Poštnin* pJnfffllBi ▼ KoZov*a>
Leto LXVUI., št. 273
Ljubljana, sobota 30, novembra 193$
Cena Din I*-
LOvENSKI
znaja vsak đon popoldne. LevzemS1 nedelje is praznike - inaeratl d *0 pettt rrst & Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din S.-, večji in vrati petit /rsta Din 4^. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod«
rpHa m"se<*no v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvr Din 25.-  Rokopisi ae fc*> vračajo
UREDNIŠTVO VS UP RAVNI 8 T VO LJUBLJANA, Hnanjevs illcm itev. 6
Telefon: SI22. 8123. ^24. 8125 ln 8126
Podružnice: MARIBOR Strossmaver je v a Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska e*, telefon' St 26 — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon St ta poMruznies uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvore Ml
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St 10.801.
Zadnji rok Italiji
Po doseženem sporazumu glede poostritve sankcij so pustili Italiji rok do 12. decembra, da si še premisli »če ne pristane na mirno poravnavo, se bodo izvajale sankcije z vso ostrostjo
London, 30. novembra, r. Italijansko* abcsinska kriza je dosegla vrhunec. Sporazum, ki je bil dosežen med Pa= rizom in Londonom, po katerem je Francija pristala ne samo na to, da se sankcije brezpogojno nadaljujejo in stopnjujejo do skrajne mere, marveč izrecno tudi na to, da bo v primeru ka= kcga oboroženega napada Italije na Anglijo ali katerokoli drugo članico Društva narodov z vso svojo oboroženo silo priskočila na pomoč na kopnem, na morjem in v zraku, ne pušča Italijo več v nobenem dvomu, da mora računati s tem, da bo imela proti sebi ves svet, ako bi se hotela spuščati v kakršne* koti avanture.
Poostritev sankcij je bila odgođena do 12. decembra, da bi se tako Musso* liniju še enkrat dalo kratek rok za
premislek. Italijanska vlada se je da* nes sestala k izredno važni seji, na ka: teri bi imela pasti odločitev o nadalj-nem stališču Rima. Govori se. da bo sklenila izstop iz Društva narodov ter da ne misli odnehati, vendar pa misli; jo, da je vse skupaj samo zastraše\>alni manever, s katerim skuša Italija doseči kar največ mogoče. Dejstvo, da je man šal Badoglio tako rekoč izgnal inozem: ske novinarje iz vzhodne Afrike, toU mačijo kot dokaz, da Italijanom tam ir-da prede. Zato se v Parizu in Londonu nadejajo, da si bodo v Rimu na vse zadnje vendarle še premislili in se udali. Franciia in Anglija sta priprav* Ijeni omogočiti Italiji časten izhod, toda italijanski apetit no ahesinski zemlji ne bo nas;čen v oni meri, kakor bi v Rimu želeli.
tičnih krogih pa nasprotno prevladuje prepričanje, da bosta Avstrijska in Mas džarska v tem primeru od Italije prisi* Ijeni, da sledita njenemu zgledu in tudi sami izstopita iz Društva narodov.
Dragi glavni predmet razprav je bilo vprašanje plačil za blago, ki ga Avstru ja in Madžarska dobavljata Italiji. V zadnjem času so italijanska plačila zastala in terjatve avstrijskih in madžar* skih izvoznikom so z vsakim dnem večje. Mnoge tvrdke so že usta\'ile na: daljne dobave v Italijo in zahte\*ajo se: daj od vlad, da jim zajamči jo plačilo dobavljenega blaga. Tako avstrijska kakor madžarska vlada pa je take ga-kakor madžarska vlada sta take ga; rancije odklonili. Formalno so avstrij: klirinški dogovor, da bi s tem maskirali pravi namen dunajskega sestanka.
Sankcije
sklenjena scvar
Sankcijski odbor se sestane 12. decembra — Prepove«* izvoza petroleja v Italijo je sklenjena stvar
ženeva, 30. novembra, z. TJrndno se potrjuje da je sk.licana seja s^nkcijskega odbora Društva narodov z:i 12. decembar. Po doseženem sporazumu mod Francijo m Anprlijo je sedaj izven vsakega dvom?. d;! o«, na tej seji -sklenjeno razširjenje sanikcij na petrolej- Glede premoga, jekla in železa Se ni definitivneg;i sporazuma-Za ta datum so se sporazumeli, da bi dali Mussoliniju še enkrat priliko, da si premisli. Laval je prevzel dogovorno z a^gle_
ško vlado nalogo, da poskusi še enkrat pridobi*: Mussolinija zn mirno poravnavo. Će t0 ne bo mogoče bo Anglijn nastopila za to, da se sankcije do skrajnosti pooštre.
London, 30 novembra z. Člani angle. ške vin de $o imeli sinoči posvetovanje, na katerem Je b-lo (iefinitivno sklenjeno, da bo Anglija v ženevi nastopil:« za poostritev sankcij O tem bo ni seji vlade v ponedeljek sprejet še izrecen skler
Posvet v
mu
Italijanska vlada je imela dopoldne sejo, na kateri je razpravljala o položaju Ital3;e — Izstop iz DN ?
Rim, 30. novembra \v. Danes dopoldne ob 10. se je sestala italijanska vlada na sejo, ki ji pripisujejo izredno važnost. »Vnitcd Press« doznava iz zanesljivega virp.. da bo na seji ministrskega sveta po proučitvi mednarodne* ga položaja ministrski predsednik Mus* solini da! važno politično izjavo Pri tej seji ne gre za izreden sestanek čla= nov vlade, temveč je bil njen datum določen že pred dvema tednoma. Kakor sc doznava iz zanesljivega vira, ho Mussolini pojasnil stališče Italije za primer, da bo DN razširilo sankcije
jeklo. Po istem viru bo v tej izjavi prišlo do izraza mnenje, ki je bilo že spo: ročeno Angliji in Franciji, namreč, da bo Italija smatrala vsako razširjenje sankcij za neprijateljski in celo za so; vražni čin. Ako se bo sankcijska lista razširila tudi na nafto, bo ItaUja resno razpravljala o izstopu i/ D\ Opozarjajo v tej zvezi na to, da Mussolini v zadnjem času napram DN ni pokazal prijateljskih čustev. Ponolnoma mogo= če je. da bo porahil priliko, da se umak: ne iz Ženeve
Maršal Bađoglio je zaee — s cenzuro!
Novinarjem grozi s prekim sodom, če ne bodo podpirali Italije — Javljati smejo samo cenzurirane vesti
Asmara. 30. novembra, z. Včeraj je maršal Badoglio. vrhovni poveljnik ita: lijanskih čet v vzhodni Afriki, pozval k sebi vse inozemske novinarje, ki se mude na italijanskih frontah, ter jim sporočil, da bo z današnjim dnem uvedel najstrožjo cenzuro. To smatra za potrebno, ker da so novinarji s svoji: mi poročili izdajali tajnosti premikanja italijanskih čet in s tem opozarjali so: vražnika, ki je mogel preprečiti vse ita: lijanske načrte Nadalje jim je kate: gorično zagrozil, da bo proti vsakemu, ki bi objm*Ijal necenzurirane vesti. po= stopal kot s sovražnikom It^ije in ga postavil pred preki sod  Vsak inozem:
ski novinar mu je osebno odgovoren za vse, kar izide v njegovem listu, ne gle* de na to, ali je to sam javil ali ne. No* vinarji so bili zaprepaščeni nad tem sporočilom in so večinoma takoj zapustili italijanski glavni stan in bodo naj: brže odpotovali domov, ker nima smh sla javljati vesti, ki jih itak izdajajo italijanske službene agencije. Italijani bi se očividno radi iznebili neprijetne kontrole novinariev. ki ne gledajo na dogodke samo skozi italijanska očala, marveč poročajo po svoje ve*ti in dnh nosti o vsem, kar se doeaja slavnega in neslavnega na italijanskih bojnih poljanah.
več zadrževati. Vsa vojska hoće za
v&iko ceno napasti sovražnika. Leta* la se zadnji dni niso več spuščala ni/* ko nad abesinske postojanke, nego so ostale v višinah nad 1.000 m. Vsekakor sedaj ne predstavljajo več resne nevarnosti za abesinsko vojsko.
Abesr^sici se pripravljajo na splošno oSenzivo in neprestano pritiskajo na Italijane
Avstrija in v škri
S podpiranjem Italije sta zašli v nezdržen položaj — Ne-razpoloženje  v  gospodarskih krogih — Ohtem Rima
vedno bolj neprijeten
Dunaj, 30. novembra, r. I' tukajšnjih olitičnih in diplomatskih krogih živahno razpravljajo o posvetovanjih, ki so jih imeli na Dunaju avstrijski in madžarski državniki Nenadni poset madžarskega ministrskega predsednike: Gombčisa in zunanjega ministra Kanye na Dunaju spravljajo v zvezo z med narodnim političnim položajem. V po* učenih krogih zatrjujejo, da so madzars sk! in avstrijski državniki zelo v skr:
in Madžarska bi želeli, da se naknadno na kakoršen koli način pridružita sank:
1GEA STRASTI
jo Ijulie70r
I
cijam. zlasti v primeru, ako bi Italija izstopila iz Društva narodov.  V polu
Adis Abeba, 30. novembra, r. DNB poroča: Cesar je v četrtek z avtomobilom odpotoval v Desie, kjer je abe in: ski glavni stan. Njegov avtomobil je spremljalo šest oklopnih avtomobilov in več avtomobilov s protiletalskimi topovi. Cesarjevo potovanje so držali v najstrožji tajnosti in so dovolili poro: čila o tem še le takrat, ko je cesar že prispel na cilj svojega potovanja. Cesar se je v Desi ju nastanil v poslopju bivšega italijanskega konzulata. Takoj po njegovem prihodu se je sestal vojni svet, na katerem so sklenili, da pre; idejo abesinske čete na vseh frontah v ofenzivo, ker je sedaj ne samo ugodno vreme nego so Italijani tudi že tako demoralizirani po poslednjih norazih, da nikjer več ne nudijo resnejšega od: pora. Po zadnjih poročilih, ki sc prU spele v abesinski glavni stan, abesinske čete na severni fronti pofagoma, a ne* prestano napredujejo. I7se okrožje Ge-ralte in Tembiena je že očiščeno od ita= lijanskih čet in popolnoma v oblasti Abesincev. Prebivalstvo zopet osvobo: jenih krajev se v masah pridružuje abe-sinskim Četam Abesinske čete so dob: ro preskrbljene z orodjem, municijo in
i
IGRA STRASTI
je največje iznenađenje
i
črte za prihodnjo ofenzivo, ki se ima pričeti na severu na različnih točkah. Maršal Badoglio namerava prodirati z motoriziranimi oddelki v treh ali šti* rih smereh.
Iz glavnega stana vojske rasa Nasiba je prispelo v Harar poročilo, da so i Abesinci pri nekem spopadu z [talijani ujeli 350 italijanskih vojakov. Italijan-ske operacije so popolnoma zastale, le letala razvija vo še neko aktivnost. Abesinci so jih obstreljevali s strojni* cami. Morala abesinskih vojakov je dosegla vrhunec in ras \Tasibu pravi v svoiem poročilu, da jih ne bo mo£el
Preureditev občin
Beograd, 30. novcemhra. p.  Notranji m nister  dr.  Korošec  j«  danes  podpiral tr; urodhe o preureditvi občin v dravski bflM vini. Kraj Griže bc izloči iz občine 9H&M in priključi občini St. Vki. Kraja Pltfttvici in Jeruzalem se izločit* iz občine Ivanj kovci in priključka občini Sv. Miklavž. Kra> Begunje s>c izloči iz občine Lesce in ustanovi   samostojna   občina   Begunje,   kater se priključita tudi kraja Zapaie rz dosedanje občine Lesce in Dvorska vas iz dosed»n;e občine Mošnje
Drzen vlom sredi mesta
Včeraj zjutraj je bO odJcnt v Ljubljana drzen vlom^ Jci je bil pcaaofti LzvrA^n ▼ pisarn iSke prostore tvrdke >De»a« tm Dunajski cesti in pri katerem je vlomilcu padel v r<>ke precej bogat plen.
Pred leti je družba »De&a« uredila na Tvrsevi ce?ti moderno garaAo in del a vrvice, v lepi zgradbi se pa nahajajo tudš pisarniški prostori, v katere se je ponoči na nepojasnjen način vtihotapi vlomile^. S ponarejenimi ključi je odprl vhodna vratj, nato pa pisarniška vrata in Se ve_ liko železmo >Wertheimerico<i ki sicer ni bila zaklenjena, temveč a»mo avtomo. tično zaprta, z« kar je pa tudi potreben poseben odpirač. V blagajni je bilo precej denarja, zanimivo pa je, d* vlomilec m pobr;1l veega. Odnesel je Le 61.000 Din t bankovcih, dočim se drobiža, ki ga je Min za približno 15.000 Din, nI dotaknili. Najbrž se je bal. da ga bo preveč ob težil in da ga utegne žvenket kovancev isdati Nekaj gotovine je bilo tudi po prodaMh, po katerih pa ni stikal. Vae kafte, da m mu je precej mudilo. Z ugrabijetitm pH. nom je srečno odnesel pete.
Vlom je zjutraj ob 6. rupazfl tntaftbeaec. ki prihaja vsak dan prvi n« delo. Ze ^go. daj je bila tudi obveščena policijai ki je šla naglo na delo V teku v6er*jhnjeg* dne so bili zaslišane razne osebe, ki mo prišle v poštev glede informacij. PolleiV je šele snoči ob 22. zaključila zasliševanje, vendar doslej vlomilcem m" nobenega sledu. Vse kaže. da je bfl na dela nefcdr*. ki je moral temeljito pnenati rri7merre v garaži.
Lavalova večina kopni
Pri prvem glasovanju je imel še 120 glasov večine, sinoči pa samo se 77 — Kritično glasovanje bo v torek
hrano ter so izredno borbene.
London, 30. novembra. A A. Agencija Reuter je objavil o položaju v Vzhodni Afriki naslednje poročilo:
Razen zavzetja Ualuala na jugu ka* kor na severu včeraj ni bilo nikakih važnejših dogodkov, če se izvzamejo manjši spopadi med izvidniškimi četa* mi in stražami italijanske in abesinske vojske. Italijansko letalstvo je izvršilo več izvidniskib poletov. Italijanski ge* neralštab pripravlja z ^so naglico na*
IGRA STRASTI
je presenečenje
beh zaradi italijansko^abesinskega spo^ ra. Predvsem se sedaj boje. da bo ime: /o negativno stališče, ki sta ga zavzeli Avstrija in Madžarska v pogledu sank: cij, zelo nepovoljne posledice za med: narodni položaj obeh držav kakor tudi za njune gospodarske odnošaje z lta= fiio Zato so avstrijski in madžarski dr: ža\'nik> razpravi tali pred vsem o tem. kako bi popravili svoj noložaj o priliki poostritve sankcij proti Italiji. Avstrija
Nova grška vlada bo še danes sestavljena
^4rene, 30 novembra. A A. Nova vla* da bo. kakor vse kaže. sestavljena že danes dopoldne. Zunanjepolitični resor bo prevzel Ruj os, finance Manzav nos, resor vojnega ministrstva Papangos. N ovo vlado, ki jo bo vsekakor sestavil prof. Demerdzis, bo računala na po: poro poslancev Metaxasa in T salda: risa. Vlada bo baje že danes opoldne zaprisežena Takoj nato bo objavljen dekret o obči amnestiji
Atene, 30. novembra. AA. Demerdzisova vlada naj bi v roku nekaj mesecev izvršila
naslednje naloge:
1. ukaz o obči amnestiji, ki naj bi obsegala rudi vse politične prvake, ki so bili obsojeni zaradi marčne revolucije, 2. potrebne spremembe ustave in i nove volitve.
Vladar smatra, da bi posiovna m tzven-strankarska vlada v zadostni meri jamčila za popolnoma svobodne volitve. Tisk poveličuje odločnost, s katero je kralj pričel
reSevati posamezna važna dr**vn* :r» nacionalna vprašanja.
Pariz, 30. novembra. A A. Vlada je t-nio-či v parlamentu izvojevala 6v0jo ^rugo zmago. Ob zaključku debate o izrednih go^Podarsko-finamčnih uredbah je bil zbor niči predložen predlog, na katerega je vlada vezala vprašanje o zaupnici. Predlog se je glasil.
Skupščina vp0števa, da 'majo uredbe, ki so bile doslej iz<lane. izreden, tifIDI značaj. Zato izraža županje vladi, ji na. la?a, da nadalje brani frank ter zahteva, da brez odlašanja izvrši spremembe v t*»h odredbah, ki eo bile določene v korist nižjih uradnikov, malih rentnikov, bivših
bojevnikov in železntfa*r)ev. Prav tako j-i-zraža Soje zaupanje g"Jede rermloiiMClje izraža svoje zaupanje *W»-e revaJ<rnrt»B(rtj«' d a te k prehaja na dne-ml red.
Za ta predlo? je glasovaJo *34 narnictaib
poslancev proti pa 247, tako da je tmeKa vlada 77 giat^y\ večin«. PTj prvem glasovanju je znašala v^oJna 120 «3««ov. Seja se je nato zaključila. Poslanika zborni™ se sestane spet v torek Aopofcfcve* ko »e ima pričeti razprava o interpedacKjah za radi oboroženih etrankarakiih formacij. PoPoldne istoga dne naj h| we pričel«. ppu_ račumeka debata
ftalila umika čete
z Brennena
Od pol milijona ostane na Brennerju samo 30.000 vojakov — Vse drugo gre na francosko mejo in v južno
Italijo
London, 30. novembra, r. Reuterjev ura d poroča iz Inomosta: Po vesteh, ki prihajajo iz Južne Tirolske, so It a: lijani umaknili z Brennerja večji del svojih čet, ki so jih koncentrirali tu pred pol letom v dobi napetosti z Nem; čijo ter jih pošiljajo v druge kralje Od sedem divizij, koliko jih je doslej bilo na Brennerju. bodo ostale samo tri na tirolski meji, ostale štiri divizije pa gredo drugam. Tri divizije so doslej bile že iz notranjosti Italije poslane na francosko mejo, ena motorizirana divizija pa je krenila v južno Italijo,
in je določena za obrambo obale. Pru\ tako prevažajo z Brennerja na jug ve* like količine municije. Dočim je bilo v teku letošnjega leta na severni itn't. janski meji, zlasti v brennerskem o F seku skoro pol milijona italijanskih vojakov, jih bo sedaj ostalo največ 30.000. Med prebivalstvom Južne Tiro « ske vlada veliko razburjenje, ker >* Sirijo glasovi, da bo v kratkem nro sena splošna mobilizacija. f's-' v.oV . ki so bili na dopustu, so bili hrwa*m« ■■> vpoklicani in se morajo »emudonu ja> viti pri svojih poveljstvih.
Simiške tekme
Saveza SKJ v Celju
Razvifefo naj se v največjo manifestacijo suaučarstvs v
sokolstvu
Maribor, 30. novembra.
PO sklepu Saveza Sokola kraljevine Ju. g; osla vije se imajo vršiti v letu 1936 smu. Ske tekme sa prvenstvo Saveza SKJ v Mariboru In na Pohorju. Izvedba je poverjena Mariborski sokolski župi, ki je na delu, da se razvijejo te tekme v prvi zle t sokolskih smučarjev in v dosedaj največjo manifestacijo smučar s tvra v sokolstvu. Kot dnevi so določeni petek 31. januarja, sobota 1. februarja in nedelja 2. februarja 1936. Program tekem bo predvidoma sle_ deei: 81. januarja popoldne — člani: tek na daljavo 18 km, članice tek na daljavo 8 km. 1. februarja zjutraj — vzpon na Pohorje k Ruški koči (1250 m), popoldne — člani: smuk 5 km, članice: smuk 2 km sestop v Hu6e, 2. februarja popoldne — Tekma v skokih na skakalnici v Mariboru zvečer _       pozdravni večer tekmovalcem.
Organizacija- Osnovan je častni odbor, v katerem so predstavniki Saveza SKJ in mariborskega Sokolstva, predstavniki ]o_ kalnih oblasti in organizacij. — Tekme vodi prireditveni odbor s predsednikom br. Komac Slavkom, načelnikom sokoL ske župe v Mariboru. Odbor se deli v odseke: tehnični, propagandni, nastanitven^ roditeljski.
Propaganda. Prireditveni odlbor izda propagandni lepak v velikosti 63X95 cm po osnutku inž. arh. Vičaca iz Zagreba. Izda se propagandna brošura o smučar, stvu v Sokolstvu, op.som in reliefi sm.u_ carskih prog, opisom in slikami Pohorja itd. Poseboj izide seznam tekmovalcev.
Znaki. O priliki smuških tekem se izda kovinski  sokolski  smučarski znak.
Prijave bo treba radi pravočasne preskrbe prenočižč poslati čimprej, najjasnejši rok bo 15. januar 1936.
Sokoli_smuČar^! Pripravljajte se že se_ daj na va^ praznik, amuSke tekme Saveza SKJ v Mariboru. Naj nihče ne manjka na tej manifestaciji sokolskih smučarjev, ki naj pokaže njihov mogočen razmah!
Poziv na udeležbo pri smuških tekmah SKJ
Po sklepu T. O. Saveza Sokola kralje, vine Jugoslavije se vršijo snruške tekme za prvenstvo Saveza SKJ v letu 1936 v Mariboru in na Pohorju. — Izvedba tekem je poverjena Maribor<aki sokolski župi.
Ker se vršijo tekme prvič v večjem mestu .kjer je smučarstvo radi ugodnih onežnih razmer še posebno močno razvito fci Šteje na tisoče pristašev, je treba, da nase Sokolstvo pri tej priliki manifestira veo svojo m<>č. disciplino in razvoj tudi v tej panogi. Ne samo) da je dolžnost v^eh aokolskdh tekmovalcev in tekmovalk, da se udeležijo te vsakoletne edine smuške prireditve Saveza SKJ in se vestno na njo pripravljajo, temveč naj pohitijo ob tej priliki v Maribor in na Pohorje vsi zavedni sokolski sitnica rji in smučarke. Le. tošnje srmiške takme Saveza SiKJ naj bodo obenem prvi zlet gokolskih smučar. 3e"V iti naj pokaže, da je sokolska smučarska armad« mogočnn  tudi po številu.
SmuSke tekme so določene na dneve 31. I.—2. IX 1936. V petek 31. I. popoldne je predvidena tekma na daljavo v okolici Maribora (člani 18 km. članice 8 km), v soboto 1. U. dopoldne vzpon na Pohorje k RoSki koči (1250 m, 3 h). popoldne tekma v smuku (člani 5 km, članice 2 km), sestop v Ruše, povratek v Maribor. V nedeljo 2. n. dopoldne odmor, popoldne tekma v smuških skokih na skakal.
