Leto LUID, številka 91. V UuMionl. v tetrfeft 23. aprila 1925. Cena Din no Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadeli« ln praznike. — Ioseratl: do 30 peti: ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek posebej. — „ Slo v enaki Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnfstvo: SnaUova clioa stav. 5, pritllčfe. — Telefon itev. 304. Uredništvo: Enallova nllea št. 59 L nadstropje. — Telefon ste*. 34. Poštnina plačana v gotovini. Zveza 7 morjem. Finančni minister dr. Stojadinovič je ob pravoslavnih velikonočnih praz* nikih posetil z družino Sušak in hrvat* sko Primorje. Ogledal si je obal do Crkvenice in Novega ter se razgovar» jal s tamošnjimi gospodarskimi pred* stavniki. Še enkrat se je na lastne oči prepričal o potrebah tega Primorja. Svojih vtisov ne prikriva! Zagreb« škemu dopisniku, ki se je razgovarjal ž njim, je izjavil, da odobrava gospo* darska stremljenja tamošnjih krajev, predvsem tujsko*prometna in pristani? ška. Vlada posveti v bodoče kopali* Ščem v hrvatskem Primorju, na Krku in Rabu posebno pažnjo. Ravno tako se bo zavzela za železniško zvezo med Bakrom, pristaniščem in bakarskim za* livom ter dalje do Kraljeviče, Crkve* niče. Novega, Senja in Splita. Dr. Sto* jadinovič smatra vse te luke za neraz* deljiv sistem in pravi, da vlada po vsej priliki ne bo favorizirala ene luke na škodo druge marveč izgradila vse, tako da bodo lahko služile vsem potrebam naše države. Susaška luka je sigurno nezadostna in mala. Te izjave finančnega ministra drja. Stojadinoviča zanimajo seveda tudi naše Slovence. Od njega ravnokar na: povedane gradnje, železniške in prista* niške, so v velikem lokalnem interesu tamošnjih krajev. Enako, če ne morda še večjo važnost pa imajo za nas Slo* vence, za slovensko gospodarstvo, za slovensko trgovino in industrijo. Tudi mi postavljamo že več let zahtevo zve* ze z morjem. Žal, da smo do danes do* bili samo nekaj kilometrov trasiranih nrog, dasi so naše zahteve efektivno malenkostne: Naša zveza z morjem se lahko pri resni volji izgradi v enem ali dveh letih! Zveza Ljubljane preko Bele Krajine ali Kočevja z morjem, odnosno stik z železnico, ki vodi od Karlovca do Bakra in Sušaka, je tako kratek, da se čudimo, kako da naši gospodarski kro^i bolj ne pritiskajo na odločujoče Činitelje, da se ta zveza čimpreje vzpo* stavi. S tem stikom dobimo seveda sas mo površno zvezo z morjem. Sušaška luka nam ne zadošča. Če pride do iz* gradnje železnice, ki jo napoveduje finančni minister dr. Stojadinovič, iz Bakra do bakarskega zaliva in pristani* šča in odtod dalje po pristaniščih in letoviščih hrvatskega Primorja do Se* nja in Splita, potem dobimo Slovenci res direktno in krasno zvezo z morjem. Že enkrat smo na tem mestu povdars jali, da tvori bakarska luka idealno iz* vozno in uvozno pristanišče celokupne slovenske industrije in trgovine. Luka hi lahko specijalno služila Sloveniji! Gospodarske koristi take specijalne luke so ogromne! Slovenska veletrgo* vina bi se v pravem pomenu besede postavila na lastne in samostalne noge. Priznajmo si le, da zastaja naša trgo* vina, da nam pojema industrija, ker smo se ustavili pri prvotnih načrtih in ker nismo širokopotezno pogledali ökofcj sebe. Če se bomo omejevali na geografično izoliranost, potem nas vse skupaj vzame vrag. Slovenci se bomo tako izolirali, da se bomo