. Tmnšek: Ant. Aškerc: Primož Trubar. — Dr. Joa. Tominšek. — »O slovenskem Štajerju v jožefi »ski dobi«. — R. Perušek: Kaaver andor-Gjalsk»: G.urirjica A^i ćeva. — R Pc-rušek: Viitor C r K on: Zimsko sunoe. — R Rerušek: Ljetopis društva brvatsk h književnika z« god. 1903. 15 Glasba. Dr. Vi. F->er*ter: Konoert »G »sbeoe Matice«. 16 Gledišče D*. Fr. Zbainik: Slovensko gl-dišSe. A Drama. — B. Opera. Dr. VI. Foerster: Mgnon. — N »va hrvatska opereta. — R*d P n: M G mrkega *L-t ivis^nik'«. — Rad. P-o: Stanislav Prz bi*zew?ky »Sre brna poroka«. 17 Med revijami. »ZvocičVk«. — »Oiniadina«. — »UAi teljski Tovariši — »Nada«. — »Tam burica«. 18 Splošni pregled: f I'»n Nep. Reamao. — f Dr. M*tija Prelesnik — B skup Strossmaver. — Predavanja »Prosvete« — Dijaško umetniško druUro »Vesno« na Dunaju. — Jugoslovanska umetniška zveza »Lida«. — Oskar Ktmenšek: Afera k inrvČ <SK-stm ć v hrvaški literaturi. — R»d. P n: Leomd Audre jev. — R%d. P-a: »Po plesu« in • Božja vol|« in delo ćloveša h rok«. R*d P n.: M. Gorkij. ^ R. Pusto sumš-*k: Petdesetletnic« književnega delovanja Vi. J Lamsnskegs. —h : Prevodi slovenskih pisateljev v angleščino. — —h : li Amerike. — —a—: Noblove nagrade.
— „Zvonček". Vsebina 2 št.
1. D~dova povest.   Borisov Pesem. 2 V skobec ga ojerm! Juraj Pangrao. Povest  3. V zimskem jutru Andrej R*pe.  Povest s podobo.  4 Brsojav ali telegraf. Ji Reisner Poučni spis s petimi pcdoaami. 5 V-selje povodnega moža 1\-d ba 6 Vaški norček. Ivo BlaŽ'č. Povrat.  7. Pucki poz m Anton Medved. Pesem. 8. Prijat*-I,ev S ivester  B  Gangl  Povest s t" d bo 9 Ljubimo domovino! Lad Ogorek. Poučni spis 10 M Ška, na zobek! V. S. Povest 11 Z«»ih«t, |Ui>o!... Sokolov. Pesem.   12   P. uk in zabava Mudi risar. A Sič. — Največji vrt
— Avstralija — Dober odgovor. — Sneg v Londonu. — Koriat vetrov.
— Velikanski sod. — N^jsurejš^ ura.
— Zimska pesem Anton K <s . Ug as-bena pesem. — Besedna naloga. M. N. — Rešitev.
Telefonska in bnojavna poročila.
Dunaj 1. februarja V dana Soji seji poslanske zbornice se nadaljuje razprava o pod podpori po ujmah prizadetemu kmetskomu prebivalstvu. Dasi se gre za korist kmetskega stanu, je prav malo poslancev kmetskih okrajev na vzočnih.
Dunaj 1. februarja. Ministrski predsednik Tisza je bil danes v avdijenci pri c sarju in mu je formalno iz ročil demisijo ogrskega ministrstva. Nasvetoval je ce sarju, naj pokliče grofa Julija Andrassvja, da poroča o položaju na Ogrskem. Andras?y pride v petek k cesarju in od izida te avdijence je edvisno, če pokliče cesar še druge politike ali ne.
Dunaj 1. februarja. Mladočehi konservativni veleposestniki, čeSk agrarci in češki klerikalci z Mo rave so se zedinli, da se bodo o vseh važnejših vprašanjih skupno posvetovali, da se tako doseže enotno posto panje.
Dunaj 1 februarja. Vlada je danes predložila poslanski zbor niči trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Včeraj predložena obrtna novela se izroči obrt nemu odseku, ne da bi bilo prej v zbornici prvo branje.
Petrograd 1 februarja. Uradne se razglaša: Car je sprejel de misijo  ministra notranjih del, kneza Svjatopol»:a Mit skega
Petrograd L febr. Uradne se naznanja, da je bilo 22 januarja v Petrogradu ubitih 9r, oseb, ranjenih pa 333 \l med ranjencev jih je v bolnici že 3 2 umrlo.
Varšava 1. februarja. Število štrajkujoč h delavcev se je zoatno skrčilo. V Kovnu delajo vsi delavci. V Lozdu in Mlitavi traja štrajk ša vedno.
Pariz 1. februarja Listi trde, da je hc tela princezioja Klementina, hči belgijskega kralja, po begniti iz Bilgije, da bi sa v Italiji porečla s princem Napoleonom Bonapartom.
Rusko-japonska vojna.
Berolin 1. februarja .Koln. Ztg' se poroča iz Mukdena, ds zbirajo Japonci ob železnici velike oddelke vojaštva. V bojih ob železnici so Rasi izgubili 100< mož. General Kondratovič je bil ranjen.
London 1. februarja »Daily Telegraph* pereča: Naskok ruske tianke se je popolnoma izjalovil Vsled tega je prSla ruska armada v tako neugodno pozicijo, da se bo morala umakniti še na drugo stran Mukdena V bojih od 25 do 29 januarja so Rusi izgubili 36 000 mož, Ja ponci pa samo 7 000 mož Rusi so pustli na bojišču kakih 10.000 mrličev.
Zavarovalne vesti.
100 milijonov kron prekoračeno!