MARU S*TA1_AN
ROMAN
Pričela je bežati po stezi proti jezu. Pod njenimi nogami je škripal zmrznjeni sneg, plaSč se ji je odr»-l in je vihral za njo.
»Stoj! Stoj! Stoj« je krčala vsa trudna in upehana. »Moraš me počakati, moraš mi odgovoriti. Ne pustim te. Bežala bom za teboj, dokler te ne dohitim. Ervin. Ervin ...«
Tekla je- vedno hitreje. Razdalja med njo in robom jeza se je naglo krčila, njen privid pa je hitel neslišno dalje. Tudi na robo jeza se ni ustavil. Njegovi koraki so stopali varno po mračni megrh nad globino, kakor da bi imeli pod seboj trdna tla. Sida je vihrala za njimi z razprostrtima rokama in pogledom neprimično uprtim v prtvid. Nič ni videla pod seboj jarkov in kotanj, nič skal, ki so se spuščale proti prepadu. Ročno, kakor veverica je skakala po njih. ne da bi se ji spodrsnila noisra na mokrem ledu. Privid se pa vendarle ni ustavil. Tedaj je še pospe Sila brzino. Zagnala se je dalje v blaznem strabu da ga ne dohiti iu ji za vedno izgine v nepro^rtrn-; mesrH večernega mraka.
»Ervin...«
Tedaj je zdrčala njena noga po gladki, ledeni, skali Zasibala se je. omahnila in pod njo tri bilo nič več ral. In v odlomku ttste sekunde se jI je nenadoma zjasnilo pred očmi. Videla je s snegom m ledom pokrite skale, čez jez padajočo vodo, penečo globino pod seboj In nekje za vsem tem Srlanovino. Hrttšnico, Pohorje, vesoljni svet ter svoje vbito življenje.
niči na vznožju Pohorja pri Mariboru, zvečer pozdravni večer.
Prireditveni odbor je že zaprosi) Ministrstvo saobraćaja za čim večje vozne Ugodnosti v Maribor in nazaj Za udeležence bo preskrbljeno za pren^isča, po možnosti brezplačno in za ceneno prehra. no. Po tekmi bodo organizirani izleti na zapadno Pohorje s krasnimi smušk;rai prognmi in tereni.
Za tekme izda prireditveni odbor velik propagandni letak, o priliki tekem izide propagandna revija z opisom in slikami tekmovalnih prog in Pohorja ter posebej seznam prijavljenih tekmovalcev. Spomin na prireditev bo kovinski sokolski smu. carski znak. ki ge bo mogel trajno nositi.
Podrobnejša navodila bodo iašla v f-krožnicah in v »Sokolskim glasniku«, kjer bo    uvedena    za te    tekme stalna
rubrika-
Br. uprava se naproša. da po svojih smuč irskih referentih in odaek^h seznani z vsebino tega poziva vse sokolske smu. carje in smučarke in s svoje strani stori
vse za čim č^stnejšo udeležbo.
S okoli .smučarji! Pripra\Tlja jte se že sedaj na nnše velike dneve. n3 smuške tekme Saveza SKJ ki se naj razvijejo v prvi zlet Soko',ov_smiitčn.rjev. štedite že sedaj, da se boste lahko vsi udeležili te manifestacije sokolskega smucarc-tva. Ne zamudite prilike, da posetite Pohorje Pozimi in si ogflednte pohorske za snežene kope. v dneh 31. I.—2. II. 1936 vsi v Maribor!
Zdravo!
S ok olsk a žu pa Ma ribor.
Častni odbor
Gangl Engelbert. podstarogta Saveza SKJ, Ljubljana, dr. Pichler Alfred, načelnik Saveza SKJ, Z-greb. Skalar jeva Elza, načelnica Saveza SKJ, Ljubljana, Milen-ković Milutin general, komandant mesta Maribor, Božović Marko pukovnik, ko_ mandant 45. p. puka,, Maribor. Cenar Ja_ koslav, podpukoVTiik. komandant inž. podofic. škole. Maribor, Nikolić Marko, podpukovntk, komandant garnizona uprave, Maribor, dr. Juvan Alojzij, načelnik mesta Maribor, dr. Jančlč Ivan, narodni poslanec in predsednik Tujskoprom. zveze. Ma ribor ( Le os Josip, ravnatelj Putnika in predsednik Turing kluba, Maribor, inž. Slajmer Vladimir, predsednik SPD, Mari. bor, Gnus Miloš, predsednik zimskosport_ ne podzveze. Maribor, dr. Gorišek Milan, starosta Sokolske župe Maribor, Sv Lenart v Slov. gor., Kranjc Ljudevit, poalo. vodeči podstar. Sok- župe Maribor, BureS Franjo, starosta Sokolskega društva Ma. ribor .Matica, Struna Alojz, starosta Sokolskega društva Maribor m, dr. Pivko Ljudevit starosta Sokolskega društva Ma. ribor I.. Hren Anton starosta Sokolskega društva Studenci, Požar Anton staneta Sokolskega društva Maribor II. in Tuša k Franjo starosta Sokolskega društva Tezno.
Prireditveni odbor
Predsednik: Slavko Komac, načelnik Mariborske Sokolske župe, pod predsednik: Ciril Hočevar, podnačelnik Mariborske Sokolske župe, tajnik: Alfred Kralj, tajnik Sokolskega društva Maribor_Matica, gospodar: Vladimir Venutti, okrožni načel_ nik, blagajnik: Janko Zorko, Franta Ko-var, ženske referentinje: NeJy Primčeva in Stnia Makučeva, predsednic tehnične.
ga odseka: Kapetan Svetomir Ihč, pred. sednik administrativnega to propagand, nega odseka: Alfred Kralj, predsednik stanovanjskega in prehranjevalnega 0d-seka: dr, Boris Mihalič, predsednik zdrav, niškega odseka- Primari j dr. Mirko Cer. nič, predsednik redite!jska odseka: Pro. fesor dr. Ivan Grunta*".
Kaj je s podporami gasilcem ?
Ljubljana. jO. novembra Že 51. julija je stopila v veljavo uradna o predpisu m plačilu prispevkov v gasilski sklad s strani zavarovalnic, ki pa po informacijah U merodajnih krogov, *e do danes niso vplačale predpisanih prispevkov. Doznali §mo, da ravno naše dornače zavarovalnice še niso plačale — d oči m so vse inozemske zavarovalnice že storile svojo dolžnost! In dokler se zavarovalnice ne vplačajo se podpore ne morejo razdeliti.
Razmere v gasilskih četah so naravnost obupne! Nešteto je primerov, da so upniki za d>sego svojih terjatev vložili tožbt proti četam, ki zaradi današnjih slabih časih ne morejo nikjer dobiti denarja za kritje dolgov za nabavo brizgaln i. t. d. Ze nad leto dni čete niso dobile nikake podpore. Četam se nalagajo nove dolžnosti, ki pa zahtevajo rudi nove stroške — a podpore ni od nikoder. Veliko čet je na tem. da likvidira, ker jim bodo upniki prodali orodje, ki je bilo s tako velikimi žrtvami spravljeno skupaj!
Prosimo merodajne činitelje. da proti onim zavarovalnim družbam, ki zadržujejo izplačilo podpor s tem, da nočejo plačati svojih dolžnih prispevkov, nastopijo z vso strogostjo in ukrepe ki so jim po zakonu in uredbi na razpolago. Izigravanja zakona mora biti takoj konec, ker gre za gasilce, ki so itak že prihranili zavarovalnicam težke miljone.
vo^o te>r so si s tem prihranili ljudje lep ko«  najtežje  poti  v i eni ni noći.
Vodarina, ki je razmeroma jako nizka, se bo plačevale pavšalno.
Za meaio Metliko je postal vodovod življenjska potreba.
Obrtniški teden
Ljubljana, 30. novembra Gospod ban dr. Marko Natlačen je na prokijo Glavnega odbora za »Obrtniški teden« izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad to veliko propagando prireditvijo slove.n-skega obrtništva. Naklonjenost in razu mevanje, ki ga kažejo najvišja naša obla-stva obrtništvu v težkih časih, ki jih preživlja, mu dajejo krepko moralno oporo in vzpobudo, da ne kloni, marveč s podvojeno silo in a nezlomljivo voljo vztraja in dela na obnovi našega gospodarstva. Prepričani amo, I da obrtništvo v svoji težki borbi za obsta- j nek in izboljšanja svojega pnložaja n« bo ostalo osamljeno, ampak da mu stoji ob strani vsa naša javnost, ki ?e zaveda soci-jalnega. gospodarskega in nacionalnega pomena obrtnega stanu, ki si j*e ravno za priliko te svoje resne in važne prireditve izbral geslo »Temelj narodnega blagostanja je krepek rokodelski stan«. Pozivamo zato vse naše zavedno obrtništvo, kakor rudi vso javnost, d« se bpez razlike strne v solidarnem delu. da bo obrtniški teden uspel kar najbolje ter utrdil med širokimi plastmi naroda zavest in prenričanje, ki ga vsebuje geslo obrtniškega tedna.
Vodovod v Metliki
Metlika, 29. novembra. Vodovod v mestu bo v kratkem dogotovljen. Na zajetju opravljaj Se zadnja dela. montirajo č\rpalk0 v novi zgradbi. Tu ee je napravila betonska zgradba 4 krat 3 m z ž^lazobeton&kvm str0pom, ki bo s!uži.!a za črpalnico. Vea gTa<fba bo zasuta razen vhoda, do katerosa vodijo stoI>n:ce. Zaenkrat je montirana samo ena črpalka. pripravljeno pa je v<se tudi za dm tro rezervno. Motor črpalke je zvezan potom električnega voda z avtomatičnimi stjkali z rezervarjetm, tako. da se bo re-zefrvar avtorcnat'Čno Polni!.
Dvo-deini rezervar vsebine 154) m« je ves zasut z zennljo mi obložen z rušo, da zunanje prilike ne bodo vplivale na temperaturo vode. Vseb oevi glavnejra Vi < je položenih 2322 m izdelan je celotno ves prvi program in toliko drugega, da bo za dogleden čas zadostovaJo.
Vseh hidrantov Je 14, od teh 12 nad talnih in 2 podtalne. Poleig napeljav v zasebne hiše je napravljenih v mestu 14 javnih ralivk.
Vse meščanstvo, ee sedaj z zadovoljstvom poslužujejo nove pridobitve. V ča~ s*u poletne vročine seveda voda še ni povsem odgovarjala tako glede temperature, ker je bil rezervar ge ne zasut m razgret, kakor tudi glede okusa, ki si ga je v^da navzela v še novih ceveh. Vsi ti nedostat-ki so sedaj izginili. Ob času deževja &tio prejšnje čase pili v0do vz Obrha polno ilovice, kalno kot kavo. Sedaj pa šmam0 vzlic dolgotrajnemu deževju v vodovodu skoraj Popolnoma čisto vodo. Rezervar le nima čistilnika, vendar pa je zadeta globoko v živi skali tako. d«a prihaja ekoraj čista v rezervar.
Kako prav je prišel vodovod tudi okolici mesta, je ba^ pokazala Letošnja su'ša. Avtomobilski tanki, ki jiih je poslala mestna občina ljubljanska v Metliko za naz.-važanje vode v o^°lico, se s pomočjo hi-drantov še enkrat hitreje opravljali delo, kakor bi ga sicer. Tudi cele karavane voz, ki so prihajale iz okolice v mesto po vodo »o se  več i nočna  preskrbele  z vodovodno
Iz Trbovelj
— Danes smo dostavili vsem naročnikom ček. položnice. Prosim.) zlasti one naročnike, ki so iz kakršnih koli vzrokov z naročnino v zaost;i nkij, da jo poravnajo. Najboljše ip naročnino vsak mesec sproti nakazovati, ker se tako najlažje plačuje, čim pa nastane ve? ji izostanek na neplačani Članarini, ga t'e mnocro težie poravnati. Vprav zato dostavljamo naročnikom položnice vsak mesec, da jim je omogočeno naročnino sproti poravnati V ostalem na lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da kljub sedanjemu vigokemu številu naročnikov v Trboljah ni mnogo zaostankarjev, saj se vsak naročnik zaveda- da ima tudi uprava li9ta v sedanji krizi velike težkoče in stroške pri izdajat-nju lista.
— Propagandna brošura    fz Japonske.
Tajnik tukajšnjega esperantskega kluba g. 2ibret se je pred 14 dnevi obrnil pism^o v esperantskem jeziku na japonsko mini, strstvo železnic v Tokio, espcr;intski oddelek za tujski promet s prošnjo, da pošljejo trboveljskemu esperantskemu klubu nekaj propagandnih brošur, o katerih je pred tedni pisalo tudi naše dnevno časo_ pisje. Te dni pa je prejel g. žibret 5 bro_ šoir. ki mu jih je poslnlo japonsko železniško ministrstvu v Tokiu. Te tujsko-pro_ metno-propagandne brošure so zelo okusno izdelang s številnimi pokrajmakimi slikami Japonske. Med drugim prinaša brošura tudi slike japonske otroSke razstave, razne japoriske gledališke scene, sliko bronaste, ga kipa ^Soo Kan'cm-a< iz leta 650 p. K, največjo japonsko elektrarno in tkalnico, razen tega pa še trgovski center Oaaka, luko Jokohame ter središče Tokia, glavnega mesta Japonske. Seveda Japonci v svojih propagandnih brošurah nikdar ne po_ zabijo na svoja svetišča, ki jih prikazujejo kot nekaj posebnega vsemu svetu. Iz brošur e bi se mi zapadnjak i lahko mnrai-česa naučili, zlasti ljubezni do naše lepe domovine.
— Za vojne obveznike. Vojaški oddelek trboveljske občine poziva vse v Trbovljah bivajoče mladeniče, rojene leta 1016 neglede na pristojnost (oni, ki se (joslej niso javili), da se osebno javijo občinskemu uradu v Trbovljah — soba št. 2. v svr-ho vpisa v evidenco. Z^lasiti se je do vključno 14. decembra 1935 med uradnimi urami, t j. med 8. in 12. oziroma 15. in 18. uro, izvzemši nedelje in praznike. Seboj je prinesti družinsko polo. krstni list, domov-nico. vojaške dokumente očeta in bratov ter zadnje šolsko ali učno spričevalo. Bol-
Zuknliia je z rokama, kakor da bi se hotela vzdržati v zraku in poleteti preko prepada nazaj k otroku In k njemu, ki mu je bil oče. Toda roke se niso spremenile v krila, samo iz smrtno prestrašene duše se je izvil obupni klic:
»Danilo . . .«
Kdo ve, je bil ta klic namenjen otroku, zdravniku ali obema . , .
Vse to se je zgodilo v odlomku sekunde. Potem je divje plusknila narazen voda v penečem se tolmunu, se zopet zgrnila skupaj in šumela dalje svojo monotono pesem, kakor poprej. Nad pokrajino je legla noč. Temina se je zajedala v meglo, da se je vedno bolj gostila, dokler m postala čisto gosta in ne-prodirna. Tedaj je zakrila s svojim črnim plaščem jez. Jasnico. dolino Pohorje . . .
Spet je cvela v pohorskih dolinah in bregovih dehteča pomlad. V toplem vetru so se zibale mlade trave in v vejevju so žgolele ptice, spletajoče mehka gnezda za svoj novi rod. Pod cvetočim kostanjem na Silanovini sta sedela v nedeljskem popoldnevu dr. Danilo Fran-gež in dr Branko Kasiak Pred njima se je na kameniti mizi iskrilo vino. onadva pa sta govorila o prošlih dneh.
»Kako čudna je včasih usoda ljudi«, je dejal zdravnik. »Z neizprosno vztrajnostjo se bore za svoje cilje, ko pa jih dosežejo, omagajo pred novim življenjem, ki bi ga morali živeti.«
»Ker so izmučeni in ubiti od bojev, ki
so jih bojevali«, je dodal koncipient. »Se tebi še ni primerilo, da si se česa neskončno veselil in bi bil najsrečnejši človek, če bi bil to takrat dosegel? Pozneje se je res vse uresničilo, toda dolgo čakanje te je izmučilo, ubilo je v tebi veselje, zato si sprejel tisto nekoč tako hrepeneče pričakovano docela ravnodušno.«
»Res, tudi to sem doživel. Menda doživimo vsi ljudje taka prepozna uresničenja svojih hrepenenj.«
»Vidiš, tako je bilo rudi s Sido. Ko bi se bila osvobodila zakona z Ervinom tedaj, ko je znova spoznala, da bi mogla zaživeti pravo življenje samo s teboj, bi bila morda lahko stopila na nailepSo pot. Vse. kar je potem sledilo, jo je izmučilo in naposled strlo. Ko je dosegla cilj. je bila že ubita.«
»Ubile so jo grozote dogodkov, ki jih je — kako si je pretenkočutno domišljala — povzročila sama s svojim boiem za osebno srečo. Njena duša je bila predalo trdna in premalo močna. Njene misli niso premagale bolečin, zato so se naposled zmedle. Toda za vsem tem so bila bolna nagnenja, ki jih je kot ded-ščino svojih prednikov prinesla s seboj na svet že ob rojstvu.«
»In meniš, da bi se bila ta nagnenja razvila v vsakem primeru do takega konca?*
»Ne. Nihče ne podeduje svoje usode Ustvari si jo sam po sili okoliščin, v katerih živi. V druKačmh okoliščinah bi bila mogla živeti docela drugačno življenje, ali bi pa bile nastopile komplikacije šele mnogo pozneje, pod konec fhr-
*Tndn v^a^ih se mi vendarle zd1" ^ je bila značilna predstavnica našega na-
roda. Borila se je za svoje najvišje ideale, a vselej, kadar se jim je približala, )e omagala, ne da bi jih bila uresničila. Mar nismo prav taki vsi Slovenci kot celota? Kolikokrat smo stali tik izpolnitve vsega, kar smo hoteH, pa smo se vselej izgubili v svoji duhovni zmedi in nemoči. Zdvomili smo nad seboj m svojim poslanstvom, da nismo več vedeli, kaj smo in kdo smo. Da premišljuj kakor hočeš. Sida je bila naš simbol.«
Do konca? Naj se tako konča rudi usoda vse^a naroda? Ne verujem. Nasprotno, prepričan sem. da ne bomo zdrveli v prepad, ampak vendarle našli svojo pot in svoje mesto.«
»Včasih dvomim, potem pa zopet verujem. 7azdi se mi. da čutim nekje za gorami novo pomlad, še lepšo kakor je ta. ki naju obkroža . . .«
Obmolknila sta. Tz veže je prišla dojilja z malim Danilom v vozičku. Zdravnik je vzel otroVn v naročje in si ga posadil na kolena. Mali je veselo razprostrl ročice in se nasmehnil tako vedro, kakor jasno pomladansko nebo nad po-kranno.
»Ah, ti mm mali. ti moi edini!« je vzkliknil dr. Prangež. Kai ne, da nad teboj ne bodo več ležale sence vsesa tistega, kar je bilo v rodovih tvoifh ma-temih prednikov? Ti bo? izhod iz črnih temin, tvorec novih noti v nova živliemn in nove zmace. S teboi bo dn*jvpio si-lanovsVn VraiTe*tvn nove vznone Začetnik boš zdravih creneracii Kai ne. mol ^nab". moi z!ati?~
Otrok se je nasmeial še boli vedro in iztetmil ni-o+i meni" «;vote drobne ročice, kako-- dn hf***> -r:trditi očetovim preroškim bes^' -
KONEC.
i
/.VOCM   KINU  »ORiH^KI IMJAI V il&Kl
TELEFON S3-8._
Veliki družabni rilm
Knez Voronzov
po  istoimenskem   romanu Margot Simpaon.
Brigata Urim. A. Scfcbnhals in H»n*i Knotrck v glavnih vlogah.
V dopolnilo Paramountov »voćni tednik.
Predstave v soboto ob 7. in   9. in
nedeljo ob '5.. 5., 7  in 9. uri
/.NIZ M.I SMO CJSNJi DIN 3^0. 4.50,   o..%0.   ti.f>0.   balkon    l)IN 8.--
PUintL      CIGAN BARON._
ZNIŽALI SMO CENE!
I 1'iiAVA ZVOCNEUA K IN \ SOKOt — SIAKA je. upoštevajoč današnje težke razmere tn splošno bc.Ao posebno v svojeiM p)droeju. sklenila s 30. novembrom 1935 /nižati cene ea vse predstave i. s. za sedeže v dvorani na l>in 3.50, 4.50. U| in 6.50. na balkonu na Din h!— skupno z gledališko takso. Vkljub velikemu popustu zagotavljamo svoje obisKoval-ce. da bomo nudili samo prvovrstna filmska dela. Tako bomo omogočili tudi socijalno šibkejšim slojem ceneno in dobro filmsko razvedrilo. Ki je danes vsakomur potrebno.
POSLUŽITE SE Mil IIUMIII I I III  II  MIHIH  MIH ■
i
ne ali odsotne mladeniče >o obvezni z^\n siti njih svojci.  Proti  onim. ki  bi se t<»niu pozivu ne odzvali, se bo jK>stopnlo no n konu.
— Prva t-muiar^ka nedelja: Bela zim gleda iz na^ih planin v dolino. Prvi une^ smo v dolini ie poskusili, pa je skopne' že v nekaj urah. Na okoliških planinah pu ga je zapadlo za prvo smučarsko .-^ilo, zafo se pripravljajo naši »dilčarjic, da bodo v nedeljo naskočili bele vrhove naših planin.
_ Prepoved sekanja botirnih dreve«. Kakor druga leta, tako opozarja oblaat tudi letos z ozirom na bližajofte s« božične praznike na prepoved sekanja smrekovih naaa dov za božična drevesa. Tako j« v nedoraslih gozdih prepovedano aekanje mladih iglastih dreves, ker bi bil s tam ogrožen razvoj in obstoj teh gozdov. Za božična drevesca se smejo sekati in prodajati v pre-biralni sečnji samo drevesa, ki se dajo izločiti s čiščenjem In redčenjem gozdnih sestojev. Kdor prodaja ali prevaža božična drevesa mora dokazati njih izvor s potrdilom občinske uprave one občine v kater območju so bila drevesca posekana. Kdor bi takega potrdila ne imel. bo kaenovan.
KOLEDAR Danes: Sobota, 30. novtarnibna katodkaui Andrcj-
Jutri: NtxV.t>a. 1. dceomfem kaiUdicmn* Nar. ujedinjcerje, Božen*.
DANASNJK TR1RBDITVB KINO MATDCA:   Nata&a — ^Codbovdk*
noči.
KINO IDEAL: Rumba. ZKT>: »Volga v plamenu« ob 14_3D v M* tiči.