Sijajen    uspeh avstrijske dražbe. C. kr. pri v. občna savaroval nica „Assicnrazioni Generali" v Trsta je v minolem  letu izgotovila  14 69ti novih polic na iivljenje o 102,307.01;» kron zavarovalne glavnice. Ta ngromua vsota je največja, katero je sploh kaka evropska zavarovalnica v enem leta do segla  ter  dokazuje,   koliko zaupanja uživa ta družba vsled svoje kulantuosti in nizkih premij. Z zadovoljstvom bodi naglasano,  da ima ta uspeh avstrijska družba pred vsemi drugimi mnogoste viluimi zavodi kot prva izkazati. Glavni zostop v Ljubljani, Gradišče 4.
Častite naročnike „Slovenskoga Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane«
Poslano.*)
V Stev. 23 Vtšega cen j. lista od dne 28 januarja se je med dnevnimi novicami obelodanila vest pod naslovom: „Nečuveno postopanje parobrodne družbe11, v koji pa se ne imenuje dotične družbe.
Veže me kot zastopnika parobrodne družbe Hambirg Amerika
Linie v Hamburgu do'žocst tem potom javiti, da naša družba ni v mkaki zvezi z dotično vestjo in da se oskrbujejo naši potniki prej kot slej z največjo pozornostjo.
Z velespoštovanjem
F>- Seunig
zastopnik Hamburg-Amerika Linie
Dunajska centa št. 31.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti ce&kotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do ziace zdravilo pristni „M»»H-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav'jenje trajno in nravnovaJno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa •ekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, ca DUNAJL Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 7—f
grenčica «»6-13
pravzaprav reprezentant grenčic".
(V. medic, odd splošne bolnice na Dunaja.)
,£e Grijfon'
najboljši cigaretni papir.
I 48
Zahtevajte
ilu8trovani cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"33
H u *:o Pollak.
DUNAJ, VI., Watoe 34.
Oena lepa svetloba brez inštalacje in nevaroHti. P-raba l1 f. kr na l aro.
Proti« revmatske bolečine _
ZolUnovo mazilo
ino tako dober lek za vdrgnenje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po posti razpošilja
-9
I i
carna ZOLTAN, Budapešta,
V. Szabadsagter.
Na tisoče zahval-
s^yF$£)\ nm pisem iz vsega sveta #/xX obnega pojasnevalna in podnčna knjiga kot domači svetovalec o lekarnar,a A. Thlrrryja balzamu In frnilf. m m '. 11 u k - t. ne nadomestne m sredstvu Po sprejetju 35 vin (tudi v znamkah) se knj*ga po&lje franko Naročnik»balzama dobe kmigo zastonj 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, £0 malih ali 3'"* dvojn. steklenic K lfi- -franko z zabo;Čkom itd 2 lonCka centifo-bjekega mašila franko z zabojCkom K 3 60.
Lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rttfaškl Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-Daredb mojih edino pristnih  izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-14
■ ■  ■ •
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinnki destilat pod stalnim kemiškiin nadzorstvom. Destilerija
Camis S Stoek
Trst-Barkovlje.
V. steklMlea I 5*-, V. iti kleRice K 260. — Ia prodaj f boijtih trgorioak. 15
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
Tauno-cBinin turnira
katera ahrrpeuje lauil***, m*m njtaj* liaeatc in preprečuje Upadan e Ia«. f »teklenlea m navadam 1 Ia.
Razpošilja se s obratno pošto na manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Del lekarna Milana Leusteka f Ljubljani, Risljiva ctsta It. 1
polog novozgrajenega Pran Joiefeveara
m bil moortn 21—5
Darila.
D pravni Stru našega liata bo poslali:
Za družbo sv Cirila Metoda Gosp. Ivan Stravs Pod brdo )$ K 10 vin., zbrala vesela dmsba o priliki godu gosp. F. Kovača. — Živeli darovalci in naoiraleo.
omrli so v Ljubljani:
Dne 27 januarja: Alojzij Porenta, kaj-Sarjev sin, 20 Bieaecev, StreliAke ulice 15, Hjdrounhal s cbron. — Josip Mayer. mizar, 7u let, Dunajska ctsta 1u, ostar lost.
Dne aH. januarja: Marija Jeromen. hišni kova žena, 66 lat, Kn2evni§«e ulice 8, Broncbitia — Marja Anderwald, knjigovodjema hči, 12 ur, R žne ulice a7, 2i?yen-ska »laf ost.
Dne 29 januarja: Anton Slibar, premikal, 41 let, Cesta na .užno žeeanico 1, se je pri padcu ubil. — Pavla Gorjam-, uostnega sltige hči, 2 leti. Kongresni tr 2 Rhacbitis. — Franja Doberlet. zasebnica, 65 let, Karu-nove ulice 7, Bronchiti**.
Dne 30. januarja: Stanko Kovic, lelez. uslužbenca sin, 3 mes.t Holaapflova cesta 7, E.clampaie.
V deželni bolnici:
Dne 25. januarja: Neža Burndorfer, 8pi*evednikova vd^va, 88 let, ostareli st.
Dne 2H. januarja: Reza Pajk, delavka, 27 let, Meningitis.
V hiralnici:
Dne 28. januar.a: Uršula Sterle, dolavka, 72 let, M »ranmus
Dne 2'. jaruarja: Ana SeaCar, posest-Dikova vdova, 69 let, ostarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni karzi dan. bone 31. januarja 1906. Halombenl |M»plrJi.
4 >/« majeva renta.....
i: 3 srebrna renta .....
4a/, avstr. kronska renta . . I0/, n zlata B . . 4% ogrska kronska „ . . . 4»/, n zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranl ke . i1 /   posojilo mesta S p -t .
n n Zadar . *V,% bos.-herc. žel. pos. 1902 i     češka dei. banka k. o.
■ IC
ž. o.
*Vi0/« pisma gal. d. hip. b. i - ■    peSt.   kom.   k.   o. z.
10% pr.......
41 ,* - sast pisma Innerst. hr. »V/a    n      m     ogrske cen.
dei. hr.......
4! i * . z. pis. ogr. hip. ban. . 4 V, 7, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4! / . obl. češke ind. banke . 4*/t prior. Trst-Poreč lok. žeL
t , prior. dol. žel.....
3°/D „ Jni. žel. kap. V,1/, • 41/t°/t av8t- P°8- B*       P* °' •
Inika Srečke od 1. 18601', ....
■       r>    m 1864 .    .    •    . .
„ tizske......
„    sem. kred. I. emisije .
» »        * _ »a.       n •
„ ogr. hip. banke . . . „    srbske a frs. 100*— .
n torfike......
Basilika srečke ....
Kreditne „    .   .   . .
Isomofike m .
Krakovske Ljubljanske kvnt. rad. križa Ogr.    ff B Badolfove BalcbarŠke Dansjake kom.
»aaa«. JaŽne železnice .... Državne železnice    .   . . 4 vstr.-ogrske bančne delnice 4vstr. kreditne banke   . . Ogrske      „        „       . . Zivnostenske        „      . . Premogokop v Mosta (Brftz) Alpinske motan .... Praike žel. in dr. dr. .   . .
Rlma-Maranyi.....
Trbovljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne dražbe . • Valna«.
O. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
ttubl.ii........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3). Januarja 190b. Termin.
Denar	
100-2C	\ 10040
100-1?	10035
100*25	100*40
11P-6«	119 80
93-3C	» 9850
1 11855	118 75
V9-6C	\  101- —
100—	101'—
100-	100 —
10115	1 102-15
100-	100 30
100-	100-30
101 50	10170
107-M5	10835
100-10	101-—
100-60	10120
100 —	100 90
100 —	101'—
100*75	101*76
99'-	
99-50	100 —
318 50	320 60
1U0-70	10170
187 —	189 40
276'	279 —
167 —	169 60
3<»7*—	318-—
298-—	308 —
274 —	280 —
98 —	102 —
184 —	135 —
21-70	22 70
476'-	487-—
79- —	84*—
88	92 —
66-	71 —
58 66	65 66
29 25	30 25
65 —	69-
76 —	81 —
632 —	642-—
90 40	91 40
S45 60	64K />o
1R31 —	1641 -
S73 60	674 60
786 76	786 75
260-—	26J-—
676 —	680-—
613 —	614 —
2470 —	2480 —
627 —	628 —
»06 —	306 60
643 —	647 —
188 —	189 —
11-35	11*39
1» 10	19-13
23-50	23-67
23-93	24 Ot
117-40	117 60
9556	96 76
263 50	264-26
4 84	6'-
Pšenica aa april . Pšenica  „ oktober KŽ , april .
Koruza   „ ma} Oves
.   . aa 100 kg.
.   .  „  100 B
.   , „  100 ,
.   .  „  100 n
„ oktober  .  .   . B 100 m
erektiv.
Nespremenjeno.
K 19-62 m 17 18
n 14 H" n 14 02
Meteorologično poročilo.
		y»B aof	••a.   mmdmtk moi il		»k ta«0 tmm
u p 9	Ca« opazovanja	Stanje barometra	i-II	Vetrovi	Nebo
31	e. mv.	7399	- 60	ar avahod	javsnc
1 •	7. r S pop	740 9 7388	- 118 — 08	al jvahod •1. vzjvzh.	megla del. jasno
Srednja vCeraianja temperatura: —8*3* aormala- —17*.      Padavina ot) mm					
Kupi       rabljeno, ta dobro obran* )eno kolo. 367 Ponudbe j* p alati pod naslovom
Praška gnjat    .   .   .   . 86 kr.
vratni karć..... 76 n
poctrebuševina 62 „
tirolska slanina 72 „
praske in poljake klobase 66 „
za l klg razpošilja po povzetju prekajevalec na veliko 340
Jan Kreček v Pragi, Smichov.
Zastopniki se iščejo.
Prepelic ar *
nemške pasme, kratkodlak, rjavotigrast z rjavimi marogami, ki sliši na ime „Trollu, z znamko Ljubljana 1906 - 104, se je izgubil, ali pa je bil odpeljan.
Oglasiti ga je proti nagradi pri Josipu Strzelba, Resljeva cesta 9.
Dobro ohranjena 3uo-4
lesena baraka
se po nizki ceni takoj proda. Baraka je prenesljiva, ima dobro ohranjena okna in je dobro porabna pri zgradbi Železnice ali za kako drogo obrt V baraki se izvršuje sedaj gostilniška obrt.
Več se izve na Dunajski cesti
št. 69, nasproti topničarski vojašnici.
			O a— ° »
s pastils	m m H ! t W		3 * »"
olajšujejo kašelj, razkrajajo			o s, IC sV§ < o - as
			3B9-1
Gradišče štev. 7
danes v sredo in jutri v četrtek
esna vese
Začetek ob 7. uri.  Vstop prost.
Pripravljena bode Izvrstna pristna pijača in okusna Jedila.
Za obilni obisk se priporočata
Franja in Peter Stepič
358 _ gostilničarja.
iz nemščine v slovenščino ter
P sestave inseratov ^
I oskrbuje po zmerni ceni v tej I I        stroki izvežbaa uradnik. I
1 Kdo, pove upravništvo nSlov. I tNaroda". 3265-4 J
B6!tger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa proBta za Mudi in domače ž vati k 80 vin.,
in 120 vinarjev se dobiva samo ▼ deželni Ifkarnl ..pri IVIarlJI po-
l»«I»J  '     Iti«      li«*UMtr.|4»     Itt    W I«
katni   I lialil   pl.  Trnltoez.vat v IJiiblJanl,
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljeniu sem EaSel 1H podgan mrtvih in torej lahko vsake mur priporočam to sredstvo.