KFNO SLOGA: Svvr je moji ob 14 mati neja »Luci velemesta*
KINO l'N[ON: Kralje\-i vafček, ob 14. matineja.
KINO SISKA: Knez Voroncov.
Društvo »Soča«-matica tn »Tabor« pn> »lava narodnega ki državnega praznika ob J0.30 »Pri levu«.
Modna revija ObrtntSkc&t društva oh 30.30 v Trgovskem domu.
Sokolska župa Ljubljana svečana |>i<o<rfa"m uedinjenja ob 30. v Narodnem domu.
Izredni občni zbor Zveze bančnih, »varovalnih, trgovskih in in<ri»trijakih uradnikov ob 19.30 v pritlični dvorani Pokojninskega zavoda za nameščence.
PRIREIMTVE V VKDEUJO
KTNO MATICA: Nataša — Moskovtke noči.
KINO IDEAL: Rumba, db II matineja. ZKI>: »Volga v plemenu* ob 11. don. t Matici.
KINO SLOGiA: Svet je moff
KINO l^NION: KraljexH valček.
KINO 5HKA: Knoz Voroncov.
Novinarski koncert ob 20 na Taboru.
Tek uedinfenfa ob 11 JO •harf ki cftj pred Narodnim dorrvoTn.
Sentfakobsko gledalffče: *<I>e0>OTwir-rV ob !!>.l^ Mestni dom.
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Mt. Levsteic. Resl^eva c l, Rahovec, Kon<fre*ni trg 12 in Nada K<v motar. Vic" — Tr-žsa£k<i cesta.
Deček pod avtobusom
Zagorje, 29. novembra Včeraj popobdne ae je učencu Jodem Stupniku narodne kole v Toplicah pri Zagorju pripetila težka ne&reča. Deček »e )e namenil iz Toplic v Zagorje. Spotoma ga >c dohitel avtobus, na katerega se je v »roji otrodki razigranosti obesil, hoteč peljati Avtobus je namreč peljal k popoldanskemu osebnemu vlaku. Birm gostilne Korbar je dečka sunek vrgel z vso «ik> ob tla, kjerr je obležal nezavesten. Mknoidoći so dečka pobrali in ga prenesli k najbliijernu zdraT-niku dr. Zamiku.
Zdravnik je ugotovil, da ima ponesrečeni počeno lobanjo in je takoj odredil prevoz v rudniško bolnico. Od tam so ga pa prenesli na dom. Nastopile bodo najbrž« notranje krvavitve in je zelo malo upanja, da bi oatal pri življenju. Šofer, ki je voiil, kakor rudi potniki nesreče niso opazili. Za nesrečo je šofer doznal šele, ko je pripeljal s postaje nazaj. Nesreče je krrv ponesrečeni sam in šoferja ne zadene nobena krivda.
Zna  si pomagati.
— Zakaj  na nosi* na rokavu  žalni trak
— Ker mj Je na vlaku neka osrofe • cigareto preagada roka*.
Na novinarskem koncertu
bodo sodelovali:
Prof. Pavle Ranfigaj
Primadona ljubljanske opprc ira Zlata Gjun_ gjenae
Dirigent opere Niko Stritof
Operni  pe>ec Tone Petrorrir
Skladatelj L. M. 3krJane
uatelj opere M. Polif
Zlirr«"-—M—«»«Ha gtra*«~:~   M    T»raa
Pn ..
l^ipovsek
Dirigent opere Anton »Hat
Poleg tesra pa še Orkestralno društvo Glasbene Matice. Orkester državnega kon-servatorija, mladinski pevski ztor Jadranski stražarji iz St. Vida nad Ljubljano, pevski zbor Glasbene Matice in mladi harmonikarji iz Ljubljane.
n— Znižana vozni na na ir^imai'i za udeležence novinarskega koncerta. Uprava Ma" loželezniŠke družbe je ugodila prošnji ljub ljanske sekcije JNU slede znižane voznine s cestno Železnico za udeležene- novinar skega koncerta Kdor -e izkaže z vstopnico j za novinarski koncert, bo plačal v nedelji« zvečer ne glede na dolžine proge z.t vožnjo s tramvajem proti Taboru >amo 1 l»in. Lahko se boste torej pripeljali za 1 Din tudi iz Št Vida in Viča. Isto velj.i za P<»-vratek. samo da \& treba doplačati obicaino nočno tak^o 1 Din
Socijalno skrbstvo In zima
OdJcar so se poslabšale splošne socijalne razmere.
občina ne more več zmagovati velikiSi bremen
Ljubljana,  30. novembra. Ko   isa^De   nastopati   z;jma    bo    ko trume
bednih romajo na mestni Socialni uraJ zaćneiuo tudi navadno govoriti obširneje in česce o socialnem skrbstvu in socjai-nib vpra-šanjiii. ki so bila dotlej k<k>ve za" kaj v ozadju, LjU'bl janska občina iz,-2a vsako leto res velike v-Sote za sccialno skrbstvo in nihče ne more trditi, da so na našem magistratu slepi za bedo ter ia nimajo razumevanja za sr>c;a!no skrbstvo To<ia prav tako j« v<sa-ko leto obilnejše, da so redne postavke 1 ju bi.ianfikegra proračuna za socialno   skrbstvo nez:
To se pravi z odkn-to b~<st*do> da Je naše »oc-jaLno skrbstvo kljub vsemu razumeva-nju člniteljev na občini že več let v resni krizi Občina ne more vPe zmagovati vei'. kih breimpTi, olikam so &e poslabšale splošne socialne razmere -In zato ^o apeli na javnost tud: od n;e ced<al;e p.v^o^tej-s: Naj po-masra torej javnost. Tako je na videz rešeno vprašanje socialnesra skrbstva v Ljufbljami Toda s saimim videzoma nt rnoreimo  bit: zadovoljni
Državne socialne ustanove, ki umajo tudi nalogo skrbeti za nezaposlene nimajo dovolj sredstev za to nalogo Baš za ral'1 teera pada čedalje več bednih v breronr občine. To je nekakšen začarani krog-NtoCe ni kom*>ete?u<t«ri. Ne banovina. n«
d:-žava   ld   De  občima    Pač   pa   naj p«>niaga
javnost. Toda kdo je prav za prav javnost?
Koga mislimo po<l tem imenom: Ouuboza ne srednje  sloje,  zaposleno  delavstvo, k se  bori za  uzakonitev  eksistenčnega mini. ma? Gornja pi^st je pri nas zelo tenka jn menda  ne  zaležejo  nobeni  apel   pri nji ko so rastopljeni    na    javnost. Priznati moramo^  da   občina   kaže  največ zanima-nja za vprašanje,  kako bi ob varova.t bed" ne  čez   zimo  največjega   pomanjkanja: organizira   razne   pomožne   akeije  ter vsaj išče ifcbo4    Druge ustanove so ba sanv.
uradi,  kjer     djši     z?o!j   po birokratizmu Ven d a i-   ne   smemo   povzdigovati   tod i mostne  občine   preveč.   L,ep0 je,   te    : ^amzi ra pomožne akcije,   la    pošilja    bo,;    a'i manj sentimentalne apele na ja\nost. toda lepše bi bilo, če bi se zavzela od* črn. za   to.  da   bi   tudi   drugje  ustanov*? prevzele   svoj'e   naloS?   pri   s()o jalnom skrbstvu Razmišljamo o raznih sanacijah, potrebno pa bi bilo tudi. da bi razmišljali o sana ciji našega socialnega urada, kajti ta ura.; izig-ub? svoj     pomen     ter     upavičeno1^ do obstoja.     ako  nima  denarja     To  b- mo rali vsekakor najresnejše   upoštevati pr; sestavi    občflKftega    proračuna   D isiej > delavnost    ta°ra    urada     bila  odvisna od proračunskih     prihrankov. Toda     kdo se lahko zanaša na prihranke, zlaeti danda
J ne*s, ko je vse pasivno?
Zdaj seveda ne pomaga drugega, kakor da pri-skoči na pomoč vsemogočna javnost. Zima se Je začela. Naval na socialni urad je vsak dan hujši. Denarja je seveda malo. Samo toliko in toliko amejo potrositi na mesec. Varčevati morajo za najhujšo zimo in za praznike Ostane torej upanje na poffnožno akero Nekoliko pozno je pri" rejati pomožno akcijo na zimo Toda to je prjšlo pri na« že v navado. Sicer je pa vseeno, kdaj pire-'e. pri tem gTe le za Javno zbiranje denarja m trkanja na usmiljena srca. Hotel! smo le reči, da bi mora
!i inten/.ivno misliti na nalogv = ncialn«ga skrbstva   pozimi   vso  leto ter  iskati Izhod
»i  te?a   štabno  kritičnega  položaja. Mord«
bo kdo dejal, da je tako vse najbolje ure. Jeno in da sploh ni mogoče zbrati na drug način sredstev. Poslati bi ga morali nu nas socialni urad tak t razne »kolo-nijes na periferiji mesta. Morda bi aavceLi gledati nekoliko jasneje na življenje. Vee to, kar lahko stori občina s skromnimi sredstvi, je kaplja v morje, aJi. če hoćete, posek v oči. Najlepši apel pa seveda ne mo re tet:*-n't> jz javnosti več od tega, ka/ itak da Menda nam je jasno, da Je t roba najti zaneeijii vir sredstev za socialno afcrbstvn. da jc treba zagotoviti sredstva tudi z  zakonsko močjo
I o k o 111 v o
Jugoslovanskemu sokolstvu
Rratje in sestre!
Na dan 1. decembra je bil na svečan način izvršen naš največji zgodovinski čin: proklamirano je bilo naše Ujedinjenje. S tem je bil« ustvarjena naša svob >dna in ujedinjena narodna država. Ta naša največja narodna pridobitev predstavlja težnjo prejšnjih fn sedanjih generacij našega naroda. Prvi december je visoki simbol teh narodnih teženj in žrtev, ki so bile dopri-nesene za ustvaritev današnjega našega državnega in narodnega edinstva. Tudi So-kostvo kraljevine Jugoslavije z vsem svojim, organiziranju pripadn'šrvom proslavlja veliki dan narodnega Ujedinjeni« in izra-I ža danes svoje globoko spoštovanje svetim ' žrtvam, njim. ki so padli za idejo našega jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva.
Tej velik ideji je skupno z ostalim narodom doprineslo svoie dragocene žrtve budi Sokolstvo. Toda sokolski ideali nas uče da moremo naprej. Z«to morajo biti jugoslovenski Sokoli tudi v bodoče preka. Ijeni čuvarji naše jugo^'ovenske in d'žavne misli. To sokolsko poslanstvo mora krasiti idealizem v najvišji nvri, idenl;7em, ki se nru prrdru/uje reilno delo za blaginjo tn kon'st narodi in države. Bratje in sestre!
Savez .Sokola kraljevine Jugoslavije po-šHja na današnji dan narodnega Ujedinjenja vse svoie misli in želie Prestolu Njegove?« Veličanstva Kra^ia Petra TT Kara-djordjeviča NTa«a s-^kolska src dtnes molijo za srečno živi jen te in vel" k o bodočnost našega Mladega Kralja, dičnega Sokol«, ki ima v svojih nrednikih in rodite-liib kresne zglede vzvišenega deln in ple-menitega žrtvovanja z« dobrob:t naroda in domovine.
Ko posrljate svoje misli in želje Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II.. Njenemu Veličanstvu rrrišcni Kraljici Materi Mariji m vsemu kraljevskemu Domti nerodne dinastije Kar«dtodjevčev. naj vas preš;-nja globoko čustvo hvaležnosti tudi napram vsem s^*erim in vel'k:m žrtvam, ki so bile položene na oltar naše narodne in državne mislu
Najveći« naša žrtev. Blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj je prelil svojo dragoceno p'emenito kri za veliko idejo ju0oslovenske<.!a naroda in jug^sV-ven&ke države. Za to sveto ;dek> ie bilo prelito mnogo krvi vsega mšega naroda Naj vas. bratje in sestre, m'sel na to prelito kri in na vse žrtve očuva nred vsem onim. kaT bi — čeprav v neimflpjši n>eri — moglo škodovati interesom našega naToda in naše domovine Jugoslavije! Naj vam bo misel na te svete žrtve naibolji čuvar in svetovalec pri vseh vaših deHh za HoS-o in nanredek naše domovine k» nnšeca naroda.
Bratje in sestre!
V duhu soko'sk!h pn:rnovani in tradicij vas na današnji dan Uied:nienj:i po^ivam^ da sokolujere tudi v bodoče in da s svoj;m delom služite Z'K>li n^iviši'm interesom našegn jucfr>sl^ven-ke<ja narodnega in državnega edinstva!
Na i ž:vi Njegovo Veličanstvo kr>li Peter II.!
Naj živi ves Dom Karadjodjevičev! Naj živi Jogoslaviia'
Naj živi Sokolstvo kraljevine Jugoslavije'
Beograd. 1   decembra !°35. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije.
Naše sokolstvo na berlinski olimpijadi
Ljubljana, 30. novembra.
Premišljeno in dobro sta pripravila na. čelnik in načelnica Saveza SKJ razpolože. nje in glavni okvir priprav naših olim_ pijskih vrst za tekme leta 1936 v Berlinu. Savez SKJ je službeno javil jugosloven-akemu olimpijskemu odboru, da bo s°de_ lovaJ na XI. olimpijadi v Bertlnu. Ta sklep naseg'a Sokolskega saveza je bil izredno simpatično sprejet na sejn JOO, saj ravno JOO in sport dolgnjeta zahvalo našemu sokolstvu za njegove dosedanje zmage in uspehe. Čudno se sliši ta zahvala, toda je tako: doglej so Jugosloveni sodelovali na olimpijskih igrah 1912 v Stockholmu, 1920 v Anversi, 1924 v Parizu. 1928 v Amsterdamu in 1932 v Los Angelesu. Na vseh teh olimpijskih tekmnh je sodelovalo okrog 130 jugoslovenskih olimpijskih bor. cev, ali edini uspehi Jugoslovenov na do_ sedanjih olimpijah. so bili uspehi nas:h Sokolov v Parizu in Amsterdamu. Na obeh teh olimpijah je sokolstvo priborilo Jugoslaviji prve iin edine olimpijske zmn. ge in častna darila Samo jugoslovenskem Sokolom se imamo zahvaliti, da se je jugoslovenska trobojnica tolikokrat dvig_ nila na olimpijskem drogu med sviranjem jugoslovenske državne himne. Tako torej je naše Sokolstvo priborilo Jugoslaviji do sedaj najlepše uspehe: — olimpijske!
Velike Zasluge zato ima naš odlični vodnik in učitelj jugoslovanskega sokol. stva br. dr. Viktor Murnik, ki je že davno prej vodil naše sokolske vrste na medna, rodne tekme. Mnogo zaslug pa imajo Seveda tudi bratje telovadci, sijajni tekmo, valci, svetovna mojstri br. Leon Stukelj s tremi zlatimi kolajnami, trikratni in edini jugoslovenski prvak br. Točo Primožič s srebrno kolajno in br. St^ne D*r-^Tanc z bronasto kolajno Vrsta pa si je v Amsterdamu priborila 8 bronastih kolajn, da znaša č'sti doprinos sokoLstva na_ šemu olimpijskemu spo-rtu 3 zlate. 1 ^rebrno in 9 bronastih kolajn.
Teh uspehov ne navijamo zato, da bi se pohvalili pred drugimi olimpijskimi borci Jugoslavije, marveč, da poudarimo to. kaj pomeni ime Jugoslavija, naša tro. bojnicn   in  himna nu olimpijskem stadionu.
Zato se je naše sokolstvo krepko in re_
o prijelo priprav in vežbmja za Berlin, clajii marljivo vežbajo obvezne in prostovoljne vaje za olimpijske tekme. Vodi jih, vzpodbuja in nadzoruje poleg načel, ntka br. dr. Alfreda Pichlerja. br. dr. Viktor Murnik, nas dragi »ata«, graditelj tolikih mednarodnih uspehov našega so_ kol^tv a.
K vestnim pripravam so se prijavili vsi tisti, ki se smatrajo, da so sposobni za te težke, naporne, toda tnko lepe in vznesene borbe. Potrebujemo 8 borcev, ki bodo dostojno reprezentirali naše Sokolstvo na berlinski tekmi Z največjim veseljem moremo ugotovi tu da se je število borcev razširilo po vsej državi — in tudi v tem vidimo velik uspeh' Danes se pripravljajo naši borci. Sokoli v Beogradu. Novem Sadu. Somboru. Subotiei. Splitu. Zagrebu. Ljubljani. Mariboru. Celju. Kranju. Jese_ nicah in Trbovljah.
Br. dr. Murnik je v spremstvu načelnika br dr P:ch!erja obisknl vse tekmovalce, z vsemi se spoznal in vse videl. Poka. zali so mu, kaj znajo, videl je tudi kaj ne znajo in jim pomagal, da se tudi to nauče.
Vsem tekmovalcem je bil pokazan film obveznih vaj na vgeh orodjih in proste vaje?. Dogovorili so se tudi glede skupnega nadaljnega vežbanja. Mi vsi in celokupno jugoslovensko Sokolstvo se veseli, mo teh vestnih priprav in z največjim navdušenjem spremi jamo naporno delo-
Toda še druga polovica našega sokol-gtva je, ki bo sodelovala prvič na olimpijskih tekmah v Berlinu in to so naše &la_ niče. To ne bo samo njihov prvi olimpijski, marveč tudi prvi mednarodni uspeh. Njihova naloga je težja in lazjn od one naših članov, težja. ker gTedo prvič v barbo brez tistih dragocenih skušenj, ki jih imajo za seboj člani, in lažja zato. ker ne morejo braniti prve že priborjene zrna. ge. čUanice gredo v borbo zato, da pokaže, jo pred vsem svetom, kako se Sokolstvo sistematično širi tako med ženskim, ka. kor tudi med moškim spolom.
Naše sokolstvo se je pričelo torej pripravljati za o1*1*1?^31*6 igre 1936. ter smo zato vsi zadovoljni v Jugoslaviji. Tekmo, valcem. tekmovalkam in vodstvu pa sokolski: Zdravo!
Sokolska proslava 1. dec. na Jezici
Jezice, 30. novembra
Sokol na Jezici priredi letos za praznik narodnega zedinjenja, ki je obenem tudi sokolski praznik nadvse svečano proslavo tega v zgodovini našega naroda pomembnega dne. Proslava 1. decembra se bo vršila v Sokolskem domu v nedeljo 1. decembra ob 8 uri zvečer. Slavnostni govor o pomenu 1. decembra bo imel brat profesor dr. Turk iz Ljubljane, naš znani nacijonalni delavec in propagator.
NTadaljna točka proslave v Sokolskem domu je telovadno plesna skladba »Polarni sen«, ki v svoji pestrosti kostumov telovr^ nih plesov in svetlobnih refleksov traja o * eno uro. Sestava »Polarni sen« je bila prvič predvajana v Tvrševem domu v Pragi, nato pa jo je vprizorilo Sokolsko društvo » Ra-dovljivi in Hrastniku. Slovenski prev * je oskrbela sestra Hrovatova iz Radovljice, ki je tudi pomagala ter povečini sama na-vežbala pojedine oddelke.
/te nad dva meseca vla-da v Sokol sle em domu na Jezici nepopisni ži v-žav-nvalčkov. resno delo vaditeljev in vaditeljic. saj ni ravno malenkost navežbati nad 70 telovadcev in telovadk vseh oddelkov, ki neprestano nastopajo na odru. Treba ie mnogo potrpljenja, dobre volje in ljubezni do nesebičnega dela in Sokolski i-deji zvestih bratov in sester, da se izpelje taka zamisel.
»Polarni sen«, nam prikaže sanje mornarjev, ki s svojo zamrznjeno ladjo čakajo v severnem ledenem morju ugodnejših dni. ko bodo osvobojeni ledenega oklepa lahko zopet odpluli dra^i domovii in domačim nasproti, medtem pa v sanjah vidijo pester nastop severnih belih medvedov malih in velikih snežink, ledenih sveč in ljubkih račk. polarne zvezde v spremstvu ostalih zvezd spopolnjujejo te divne sanje mornarjev Seveda pa ne sme manjkati rudi burje in vzhajanje polarnega sonca.
Sokol na Jezici se ni strašil ne truda ne materijalnih žrtev, da da občinstvu n« ta največji narodni praznik res lepo umetniško letodno skladbo.
Zelo smo prepričani, da ne bo nikogar, ki bi na dan 1. decembra ne pohitel v Sokolski dom. da s tem dokaže svoje zavest J iskrenega in zavednega državljana,
V kratkem času izgine zobni kamen
vzemi dnevno
SARC0V
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
pa svoje simpatije za v/trajno in požrtvovalno sokolsko delo.
Prepričani smo, da ne bo nikomur žal m da. si bo še mnogokrat želel videti stičnih prireditev. Zdravo!
Sokolska akademija na Viču
Vič, JO. no\'embru
Kakor smo že poročali, bo Sokol Ljubljana-Vič rudi letoe na zelo sveč«) načwi proslavil državni in sokolski praznik 1. decembra. Marljivi prednjaški zbor je skupnu s prosvetnim odborom izdelal p ca ter pro gram za slavnostno akademijo, ki bo d revi ob 30. v dvorani Sokolskega doma. Prepričani smo, de bo 6lanstvo in Sokoli nakUi njeno občinstvo drevi napolnilo dvonvno do zadnjega kotička, ter s tem javno manifestiralo za našo narodno in državno eduiarvo.
Spored večerne akademije jo naslednji: 1. Prvi december, govori br. Vekoslav Bu čar iz Ljubljane, Z Sokolske koračnice, sokolski orkester, 3. Zebe, rejeine veje, izvaie ženska doc a 4. Gradnik »Ujedinjenje«, recitacija, 5. Rajalne vaje, irvejejo čienice, 6. Čan<um ne sred sela, tzveje fceootki neresčai 7. Gruden »Minerji« recitacije. 8. Skupine, izvaja monka deca, 9. Vaje ne gredi, izve j« ženski naraščaj, 10. Oeske narodne, izvej« sokolski orkester, 11. Hej Slovani, ixveje »o-kolski orkester, 12. Jadransko morje, simbolične vaje, izvajajo član:.
Ma praznik 1. decembra bo imela društvena uprava javno svečano sejo s čirenjetn poslanice Saveze SKJ. m zaobljubo novega članstva. Uprava dru&tva vabi vrne pripadnike in cenjeno občinstvo k obilni udeJeJbi. Zdravo.
— Pro*lava   1.   decembra. I^jpu&l^untftfka
sokolska društva profila* e 1 d£k>*nhrvi praznik uednnjenje intimno a kratko a*o-bljubo novega članstva, preveojDo dac* v naraščaj in nerasoaje v čtienfltvo in rtcen-Ljubljanski Sokol <yb poj ii_ t Nerodnem domu, Sokol I. ob pol <£L ne Te&oru. s»> ko^ko društvo Ljubljane LL on pol 12. t telovadnici I. drž. realne glmnantja. So kotteko drućtvo 111. ob 11. v svoji teto/vatA-nici ob Tvrdevi ceeitt, Sokatefco Aufttvo Ljubljana—Mo*te, ob Pol 11. t k »no dvorani. SokoJflkn druM-vo Lfutrtjan*—fnAka ob pol 11. v svojem <VomML, SokoMLo dru. stvo Ljubljane — 6tepanje ve*, ofc 1*. v svojem domu. Sok ol*k *, druAtro Ljubljena
— Vič, ob 11. t «vojetrn domu, Sokotafen društvo Ljubljane—Zg. AiAke, o*> Pol 11. v risalnici Nerodne So^ Skmpno prostevo za \-se ljubljanska Sokolske duu*tfe priredi župa na predvečer *0. novembre ot> 20. v teiovednlci LjubiJaneltege SokoM v Nairodnetn domu. Valimo ree čtkaavtTo in prijatelje So*o*stve, da ee teto eveAenosti udeleži v čim večjem frtevthi. ObAeke civilna z znakom. Posebn!b vefcfl drrnftbre r* svoje prosil&v« ne bodo raaBno6in|a,lav — Zdravo! Uprave l^ubljaoslufc Soko**km društev.
— Sokol I. vebi vse svoje pripadmke k proslavi državnega in sokolskega premika, ki bo v nedeljo, dne 1. decembra ob pol 11. uri v veliki dvorani na Taboru. Na dnevnem redu so nagovor, recitacije, prevedba decc v naraščaj in naraščaja v člen s»rvo. ter zaobljuba novih članov m članic.
naraščaja in dece. Sodeluje društvena godba. — Vsi društveni pripadniki ae o*>-
enem vabijo k proslavi Ujedinjenja, ki jo priredi   sokolska   nupa  v   »ob o to,   dne 30.
novembre ob 20. uri v telovadnici v Na rodnem domu. — Udeležba obakrat v civilu z znakom. Uprava
— Sokolsko društvo Ljubljane rv. vabi
svoje članstvo k proslavi drževnege in sokolskega praznika, ki bo v nedel>o ob 11. uri v telovadnici sole na Prulah. — Pri tej priliki pozivamo svoje čianatro, da se udeleži tudi proslave Ujedinjenja, ki jo priredi sokolska župa v soboto, dne 30 tm ob 30. uri  v  telo ved niči ▼  Nerodnem domu.
— Udeležba obakrat ▼ civilu z znakom. Uprava j
— Sokol Litija proslavi praenfk narodnega ued in jenja 1. decembra ob 20. • telovadno akademijo v Sokolskem domu. Vabljeni 1
Tudi
Prvi prijatelj: Ali ?e6, da ne bom %v-
daj pri nevesti aaono ne denar, če ee breji
hotel &n*gič o«en*ti.
r>ru-gi prijatelj: Kako to? Prej m pa vedno trdil, de se boš ocenil samo —mM denarja, ker lepota hitro nvcaa.
2e res, toda zdaj sem ae preppiM. na mirne denar hitreje od topote.
Tetka u Sank a.
— Kej Je pri vee norele?
— Ugani. Mo Je v konJ _ Po!«*?
— N«!
— Grnn?
— Na!
— Kdo
»SLOVENSKI NARODi. sobote. 30. novembra 1935
5 te v. 273
DNEVNE VESTI
— Predsednik Pokojninskega zavoda. Z dekretom cninistns za telesno vzgojo naroda in zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje jt- imenovan za predsednika Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani g. dr. A. Miievcc.
— Letošnja mladinska knji?a vodnikove
tiruibe. Ker iz tehničnih razlogov letošnje Vodnikove knjige pred Miklavžem 5e niso mogle iziti, je družba daia s^daj v podrobno prodajo ze tiskane mladinske knjižice V. Bitenc: »Zlati čeveljčki:. Cena le apart-ne in nadvse lepo ilustrirane mladinske knjižice znala samo Din 14.—. Dobite jo v sledečih knjigarnah: Knjigarna Tiskovne zadruge. Ljubljana, Selenbur^ova uL 6., Podružnica Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13. in v knjigarni »Sava* v Kranju.
Premiera! Senzacija ■
HARRY PIEL
v veiena.petam filmu izrednih pu»U>-krvscin
SVET JE MOJ!
Danes ob Kk.   19.15   in   21.15 uri
jutri ob  15., 17.,  19. in 21. uri Matineja! Cena Din 4.50 enotna na vseh prostorih • CHARLIE CHAPLJN Lfuei   velemesta- Salve  smeha I
iVanee ob 14., jutri ob 10.30 uri do p.!
KINO SLOGA
— Umrl  je  goap.  Josip   Linhart, faktor
tiisikarue »Celjt« v Celju. Pogreb bo v nedeljo, 1. decembra ob pol 16. popoldne v Kranju. Glavni trg 14.
— Np pozabile    na Potnikov izlet na
Dunaj s posebnim vlakom, ki ga priredi nas oficijelni turistični biro v ca»u od 14.—19. decembra v smislu reciprocitete ki je bila aklenjena 2. avgusta t. 1. na Dunaju. Odhod iz Celja 15. decembra ob cea. 1. h, iz Maribora ob 2.42. V nedeljo 15 .decembra je ogled mesta, cesarskega gradu. Schonbrunna španske jahalne šole, v ponedeljek ogled starega Dunaja in dru. gih znamenitosti, vse pod strokovnim voCL stvom. V torek so razni izleti v okolico Dunaja- V sredo 18 decembra povratek po kosilu pleko Graza Prihod v Maribor 18. decembra ob 18. uri, v Celje ob cca. 19.30. Za nabavo potnega lista ni potrebno, da se predloži policijakem oblastem potrdila o plačnnih davkih. Avstrijski vizum je brezplačen. — Vse nadaljnje informacije kakor tudi tiskane sporede in šilinge po na j ugodnejših dnevnih cenah dobite pri Putniku v Mariboru. Celju ta Gornji Rad. goni  ČaS za prijave jc do 2. decembra.
Lijubljanski Dvor
Telefon 2730
— Prvj jugo«lo\ enskj kongres za varstvo otrok. Danes so se zbrali v Beogradu delegati na prvem jugoslovenekem kongresu za varstvo otrok. Unija za varstvo otrok je bila ustanovljena leta 1933. Njen namen je delovati na to. da pride v vse naše zakone &m več odredb v korist otrok, pa tudi na to, da dobimo zakon, ki bo obsegal vso zaščito otrok v Jugoslaviji. Na kongresu se bo razpravljalo o rasni higijeni rn zaščiti otrok. Kongres bo manifestiral odločno željo, da se ustvarijo čim ugodnejši pogoji za fizično in morailno zdravje novih pokoienj.
— Pravilnik o zaposlitvi tujih državljanov. Minister za socijalno politiko in na_ rodno zdravje je podpisa! izpTcme»iibe in dopolnitve pravilnika o uporabi uredbe o zaposlitvi tujih državljanov. Člen 1 do 6 pravilnika predvideva rok za vložitev prošenj tujih državljanov ju t»os loven ske narodnosti in rus k in emigrantov do 30. novembra 1915 odnosno do konca tekočega leta. Z izpremembami po členu 1 se ta rok podaljša do 1. marca 1936.
— Da/ica in škrlatinka v Ljubljani. Na razna vprašanja staršev z dežele, ki imajo svoje otroke v Ljubljani v šotah opozarjamo na uradno Poročilo mestnega
fizikata in drtav. So telce po ti klinike, iz katerega ie razvidno. 4a ni v Ljubljani i ni_ kake epidemije, marveč sauno nialenkostn' poraet boizni, K\ 6e »b tem času vsako leto Pojavlja. '^Stansi  naj  bodo torej pom.J-r-
— Seja delegatov naših borz. V Skopi ju
je bila v četrtek seja delegatov produkt -nih Ln efektnih borz kraljevine Jugoslavije.
Ljubljansko borzo je zastopal eten uprave g- Ferdo N'ikelsbacher. Na seji so bili do-iocem generalni tipi moke za leto 1°35'36.
Poleg tega so bili storjeni še drugi vse na_ ie borze zadevajoči sklepi.
— tx »Službenega lista«. >Shižbeni liet kr.   banske   uprave   dravske   banovine št.
M z dne 30 tm. objavlja uredbo o raz-droiitvi občine PolakAva. uredbo o elekt-
Tmčttih euotan ka q^ uporabljajo v javnem proaneitn. popravki pogreškov v pravilniku o neposrednih davkih št. 76. 430 z dne 30.
oktobra 193*5., telefonski promet in razno objave iz  »Službenih Novine.
— Blaznikova >V©lika Pratika« za L 1336 je rzšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blaznika nasl. Ljubljana. Brep 10, in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in ranimiv. Zato ga boce imeti leto za letom v&aka slovenska družina Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike >Poklon Modrine.
Razstava
tvrdke K. Soss. Me3tni  trg se vrši
Popolnoma preurejena kavarna „ Zvezda " prične danes obratovati v celotnem obsegu.
— Kaj je z vlogami dunajske Poštne hranilnice? Opetovano smo že priobčili članke O izplačilu pred vojno in med njo naloženih vlog pri dunajski Poštni hranilnici, toda žalibog vse kaze. da -=o te vloge za vedno izgubljene kljub temu. da je naša država 1 1929 prejela od avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju skupaj z o-brestmi okoli 11 milijonov dinarjev. Finančni minister \i leta 1929 naj blagovoli pojasniti, v katero blagajno je deponiral ta denar? Za zgled naj se navedejo nasled-stvene drŽave, kakor Italija, Rumunija. Češkoslovaška in Poljska, ki so že davno izplačale vlagateljem ujib terjatve malo da ne v zlati valuti. Ako pa vlada ne misli teh težko pristradanih prihrankov vlagate ljem izplačati, naj to jasno pove, da si za-morejo zainteresirani poiskati drugo pravno pot v svrho zašičte svoje lastnine. Kako mora človek potem imeti zaupanje v denarne zavode? Vsa čast pa g. poslancu dr. Fuxu in tovarišem za tozadevno inter pelacijo. Prosimo gg. senatorje in poslance in g predsednika finančnega odbora dr Kožulja, da se pri proračunski razpravi oziroma  finančni  zakon  sprejme  ta znesek
v j)ostavko, za kar bodo vlagatelji iz srca hvaležni.
Žvečiti kino Ideal
».15
7.15 in
in 9^4
ari
Danes  ob 4.,
jutri ob 3., 5., ' Georgpe    ft&ft    in    Oarola. Lombanl
v sijajnem velefimu
1
HUMBA
v nedeljo  1.  dec.   v  vseh prostorih. Oglejte si modne novosti!
Ples — godba, ljubezen — strast.
Vstopnina   4.5Q,  6.o0  In   10 Din V   nedeljo   °t>   11 matineja
— V smuški raj na Zlatiboru! Na željo prijateljev z akega sporta v Srbiji, ki bi rndi razkazal! slovenskim smučarjem in turistom svoje divne smuš-ke terene na Zlatiboru. priredi Putnik za božič v času od 23. do 30. decembra ekskurzijo slovenskih smučarjev na Zlatibor. Odhod iz Ma. rfbora bo 23. decembra ob 17.58, povratek ▼ Maribor 30. decembra ob 3.24. Predvide, no je tridnevno bivanje na Zlatiboru z lepimi turami po nam še malo znanih tripalnih smuštkih terenih, na povratku pa bosta dva dneva na razpolago za ogled Beograda. Pavšalna cena za udeležbo na tej ekstarrziji znaša Din 750. V tej ceni 9e razume vožnja po železnici Maribor— TJžice in nazaj, hrana in stanovanje. V Mariboru je razstavil putnik lepe posnetke zimskosportnega raja na Zlatiboru v novem propagandnem kiosku na Aleksandro, vi epsti pri frančiškanski cerkvi, nakar opozarjamo vse prijatelje romantiko na. Mh planin, katerih snežne poljane se prelivajo v solnčiiih žarkih v mavričnih bar. vah. Vse nadaljnje tnfonmacije so interesentom na razpolago v poslovalnicah Patnika v Mariboru m Celju, kjer se tudi sprejemajo prijave do 10. decembra.
— Obrtniška razstava 1. decembra v Kramjn v hotem »Jelen«, Gg. Šimenc ln Koš&k se proelave ne moreta udeležiti kot zastopnika obrtništva DJO iz Ljubljane, ker zato nimata pooblastila.
— £1val*ke kužne bolezni. p0 stanju z dne 36. t m. je bika v dravski banovini svinjska kuga na 205 dvorcih, svinjska rdečica na 56, perutninska kolera na 17, kog-a čebetoe »aJegie na 4, vranični prisad na 1.
Iz Ljubljane
—lj Na živilskem trgu jt biio danes živahno kakor ob »boljš-ih« dneh. Gospodinje so zopet z optiOMzrnom polni!e cekarje Manj optimizma so pa kazale pred mestnimi nabiralci, ki so zbirali za pomožno akcijo. Tudi na dohodih na trg jih je biki dovolj, da so lahko vsakomur izprašali žep, odnosno vest. Trg je bi', dobro založen. Na sadnem trgu je že lepa izbira za »Miklavža. Jabolka zanj so nekoliko dražja, namizna do 5 Din kg. Zelenjadni trg je bi! skoraj povsem zaseden Zdai že prodajajo zelenjavo — motovileč radČ itd. po dinar_ ju merico fcvndivije dobiš tn g>ave /a dinar Zcijnatc glave $"> povprečno še po dinarju komed. Tudi na perutninskem trgu je bilo precej blaga, vendar >o bila jajca po 2.25 Din par. Tako draga so biia včasih sredi zime. Letos bo ze o tanka potica o božiču že zaradi dragih jajc Mlečni izdelki se sedaj še niso podražih, a se najbrž tudi bodo pred prazniki, rm-sio je po 22 Din kg.
— Za Miklavža smo znižali eene damske-mu, moškemu in otroškemu perilu, samo-veznicam.   rokavicam,  nogavicam  i. t. d. M. PIRNAT. Sv. Petra c. 22 in  Poljanska f1 (Poglezen).
—lj Alpinistična šoia T. k. Skale Ze lansko telo je T. k. Skala začel z aiplni stično šolo. Videli sano. koliko zanimanja so vzbudila lepa izvajanja poeiiinih preda-teljev. Dvakrat na teden je bil prosto', kjer so se vršila prodavanjii. p0tn shiAa-teJjev, ki so z veliko pažnjo sledili vsa k: tnasedi predavateljev! in lepi-m skiopti-onm: slikam. N'iso bili samo mlajši, temveč tudi starejši, že izkušeni alpinisti, ker Se vsakdo pač zaveda, da ni uikdar dovolj poučen Koliko smrti je povzročila ne poučenost planincev. Tudi letos hočejo Skalaši prirediti alpinistično šolo — seveda vse bolje pripravljeno kot lansko le" to pojavlja. Starši naj b(yk> torej pomirbo mesta za vse, ki se zanimajo za alpi-nietiko- Res, da je vse to zvezano z ven kimi žrtvami T. k. Skale, toda ona si nalaga to breme, ker hoče po vzdigni ti naš ; alpinizem in dati svetu popolnih in v v*=em j poučenTh pJenincev. V šolo se lahko pr!-I javi vsak<k> Prosram šole je ol-;a\!.>en \ omarici pri ti vAlpina* na Tvrševi cesti.
—lj Na Intimnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske ki bo v ponedeljek 2. decembra ob 20. uri v Hubadovi dvora, ni bomo imeli priliko slišati delo sodobnih avstrijskih skladateljev. Slišali bomo Pi. skove klavirske skladbe. SchSnbergove samospeve, kj jih bo pel Vekoslav Janko, dalje Apostolevo Sonatino. Alban Bergo. vo sonato za klavir. Piskove 3 snmospe. ve in Plessov Trio za violino, violo m kla_ vir. Klavirske skladbe in klavirsko sprem, ljevanje sta prevzela pianista dr. švara in prof šivic. pevske točke poje operni pevec Vekoslav Janko kot I. violinist sodeluje novi Član opernega orkestra, ab-
eolvent tržaAkega k ona erva torija Marcel Vekjet, na violi sodeluje kooservatoriat Albert Dermelj. Velik, lep spored priama. mh dunajskih avtorjev, vabi k posetu intimnega koncerta v Hubadovi pevski dvo_ rani. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Lepo Ime. grd« cesta. Cesta v Rožno dolino ima poetično ime. s tem pa ni reče. no, da je v resnici poetična. Vrendar ni o£c posebnega, saj je blato v Rožni dolini nekaj tako domaČega da si niti ne moremo misliti prave domačnosti orez njega. Zda-j torej ne prosimo, da bi ga odpravili, po. strgali, temveč prosimo, naj nam g* puste, saj bi brez njegra ne mogli živeti. Za_ dovoljni so vozniki in pešci. najbolj pa seveda občina, ki ji ni treba zaradi blata računati z nepotrebnimi< izdatki.
—lj P. Richard Wilni. največje ljubavnik sveta se nam ponovno predstavi v senzacionalnem filmu »Igra strasti«. To filmsko delo je n^kai izvanrednegi in presenetljivega za  Meherneaa  ljubitelja  lepih del.
—lj Modna revija Obrtniškega dmjtva bo Ljubljani dala značai modnega centra-Posetite modno revijo danes ob pol 21. jutri ob 16.. v ponedeljek, torek in sredo ob 16. in pol -1 uri v dvorani Tr$?ov*ke-2a doma  Predprodaja vstopnic pri m. Kr;j
pež. tlurcirev trti in pri Fuchs. ^elenbur crova ul.
™    IC1NO UNION ™
Telefon   2 2-21 DANES PREMIERA FF-filma  iz  iminchenskega dvornega življenja
Kraljevi valček
F-F= Willy F0rst Heli Finkenzeller Carola Hbhn        Paul IlOrbiger
Najnovejši Foxov lednik.
Jutri ob 10.^ — Ponedeljek oh 14. Matineja barv in smeha. 9 barvanih šai l>otio in Micky
—lj Film to\<dga* jutri ob 11. uri predvaja ZKD senzacionalni velefilm »Volga^. v plamenu«,  v katerem  igra glavno vlogo
N. Inkisinov ter N Kovanko. Film je re-žiral slavni režiser Turžansky. V filmu so napeta dejanja prekrasni motivi, iz prirode in prelestne pesmi. Vse to očara vsakega  gledalca.  Vstopnina    3.50, 4.50,
5.50 in 6.50 Din.
—lj Ogled damskih toalet N»v0 oUor-jena posvetovalnica in atelje aa damsko modo Maison de mode >Vogu<.'» na Aleksandrovi cesti št. 1€. vabi na ogled velike zbirke modelov elegantnih modernih toalet v soboto m nedeljo oi 8. do 20.
—lj Društvi »SOČA« . matica in Tabor v Ljubljani bosta daneg soboto 30. t. m. ob pol deveti uri zvečer v salonu Pri levu primerno proslavilo 17. letnico osvobojenja in narodnega ter državnega ujedinjenja. O velikem pomenu našega narodnega praznika ujedinjenja nam bo govoril priznani predavatelj — pisatelj prof. dr. Ivan L*an. Na tem večeru, lei bo obenem tudi manifestacija vseh emigranstlcih društev v Ljubljani in okolioi za nase ujedinjenje, nastopi pevski zbor bratske, ga društva »Tabor« pod vodstvom g. Venturinija. Na dnevnem redu bodo tudi večeru primerne deklamacije. Vse Soca-ne tn člane drugih bratskih društev ter nase prijatelje vabimo, da se poinoćteva_ no udeleže te proslave Vgtap vsakomur pTost^  vsi  dobrodošli.
—lj Zanimivo skioptieno predavanje pod naslovom >Od Sušaka do Cetinja« priredi železničarski krajevni odbor Jadranske -traže v Ljubljani v toreJ* S- decembra t i. ob 8. uri zvečer v dvorani Sloge v Pra->.akovi ulici (poslopje direkcije državnih železnic v Ljubljani). Predava g. Milan FQzy iz Zagreba. Sto lepo uspelih slik bo prikazalo najlepše in najzanimivejše spomenike, arhitekturo. življen}e itd. na naši obali.  Vstopnine ni.
—lj >Legionarje< Govekarjevo Ijadsko iijro s petjem ponove na splošno željo poslednjih v Šentjakobskem gledališču v nedeljo 1. decembra ob 15.15 kot popoldan-?ko predstavo. Igra je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel. Ker j« za predstavo veliko zanimanje naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji v nedeljo od 10 —12 ure in eno uro pred predstavo.
—lj Ob priliki proslave praznika zedi-njenja troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom Ka-raduordjevićev, ki ga slavimo 1. decembra vsakega leta. vabim vse hišne posostnike, da na ta dan na svojih hišah razobesijo državne zastave. Predsednik mestne občine dr. Ravnihar L r.
—lj Narodno delavstvo proslavi prvi december, praznik narodnega zedinjenja v nedeljo ob 10. uri v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Na programu so glasbene točke pevskega in tambura^kega zbora ter govor o pomenu narodnega praznika. Okrožni odbor NSZ. ki proslavo prireja, vabi vse narodno delavstvo Ljubljane in okolice ter njih svojce in prijatelje, da se proslave udeleže. Vstopnine ni!
—1] Opozorilo. Pq l decembru bodo hodili u službene: mestneg« socijalno poU-tičnega. urada kasirat prispevke Za akcijo ^VSE ZA OTROKAc, in sicer po onih drožinah. ki so tozadevne izjave že podale. Prkosimo vse meščane. da v interesu akcije vime vsakokrat zahtevajo ad inkasant* predložitev legitimacije, ki bo specijelno v te svrhe izdana, in obenem tudi uradno pobotnico za vplačani znesek.
—lj Ljubljansko obrništvo organizirano v Društvu jugoslovanskih obrtnikov pod. ružnicji Ljubljana.mesto proslavi obrtni, ški praznik 1. decembra ob V* 10 uri dopoldne v društvenih prostorih^ Cesta 29 oktobra — Rimska c. št. 19. Prečitana bo enotna poslanica O.DJO. nagovor predsednika in zaključek.
—lj Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki so dolžni pri?ostvovati sve-čani službi božji na dan 1. decembra 1935 in sicer ob 9 uri dopoldne v pravoslavni kapeli na Taboru in ob 10 uri v stolnici. Oni. ki imajo uniformo. morajo priti v plašču in s »»šarno — Komanda mesta v Liubliani (Rr. 74 z dne 29  XI 1935).
ELITNI  KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4, in 9»4 uri  — jutri ob 3.. 5.. 71£ in 9U
SVEČANA PREMIERA VELE FILMA NAD VHLKFIIJM. Največji film svetovne produkcije.