Schweinfort, dne 11. tebr. 1899. 264—1        Mjm MmTLmmm* mlekarija.
Skladišče
irlpravna    mm   waako obrt
aa takoj odda
v Spod. Šiški štev. 66
(Pogačnik). 333—2
Planinski ples.
ca
vso noć odprta.
V najem se da oziroma tudi proda
lepo posestvo
z zemljiščem vred ali samo poslopje.
VeČ o tem pove Anton Vidmar,
posestnik v Ambrusu štev. 24, pošta Zagradec, Fužine, Dolenjsko. 3451
Lepo stanovanje
pred jul. kolodvorom
v I. nadstr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta in pritikliu, se odda takoj ali za maj na Cesti na južno železnico št. 26. Istotam se tudi odda, ozir. proda
večji prostor za skladišče.
Več se poizve istotam.        325 —a
8*,
Mednarodna panorama.
LJubl.ana, Pogaćarje > trg. 824
Od 29. januarja do A. februarja:
Kuske sla v 11 os t i
v Parizu in Toulonu.
^8
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča 3881—8
Rudolf Kirbisch
slaMrlrarna
Kongresni trg v Ljubljani.
ter vsa v to stroko spadajoča dela kbkor tudi izvrštev
rinili zenitu mii oorav
sprejema spretna gospodična, absolventka strokovne šole.
Oglasila se sprejemajo Krakovske ulice &tev. 27. 291-3
Les naprodaj.
Graščha Lemberg pri kopa lišču Dober na pri Celju proda za posek auje okoli 295-3
20.000 kub. metrov smrekovega, jelovega in borovega lesa.
Natančnejši pogoji se izvedo pismeno ali proti prejšnji prijavi ustmtno pri lastniku Hubertu ĆSalle ravnotam.
Ženitev.
Mladenič, 29 let star, sobni sl'kar in pleskar na Hrvaškem bli/U Zagreba, se želi oženiti s Sle venko, do 30 let staro, ki bi imela do 2000 kron premoženja. 351-1 Pisma in fotografije, ki se najvljudneje vrnejo, naj se poši Ijajo uprav.^ „Sl<w Naroda" p d imenom ,.Ženitev F. 8. K."
Knjigoveznico
popolnoma opremljeno, kupi pod zelo ugodnimi pogoil labko s malim kapitalom poSten in trezen knjigovez. 383—1
V okraju je nad 100 razredov šol in razni uradi in nobene konkurence.
Naslov pove uprav. „Slov. Nar."
Komptoarist
popolnoma vešč knjigovodstvu ter hr-vatskemu in nemškemu dopisovanju za modno manufakturno trgovino, lahko dobi stalno mesto pod jako povoljnimi pogoji. — Ponudbe tvrdki
V. Mihelčić, Sisak
(Hrvatsko). 323-3
Mlad, apreten
išče dobro vpeljano
restavracijo
ali 307—4
večjo gostilno
v mestu ali na deželi za več let v najem.
Ponudbe se prosi pošiljati na uprav. „Slov. Narodau pod .Gostilna št. 100.*
Ocenim je ta/(Oj
j dekletom, katera ima večje premoženje; star sem 35 let, imam ravnateljsko slujbo in 5000 Jf letne plače, ter nekaj tisoč Ipoiu 35& Ponudbe s podobo na upravn. ,tSlov. zaroda1'pod „Zadnji čas 898".
2a diskrecijo Se strogo jamči. I
ter zn Izdelovanje      32—5
vse lasne konfekcije
se priporoča in daje na posoda
mične baroke za predpnst
izdeloi a(e<-
FRANC ZUPAN
specialist aa lasna dela
Križevniške ulice št. 4, H. nadstr.
NT Pijte ~W
Elauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Vsak aan sveže
pustne krofe
priporoča al«sclra\rn»
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
=====   aTaiafaallcoa ■
cc
Glavni trg št. 6 •» -»
Sv. petra cesta it. 27.
Vira. uiiii: Sidro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo aa  3 »48- 19
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeča mazilo; po 80 h., K 140 m K 2"— Be dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega aplo&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne staklenice v skatljicah s nafto tarstveno znamko „sidro" iz Rlohtorleve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izJeJefc.
Rlelitt»rje%aa l>ltarn*pri r-ZlMtr>nt lr» u v Pra«i(
Kliii-in* o. b. BupoAUju^e nmk daa
5933
04081010
151
Trpfsfi učenec
z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga
Slavlnec & Šeleker 3172
Šmartno pri Litiji. — Kranjsko.
Mlekarska zadruga v Černičah pri Gorici
sprejme izurjenega 330—3
mlekarskega roditelja.
Plača po dogovoru. Nastop s 15. februarjem cventuelno s 1. marcem. Starejši prosilci imajo prednost.
€2« niz* o 8 fcožo, kilo po 1 gld, «1***»«. brez krsti po gld T10, plečeta brez kosti po 9() Kr., slanina in suho meso po hU kr., prešicevi ia goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 4 kr. Qalomn dunaiske po 8u kr, a Ia kra-Odldino kovske, fine po 1 g d , iz Sunke zelo priljubljene po gld 120, ala ogerske, trde po g'đ 1*60, ogrske tine po gld 1*80 kilo -   Velike klobase ena "20 kr.
rXlbia  I t?pd naprej. 266 2
^liv/o\/lro   brinovec, pristen, Mer
OlIVUVKd, po gld. 1*20. —To priznano dobro blago pešilia »jo povzetja od 5 kil naprej prekajevakc in razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
Prostor za prodajal
se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Prodajalna je na ugodnem kraju sredi trga v Št. Vidu pri Vipavi v hiši št. 39, nekdaj Vrtovceva prodajalna. Sprejme se tudi izvežban
iaF* kompanjon
ali pa tudi gospodična, izvežbana v Špecerijski stroki s primernim premoženjem', z namenom resne žeuitne ponudbe.