NATAŠA
MOSKOVSKE   N O C 1.
H A R R Y   BAUR     - ANNABEL
PESEM, BALALAJKA. LJUBEZEN. STRAST IN BOJI. CIGANSKI ORKESTER.
Predprodaja vstopnic od 11 do JfclS ure.
PREMIER NI KINO
uri
L A
—lj življenski jubilej Andreja Kneza-Vsa Ljubljana in okolica dobro pozna Anderja Kneza, ki obhaja danes svcj god in 70. rojstni dan v tihi rodbinski sreći. Jubilant je že nad 40 leti naročnik Slov. Naroda. 2e njegov oce — tudi Andrej — je bil med redkimi župani (za občino Vič), ki so bili sklicatelji zgodovinskega tabora v Vižmarjih, zato je bil tudi da. našnji jubilant od mladosti neustrašen, jeklen narodnjak, dasi dalje časa v službi v tobačni t0varni. V svoji skromnosti ni nikjer sihl v ospredje, a delal je pevsod za javni blagor Več let je bil odbornik Viške čitalnice predsednik CM podružnice, soustanovitelj Sokola, nad 30 let ob. č;nski cKib/*rnik, 3 leta tudi župan, več let načelnik Glavnega odbora za osuševa. nje BarJH, odbornik cestnega odbora, več let predsednik kraj. šol. sveta i- t. d. V njegovem lepem domu na Viču je vedno vladala idilična rodbinska harmonija. Iz_ med 8 otrok z vzorno soprogo Marijo, rojeno SvetliČ. jih živi še 5, ki ?o vsi lepo preskrbljeni. Vzornemu rodoljubu, nese-bitnemu javnemu delavcu želimo še dosti zdravih in srečnih let .
—lj Ljubiteljem rož in cve*li*nib vrtov. V svrho pospeševanja ljubezni d i ro/ in cvetličnih vrtov je klub ljubite jev dalij spremenil svoje ime v »Klub ljubi tel jev cvetlic« podru/nica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubi'eni in vabi vse 0OC, ki se zanimajo za rože. da se udeležijo rednega sestanka, ki se bo vršil v sredo 4. decembra ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne »Sokol« pred Škofijo. — Klubov načc'n;k.
—lj Obiskovalci umetniške prireditve v
Jak. paviljonu, kjer razstavlja L. K:izmir in Tanna Hoernes 150 del iz Amerike Španije, Francije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije itd., so polni hvale o njunem umetniškem delu: svojevrstno precizno in nepre-kosljivo oblikovanje ve'emestnih vedut vzbuja splošno občudovanje: razstava je odprta dnevno od 9. do 17. ure in vabimo občinstvo na ogled.
—lj Prodavanje SPDl V torek 3. decembra oh 20. uri nam bo pripovedoval v dvorani Delavske zbornice vodja letošnje avstrijske ekspedicije na Kavkaz g. FercL Krobath iz Beljaka o svoph doživetjih in vzponih na najvišje vrhove Kavkaza. Zanimivo predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozitivov.
—lj Zanimivo predavanje o lahko atletskem sportu. Pred svojim odhodom v Graz ho imel lahko-atletski športni učitelj g. Ot-
to Klein, danes zanimivo predavanje o •Uporabi  modernih  metod  treninga v lah-
ko-atletskem sporlu^. Predavanje bo ob 20. uri v dvorani hotela Metropol na Nfesar7-
kovi cesti. Vabljeni vsi lahko-atleti ljubljanskih klubov, njihovi simpatizerji, kakor tudi vsi oni. ki se zanimajo za lahko-at-letski sport. Vstop prost!
— Sokol»ko čustvo Ljubljana — S*e~ panja   vas      vabi   v»e   svoje   pripadnike k
proslavi državnega in sokolakega prazn1. kat ki bo nedeJjo ob 18 v sokolski dvorani v Stepanj-i vasi. Na dnevnem redu je Pote? «la\-no«*tne seje tudi aJ^a/demiija, ki ohsog-a 14 za to proslavo izbranih toOk pri katerih sodeLuje tudi akademski kvintet, solist S- Dotoičar in bratje St. Pire, J, Skubic in S. Skubic. i lani uprave v kroju, drugI v civilu s znakom. Vatop profit Zdravo! Upirava.
—lj V petih urah se naučite vse najvažnejše družabne plese edino v Jenkovem plesnem zavodu — Kazina. Informacije in posebne ure vsak dan.
—lj Novi začetnlški plesni r©čaj za dame in gospoOe se prične v ponedeljek 2. decembra ©b 20. zvečer v Jenkovi soli — Kazina. V^ako nedelj od 16. do 20. Popoldanski ples«. Vsak torek ob pol 9. zvečer »nadaljevalni teoaj< s pouikom novosti vsen družabnih ple*ov in »Ouban-Carioce«.
—lj Zopet požar na Barju. Danes ponoći je na Barju zopet gorelo. Ogenj je izbruhnil v dvojnem kozolcu vdove MaTije Ka-dunčeve na Knezovem stradonu. N<i pomoč so prihiteli barjanski in ru*dniški stlci. vendar je kozolec pogorel do tal. Ka-dunćeva ima okrog 8000 Din škode, ki je pa deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen. Neznani požiralec je pol ure popreje hotel zažgati tudi pri sosedovih, ki so pa k sreči ogenj takoj opazili in ga sami pogasili.
Iz Maribora
— Maribor na t- decembra- Praznik državnega uedinjenja bo Maribor tudi letos nadvse svečano roslavil. Dopoldne bodo po vseh maroborskih cerkvah slovesne služb« božje, nacionalna društva bodo priredila svečane akademije. Prisrčno to proslavila narodni praznik tudi vs>a mariboska mladina. Opozarjamo zlasti na sokolsko akademijo v Narodnem aledatišču. ki bo d revi in jutri popoldne ter na nedeljsko mladinsko proslavo v Unionu
— 60 siromašnih mater bodo olwlarova-li. Mariborsko agilno Slovensko žen?ko društvo je letos nabralo ob priliki štetja obiskovalcev grobov lepo vsoto, s katero bo obdarovalo 00 najrevnejših mater.
— Demonstracije predavanju o Rimu. V četrtek zvečer je v dvorani Ljudske univerze v Mariboru predava! g. univ. prof. dr. Gr?a Novak iz Zaereba >0 novem Ri* muc Objektivno i^v^janje odličnega 20-vor-nika pa nekim prenapet^žem ni tilo vŠe«":. zato so z žvižganjem, cepetunjeif in razbijanjem motiti predavanje, dn je morala posredovati policija
— Moia i** hotela zastrupiti. Te dni =*o orožniki v Tiholcih pri norišnici prišli na sled zločinskemu deianin 31 Mne Marije Č. Zvedeli so- da se je h«.tel /p hI »iti «v«> jega starejšega  rnoza. Nekega vecera mu
je skuhala  krompir z zel ioni  in jed /a.< lila z nia>tjo. v katero k pomelala ir Orožniki so Marijo ovadili  dfftavnema to-iHstva v Mariboru- ki jo bo oblatilo / r.t di  poskuŠem*»a unioi.i
— Krvavo koiuharjp. Te - , 6e«tn:ku Ivanu Bož^u pri S^. Puhu nai Dravo^najdom k'Zu!i;;!i Za:-a<li za.* .i'. «it»-klet^, sta «e s>i-e«ili dobre volje t»pria ppft niška sina J<.-«sip švab ni Stanko Jthan. ki ga je prvi z BoiOBI tabodOl v levo roko in ni u piv:>'zal žile v i. i, K<>nojio b« seilo  bo spregffVorilo OođiSCO,
— Požar v   Dresternici.   \    - i •
je oilfln  požar uniči! gcisp ..!aisk() poslopje  posestnika  Franca  Strojnika. f sterr.ici   8*J,   Zgorel   je   h!c\.   skc.'.enj, st: skalnica in  v»e g(*epoda:vko ofodje (lav-enj: je  bilo   zelo  otežkočeiio.   k« r  j.- :> na hribu in ni bilo hli/u ro40. dkoo^, kl jo je  povzročil  po?nr. je  ocenjena   na 50 tiso*^ Din. Gaakli        mariborski   in   kanin -ški z? 2ci.
Iz Celia
—c Proslava pramik« nrdlnjenja. V nedeljo 1. decembra ob 8. bo fttaZb« 'tr,>'.i « opatijski, ob   S.30 v  pravo-lavni.   ob pa v evmiLTeli-ki cerkvi.   Oh 9.  dopoldne bo priredilo Društvo juijoelov. obrtnikov pro slavo obrtniškega dne v mali dvorani N rodnega  doma- ob  10/^0   bo   manifesta 1 sko zborovanje  Sloven^k.^ira  oM|||| <lru-štva  v dvorani Otrirfaiikogj  doma, ob 11 pa  slavnostna  »eja   ?okolskt«!ga   dr ulita t rmi>tni  telovadnim. Ob 20. bo v  veliki dvo rani    Celjskega  doma  koncert Celjs! pevgke^a drustv« v proslavo praznika no din jenja in stoletnice rojstva Davorina Jon ka.
—t Nogomet. V nedeljo 1. decembra ot) 1A.c4) se to pričela na Glaziji izredno za niniiva nogometna tekmi med vojaško re prezentjneo agreba in S)^ Celja.
—c Nočno lekarniško »duibo ima od všt. tega petka 6- decembra lekarna »Pri i>rln'. na Glavnem trgu.
Modna revija
Ljubljana, 30. novembru V prostorih Trgovskega doma orvarjajo danes naši obrtniki v svezi z nekaterimi trgovci roo<ino revijo, ki oibeča biti iol Ljuh Ijano pa rudi za vso deželo velik dogodek. \a modni reviji te bo manifestiral okus in delo miših domačih obrtnikov v pogledu mode, s čimer se bo pokazalo, da tudi ru prav nič ne zaoetajemo »a inoxeo»rv<wii m da lahko sanu u»rvtirj<amo rra jfme>.%e, »olfd-n epa trudi najfcoij r».finiranem« okusu ustre
za joče modne kreacije.
Prireditelji revije »o predsinotnjim povabili zastopnike tiske in ostale javnoen, da so prisostvovali goneraini raji revije. Stavba TrgovsJcega doma jc že sama n« sebi, kakor ustvarjena, za okvir vaej barvi tosti razJcosnih modnfh izdelkov, ki Kodt > prikazani na prireditvi. Notranjost >e po zaslugi g. ini. suh. Mesarja popolnoma preurejena, na svetlem stopnišču pa jc đipk>
mirani aranžier g. KruSič oskrbel već estetsko dovršenih reklamnih aranžanor.
Revijo  je otvoril  koJiferac«>je  g. J-elačin % duhovitim aagovorom v vezani besedi, v katerem je nekoliko pograjal ljubljanske dame da vse preveč hrepene po rnodnih tz delkih, ki nam jih dobavlja tujina pa dr prav  so  izdelki  našega  obrtnika prave umetnine in povrh tudi veliko cenejše, nego in oz emske. Številni mainekini in manekinkc so nato prožno in  elegantno, med sprem ljavo  klavirja,  predvaja.le  raznoliko mno žico izdelkov možke in damske garderobe Vse je Šlo kakor »po žnorci« in že pri skušnji so se čuli glasovi polni občudovanja in  priznanja.  Revijo je  režiral  režiser g. DeJak in obsega nad sto modelov, ki jih je pripravilo in izvršilo okrog šestdeset ljub Ijanskih modnih salonov in modni h trgovin.    Nemogoče je opisati vso lepoto in pestrost, ki jo bomo videli na tej veleprire ditvi in res vse priznanje gre našim vrlim obrtnikom za vse kar nam bodo prikazali posebno, ko se zavedamo da je njih delo,
Nataša
Ljubljana, 30  n vembra.
Letošnja sezona je res bogata na umetni skih Fi'cnih. Samo v za.lnjem mesecu mtm videli celo vrsto  fi'cnov. ki  »o bili jasei dokaz, da   je  tendenca  svetovne filmske produkcije   kvaliteto    fitna    dvigniti. 2e francoski  film   »Vrtinec«  je bil umetnina zase. a Janningsov »Stari in  mladi kralj-je mora! pač navdušiti vsakega obiskovalca kinematografov. Na zavidljM višini je bil rudi 'Karneval v Španiji« z Marleno Dietr chovo. Tn zdaj nam je Elitni  kino Matica zopet  pripravil novo   senzacijo, francosk velefi m »Nataša^. k: ca svetovna kritik' *teje med najboljše fi'mske produkcije.
Pierre Benoit. eden najznamenitejš h francoskih književnikov in član francoske akademije je napisa1 roman »Les nuits moseovites«, senzacijonalno delo, ki nuni slika sijaj in propast carske Rum je. prve sunke revolucije in ncž'io 'jubav lepe bolničarke do ranjenega lastnika To vsebinsko napeto delo, polno dramatskih zaplet, ljajev je traucoska iilmska produkcije p<>-rah''^i za sujet film« »Nataša«.
Glavna vloga je bila poverjena ljubljenki fraiHTOfkegi naroda. ljubki Ann'be'i. najpopularnejvše igralki Francije i njo vred nasropn elita ^ranc^kih filmskih umetnikov, tako Harrv Baur Richard Wilm. Peu! Amoit. Kari Roger in dru^i. i režijo ie vodil Rus Aleksander Granovski
Rusk« glasba ba»alaike razkošje carske Rusije razrvanost M »skve med vojno, revolucij v Moskvi — vse to se vrsti v tem Wmm ki e brez pretiravanj« res prvovrst. no u -erniško delo. Predvaja Ehtni kino Mstica,
Angleški plen v Abesiniji
L. 1867 so odnesli Angleži iz Magdale
neprecenljive vrednosti
stare rokopise
Mnogi so gotovi čitali ali slišali o angleški voj&ški ekspediciji is leta 1867 proti abesinskerau cesarju Theodorju II. Ekspedicija je imela namen osvoboditi nekaj angleških in francoskih državljanov, ki jih je imel novo pečeni kralj kraljev od leta hSoJ zaprte, nazadnje v skalnati trdnjavi Majpaali. Malokdo pa ve. d je prinesla ta ekspedicija neprecenljiv zaklad angleškemu muzeju v Londonu, slovite stare etijopake rokopise.
Lidž Jassu, bivši abesinski cesar, ki je te dne umrl. Baje je bil zastrupljen.
Cesar je nazadnje določil. naj jetnike, med katerimi so bili tudi angleški konzul in misijonarji, prepeljejo v Magda i o, najbolj utrjeno mesto države, kamor je poslal kralj tudi kraljico in malega prestolonaslednika. Zato so tam na hitro roko zgradili cerkev in pri nji knjižnico, kakor je pač navada v Orijentu. Ker pa Knjižnica ni imela knjig, je poslal cesar vsem cerkvam in samostanom ukaz. da morajo poslati v dar novi cerkvi v Magdali iz svojih zbirk najdragocenejše rokopise. Ukaz je ukaz in tako je imela knjižnica cesarskega hrama v Magdali kmalu bogato zbirko dragocenih rokopisov in knjig
Na vojaško ekspedicijo v Abesinijo je krenilo 12.000 angleških vojakov pod poveljstvom maršala RoJVerta Cornelfsa Napi-era. toda v Magdalo jih je prišlo samo okrog 4.000. Dozdevno nepremagljivo trdnjavo so Aiiigloži v naskoku zavzeli in osvobodili ne samo jetnike, ki *;> bil? srečno prestali vse muke, temveč so našli tudi bogat umetniški plen, ki ga je bil cesar tam nehote zbral. Ker se vojaki na dragocene rokopise in cerkvene posode ter oblačila niso spozna'i. so poklicali v Abesinijo Knjižničarja z V/tadsolskega gradu, da bi pregledal ta zaklad in ugotovil, kaj je v mej najdragojeneišega. Knjižnica v Magda': je štela t^tkrst okrog 1.000 zvezkov, iz teh so izbrali -trckovnjal*' najvažnejše 'n dragocenejše, ostale so pa razdelili med c trk ve ob poti, ko so se vračali.
V Anglijo je prišlo od tega bogastva okrog 500 zvezkov. Nekateri so prišli v zasebne roke, večina je pa prišla v angleški , muzej, kakor je razvidno iz listine, ki pravi da je »28. avgusta 1868 izročil angleškemu muzeju tajnik indijskih držav zbirko knu^ in rokopisov iz knjižnice v Magdali«. Vaa v muzejn shranjena zbirka knjig, zaplenjenih v Magdali, obsega 350 zvezkov. 2e poprej je imel londonski muzej 117 erijopskih
zvezkov. Literatura iz zbirke hrama v Magdali je cerkvenega značaja. Tu so v prvi vrsti prevodi sv. pisma in verskih legend. Nekateri ivezki obsegajo tudi abestneke magične molitve proti hudobnim duhovom, boleznim in človeški zlobi. V nj:h so na primitiven način i u stri ran- čudeži svetnikov. Najstarejši, zdaj v angleškem muzeju shranjeni abesinski rokopis, je bil dovršen leta 1434. V pariški narodni knjižnici je pa shranjen erijopski rokopis iz leta 1265.
Angleški maršal Comelius Napier je bil za svojo zmago nad Magdalo povišan v ba-ronski stan in kot baron se je pisal Napier of Magdala. Za umetniški plen neprecenljive vrednosti je pa dobil veliki križec bathskega reda in letno pokojnino 2.000 funtov šterlingov.
Zapostavljena Eva
Statistika je bolezen modeme dobe. Neki pariški zgodovinar je sklenil sestaviti statistiko vseh slavnih spomenikov na svetu. Začel pri Adamu in dognal da ima naš praoče, ki je bil že od pamtiveka de* ležen zanimanja ljudi m uporabijajočih umetnikov, na svetu nad tisoč znamenitih spomenikov. Zato pa mora vsakega pravičnega človeka, ki se zaveda, da je za potomstvo mati mnogo večjega pomena, kakor oče. presenititi in užalostitt dokaz človeške nehvaležnosti. kajti prva žena, mati človeštva Eva, ima po ugotovitvah francoskega učenjaka na vsem svetu samo en historičen spomenik in se ta je nekje v Južni KarolinL
Nad tem zapostavljanjem naše pramate-re Eve se mora človek zamisliti. Morda so upodabljajoči umetniki Evo zato tako mačehovsko potisnili v ozadje, ker je s svojo kačo in jabolkom v raju zakrivila, da si moramo v potu obraza služiti vsakdanji kruh. Delo je pač ostalo z redkimi izjemami nepopularno.
Najstarejša Francozinja
Z«t starost se menda nihče np navdušuje. Na stara leta nam sicer obeto.jo duševn' mir, zadovoljstvo in drusre take dobrote, vendar pa bo starosti nič hrepenimo Tod' če že mora biti :ako je nam 105 let starn Francozinja, aetna, sivolasa g^vsph Carpentier de Sainto Opportjne naravnost šolski primer, kakšna n*t bo visoka sta. rosi
Najstarejša Francozin'a živi že 83 *et na svojem gradu Saint Quentin v noT. mandskem dppartemoar.u Eure. Vsak čan čita po več ur brez oAal novine in zaale_ duje zelo živahno vse javne dogodke. O tajni svoje telesne in duševne bvlAoStl pravi% da počiva v notranjosti r;enega zdravega želodca. Vedno je jedla vse, kar ji je dišalo, samo kadar je bila bolna, je držala dijeto. Je mnogo surove hrane, posebno sadja, po vsaki jedi in zjutraj čim vstane. Njeno najljubše sadje so jabolka, pije pa najraje jabolčni mošt in črna naravna vina. Spominja se revolucije iz leta 1848 in padca L»udvika Filipa. Bila je prijateljica soproge generala de la Valette, ki je služil pod Napoleonom I- Med vojno i leta 1870 se ji je posrečilo priti do pove. | ljnika nemške vojske. ki je bila vdrla v : Normandijo in preprositi ga, da je priza.
nosel njeni rojstni    vasici Saict Quentin
des Bes. Zato je postala pozneje vitez častne legije.
Evropa ima deset
kraljev
Zdaj ko je zasedel prestol grški kralj Jurij H., je dobila Evropa desetega kra_ lja. V Angliji vlada Jurij V., na Danskem Kristijan X., na Norvettcem Ha ukori, na Holandskem VVilhelmina. v Belgiji Leopold HI. v Rumumji Knrol. v Jugoslaviji Peter II.. v Bolgariji Boris v Italiji Vltto-rio Emanuele in na Švedskem Gustav Za. nimivo je, da so razen zadnjih dveh vsi drugi evropski kralji v tesnih prijatelj, akih odnosno rodbinskih vezeh, kajti v zadnjih dveh stoletjih so se sklepale medsebojne zakonske aveae v evropskih kraljevskih rodbinah. Večina sedanjih evrop. skih kraljev izvira od angleškega kralja Jurija JX, nekateri pa od saskokobursko. saalfeldskega vojvode Francisa štirje izmed njih imajo skupne prednike v obeh utemeljiteljih večine sedanjih evropskih kraljevskih rodov.
Pa tudi ostala dva evropska kralja, ita_ lijanski in švedski, sta v sorodstvu z rod. binarni drugih evropskih kraljev, kajti švedski prestolonaslednik se je poročil s vojvodinjo Connaught, princ Umberto italijanski ima pa za ženo sestro belgijskega kralja Leopolda III. Vidimo torej, da tvorijo evropski kralji močno organi, zacijo na rodbinski podlag:. Ta organiza. cija je tem močnejša, ker jc njena hrbtenica  angleška  kraljevska rodbina.
Album zločincev in policistov
Ameriški tolovaj: «e zelo jeze na album zločincev, ki ee hrani nevvvorške policija. V njem so fotografije vseh ztočmcev in po njih jih poznajo tatko policisti, kakor tudi civilisti. Da bi pa bili varni pred policijo, je seclo njribovo vodstvo po protiukrepu. Preskrbelo «i je namreč aJbumi policistov in detektivov. Ta alibum je pa prijel t roke policije med ranio v zločinskem okraju fcn policiji so b-Ii r^lo presenečeni, ko so na-SK v kairtoteki 6.000 »lik Tu #o ^se newyorske noliciste od direktor;a do najmlajšega redari« v nredmevtju. Pod nekaterimi fotografijami so bile tiMr unaHce, kakšen je dotični polioisi v elužbi. katerega se je treba posebno bati in kateri oosebno vtne^o zasleduje zločince.
Policija je uvedla strogo presk^v* in izkazal*) se je. da je bij album poiicstov in detektivov na mTpola-oro vsem zročin<em, samo neznatno odškodnino je bilo treba plakati. Vsak dan si ie o^lodal/i album nad 000 zločincev in dotični, k je prišel na to misel, je prav dobro zaslužil. Ameriška iav-nos1 je bila nemalo presenečena, ko je zvedel«, da so imeli zločinci obširen album po-Beistov in detektivov. Najbrž ;majo take albume zložjnei tudi po drugih amer:sk;h mestih.
čudne čestitke novoporočencema
V Španiji pripravijo vaščani zaročene ©m a na dan poroke sestanek in če jim nista po volji, postane sestanek zelo buren. Ljudje primeso od vseh strani kmee, ponve In drugo kuhinjsko posodo, po kateri začno razbijati, da si morata zaročenca zatiskati ušesa. Tako je bilo tudi v vasi Goltamo, kier je hotel 22letni fant vzeti 45-letno bogato vdovo. Zaročenca sta slutila, da se nekaj pripravlja, tn zato sta se hotela poročili skrivaj na vse agodaj zjutraj. Toda svatbe so tudi v španskih vaseh redke in tudi tema se
Kdor se zadnji smeje
uporabljala bom vedno samo
SCHICHT00
TERPENTINOVO MILO
zono/,, , „.\cO*va'o Se oaZen*
Človek ne nore poročit: skrivaj. Vaščani so postavali okn*_r cerkve svoje 6traže in čeprav se je komaj začelo daniti, so takoj akurnuraH vso -vas. Ljudje so poskaka-lii s postelj, pograibili lonce, ponve, kladiva, burk-lje im vse, kanr jim je prišlo pod roke ter hiteli k oenkvi.
Tam so zabodli zaročencema taiko, d« so bili prepričani, da bo moral duhovnik poročne obrede prekiniti. Župnik se pa ni dal motiti, opravil je poročne obrede n-ivzTc strahovitemu koncertu pred cerkvijo. To je pa vaščane &e bolj razjezilo. Brž so zaklenili cerkvena vrata, nanosili pred cerkev d»rv in suhljati ter zazirali veliko grmado. Ko so plameni Že švigali visoko pod cerkveno strelno, so prihiteli orožniki in začeli razganjati bojevite kmete- Ljudje so se umaknili šele, ko so jim orožniki zagrozili, da bodo začeli streljal!! po njih. Sele potem so orožniki po-gasuli ogenj In odprli cerkvena vrata. Več kmetov so aretirali in zagovarjati se bodo morali pred sodiščem, ker take Čestitke no-voporooencem tudi v Španijo niso dovoljene.
Brahmanov zločin
Angleški policiji v Indiji se je posrečilo po dolgem zasledovanju prijeti brah_ mana Benojendra, ki je bil po rafinira nem zločinu pobegnil v džunglo. Indijske ver. ske sekte so bile vedno znane po svoji krutosti in njihova rafiniranost se je pod vplivom evropske kulture samo še izpopolnila. Pred 14 meseci so odkrili v Kal-kuti zločin, kakršnega Indija še ne pomni. Zločinec se je na strašen način odkrižal svojega polbrata, da bi mu ne bilo treba deliti z njim dedsč'ne. Amarendrva in Eenojendra sta bila podedovala veliko po.
aeat^O ki ga je pa hotel imeti Benojendra sam. Zato je zasnoval grozen zločin. Naj. prej je dal svojega polbrata zavarovati za pol milijona. potem je pa napriistil svoje tri prijatelje zdravnike, naj mu preskrbe strupa, ki bi ne zapustil not*-cmh sledov. Indijski zdravniki, ki so Studirali v Evropi, so se odločili za tetanus Beno-jedra je namazal s tem strašnm strupom očala svojega polbrata in jih nalašč razbil, baš ko jih je imel Anaa.rendrya. na nosu. Amarendrva je zbolel, vendar so mu pa zdravniki rešili življenje .
Benojendra pa nt odnehal. S svojimi pajdaši je ukradel iz mestne bolnice v Bombayu tubo kužnih bacilov. Benojendra je s čudovitim cinizmom preizkusil bacile na živalih, k so v 24 urah poginile. Ne. kega dne se je izprehajal njegov polbrat po peronu kolodvora v ICalkuti, ko mu je prišel naproti siromašno oblečen kmet jn se zaletel vanj. Anaareodrva je outJL, kako ga je nekaj zbodlo v roko. A že je bil tu tudi I3enejendra, ki mu je hitro za. Čel natirati rano. dočim je kmet hitro izginil v množici. Proti večeru je imoi Amarenrva že hudo vročino, roka mu je moćno otekala. jezik je poCrnel in končno je nesrečnež v silnih muhah umrl. Beno-jndra je s svojimi pajdaši pobegnil v džunglo, pa so ga kmalu prijeli in za svoj zločin se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
V EGIPTT
Vodnik: Minila ao cela stoletja, predno so bile zgrajene te piramide.
Turist: No  če dela take stvari vlada...
ENILI SMO VSA OBLAČILA
Hubertu s plašč . . . Din 235.— Hubertus plašč otroški Din 145.— Trainchcoath
impregniran   .   •   . Din 420.—
Veterni suknjič .   .   . Din 138.—
VVindjacke) Zimski površni suknjič Din 178.— Ia športni suknjič  .   . Din   95.—
Usnjat suknjič • Smučarska obleka Kamgam obleka po meri .   . • Ia športne srajce
Din 420.-Din 250.-
Din 395.-Din 39.-
Sportni klobuk . . . Din 44.— Ia pumparice . . . Din 95.— Double suknje in vsakovrstna izbora vseh oblačilnih potrebščin • v bogati izberi.
ANTON in VLADIMIR
TO SO RES NIZKE CENE! h?PJRH£z&
TELEFON '£HH±
Lion Feuchtvvagner:
94
Zid Suss
Roman
Ko je pa postajala po obleki, vedenju in govorici bolj in bolj meščanska, se je razblinila njegova najdražja misel, njegova majmočnejša opora in glavni razlog proti očitkom vesti ter grizočemu občutku lastne nepopolnosti. Oh. Magdalena Sibvla se ni samo zdela meščanka, bila je v resnici. Pie-tistična sanjačica, ledeno hladna voj-vodova priležnica, ne menee se za svojo vsemogočnost. Zdelo se je, da prebiva njena duša na dni^i zvezdi, vee to je bila samo zabubanost Meščanka, zatopljena v drobne 6krbi vsakdanjega življenja in zadovoljna v njih. to je bila smešna, siva resničnost, ki se je slednjič razvila iz nje Če bi bila postala igralka, vlačuga. vojvodinja, be-račica ali svetnica, vse to bi ne bilo ovrglo njegove vere v njo Samo to se ni smelo zgoditi, ona se n! smela vrniti v vrste preprostih, veakdanjih ljudi, ni se smela zadovoljiti s skromnostjo, s tem slabim, zatohlim zrakom.
V svoji rahločutnosti je uganil, da je tudi te  nepričakovane  iapeemembe v
Magdaleni Sibvli kriv Žid. Pa tudi to spoznanje mu ni prineslo želje po osveti. Samo njegova radovednost se je povečala, nemirna, dražeča, pekoča radovednost: kaj bo storil Žid v tem pri»aru? Kako se bo izpromenil njegov , obraz, njegova stoja, njegove roke? Ta radovednost ga je mučila, valovila je okrog njega, kadar mu je legal spanec na oči, skrbela ga je in žgečkala v križu in hrbtu, vsega je prevzemala.
Z vero v hčerko so padle tudi zadnje ovire, ki so mu še stale na poti. Moral je pričakovati, da se njegov položaj na dvoru in njegova udeležba v katoliškem načrtu ne bo dala trajno združiti s pri" padnostjo k ožjemu parlamentarnemu odboru. Ko so ga pa potem pod pretvezo njegove bolezni obzirno izključili iz enajstčlanskega odbora, ga je to zelo neprijetno zadelo. Bil je mnogo bolj prebrisan in imel je tudi boljši nos od robatega Remchingena in požrešnega Paneorba. Zato se ni udeležil hujskanja proti Siiesu, ker tudi ni verjel, da je zidove slave že konec Zdaj je torej kaj lahko posredoval med glavami katoliškega načrta in fin. ravnateljem brez katerega zdaj očividno zopet ni šlo. Svojima starimr* nriiatolj^ma Bil-fingerju in Harpprechtu se je vrdno bolj odtujeval.   Resno, otožno in brez
sovraštva sta gledala,  kako se vedno
sramotneje zapleta-
Zdaj je brezobzirno izkoriščal svoj položaj nelegitimnega vojvodovega tasta in njegov vpliv nanj je bil od dne do dne večji. Napel je vse svoje poznavanje ljudi, da bi se prilagodil muham Karla Aleksandra in vojvoda, ki se je se vedno jezil na svoje zaupne svetnike zaradi intrig proti Siissu, napram Siis" su pa ni bil več tako neaaupljiv, kakor prej, je rad sprejemal Wei68eneeevo dobrikanje in dobro voljo. Mnogo drobnih uslug, ki mu jih je prej delal žid. izpolnjevanje osebnih obveznosti, dovajanje in odela vijanje žensk ter podobne vsakdanje opravke je prevzel zdaj neopaženo in spretno predsednik cerkvenega sveta.
Da bi vojvodo še bolj navezal nase, ga je zapeljeval na pota rafinirane razuzdanosti in naslade in Karel Aleksander, ki je bil v jedru povsem zdrav in ki se ni posebno navduševal za take užitke, ker jo imel raje tečnejšo hrano, je navzlic temu mislil, da je dolžan svojemu dobremu imenu knesa in svet-skega človeka, da pokusi tuđi 8 te mise. Prelat mu je preskrboval ženske, ki mu niso ugajale, ki pa so bile takrat v modi v prenasičenem Parizu. Preskrboval mu je tudi tajna francoska zdravi-
la in vzpodbujajoča sredstva. Zapi lje-val ga je vedno globlje v razuzdano življenje in postal mu je neobhodno potreben spremljevalec.
Bilo je čudno, da vojvodinji to prijateljstvo ni bilo neprijetno. Ona ni bila oakosrčna, dala si je raje pripovedovati o razuzdanem življenju in pri tem je dobival njen obraz sanjave poteze. Na svoj način je imela tudi rada očetov obraz, poln gub, ki so pričale o boga" tih bkušnjah, in pa tudi o burnem življenju. Toda \Veissenseev obraz je spadal med one redke obraze, ki jih ni mogla prenašati, menda zato ne, ker njegova pokvarjenost ni bila pristna, temveč umetna.
Karel Aleksander je rad prirejal velike, sijajne love, za katere so šli težki tisočaki. V svojih gozdovih jo dal narediti umetno jezero, kamor so zaganjali divjad. Weissensee je nekoč omenil, da bi kazalo prirediti lov v najožjem krogu. Lov, kakršen je bil današnu. je bolj za reprezentanco, ne pa za zabavo. Vojvoda mu je pritrdil. Pri prvi priliki je napeljal Weissensee pogovor na krasne gozdove v Hirsauu. kj^r je polno divjačine Morda bi bila vojvodi dobrodošla izprememba. Če bi se napotil tja in ostal tam neknj dni brez lovskega gradiča, brez razkošja in kopice slu^infiadi, samo v druibi dveh aH treh
gospodov. Tam bi se lahko odpočil, odložil za nekaj časa krono in se udajal rado-tim lova kot podeželski plemič. Kolika čast bd bila to zanj, za \Veis-senseea,, če bi mogel pozdraviti vojvodo kot gosta v svojem domu, tega niti omenjati ni treba. Karel Aleksander je pristal na to brez pomisleka in z veseljem. Weiesensee je bil dobro izbral um in dan za svoj predlog. Dobro je bilo tudi to, da je bil vojvoda dotlej samo dvakrat v znamenitem ondotnem samo stanu Izlet je bil dolofen že na prihodnje dni in sicer v vsej tajnosti, da bi mogel ostati vojvoda neikaj dni inkognito.
Od tistega trenutka je kasal Weis-sensee izredno gorečnost in vnemo. Pomladil se je, njegova hoja je bila prožnejša in urnejša,  njegove  lokave oči so zrle z mnogo večjim leskom na ljudi in stvari. Porabil je vsako priliko, da bi «e mosel približati Stissu. Z lahnim sladostrasnim nasmehom na mesnatili ustnicah je poslušal, kadar je Stiša govoril in pri tem je imel osko, bistro glavo sklonjeno naprej, knkor hi pre žal. Kadar Stiss tega ni opazil, ga je ogledoval od pete do glave, ga željno požiral z oerni. žid ki ga je lahko izpre letaval mraz, pa ni vedel, zakaj, je pa postajal nemiren in slednjič je povsem utihnil.
Stran O
>SLOVENSKI NARO D«, sobota, 30. novembra 1035
Stev. 273
Kranj dobi zdravstveni
V nJem bo ekspozitura OUZD, «wtlna bolnica, |avna topla kopel in drage zdravstvene naprave
Kranj, 38 .novembra. Kranj    stoji    danes   pred    dejstvom, o*
končno vendarle dobi zdravstveni dom, ki se bo imenoval po blagopokojnom Viteškem kralju Aleksandru L Zedinitelju, in ki BO ga žc pričeli graditi. Kranj je izrazito industrijsko mesto in kot tako ima zaposlenih okrog 5000 delavcev in delavk, ki so vsi zavarovanci tuka jsnje ekspoziture OUZD. Vsi ti za varovane i SUZOR-ju precej plačujejo, po drugi strani pa rabijo od njega zdravniško m bolniško pomoč. Zato je bila SI ZOR-jeva dolžnost, da zadovolji potrebam svojih številnih zavarovancev — obeta se celo pritegnitev jeseniškega delavstva pod Kranj — ter jim postavi ustreza-iocb zdravstveno ustanovo v Kranju. — Mora se pa reči. da SUZOR to ni gledal sam-o na interese svojega delavstva, mar. več je žrtvovail nekaj već, da bo zdravstveni dom ustrezal ne samo potrebam de-'avstva, marveč vsega prebivalstva Kranja in okolice.
V zdravstvenem domu bo namreč nameščena ekspozitura OUZD, ki dobi nove pisarne in ordinacijake sobe, protituberku-lozni dispanzer z locntgenom, dečjo polikliniko, fizično kopalasce, 2 bolniški sobi za nujne primere, ter javno toplo kopel, prvo v Kranju. V starih kranjskih hišah kopalnic ne najdete in zato se ljudje nimajo prfliko kje pozimi okopati.
amera SUZOR-ja graditi ▼ Kranju lastno poslopje je stara najmanj 4 leta. Ogledala so si v mestu razne prostore, eden je bil celo pred leti že kupljen, letos pa so se merodajnj faktorji odločili za sedanji prostor med MajdKevim kanalom in Staro cesto, ki je prikladen zato, ker :ežq sredi mesta, blizu tovarn in kolodvora, ima dovolj vode, kar je pogoj in tudi okolica je primerna, saj je na drugi strani kanala Majdicev otok, ki je ves v drevju in poleti zelen. Tudi sonca bo ves dan dovolj, ker je na enj strani cest©, na drugi pa voda iri se r*i bati zaazidave.
Zdravstveni dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju bo stal kot že rečeno med Staro cesto in Majdičevkn kanalom. S ceste bo to enonadstropna, s struni kanala pa tronadstropna stavba, ker breg proti strugi pada in je treba iz ekonomskih razlogov situirano stavbo prilagoditi terenu. Stavba bo merila 28xll m, zazidana ploskev pa 400 m*. Polovico stavbe v dolžini 14 m bo pomaknjene za 6 m nazaj, ker se na terenu lomi stavbna črta. Pač pa bo nad tem nezazidanim prostorom lopa, ki bo služila za shrambo koles.
Skozi glavna vrata, ki bodo povsem moderno 7 markirano kraljevsko krono kot znakom visokega pokroviteljstva, bo vodil glavni vhod v pri tli-* je. Treba bo prekoračiti pet stopnic predno se bo prišlo v ve-ternik. odkoder bo izhodišče v vse druge prostore. Levo od veternika bo v prilicju zdravnik.! delavnica, kjer se bodo zbirala bolniki, soba za sestro, ki bo prva sprejela vsakegu bolnika, ordinacijska soba, temnica z roentgenorn, 2 kabini za slačenje. Na desni strani veternika bo vestibul. odkoder bo dohod v pisarno upravitelja, ter glavno pUirno (v velikosti 9.50 <6 m), kjer bo prostora za 8 nameščencev. V bližini bo rudi arhiv. Zadaj bodo srranteč<i. ločena za osonic ni za bolnike.
Iz vestibula bo glavno stopnišče vodilo v predprostor prvega nadstropja. Tu bo mala bolnica, večja soba (7 ležišč) za moške uvinjsa (4 ležišča) za ženske. V prvem nad->t..»pju bosta še dve ordinacijski sobi, čakalnica, fizikalnu terapija, dnevna soba mala čajna kuhinja, stranišča pa zopet ločeno.
V prvi kleti bo na desni strani diatMno in fizično kopališče z blagajno in alačUnico. V čistilnem kopališču bodo 3 kadi, m 6 prh. kar bo za potrebe Kranjčanom zadostovalo. V fizikalnem, medicinskem kopališču ho T>'rnaver aparat in električne kopeli ter odpočivališče. V prvi kleti bo nadalje pralnica, sušilnica in stranišča, ostali prostor pa- bo služi] za kompletno stanovanje hišnika, ki bo obenem kurjač. Imel bo dve sobi, lepo kuhinjo, predsobo in vse pritikline. V hišnikovo stanovanje bo poseben vhod po stopnicah z zadnje strani.
Stopnice pa bodo vodile še v drugo klet, ki bo približno 2.50 m nad normalno gladino Save v kanalu. V drugi kleti bo kotlarna za centralno kurjavo, prostor za premog, ki se bo s pomočjo rampe metal direktno s ceste v klet. Tu bo še delavnica za kurjača in dvoje skladišč.
To bi bil opis stavbe na znotraj. Na zunaj bo stavba imela žlahten omet »Terabo-no« bele barve, na frontaini strani bo omet gladek, na ostalih treh straneh pa bo narezan v črte po 50 cm razdalje. Frontalna stran bo imela 70 cm visok podstavek iz konglomerata, kar bo estetsko stavbo zelo povzdignilo, ostale tri strani pa bodo spodaj temnosrvo barvane. Fasada bo imela nad vrati veliko steldeno steno (3jSx6.40)^ da bo dovolj svetlobe na stopnišču in v prostorih.
Princip nove stavbe bo: ne velika, a praktična in najsolidneje grajena. Stropi bodo opečno železobetonoki takozvani LGO stropi. Posebne vrste opeka se zalije z betonsko mešanico. Načrte zanje je napravil priznani strokovnjak ing. Dimnik, ki je delal strope tudi v nebotičniku, in so njegova zamiseL Okna v stavbi bodo moderna, široka, stene ponekod obložene s pioščicamfl, tlak isto tak o iz ploščic alj pa parket Streha bo zek> nizka in krita z bakreno pločevino. Povsod bo vodovod m pitna voda.
Ob savski strugi kanala bo napravljena šfearpa. Ena terasa bo v visini prve kleti, druga v visini druge kleti, s te druge terase se bo pa prišlo na glavno, 8 m široko in 30 m dolgo teraso, ki pa bo še vedno 1 m nad gladino oziroma, višino vode, takrat kadar je katastrofalna poplava kot 1. 1926. Zato pred poplavo ni nobene nevarnosti. Ker sc bo stavba nahajala ob kanalu Save, bo po leti prijeten hlad prihajal iz vode. Ob cesti bo parcela lepo ograjena, da se pa premosti padec parcele, bo napravljena rampa. Južna stran parcele, ki je v nagibu, bo posejana S travo in grmičevjem. Cesto pred poslopjem bo občana kanalizirala. Obe kle-
fl. i~af—A stene bodo iz betoma, bosta na
iMTtnuiji strani v mmito Isolsolje pred vlago obloženi   a   porolithnimi   p lo šmarni. Zunaj
stavbe bo na južni strani Se eno stopnji-
šče, ki bo vodilo na terase.
Projekt za zdravstveni dom v Kras ju je napravil ing. Marjan MušiČ, ki je nalogo glede na težko delo jako dobro rešil. Stavbo gradi gradbeno podjetje mg. J. Dedek iz Lljubljene, financira pa kot lastnik SUZOR v Zagrebu, zastopan po OUZD v Ljubljani. Dom bo veljal po sedanjem proračunu Din 1J500.000.— za vsak shjeaj je pa pripravljenega rezervnega denarja še Din 200.000. Zidarska dela je izlicitiralo podjetje Dedek, tesarska pa stavbno podjetje J. Slavec iz Kranja. Ostala dela še niso oddana. SUZOR kot gradbeni gospodar je zastopan  po  posebnem   lokalnem gradbenem
nadzorniku Gregoriču Milanu dipl. tehniku ki skrbi, da se delo izvršuje točno po načrtu in po pogodbi.
Zdravstveni dom v Kranju je projektiran tako. da bo m dolgo dobo let »dovoljeval is ustrezal velikemu številu zavarovancev, t. j. industrijskemu delavstvu, pa rudi ostalim slojem Kranja. V ponos bo de-
lavstvu. ki bo videlo svoj denar povrnjen v obliki tako lepe zdravstvene in socijalne ustanove, kjer bo mogoče nuditi obolelim
zavarovancem vso zdravniško pomoč, v ponos bo SUZOR-ju, ki bo postal lastnik te važne in lepe stavbe, bo pa tudi velika pridobitev za Kranj. Vsa okolica bo v arhitektonskem pogledu mnogo pridobilo. Do še večje veljave pa bo prišel, če bo Stara cesta, ki vodi mimo stavbe, posta'a glavna 12 m široka cesta, vodeča sk / Kranj, kot je to projektirano. Zaenkrat dc'-.\ 50 delavcev. Izkop temelja je zelo komp': ciran. ker je teren zelo razgiban. Zato d 1 ■ počasi napreduje. V načrtu je. da se do nastopa zime izvrše vsaj žeezobetonska dela do pritličja. Če bi bilo pa vreme ugodno, je možno stavbo spraviti še pod streho. V vsakem slučaju pa se bo stavba dogradilo do konca prihodnjo pom'i.1.
— Sejem. V ponedeljek, 2. decembra bo v Zagorju velik živinski sejem, ki obeta veliko udeležbo.
ŠAH
Maks Kiirboscv baletni
večer
Iz iole Jelene Poljakove nastopijo trije mladi plesni
umetniki
Ljubljana, 30 .novembra.