VeČ o tem se izve pismeno ali ust-meno pri g. S. Bratož, štev. 39 v Št. V du pri Vipavi. 294—3
Di
n r:::::s slekli
za steklarje in za domačo rabu, izvrstne kakovosti z jamstvom za brezhibno rezanje Z ročajem iz ebe-rjovme K 28 i s koščenim ročajem K 2 90, s ponikljanim ročajem K 4 5U, najfinejša \r^ta K 5-.
SolInsrenKitl
stroj za striženje las!
s tremi grebeni za preUKr jen je za 3, 7 in 10 mm dolge lase VsaV lahko tak< j striže lase Navudi.o je pndtic.no Pri dveh otr-k^h stroj v 7« leta zaslužite. Cena K 5 5''. na;finejci K 7"—. Stroj za striženje brade K 6*—. Škarje za konje in ps« i>o K 5— Samobr>lni aparat, ranjenje izkl,učeno, samo K 4 — kompletno. 5 Na zunaj po povzetju.    3271 — 5
M. RUNDBAKIN,  DUNAJ, IX.,
Liechtensteinstrasse 23.
avarna
* ■
jiima
i
jc *sal*o so%>««t«> in nc-<tcli<» in vsaki praznik
celo noč odprta.
3T X O £<OV
kavarnar 73—5 Kolodvorske ulice št. 22.
Talanda cejlonski čaj.
Velefina  zzirkctlz:a.
3826 -1|
.»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
14upi«Je In prodaj*
vse vrsto rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1.000*000__
Zamenjava ki ftkskMiptuji Bajt predujma aa vrednostna papirja.
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavarale  arećJce proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzgru/c;!.
Vinkuluje m devmkuluje  vojaške ženitninske kavcije.
IL5T   Eikoin|»t In luh«M» meule. 03"   Bona« ii«r.><n« TPl
Podružnica v SPLJETU.
<353?    Drnarn«   \ I o jc«« iprrjrina
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—13
Promet s čeki in nakaznicami.
dobro izurjen v vseh pisarniških opravilih  in v mnogih  drugih  strokah, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Več pove upr. BSL Nar.u 218—7
2 stanovanji
na Miklošičevi cesti št. 36
eno iz treh, drugo iz dveh sob ter pri-tiklin obstoječe, prvo v visokem pritličju, drugo na dvorišču, obe z uporabo vrta, oddasta se s 1. mejnikom t. I. v najem. 318—2 Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Marije Terezije cesta št. 7.
Okrajna posojilnica v Liliji
vabi svoje ude k
rednemu občnemu zboru
dne 12. februarja 1905
ob 3. un popoldne 339
v prostorih gosp. Preinfaka v Litiji.
DNEVNI RED:
1. Potrjenje letnega računa  in razdelitev čistega dobička.
2. Poročilo o reviziji posojilnice.
3. Volitev načelstva in nadzorništva.
Okrajna posojilnica v Litiji
dne 30. januarja 1905.
sprejme
Fr. P. Zajec
urar v LJubljani. 348—1
Išče se za večjo gostilno v Ljubljani
gostilničar
ki ima gostilniško koncesijo na svoje ime. — Več se poizve v pivovarni G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, Wol-fove ulice št. 12. 279—7
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod Iz voznega xoc3.su.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ Ob 12. uri 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno čez Selzthal v Aoasee, Solnograd, čez Klen -Reifling v Sterr, v Line, Da Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, F> anz«*nsfeste, Ljubao. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Atnstetten na Dunaj. — Ob 11. a;i 54 m dopoldne osobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vl.ik v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo'akovo, Ljubno, Čez K le n-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, PLen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v»re, Prago direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. nn ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz 1. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni »laki. Ob 7. un 17 m zjutraj t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Aujstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razred.i), Francove vare, Karlove var». Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice. Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob ježem, Leud-Gastein Ljubuo, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebui v!ak z Dunaja, Ljubua. Selzthala, Beljaka, Celovca, Mcnakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez SelzThal iz Inomosta, Solno^rada čez Kiem-Reiflicg, iz Steyra, Liuca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Franeovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b. ari oo m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri *i8 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih iu le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. un 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve< er Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in pranikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki      za 2 min. pred krajevnim ča-om v Ljubljani 1
sprejme takoj £73—3
Franc Kmetic
ključars i mojster v Spodnji Šiški,
Išče so
343-2
msblovana mti vk
= h hrano. =
Ponudbe pod T. A. naj se pošljejo na opravnižtvo „Slov. Naroda".
Jtajjinejše, vedno sveže
pustne krofe
kakor tudi vse druge    85 8
slaščičarske izdelke
priporoča
slaščičarna J. GOTTHARD
Ljubljana, Stari trg št. 6.
CUNARD LINEJ
Prva direktna parobrrdna vožnja f
TRST-NEW YORkJ
In it u /it).
Vozna cena v III. razredi
9633 8
•  : 9 '
11 ■ ■
Zahvala, in priporočilo.
Ob piilki svoje preselitve v
ost ilno
•■: v: -     - :
nov
v hiši gospoda Fran Čudna
v Scdnifskih ulicah štev. 6
katero otvorim nn Svečnico t- L, se zahvaljujem tem potem vsem svojm do-sedarjim, csobito ^talnm go-t'm za izkazaiio zaopa^ je, ter jih cbentm najvljudneje vatirn, da mi to   aupan e oliramjo tudi v no^ih Lokalih 386 i
Posebej pa se priporočam g« spodom sodnim uradnikom, odvetnikom in vsem rn:m, k' imfcjft na takojšnjem sodišču posla, ter j'h opozarjam na sv« jo prizoano kuhinjo, kjer se tod' d bivala vedno sveža gorka m mrzla jedila, na svoje vedno sveže na boljše marčno pivo in na fina štajerska, dolenjska in istrska vina iz najb l>ih goric.