Alj se spominjate prvih opernih sezon po prevratu, ko smo imeli v Ljubljani še velik operni orkester, odličnih opernih solistk in solistov kar celo vrsto in P« primabalerino Jeleno Poljakovo in prvo plesalko Nikitinovo? Takrat je bil tudi naš balet na vrhuncu, in gledali smo velike vsevečerne baletne predstave pod vodstvom baletnega mojstra Pohana. Žal, da je ta doba pod pritiskom razmer hitro minila. Nikitinova je odpotovala v Pariz in London, kjer je kot baleteza prav posebne gracije in šarma ter najvišje tehnične popolnosti v klasičnem ruskem baletu žela triumfe, da so največji francoski in angleški listi z navdušenjem poročali o nji in so prve revije prinašale njene slike. Gospa Poljakova je preložila svoje delovanje v Beograd in letos je minilo že petnajst let odkar vodi najboli ugledno baletno šolo. Iz njene šole so izšli najboljši jugoslovenski in drttgfli narodnosti baJetnikj in baletke, ki delujejo ne le na prvih jrigosfovenskih odrih, nego tudi v tujini
Prvi in edini Slovenec, ki je pTedlani stopil v šolo Poljakove. je bivši olan našega baletnega zbora, Maks Kurbos. Že v Ljubljani se je odlikoval med tovariši in izvajal po priznanju naše kritike, svoje so-listovske točke s prav posebnim talentom. Gospa Poljakova se je razveselila slovenskega marljivega in resno stremečega gojenca ter se v spominih na Ljubljano s požrtvovalno vnemo zavzela za Kurbosa. Že maja t. L So pisali ob baletnem koncertu vsi beograjski dnevniki, da je Maks Kiir-bos, Slovenec med njenimi gojenci po svoji zrelosti in znanju prvi odličnjak, a da je gdč. Ira Vasiljeva, Rusdnja. njena najboljša učenka.
Gosp. Kurbos, ki ima najvišje ambicije, pa je želel po absolviranju beograjske baletne šole odpotovati še v Pariz, da se dovrši v svoji stroki do viška, saj je Pariz v Evropi baletno umetnost razvil do sploh najpopolnejše stopnje. Vendar je ostal še eno šolsko leto pri gospe Poljakovi, ki mu kot vzgledna pedagoginja nudi največ kar moreta nuditi šola in učitelj. V Pariz pa namerava  oditi   prihodnjo   sezono, da se
Iz Zagorja
— Sokolsko društvo v zZagorju ob Savi priredi jutri svečano proslavo državnega in sokolskega praznika. V veliki dvorani Sokolskoga doma bo ob 11. dopoldne slavnostna seja m zaprisega novega članstva, pri kateri bo sodelovalo članstvo v slavnostnih krojih. Zvečer ob pol 8. uri bo istotam telovadna akademija pri kateri bodo nastopili vsi člani, članice, moški in ženski naraščaj ter moška ki ženska deca. Člani, ki imajo kroje, v krojih, ostali v civilu z znakom. Po akdemiji bo animirana zabava in ples, pri kateri sodeluje mali harmonikar iz Hrastnika. Bratje in sestre in ostalo občinstvo vljudno vabljeni!
— Cestna dela. Banovinska ce&ta, ki vodi iz Zagorja proti Toplicam, se do go_ 3tiine Korbar močno dvigne, nato pa zoPet pada proti prehodu črez rudniški most. Tudi tu je bil hud klanec, ki ga je letos cestni odbor zniža' s tem, da je dvignil cesto n^ omenjenem mestu približno za en meter. Cestna dela so trajala čez poletne mesece. CeSto »o nasuli z debelim gramozom .nanj pa drobne jšega. Ob cesti so napravili tudi robnik, ki so ga ob potoku Mediji zadelali z opornim zidom. Začasno so napravili leseno ograjo, M jo pa bodo na spomlad nadomestili z železno. Z dvigom ceste so isto razširili, kar je bilo na tem mestu Zglo potrebno posebno radi ovinka, ki je zastiral pogled posebno vozačem motornih vozil. Se veda je vse delo vodil še stari cestni odbor? ki pa je bil nedavno razrešen svojega dela. Novi odbor je menda že prevzel svoje funkcije. Na cesti sami tega Še nismo opazili. Prejš_ nji teden je bMa namreč v obupnem stanju. V zadnjem deževju se je na cesti nabralo toliko blata, da pešci niso mogli več izbirati, kam m' stopili, temvgc so bili prisiljeni stopati v največje blato. Na cesta, ki vodi ias Toplic proti kolodvoru, je Velik promet posebno vozovni, ker vozijo pre_ mog iz šemnika na postajo, čas je menda že, da se cesta posuje!
—Gospodinjsko-nadaljevalna šola se je letos zopet pričela. V tečaj je bilo spreje_ tih radi pomanjkanja prostora le 12 učenk, a prijavilo se jih je okoli 30. Pouk se vrši I začasno v kuhinji šolske sluginje, drugo leto p« bo občina preuredila nekaj prosto-
ondi kvalificira tudi za baletnega režiserja in baletnega mojstra Tako bi naj postal, če pojde vse po sreči naš Kurbos za danes tudi že v tujini priznanim baletnikom, plesalcem in inscenatorjem Mlakarjem drugi slovenski baletni mojster, ki mu bo pot odprta v mednarodni svet.
Gdč. Ira Vasiljeva, njena odlična tova-rišica Ada Proskurhikova in g. Mak« Kiir-bos prirede v ponedeljek, 2. decembra zvečer v našem opermm gledali šJHi baletno predstavo, ki ima dvojni namen: prvič pokazati baletno umetnost, ki so jo dosegli ti trije odlični gojenci doslej v šoli Poljakove in drugič opozoriti Slovenke in Slovence na to šolo, ki je pri nas vendar še malo znana. Tudi z baletom se odpira talentom nov poklic, ki zahteva razen muzi-kal nosti in absolutno finega čuta za ritmiko tudi posebno tenkega okusa v kretnjah, domišljije, čustva, lehkorne prožnosti, prirojene gracije in šarma, pa končno popolnega zdravja. Treba je za to umetnost več let vztrajnega šolanja. Gdč. Vasiljeva se šola že osem let, a g. Kurbos nič manj.
Baletni večer v ponedeljek torej nikakor ne bo začerniški, saj nastop:jo plesalci, ki so bili že po raznih nastopih priznani kot mladi baletni umetniki, in morda zvabijo za seboj še druge v poklic, k' odpira meje v stroki svet. Gospa Poljakova. Pe v^T-ad, Kosovska 51, ima ključ, s katerim je odklenila vrata že mnogim Srbkinjam. Bol-garkam. seveda Rusinjam, Slovencu, Francozinjam in celo muziimankarn. Med 40 gojenci in gojenkami je polovica dece od 6. leta dalje, a tudi hčerka turškega poslanika Hajdarja beja. Le SVrvenke doslej še ni nobene.
V >Vremenu« je poročal L j. Božir.ovič o tej odlični Šoli. Vprašal >e gospo Poljakovo:
»Je H tesko delati z deco?«
»Z deco je lahko«, je odgovorila, »ali težko je z njihovimi mamami!«
Slovenske mame in njfh hčerke pridite v ponedeljek zvečer v našo opero! Morda najdete tam ključ za lep poklic, ki se v d*mašn:i krizi še zmerom odlično izplača...
Kazimir R^gdanovič.
rov v kleti zagorske šole. Dekleta poocu_ jejo o kuni in gospodinjskih delih, o zdravstvu bo predaval banovinski zdravnik dr. Slavko Grum, o živinoreji in mlekarstvu tukajšnji žavmazdravnik dr. Rutar FTan_ ce o vrtnarstvu in gospodarstvu pa učitelj Kopriva Ivan. Pouk se vrši trikrat tedensko in bo trajal predvidoma 6 mesecev ter je namenjen zlasti dekletom delavskih in kmetskih staršev, ki nimajo sredstev, da bi posečale strokovne tečaje. Sok) vodi tukajšnja učiteljica gdč. Pahor Mara. ka_ teri želimo obilo uspeho!
— Na narodni šoli v Toplicah pri Zagorju so pred kratkim namestili nov ko. tel za. centralno kurjavo. Stari kotel, ki je bil že nad 15 let v porabi, je bil prežgan iti zato neorooraben. Občina je nabavila kotel na Češkoslovaškem. Radi kurjenja z orehoveem se bo tudi kurjava pocenila. Vsi stroški z montiranjem novega in odstranitvijo starega kotla so znašali okrog 30.000 Din.
— Prvi sneg smo dobili včeraj teden. Dopoldne je močno deževalo, popoldne je pa med dežjem začel naletavati sneg \ prav debelih kosmih in je pobelil vse bližnje hribe. Malo več ga je zapadlo na Sv. Planini, a za smuk ga je še vedno premalo. V noči od nedelje na ponedeljek nas je zopet pozdravila bela odeja, ki se pa radi na-stopivšega mraza kar dobro drži. Izglede imamo na prav zgodnjo zimo. Le naši ubogi rudarji se je kar nič ne vesele. Preskrbljeni niso niti s toplo obleko, ne z obutvijo in tudi s kurjavo ne. Otroci brezposelnih rudarjev še danes hodijo v navadnih nizkih poletnih čevljih v šolo. S strahom gleda naš ubogi rudar v bodočnost, od katere si pač ne obeta nič nobrega.
— Novi grobovi. V Toplicah pri Žago rjn je umrl 81 letni vpokojeni rudar Orsžem France. Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališču. Na lokah je preminul znani gostilničar in posestnik Rakar Franc. Bolehal je na neozdravljivi bolezni. K večnemu počitku so ga spremili ob veliki udeležbi odmačinov v torek popoldne na za gorsko pokopališče. Istotam je umrla rudarjeva žena Marija Golob. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje !
— Osebne vesti. Za zagorsko postajo je premeščen iz Kotoribe prometni uradnik g. Culafič Ml jo in iz Rimskih toplic pa prometni uradnik g. Segala.
— Id- Šahovski Rlul> s3clicujc svoj redni občni zbor na ponedeljek 9. decembra ob 20. uri v restavracijo >Zvezdo«. Odbor po_ živa vse staro članstvo, da za novo Sezono obnovi vpis in članarino, da bo imelo pristop k obcneniu zboru in društvenim pri. reditvam ter omogočilo tako pregled moči, s katerimi more klub razpoki ga ti v bodočem delovanja. Vpisovanje, prijavljanje in info:macije se vrSe ob i grabnih ve. veri±L v torkih in petkih od 20. do 21. ure v novih klubskih prostorih obnovljene . ■ talce kavarne >Zvezde«, ki je zdaj go. tovo najlepši igralni prostor v Ljubljani. Klub r.izpisuje splošni turnir, na katerega se morejo prijaviti vsi oni člani, ki bodisi še niso igrali na kakem klubskem turnirju bodisi, da se do sedaj niso kvalificirala za ožji turnir. Prijavnina Din 5, pa nekaj nagrad za zmagovalce- Računi ti smemo gotovo na poseben dogodek, to bo simul-tanka ozir. predavanje pr. dr. M. Vidmarja, ki želji šahlstov vedno ljubeznivo ustre-že. Odbor bo dalje storil vse, da bo mo_ gel čim preje razpisati prehoden pokalni turnir, ki se ga bo smel udeležiti vsa-k član in ki naj postane tradicionalna prireditev vsako jes^n. Vse podrobnosti bo klub pravočasno javil v časopisju m do_ pisni knjigi. Prvo moštvo naj pazi na objavo training-matchft za revansno tekmo s Celjskim šah. klubom začetkom decem. bra v Celju. Za d~evi ob 19H narl vaibd odbor vse članstvo n se : rnek. da se po govori o gornjih prire.1. tvah 'n da ga ono tudi moralno podpre pri izvedbi njegovega programa. Po sestanku bo z;l vse ČHane brzot^irnir po fcoffc-sistemu "7- p t i onstvo novembra. L. 3. k.
Zanimivo predavanje
Ljubljana, 30. novembra 2e včeraj snK> poročali, da bo p<redavai 2. in 9. decembra na ljudaki univerzi v Ljubljani profesor e^riomske kornere: jalne visoko šole v ZflgTebu dr. Josip Nagy o temi >Od Jadrana dV> Kanamsrtcih oioko' «. Predavatelj bo govoril o razmili pol ti črnih, kulturnih in geopolitičnih problemih v »vezi s SredozemRkim morjem in Kamansikim1 otoki v Atlantskem oceanu, ki juii je osebno proučil na srojem potovanju leta 1934.
Na ekonoiiteako komercijalni visoki šoli v Zagn-ebu predava prof. dr. Nacrv diploniateko zgodovino, ki se peča z veliknm?i mednarodnimi vprasanjd. Nekatera teh Mprašanj je obdelal v ananstveniin razpravah- Taiko je pisal o Napoleonovi politiki na Jtadramai, o morskih ožinah in Dardanelih, o kolona jadni ekspanajijii v krogu Sredozemskega morja, o Cavoumu in oblilkovanju kraljevine ItaLLje, o trozvez: in trojneim sporazumu, o bertin-skem koroirresu, o papeževi državi in nran-akem vprašanju Wd.
Prof. Nagy je pred«tojmiik o^.pAoanjatsdco historičnega instituta, edinega takega imsfci-tuta v naši dtnhavi. Navzkc teakim 6as*«n ima ta institut lepo knjižnico, v katetri so zbrane velidce publikacije mednEdodmh pogodb in drugiih diplomartakih aktov, seveda pa tudi mnoga drnga svetovna dela na raznih jezikih. Na tem inertitutu se lahko štti-drima gitervna medni**rodma vprašanja, v prvi vrsti tista, k: so v kaJar&n itkoti zvezi z našo držanx> in našo politiono preteklostjo. V tem za-vodu so dijaiki profesorja Nagvja napisali Že lepo število doktorskih disertacij ter tako obdeteili mmo£ra vprašanje, ki pri nas spMi Se niso bita obdelana. Institut m\ vedno priaadeva objaviti ta dela, da bi dal taiko pobudo za obravnavanje diplomatskih vpnašanjj, ki so v naših časih veHk^^a pomena.
Ves kailtuiTini vet posveča zdaj ivoh'ko pozornost medna rod noan vprašanjem, ki ©o velike korist:: za vsak narod. I>iplomatiako-hd-storicni institut na ekonomsko komercijalni visoki šoli v Zasrrebu in njegov predstojnik prof. dr. Nacrv eo srforMi vse. kan- ?e trio pri nas mogoče storiti, v ugodnejs:h razmerah bi bifi storili pa se več. Na dir. Na-gvjevo predavanje orrtza/rjamo zlasti gospodarske kroge, absolvente -eikonomsko visoki li 5o1, trgovce itd.
Trije so se poslovili
Litija, 29. novembra V našem Športnem klubu so nastale ta teden tri važne osebne izpremembe. Litijo je zapustil vnet športni delavec g. Tone Hlade, ki je odšel na novo službeno mesto k davčni upravi v Kamnik. Dva aktivna športnika g. Nace Sadižer in g. Bezenšek pa sta dala slovo aktivnemu udejstvovanjri. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču v Svarčevi bosti nogometna tekma. Litijani so imeli v gosteh SK Retje iz Trbovelj. Nfadržar in Bezenšek. ki so ju obkrožili člani z odborom na čelu, sta se poslovila od svojih športnih tovarišev, klub pa jima je dal v spomin srebrne cigaretne doze.
Prisrčno proslavo pa so aranžirali naši športniki zvečer v dvorani na Stavhah. Slovesnost večera je povzdignila navzočnost ljubljanskega Akademskega pevskega kvinteta, ki ga tvorijo gg. Milko Skoberne, Jur-jevčič, Dolničar, Mehle in Prislan. Predsednik g. Tone Jelnikar se je zahvalil tov. Na-dižarju in Bezenšku za sodelovanje na zelenem polju, enako tudi odhajajočemu g. davkarju Hl-adetu, ki je bit vedno marljiv in inicijativen odbornik. Nato so se zahvalili za izkazane usluge še g. Nadi^ar, ki je očrtal težkoče ob ustanavljanju kluba, g. Hlade pa je vzel slovo od ljube Litije in Litijanov, ki ga bodo ohranili vedno v prijetnem spominu. Na novem službenem mestu želimo njemu in njegovi soprogi go-spej Olgi sestri znanega zasavskega zdravnika in pisatelja dr." Slavka Gruma. vso srečo! Od br. Hladeta pa se poslavljajo tudi člani litijskega Sokolskega društva, kjer je bil vnet pristaš oderske umetnosti in je sodeloval tudi m sokolsVh akademijah. AgHno društveno moč bo Litija zelo pogrešala.
Sobota, 30. novembra.
_ 14-00:   Vramenako poročilo.
borao. Maji — lAvOO: Na doUJfW»t — Vii dobre volje (nadijafcl orkester). — 18.40: Pereča zmnanje poJatione  vPr«*anja ^<tr.
AioJ^iJ  Kuhar).   19.O0:   Napoved  Ca*ia, vre-
ineusika napoved,    poročila, objava «PoTe-dta,    obveati^ — 19.30:.   N«c. urna: 1
rartrvl£kin jezer do M«naj&tir>a Gomirja (dr.   Marij«   LUć*   Agapov  —   Iz   Beočrra*ia ►
_ so.oO: Pogle-friio ^    Gorenjsko »stran!
(Od Kranja do Kranjske g-»re). UU***!1 jo: Olami radijske dramske oiruz. kmećki ta-io, fantovski kvaanet in citraaJti trio >Veej*a«). — 22.00: Napoved ća^a, vre-_ 22.15: Veaei reterl (radijHki orkester) meneika napoved, poroda, objava npore-i*
Nedeljaf   1. (Jec«mbra. 8:   Nepove*l  Caaa,   poročila,   objava *Po
reoVa. _        8.16:  Telovadba  te. Ciril soukalj
_  8.46:  Ura slovenske glas.be lraM'ij*k orkestjer). — 9.46:   Vensko predavanje IP. Kazimir Zakrajeek). — 10.0o:  Pf—M cer k vene glafibe ml stolnice. — 11.1">: Pren,»-otvoritve razstave g. Pr. Gorć^ta. — 11.3c Micky miška in igračke (Mladinska uiraj.
— 12.00:  Napoved caaa,    objava *pore< a, obvestila,  pomen obrtniškega   t«-tina iJo*^P Itebek). — 12.16:     Reproducira D     kon<t i1 (po željah). — 15:  Kmetijska ura: Km« tijska posvetovalnica (g. inz. Vinko 5« 1 15.20:   Po   širni  Jugoslaviiji   <ra*Hj«ski o: kes-ter).  —   H>:   Gospodinjska   ura:    K u h nja,  zrcalo gospodinje  (Mirk-a Lazar). 16.16:   Akademski   pevski  kvintet r><.jo 16.46:  Narte    Velikonja: Suženj Unro&ta slika).  Igrajo člani  radijske dramske zine-  — IT-30:  Slovenec, Srb,  i i rva* (plosoe). — 15.30:  Nacionalna ura.    - .<': Proslava narodnega  praznika.   (preu.>.- a Beograda). — 20.40:  Prenos iz Zagretba.— 21-20:   prene« i*  Ljuibljane:   1.   Poanto a V nI govor predsednika Uwjbljau»Ke ^Ič.n« g. dir. VladimirJB Ravnibarja; 2. Mihev.•; g venska uvertura —  iavaja point^n radij-aki  orkester. Fooretjer:   Ven«ac \\»4i2i:ko\, in na njega zloAenib  pesmi za ti BlAMi aLor, soli in orkester. JugofcU»v:b!^ka h mi na —  iavaja slovensko glaabeno  diu»>tv. >Ljubljana<  pod   vodotvom  g.  dr. AJitoa« Dt>lJ naa"ja,   in   ponaoćeu    radijs-ki orkeiite. \Tmes sajmospevi oPernega t£nupri»ta g. Jožeta GostLča. — 22: Napoved časa, vn menaka napoved, poročila, objava spored-
_ 22.16:   NaSfam   iiiseljenoam: Akademij*.:
PevsKe to&ke pojo učenci državne naro«in'' šole Mo»te-Ljui>ljana.  — 23.00:   Svojci p., z-lravljajo Izseljeoce,
Ponedeljek, 2. decembra. 12: Socialni iti ijacionaim p0BMn aferi« ^Iilko  Krapeć).  Zima  v  pesmi   in p. (pOošče^. — 12.46:     Vremenska tia;H>^' poročila*. — 13:     Napoved     ca«-a. i4ljavi spoux>la,  oM-estiLa. — 13.16:   Valčrk M valček \p4oece). — 14:  Vremen«^o poro-ćik>, borzni tječaji. — X8:  Zpdtravmška iwra O boleznth srca^ ožilja tn krvnega obtoka -nadaljevanje  <g   do--   Bogomdr MaKajnaj.
— 1SL20: Sk>v«neki pravopis (drr. R. Kola rje) — 18.40: la PrešernorHi Poezij re< trra ng. arii. BoJan Stupica, elan Nwo*l nega gledališča. — 1»: Napoved časa, vr»-menekA napoved, poročila, objava spore*Uu obvestila, — 1S-30: Na*ciona!iia ura.
n. veoer monkarme gJflfW)e (av»trigske> prenos jb   HJuOadove    dv0nane. Sodeluje... g£.:    prot   Pavel   Si vic,  Ali   Permelj. M Vekjet   Ve&oslav Janko in dr. J>anuV» šv.i ra. _*2L30: Qrk«sler Jaeka Hyltona IfT* (plode©): Stari veseli    glasbeni    dragu.j Venčok starih amer šikiih pesmi.  - 13 Napoved časa,  vremien«ka napoved.. por<» čila, objava e^orodia   - 32.16: Citra«ki tnn »Veana«.
Torek, 3, decembra.
11.00:  šolska u*ra:   Kaj bi monaOa mlad na vedeti o našem obrunlkmi («. <tr. .h *-11' Protnar). Na« obrtnik  v preteklosti   I K< pac Jernej. — 12.00: Pesmi severnih si«. vanov   (ploOče).   —   12.46:   Vreonen^ka na poved   poročila. — 13:   Napoved četso- ob java spoTetia, obvestita- — 13.16: Bi&to ska narodna pešam,  irvaja  pevski   k \ tet (Neratova, MiSiceva, Gostič, Janko.* epremljevanjem    radijsikega orkestra. 14:  Vremensiko poročilo, borzni tofisji lg: Iz kaJiJanskih oper (radijaki srkeifc
— 18.40: Vaagojnd Domen eerk^e (g Stanko Gogala). — 19: Napoved čarf*a, rre menska napovenl, Porodil«., objava sporila obvestila* — 19.30: Naclonakna ura. — 20 Večer roških pesmi ki arij; poje SSTtto nist g Cveto Svlgelj; pri klavirjn g. pr<* Marjan Lipovsek. Vmes po> kisi »nt bna tov Krolikovih ruske peeonl. — 21: Pren<»-eivToPske«a koncerta ia Vamsave. — 22.0<i Napoved časa, vremenska napoved,  po'V
ČUa,   Objava   »poreOa.   —   22.30: Aneleftkr
plošče.
Sreda, 4. deeembra.