Z (dičnim spoštovanjem Anton   Albert, gostilničar.
......
Ljubljana-NewYork I8B K
s prosto izvrstno hrano, pijačo in ICO kg. prtljage že od Ljub jane NajpripravnejSa in najcenejša pet iz Avstrije v Amenku Pojasnili in vozne karte pri
1^. NOWY, agentu v Ljubljani, Dunajska cesta 32
poleg južnega kokkhn ra.
V hiši .Narodne tiskarno-
v Knaflovih ulicah št. 5 se odda takej ali za 1. maj 1905
lp J
v III. n dstrrpu  obstoječe :z 3 i 5, kutjin    sbrunbe, po^fifcs^r- s b k m r. o il stres j*
Već v uj.r«fcvnižtvu »Slov. Na «.
Pristen
prei/kn^cn na ilefcehieni kemičnem prfl-izkuševališču za živila v Ljubljani
- Liter 2 kroni.
Razpošilja v vsaki množi
IVAN MALI
v Škofji Itoki.
236 5
Skoro 500.000 registrirnih blag
W   je do danes prodala t|
National Cash Register Conpj li
Ali ste se />e vprašali, zakaj toliko trgovcev kupuje   Ali niste opazili nikdar, da se je pri izdajanju de-
registrirne blagajnice ?
narja na kakšen znesek izdalo prevez?
HBfL I
Ali niste nikdar našli novcev na tleh  ali za pre-   Ali niste zapazili nikdar, da bi bili pri menjavanju /I,»k.m fwo /Lo.nvV denaria oškodovani?
dalom za denar Ali niste nikdar našli, da seje pozabilo vknjižiti na up kupljeno blao;o?
denarja oškodovani ? In ali  niste  nikoli  premišljevali,  kako bi  prišli v okoni takim pogreškom? 350 1
Ali niste našli nikdar, da niso bila vknjižena konto-   Obrnite se na nas, in pošljemo Vam pojasnilo in popis
plačila?
naših sistemov, ne da bi Vas silili, da kaj kupite!
d- ePSfe
Izdelujemo cez  200 različnih blagajniC. * Gena Od G5  kron naprej. # Na zeljo  primerna mesečna  od- E I  plačila brez poviška cene  # Že rabljene blagajnice vseh sistemov jemljemo po dobrih cenah v plačilo. *m
-;   UT10UL CASH REGISTER ČOHFABT LIMITED, Snuj, lantflerstrasss itn 12.
1 Nastop za Kranjsko iu vzorno skladišče: KONRAD TIPPEL, Ljubljana, Wolfove ulice štev- l.j
JLS za podgane, dihurja, krte, miši it
A
}
patentiran: najnovel&l amerikanski ala+em
prodaja in razpošilja trgovina 9ho* — 9'A
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
\ Y"st>no %- ni napet) lova se garantira.       Cena Jako nizka
I.hIoko Imata i
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina R.
ecna čokolada
KIRBISCH slaščičarna V   I Jtib-Jnnl.
cm
90
natečaja za stavbo nove hiše ,,Okrajne hranilnice in posojilnice" v Idriji.
Načelstvo okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji razpisuje natečaj za dobavo načrtov v svrbo stavbe nove hiše. Zahteva se načrt za 6 stanovanj.
Določujejo se 3 nagrade iu sicer prva 250 K, druga 1E>0 K, trttja 100 K.
Vse podrobnosti iu potrehne informacije dobiti so pri okraj al hranilnici in posojilnici, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo.
Rok za vpošiljaoje načrtov do 25. svečana 1905.
V Idriji, dne 30. prosinca 1905.
3*3—1
JRazpis.
Tri podpisanem krajnem šolskem svetu se bodo oddajala
v Dolenji vasi pri Senožečah
potom javne zmanjševalne dražbe
dne 20. februarja 1905 ob 10. uri dopoldne.
Stavbna dela, vštevši Šolsko opravo, so proračunjena na 17.227 K 92 vin. Savc'ja zaaša 1700 K. Isto je treba priložiti pismenim  ponudbam ter vposlati
do vštevšega 19. febrnarja t I.
podpisanemu  krajnemu   Šolskemu svetu.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so vsakemu ponudniku na vpogled tudi
pri podpisanem krajnem Šolskem sveiu.
Krajni šolski svet v Dolenji vasi pri Senožečah
dne 30. januarja 1905. 347—1
____ M£ n-
Wf$> Slavnemu občinstvu si usojam vljudno
+     naznaniti, da sem otvorila prodajo pristnih ^ uy***S      vjn v steklenicah in sicer:
belo    ...... liter po 28 kr.
belo II. vrste ... 38 črno   ...... 36
muškatelec.   ... 50
33
99
Za mnogobrojni obisk se priporoča
39
Marija Hirschmann
Ulice na Grad št. 5.
St. 15.
'6h2 2
V svrho oddaje
3e b<> vršila dne 18 februarja t. I« ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Črnomlju ofertna obravnava.
Vse delo, ki je preračuujeno na 17.040 K       bo oddalo skupno enemu
podjetnika.
Vadij znaša 800 K.
Zapečaćene ponudbe (oferti) s priloženim vadijem, 80 vložiti —do dna  17. februarja t. 1. —
pri podpisanem načelstvu. Na pozneje dospele ponudbe se ne bo oziralo.
Načrti, troškovni preudarek m pogoji so razgrnjeni v občinski pisarni v Črnomlju iu so v navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled. Pošljejo se pa tudi znanim stavbenikom na željo in na njih troske na dom na npogled.
Zdravstveno okrožni zastop v Črnomlju
dne 25. januarja 1905.