12: Ali naan je treba toliko uivaAafci Idr. Josip Pretnar). Iz svocnfti filmov (plo^e^»
— 12.46: Varernenska napove-l, poročila. 13:  Napoved ©asa, objava sporeda, obv« stila. — 13.16:   sramM igrajo (plošče). 14:  Vreanenako poročilo, borani tečaji. 18:  Otroška nra:   Dela |x  palčw-  ali -(g. Zdlravko     Oooerza).  —  18.50: Storžek najde mamico — avoona slika (člani radi;-s©k dtramake drnjfcbkne). _ 18.40: Pogov^ ri s pos^alci. — 19: Napoved časa, vtc menfika napoved, poa^ooils, objava spored* obvestila. — 1^.30: Nacionalna nra. — Bi: Prenos opere  iz Dutbljamakega tlijftl1Wl v odmoru: Napoved časa, vremenska na po ved, poročriTia, objava sporeda.
Cetrt»k, 5, decembra. 12:  Najcenejše ni  narJbolj6e!   (Ivan Br celj). Ura lahke solistične glasbe (plr^« ^ .
— 12.46: Vremenska napoved, poročila. 13:  Napoved časa,  o»b>ava sporeda, obvestila, — 13.15:  Mojstra dunajske operet, (radijski orkester):  9braJQes:  Cigan baron, fantazija: I^ehar: Gind4tta, fantazija. - 14. Viremensko porodilo* borzni tečaji. — IS Otroci!   Zdaj  poslan!   Maklavž  in park^. govorita. . . — 18.40: Slovenščina za Slo vence (g. dir. Rudolf Koharfcc. — 19: Nap.-vedi    časa, vremenska    napoved, poročil h objava sporeda,  obvestila. — 19.30: Nac ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.00: Napoved  časa,  vremenska napoved, poročila,   objava, sporeda.   —   22.16: Konoertr.i plesi  (radijski orkester).
cK NE BO
— Kaj sem slišal — pri tebi je prejSnj teden gorelo?
_pat — gorelo bo šele prihodnji teden
PRED OLTARJEM župnik: Ali ni nobenih ovir, ki bi moglo I preprečiti zakonSko zvezo? 1      ženin:  Z menoj je vse v  redu^ gosp^". I  župnik, samo moja nevesta malo jeclja.
§tev. T/3
»SLOVENSKI NARODi, sobota, 90. povembra 1935-
Stran 7
Za moderno justično
palačo v Celju
Spomenica, ki jo je soglasno sklenil mestni svet na
saočnji šefi
Cel J*, 301 novembra Mestni svet celjski je v svoji snocnji seji soglasno aklenil sledečo spomenico:
Mastna občina celjska prosi m poziva kx. vlado, da brez odloga pristopi k gradnji modeme justicne palače v Celju, *a katero so načrti že zdavnaj vdelani.
Gradnja justićne palače v Celju se ob-ravnava že izza leta 1905. in je stopila tik pred izbruhom svetovne vojne v zaključni stadij. V poletju 1914 se je pričelo že rušenje zgradbe bivšega okrožnega sodišča z namenom da se pridobi prostor za novo justično palačo Okrožno sodišče se je tedaj moralo namestiti v starodavni mestni zgradbi Grofiji, kjer je še danes, četudi je bila ta premestitev le zasilna Svetovna vojna p« je izvedlo lepega projekta justične palače žal prekinila in preprečila m zadV-va je bila tedaj ki pozneje ponovno odložena na nedoločen čas, četudi »o bili potrebni krediti predvideni že večkrat v predlogih državnih proračunov.
Gradnja pravosodne palače, odgovarjajoče zahtevam sodobnosti, je neodložljiva, ker je sedanja razmestitev okrožnega sodišča, sreskega sodišča in državnega tožilstva v 4 poslopjih povsem neprimerna, nepraktična ki zamudna za uspešno uradova-nje Tudi so uradni prostori obeh sodišč žal tako borni, pomanjkljivi rn primitivni, da škodujejo ugledu države, pravosodstva in mesta Celja, ki šteje 20.000 prebivalcev in
»lovi kot priljubljeno letovišče ki tu jak o-prometno središče
Tudi jetnišnic* celjskega okrožnega sodišča ne odgovarja več današnjim zahtevam ki se stavijo na take zavode. Prostori so nehigijenski, mračni, tesni brez vseh modernih pridobitev na tem polju *n poleg tega krajevno občutno ločeni od obeh celjskih sodišč. Manjka tudi neobhodno potreben in po zakonu predpisan mladinski oddelek.
Mesto Celje je edini sedež okrožnega sodišča v dravski banovini, ki nima justične palače, doc itn ima Novo mesto, k1 je tudi sedež okrožnega sodišča, že celo vrsto tet reprezentativno pravosodno poslopje. Celo sueska krajna sodišča v manjših krajih dravske banovine se ponaiajo že dolgo > potrebam pravosodstva odgovarjaioč-mi dr žavnimi stavbami, tako n pr. Slovenska Bistrica, Litija in Vransko.
Nadaljnje navajanje razlogov je odveč kajti če je državna uprava potrebo po grad nji justične palače uvidela že pred izbruhon. svetovne vojne in je že leta 1914 hotela »a vesti načrt, je nujnost po tej gradh' danes po 22 letih še mnogo večja in izven vsake gs dvoma.
Gradnja justične palače pa je postala ne odložljiva tudi iz razloga, ker mestna občina tako nujno potrebuje vsled priključitve okoliške občine mestni  občini  celjski za svoje urade vse poslopje .nestnega pogla-
varstva, v čigar 11. nadstropju trna svoje uradne prostore sresko sodišče, ds bo morala v najkrajšem času te prostore šns-novaoemu sodišču odpovedati Enako nujno potrebuje mestna občina Grofija ker namerava v tej sgmdi namestiti muzej, ki hrani celo vrsto dragocenosti in sanimivonti in ga obiskujejo številna doznaci in monmmm-ski gostje. Potrebne pe je tudi njegova preureditev šn razširitev glede na najdbe v paleolitski post*j i na Olsevi, ki so postale svetovnega slovesa.
Kr. vlado prosimo, da vse gornje tehtne razloge vposteva in zaeigura v proračunskem letu 1936-1937 vsaj stsvbisce m celjsko Justično palačo, v naslednjem proračunskem letu pa predvidi kredit za njeno gradnjo in k njej spadajoče naprave v takem obsegu, ds bodo v justični palači nameščeni; okrožno in sresko sodišče, državno tožilstvo in katastrska upravo, ki moro biti v stalnih stikih s sodišči.
Ta spomenica bo predložena predsedni-štvu ministrskega sveta ministrstvu se pravosodje, ministrstvu se notranje zadeve, ministrstvu za narodno zdravje in socialno politiko, ministrstvu so finance, predsedni-štvu okrožnega sodišča v Celju in kr. bonski  upravi  dravske banovine v Ljubljeni.
Iz Metlike
Fraznik 1 decembra Do proslavilo me--u) z dvema prireditvama Ob 9. bo sk> veena služba božja, nato pa se bo vršile na šolskem odru interna šolska proslava z zbranim sporedom Vablemi vsi starš: in drugo občinstvo, ki rado vidi nase najmlajše žareč h Ijc In bistrita oči na odru. Ob 20. zvečer pa bo v Sokolsrnl svečana -okolska akademija o pestrim programom .Blovadnin in drugih točk. Vstopnna niz. ka. zato vabimo ne prireditev eianstv0 tn sokolu  naklonjeno občtastro.
— Oeeone vesti. U. oeanik pavei, upravno pisarniški uradnik na tukajšnjem sre-skem nsčeletvu, je na lastno prošnjo nrs meščan v Skofjo Loko- Na njegovo mesto v Metliki po je un eno van zvaaičnik ses> ske izpostavitve v Skofjl Loki 8. Ivon Be-r-
_ Smrtna nesreča v Črnomlju. V ponedeljek ee je tovarni parktov Juoiee ponesrečil 27 letni Frane German. Kot brezposelni fotograf je bil se eno leto us-lužben pri tvrki. V ponedeljek je bil prvič uposlen pri cirkularki. S posebnim drogom je oa tikal Jermen na transmisijo tn ker
tega ravnanja Se nI bil vešč, ga Je zagrabil jermen transmisije ua treSčLl ob tla s tak0 silo. de je čez nekaj minut izdihnil Pokojnik je bi) de samskj in zaradi svoje* ga veeelega tem pa ram en ta povsod priljul>-tfan.
Iz Novega mesta
— Proslava narodnega praznika. Kako! vsako leto, tako tudi letos proslavi Soki.; praznik narodnega u edin jenja v soboto 30. t*m. zvečer v Sokolakem domu svečaav aka■i^aiiju Program je zelo pester m o13* eega 16 točk z otvoritveno »ce-no. Nadalj-ne točke so: Sokolska koračnica, govor starosta br M. Marinčka, Žic: »Oj le<t» sivi eokoie« moška deca, Ganglovo: »So-ko*ko kolo, recitira Lenarčičeva. sledi sokolski orkester: »Ruski eho« potpuri ruskih narodnih, vSk> venske rožice^ telovadni nastop ženske deoe. Ganglova »So. kc*lska< recitiTt peter Ivsoetič, Dvora k o »Slovanski pi*s<, Grsdnikovo:- »lieninjenje« peci t i ns Samo Jarec. nato nastopi ritmična šestica, ki jo uprtscori m<>sk; naraščaj. >Ritem I pokret« članice, »Jugovina* potpori jugoslovanskih pesmi — izvaja s oko! »ki orkester, nato nastopijo čhani v »Skupini petrnce« z zaključkom »Hej Slova<nl«. Svečana seja bo 1. decembra po sta&bi božji. Uvodoma zaigra sokolski orkester državno himno, sledi govor župne-
ga staroste Dr. tir. Ivana VaSiča, nato čitanje apomenioe Saveza SKJ, lirustven. starosta bi. M. Mannček pa bo imel &o vor k prevedbi in zaobljub) . novega članstva. Zvečer se vr&i po mestu baJUsula t go-iJbo, ki se jo odeleae vsa dtrufibve, šoU in vojska.
— Novomeški obrtniki se prav marljivu
pripravljajo na svoj obrtnomu tedeo. za katerega vlada med nasuii ob&sistvacn precej zanimanja. 2al da se ta korostn« dkoija ne pričala ze preje, ker bi se drugače obrtni se v večjetm itev-hi udeleaili obrtniške na stave Obrtniki bodo imeli evo je udaike razstavljene v hiši g. Kaste h ca na Ljubljkin^ki ce*ti. ka je iz prijaznosti in koknjitairio^*i prepustil v ta namen prazne stanovanjske objekte krajevnemu odbmru is pri red lev Obrtniškega todna-brezplaono. Razstave c bolo udeležili rudi oa&i gostilničarju m sicer boio dajali na razstavi svoja v-ina bre7-plačjio obiskovalcem na poku^njo- V Otes* nitvtMr namen obrtneea tedna t*> v nedeljo ob 0 uri maša. a cerkvenim nagovorom na-k.r ||ed svečana otvoritev raz«t.»\e h ka* tour so povabljene vse korporacije Ct- i prireditev se vrš-i * s<vlXov:inien» OOdstve obrtno-nada.ljeivalnp e*le. za kamero \o ta prireditev tudi velike-ja pomenu, oz roma za obrtni nara^čaj-
— Nocojšnji sokolski društveni v«*č«r s plesom bo po več kot enoletnt-m pre Sladka prva sokn'ska društvena zibavnn prireditev. Prireditelji so se potrudili, da bo potekala prijeta« za prijateljski r»7 govor in za ples. BodStoJota S kcl.cki orkester in pevski  zbor. Pobroctoali!
Tudi on.
V <iavčnem uraniii so napisal*! tki\ no prijavo nekega bankirja:
— Pogrešamo dob-itiek od špekukicij Bankir je pa napisai: Jaz tudi
cenejša knjiž
10.000 knjig
damo globoko pod lastno ceno v svobodno izberd. Kdor knjige ljubi in kupnje, anroaia jih je kupoval v boljših časih, bo že po cenah znal ceniti n rednost in vrednost te ponudbe, drugim pa to predoči tudi najpovršnejSa primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig* ki so zdaj po najnižjih cenah na razpolago, ni treba govoriti, ker imajo svoj dober sloves razširjen po vsej domovini in preko njenih meja.
Prej so bile knjige pri vseh ugodnih ponudbah razdeljene na skupine, zdaj pa tega ni, izbera je popolnoma svobodna, dokler traja za to izredno akcijo določena zaloga 10.000 knjig.
Ko tej ponudbi njene požrtvovalnosti ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak tudi veliki popusti ravnajo po številu naročenih knjig*
el, da mora biti časovno omejena In da se izredno
Za nabavo najcenejše knjižnice so na razpolago
naslednje knjige:
L Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924 273 str.
Z Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str.
3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str.
4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman 1925. 419 str.
5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str.
6. Gustave le Rouge: Misterija Roman. 1925. 177 str.
7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str.
8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str.
9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str.
10. Rene la Bruvere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str.
11. Zevacco: Papežinja Favsta Roman. 1927. 194 str.
12. J. O. Corivood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str.
13. E. G. Se/iger — Brat: Usrablieni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str,
14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927. 92 str.
15. Zane Grev: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str.
16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman tz velike revolucije. 1928. 233 str.
17. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18. *Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski
roman. 1929. 462. str.
19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str.
20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210. str.
21. Donald Kevnhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930 130. str.
22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman 1Q30
23. Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani.
24. Melik: Do Bitolja in Ohrida.
25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Do is januarja 1936. so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige:
Broširane Din 10.— Vezane Din 18.—
Skupina S knjig:
Broširane Din 40.— vezane      Din 70.— Izbira poljubna
Skupina 10 knjig.
Broširane Din 70.— vezane     Din 130.— Izbira poljubna
Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo s2ivljenje in svete v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah j t upbšteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim. ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž in Božiček bosta otrokom letos znatno cenejše
kupovala knjige.
27 28. 29. 30.
Za mladino so na razpolago sledeče kniižice ki prine sejo otrokom poln koš veselja in radosti. Prigode porednega Bobija, 33. Sambo in Joko,
34. Osel Gospoda Kozamurnika,
35. Vrtismrček in Silonoska.
Sinko Debelinko, Prigode aospoda Kozamurnika Janko in Stanko,
31. Skok. Cmok in Jokica,
32. Bratec Branko in sestrica Mica,
36. Popkins,
37. Jelarjevi čuvaji,
Posamezna knjižica stane Din ia#— Pri odjemu s knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.— Tarzan 2 knjigi, I. in II. đeh stane sedaj samv Din 30.—.
Cenjene naročnike kqjig prosimo   da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki Jih naročijo in tasno čitljiv naslov   Važno je  da obenem   to nam bodo vnoslah naročilnice, ie tudi nakaze to no noiti od padajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati   Naročilnice le v kuverti postati na naslov: Uprsvništvo *Jutr#t v LJubljani. Knsfljc/a id. 5.
Upravniitvo „JUTRA"
Podpisani nar d. '-j če knjige: (navedite samo številke knjig)--
v Ljubljani
i
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici, nm poStn* ček, račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov:-------
Stran R
Ster. 2'3
S?       POSEBNO PRIKLADNI DAROVI ZA
SV. MIKLAVŽA
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše nadvse drage soprogo, zlato mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe
LJUDMILE SMRKOLJEVE
soproge veletrgovea,
pj ijeli smo toliko dokazov iskrenega sočutja in odkritega prijateljstva, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato naj prejmejo tem potom naj-• šo zahvalo vsi, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, pokojnico obsuli s o tjem in jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Tosebna i hvala še vsem zastopnikom oblasti, stanovskih organizacij, denarnih zavodov, uradov in društev, zlasti pevskemu zboru »Glasbene Matice« za prelepo žalno petje, mnogoštevilnemu trgovstvu, kakor tudi vsemu osobju domače tvrdke in m neštevilriim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da p-T.istijo spomin naše nepozabno pokojnice. Vsem: naša tisočera hvala!
V;tša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dno 2. decembra  1935. ob ►18. mi zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.
1>-1 UBLJANA, dno 2S. novembra 1935. valujoči soprog AI..BIN SJfRKOLrJ z otroci in ostalo sorodstvo
BODOČNOST je za vas
NEZNANA DEŽELA
< 't;   Ločete   spozna4i   va.šo   iivljonjsko   pot.   ne i>kleva,jtt.-,
unjak pišite kinologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv voiiniJv ■ »i-     -ivljcnjfeke sr«6«>.
G -t no se Vaon je že dogodilo, >la *lv prat-H v noznanv ,  kjer niste  poznali  ce?t in poti. V takem  položaju &e prepustiti  golemu  slui-aju  in predali  U-mni ncgotovoetd. tem vej -te povprašali kakega Joinačina, 1i Vam poka/«'
in kamr Zakaj bi ne povprašali, kadar gre  ta  \ :i.-e najbolj  zaieljeno sjMwna njt. m Vu.mj bodoCno^tr Zakaj tavat* v negotovosti  in  trdovratno hodite po neznanih p«»tih življenja, ko pa bi ven dar  rali  dosegla   srečo,   ljubezen in blagostanje.   Nevarnost pa je,   da vse to zgrešite in Vam sreča utece zadn/ hip.   Tu   Vaa  morda  i^aia  bogata, lju be£a :.-ria, tu Vas caka karijera, bla gostanje.   Vi  pa   se  trdovratno   drži t* svojih   navad.      Loterijski   uspehi st Vam oduiikajo! 7. a k .v pa izbirate slabi številke in i grm te v nepovoljnem času P trikih  veJevažnih momentih  ae  prepuščate golemu slu t;   njego vina   ka.pri<vun.   Namesto  da  blodite  v negoto nejasnosti  in  ugibanjih,  pišite  aitroLigj  in  ga tpra Jajte      mitm-t. On je poklican. >la Vam bo odkrit in zauj>er rodnSk  Vase sreče.
Zahtevajte od njega Va&o življenjsko prcgnooo, da boste spoznali sme' Važe bodočnosti in šli po tej poti sreč? in uspehom nasproti.
Spoznali boete jotmo ia natančno to, kar morate storiti H blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Važih >•!!•> "itvah.
'»rafoJosTci buneau Vam pokaže v Va&i življenjski pro irnozi pot do  Važe sreče  in  Vam  namenj-ene usode.
Vsnk dan nam posta primila dokaze našega dela in za vi.    naših  klijentov    Prosim, čitajte!:
>Za vsebino Vašega cenjenega JopUa, z oiirotn na studij
ra Jvljenja in moje psihoanalize, se Vam na-prisrčneje z ah valjujem. V.*a   VaAa  posvarila  in  nasveti   so   za  mojo bo
■ločnoet življenjsko vatni. Sctn telo \ -e^neVn, k« «e vie
\*ar-e   na.|K>vedi   izpolnjujejo.   Čudim  se  samo.   kaJco ste mopii
■H)\xti tako toče«  opis mojega prešlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so s* začele Važe napovedi izpoJ njen-iuti.   kdo je moj  vodnik  na  moji bodoči  življenjski poti.
Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi luterij
ski uspeh, ki sem ga doseed v proSlem k'olu loterijskega :£rr-inja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam velnr ; v.uVžen — Jernej Kavči?, dipl. tehnik. MnnhoT.c
rH£:t»e brea odlops.  pošljite le danes Va5  'oko->i?  in ,-ojft
nI datoun tw 30 IMn kot honorar ta Vašo :»;jho;inalito in
~k:<-o  VaSe   žrvl jen jake progi»o«e.
Stalna in točna adreen se glaei:
Grafalašhi bureau — CELJE
poštni  predaj 106.
ZNIŽANE GENE
dvokolea, otro&kin, igrač Dih, InvAndakib vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. »TRIBUNA« P. BATJEL, tovarna đvokoles in otroških vozičkov, UubUANA. ICariovSkn opsta 5tev. 4
MALI OGLASI
beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din,
preklici
/.a pismene Jdgovore glede malin oglasov je treba priložit znamko   — Popustov za male oglase ae priznamo
XXXXXXXXXXXKXXXXXXXX
RAZnO n PRODAM
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek S Din
ZA ZIMO VAM BTUDI pernate odeje  po  Din 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov Ijene pernice od 230 do iou,
odeje iz vate, volne in puha. po najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni.
RUDOLF SEVER Marijin trg 2. 88/1«
KAVARNA 5TRITAR vsaki veSer koncert, salonski orke ster, pjevačice Odprto do 4 zjutraj. 76/L
DAMSKI klobuki zadnje novosti. Nizke cene. Preoblikovanje 25 Din. Salon >La femnie chict Se^en^alroova 6. T. nadstropje 8833
SMUČI in SANKE dobite naj-bolje   pri   izdelovalcu Napej
Fajfar.   Liubliana-   Trnovska 25
3341
SORTIRANA zimska jabolka
poceni  v  zalojri   nri 'Ekonomu -
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
PRODA se blizu kolodvora, tramvajsko postajališče. lepa vogalna parcela z dvema objektoma za pekarno ali skladišče, eventualno se sprejme
kompanjona z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Ugodn(K. $W
SLUŽBE
Kolodvorska   u t. 7.
33'^
MIKLAVŽ,
! Oglejte si bogate  izložbe nr in zlatnine i.t.d.
B. Rangus —■ Kranj
PRODAM za i/a ceno Ljubljanski Zvon 1923 1927.Din 163. Helmolts Weltgeschichte. 9 knjie. 1923. Din 700. Die oster ichisch - uns:ari?che Monarchie 24 knjig. Din 500. Ponudbe n pravi »Slov. Naroda i>od > V redno«.
V; I
B
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 6 Din
POTNIKA sprejme za Ljubljano in okolico industrijski mlin. Ponudbe na upravo pod »Industrija mlina« 3337 PARNI KOTEL za izdelovale,-smuči ugodno proda. Vprašanja poslati na upravo pod ■ Kotel : i>337
GLASBA
Beseda 50 pai davek 3 - Din Najmanjši ^neseK » D1d
Velikanska zalosa vseh izlusti 1. muzika li j in strun
KLAVIRJE,
planine, harmonije
izposoja najceneje ter prodaja tudi na o°roke
od Din 300
le prve svetovne fabrikate* Bosendorfer, Steinway. Fdrster,
Petrof. Holzl, Sttngl original, ki
so nesporno  najboljši! (Lahka    precizna    mehanika.» izključno   le   pri tvrdki
Javna sodna dražba:
solingen jedilnega pribora ter hotelskih in kavarniških potrebščin bo dne 4* decembra tLob 14« uri v trgovini „ Service" v pasaži »Nebotičnika". — Interesentje so vabljeni
Alfonz
učit. Gla^h Matice in zaprisežen skKlni izvedenec. Ljubi i.? na. Aleksandrova c. 7.
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi Ivrdka
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
tem
Orejuje Josip Zupanil*. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za upravo to mseratm del Usta Oton Chnstol. — Vsi v LjuDljanL
■