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, 1
nr na nihalo in budilk
3372—22
Dnnrai/ilo BprrJem»Jo In Izriu-
r upidVlld  j rjo dobro In nujernrjr.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12,
Izjava.
Podpisani n«, n&niam, da nikakor "»nem plačnik za katerikoi. d*>£. ki ga naprav.,:! (ucj siu HUngelbert Zfimšek na moj račun.
K a u o u a - RudolfoV g, Uuti 29. januarja 1905.
Mihael Zrini sek.
837-2
MM
Za vsako rodovino važno iluatrovano knjigo o premnogem blagoslova % otroki raz-potilj* s prepisi ve* tisoče*,
g,ahv Onih  pisem tajno a
mt       » avatr.   auarnkah goap 1   4. H A I I* A Berlin 8. W UiDdeaatrasa« M
le« J7elodcpq kapjtce
PfB)e /i Jlat-IJurt-IJmUr
splošno priporočene vsled ojacujoćega in pospešujoč*-ga učinka na prebavila ob pomanjkanju slas i, motenj'h prenavljanja in drug h že odčnih bolečin.
Zahtevajte po lekarnah izrpeno 1« Bradvjeve želodčne kapljice
C  Brsdy, lekarna ,zum Konig von Ungarn*. Dmsj I., Fleisch-marut 1. 3285-4
Pariška svetovna razstava 1900.
SwetoYnoslavna ustna voda.
Dobiva >o povsod.     2921—34
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena. 36urido£a precizijska ara z verižico, natančno idoča, za k ar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za go sp( de, d komadi fT žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec v ustnik za smolke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat m> ftnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo. 1 par man&etmh gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz d<>uble zlata s patentiranim zaklepom, mičen album m o prtkrasmmi slikami, B Raljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo «a sestavljanje pisem, KI predmetov, potrebnih za dopisovanje, in fte črez 400 raznih predmetov ki so v domačiji neobhodno potrebni Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velia samo gld. 1 80 Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 341 se denar naprej pošje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB Za nengaiajoče se vrne denar .
Pozor
prijatelj z mesta in z dežele!
Ne zamudi, da utopiš mimogrede sredi mesta v staroznauo gostilno
„Pri belem tm\M
G. Auerjevih dedičev v Wolfovih ulicah.
Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne in tudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila.
Za  točno  postrežbo  in solidne cane skrbi _ _
«J. S p uri t
810—S goetiinicar.
St 9507.
V smisla § 62 občinske**^ fflaL It TZlgfhCm, ua je občinski svet deželnega •toiueja mesta Ljubljane v svoji javni seji dne 31. decembra 1001 »'.tlemi, ua ?e * zalo! fev poiro^bov ya o£>£in«tae namu a ? smislu § 39
imenovanega o.u;iU42efffl re^a pobirat, od 1. januarja .905 naprej od vseh vrst nepoareanega davka itVfLCj&lil o^.bno dobodariuo, tedaj:
1) od domarine, •> , ^d prirobrine od javnih podjetij,
2.) od zemliaine, 6) ^.ci članarine in
2.) od konting entovar e pridobnfne. 7.) od renunr.e petindvajset (25) od-4.) od neKontin gentov&ne pr idotninef sto'no obćins/o doklalO.
Mestni mngtstrat v Lijubljaul
doe 22. januarja 1905.
Služba tiranilničnega uradnika.
Mestna
vizoriČuo slnžbo
'em mestu razpisuje tem potom pro
hranilničnega uradnika
z začetno letno plačo 1 400 kroD, v slnčain posebne sposobnost po dogovora tudi več. — Po en letnem slnžbovanju in dokazanem n<*posobljenja nastavi se defiuitivno s pravico do pokojnine.
Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici ali pa dovršili z dobrim vspebom višjo trgovsko šolo — Lastnoročno pisane in a spričevali opremljene prošnje je vložiti do 15. februarja t. I«
301-3 Ravnateljstvo.
HT* Mnogo prihranite TJLM
pri novih zgradbah in prezidavah
ee mblte patrnlotane
malčevocementne stene in strope.
Prednoeti: varno pred rgnjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni trtba.  Uvfdeuo že po vseh večjih mestih.
= V Ljubljani pri hotelu „Union" =====
(okoli 4 00 mf).
^a razpolago so svpd* čbe v»s. kr. deže ne vlade kr. ogrskega drž stavbnega urada, mostnega magistrata zagrebškega in zagrebškega ar gozdutga ravnate Jetva.
Zaradi pcjasml m pre:ačunr>v se oblagajte na imetn ka patenta
arhitekta HOENlGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261—4
Vod«!      Voda! Voda!
(š g)     (S g) cs
G)
PrvaInedina domačatvrdkazavsevodovodjienaprave.
lii/.cnir  in  vodni leliniU stavbeni pod|e«nlk
Fan Josipova cesta 7 v Ljubljani Belhovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračonov za vodao preskrbitev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po rmernlh cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. ^=
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 3:-i66—13
St. 912.
Razpis službe.
2f5-3
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
«v št. Vidu nad Ljubljano z letno plačo 1200 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošoje podpisanemu deželnemu odboru do
20. februarja 1905
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanjo službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti službovali v kaki bolniščuici.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 18. januarja 1905.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
trjrmln« zeleznln In ko%ln
3474-10
3Safcl Cd a«
v M,|ul»l|anl
Vela zaloga Miojskep orodja in ine oprave.
29
U.B
Agenti za knjige in slike' kolporterji itd.
hlkt đoceie)o velik postranski za*hi*ek s prodaj-niem nmetnizko izvrstnih ra    • iii«.
Voraaama na trgovsko s I-»tr > ROBERT v Buda-Peatl, Hauptpostfaoh No. 77. H
NOVO!
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo man malo tem bolj ker nekako ie v povesti sami, se bolj pa ▼ predgovoru Cankar reagira na znano kntiko o svojem dela rHisa Manje Pomočnice 1 in brani av<>je umetniško stališče. Izza Prešernove .Nove pisanje * ni biia pozneje več naoisana nobena boljAa in ostrejša s Mira. Da se je pokazal Cankar izaova tudi mojstra v slogu in jezika, ni ^reba pondarjftti. Knjiga je issia v elegantni opremi, s izv rno risbo na naslovnem lista. 23-12
Cena: broa. S K; po poŠti 2 K 10 v ; eieg. ves. 3 K 8u v.; po poeU 3 K 30 v.
Založništvo
Z. Schvrentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
IVAN ORAŽEN
daje ca znanje, da je
zdravnik tt Xj}oipijani otiroril
na Turjaškem trgu št. 4.i. nad.tr.
•vo|laalnl
orloBBdilSno - zdravilni
v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice! izbočen hrbet, neenake rame, skrivljene, ploske in čokasta noge, neenaka ledja itd. Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabrani j o taka 334 _3 pohabljenja. (Proste v je in vaje na aparat h.)
ZLv£a,s a.ž.a za odrasle. ~Xi+-
Vse t^ se bo izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacjskih uah od 9   10 dopoldne in od 2—3. popoldne
v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr.
II IU %%%%% lf I( ill'IlIlilTšilTšTšl' i'l
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno lotu 1870
Lastni izdelek
o
>
0 .
-» 2.
>
CB O
1 '
■ o
£o gospod        d Ol m &   in   o t:    o 1*: o of
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znino dilee čez m9;e Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMAIV —
dobavitelj perila c. in kr. Visokost', različnih častniških uniformiranj, zavodov itd.
2830-19
Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. * Ljubljana.
Perilo po men se prav brzo zgotavlja.
Napravljanse oprem za novorojence.
i
Slovenske muzikalije
ravnokar izBIe f Covektr  Fr.:   Rok ovnjaci, oglas bil Vikto** Pt^mt, kompletno K IO 70. Posamezno:
1. Onvcrtura za klavir    .   .   K 2 50
2. Knplet za moBki glas ■
klavirjem......M 1*—
3. Zora v h ta j a, za sopran z
klnv r em......tt 1"—
4. C v eto/-1 h dffklle praa l>ela,
samospev (soprani z trie-Šarim zbo?om ob sprem« lievarij'i k'avirja    .  .  .  „ 2*—
6. Mladi vijaki, k lačnica za
klavir in petje   .   .   .   .   w 1*90
b. a Oj zlata vinska kaplja \ ti, samospev z moškim zborom. n 3*—
b) Povsod me poznajo, samospev iz , Zdravtc"
Goveka**  Fr.:   Legijoner*jiy ..glasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. PoHamezno:
1. Za poj mi, ptičica, glasno, pesem
za s* pran s klavirjem      K 1 93
2. V petju oglasimo, moški
zbor s klavirjem . . . m 1*80 3 Knplet za moški g3as a
klavirjem......u 1'—
4. RomAnra, «amo«pev (tenor)
s mo&kim zborom < b
8premljevanja klavirja . „ 180 6. Piirka, pe^em za »opran
a klavirjem.....M 190
6. Skoz  vas, knračn'ca. Po
besedab J Stritarja. Za
Klavr(s petjem ad lir>itum) M 1*90
7. Sezidal sem si vinski hrnni,
aamospev z mo&kim h borom Za petje in klavir iz tlZdra*icu.....„ 3'—
Dalje: 3268-13
Viktor Parma: Mladi vojaki, kora£ niča s petjem ad libitum. Že -t izdaja .........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
»a ■ itre.......w 1" —
Viktor Parma: Slovanske cvetke* pinpourn  po slo-^ans ih na'*ev h   .   .   .   .   „ 2&0
Viktor Parma: Triglavske mže, va ćefr po slovanskih r-aievih.......M 25U
Viktor Parma: Zdravice, za
pe.)H .n Klavir.....H 3'—
iirovnik Janko:  N«i-dnt? pe^iu1
z nape»t,   I. zvezek K 1'iiO,
f.o^ti K 1 HO. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi
z napevi, 11 zvezek K i* po
pofiti K 1 10
Največja zaloga mnzikalij v Ljubljani.
Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica mazikalij obsega in m Ki številk.
Mesečni abonement a premijami.
Razpošilja tudi ua zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijami v Ljubljani,
Radi popolne opustitve modne trgovine
r^jul3lJArzA       a     n n ■ mmgm rjTMđ^      Xvjtjl3l Jana
Mestni trg St 25 *  HHTIVlilv Mestni trg št. 25
se prične prodaja zimskega blaga v soboto, dne 4. februarja in traja do dne 1. marca 1905. 3^.,
K prostovoljni prodaji pride:
modno volneno blago za dame, barvani in beli pikš-barhenti, svileno blago za bluze in obleke, šerpe, del francoskih batistov, sukno za salonske črne obleke, kovtri, svileni in volnati, razno perilo, preproge in posteljne
garniture,   plašči  Za  dame  (Bruiinenmantel), površne jopice,   partija  lodna  (115  cm širok  po  39 kr. meter) enako If - Ogled prosti flanela (po 14 kr. meter) in še druge stvari. Ogled prost!
$Cigieniško 4«-razpraševanje
stanovanj, tovar« niskih lokalitet im.
Telefon Ittv. 185.
Uacuum Cleaner
petcr Tn^atclić
zanod za 5nažcnje 5tanoi>anj
Škofje ulice it. 14.
3443-20
1
Preproge, pohištvo
se sprejema za snaženje in shranjevanje.
Telefon Stev. 155.
Isdajatelj io ođgoTomi nrednik : Dr I?«n Tifiir.
Irnifim m Mk ,biiroduo tukama*.