se enkrat morali pečati z drobnim kramar šivom in tihotapstvom. Vse drugačne pa bos do naše perspektive, če se pravočasno naslonima na hrvatsko Primorje, Če se ekspanzivno raztegnemo na Baker in na prekomorsko veletrgovino. Naša ins dustrija bo potem lahko dobavljala di» rektne surovine po morju, izvažali bo* mo direktno v veliki svet. Tu imamo poglavje slovenske poli* tike, ki zasluži, da se zanj zanimajo vse naše stranke. Ne škodi, ako se za to poglavje pobrigajo tudi naši sepa* ™tistični politiki in uvidijo, kaj je v politiki stvarnost, kaj dejanjska potre* ba in interes in kaj golo besedičenje ter prazno lomljenje avtonomističnih trsk... KRALJ V VAREŠU. Sarajevo, 21. aprila, n. Kralj Aleksander se je peljal danes popoldne z avtomobilom v Vareš, kjer si je ogledal železarno in ae potem preko Visokega in Kiseljaka povrnil ■v Sarajevo. Kraljic* Marija je ostala ves dan v dvorcu. J Kraljevo kronanje. Pravoslavni obred kronanja v samostanu Ziči in Beogradu. — Katoliški obred kronanja v Zagrebu. — Kralja krona v Beogradu patrijarh Dimitrije, v Zagrebu pa nadškof dr. Ante Bauer. Kronanje v maju 1. 1926« V Beogradu, 21. aprila. Beogradsko «Vreme* poroča: «V dobro poučenih krogih zatrjuje* jo, da je povsem točna vest, da se na* merava kralj Aleksander dati kronati v Zagrebu. Kronanje bi naj opravil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Pred tem bi se izvršilo maziljenje (miropomaza* nje) v samostanu £iči. Ker bi bil do tega časa že dosežen sporazum med radikali in hrvatsko seljaško stranko in na ta način učvrščena monarhistična ideja med Hrvati, bi se to kronanje spremenilo v veliko manifestacijo na* rodnega in državnega edinstva.» Z druge strani smo izvedeli: Vest o kronanju kralja Aleksandra Je resnična, toda v obliki, kakor jo je priobčilo «Vreme», ni točna. Da bi se vršilo kronanje samo po katoliškem obredu, je izključeno, ako uvažujemo, da je v naši državi pravo* slavni element najštevilnejši. Načrt je torej drugačen! Po pravoslavnem obredu bi se naj izvršilo maziljenje v Žiči in slovesno kronanje v saborni cerkvi v Beogradu. f Kronanske ceremonije bi opravil pa* trijarh Dimitrije. Takoj potem bi se naj izvršilo na prav tako slovesen način kraljevo kro* nanje v katoliški katedrali v Zagrebu, seveda po katoliškem obredu in z isti* mi ceremonijami, kakor so bili kronani stari hrvaški kralji. Te obrede bi opra* vil najvišji katoliški dostojanstvenik v naši državi, to je zagrebški nadškof dr. Bauer ob asistenci vseh naših kato* liških škofov. V kombinaciji je tudi, da bi se iz* vršila neke vrste verska ceremonija — kronanje je po muslimanskem obredu izključeno — tudi v glavni mošeji v Sarajevu. Ker politične razmere še niso do* voTj dozorele, še ni misliti, da bi se moglo kronanje vršiti že letos, pač pa se z vso sigurnostjo računa na to, da se bo kronanje lahko izvršilo z vsem potrebnim sijajem prihodnje leto met seca maja ali junija. M vojaško diktaturo u Internacija kralia Borisa. — Ge vete bolgarskih odgovornih — Beograd, 22. aprila. (Izv.) Merodajni faktorji zunanje politike danes z vso odločnostjo demantirajo vesti, ki jih poluslužbe-110 razširja bolgarska brzojavna agentura v inozemskem tisku. Nekateri bolgarski vodilni krogi obtožujejo Jugoslavijo, da namerava zasesti Sofijo, navajajo tudi, da je bfl glavni cilj vseh atentatov ta, da se ž njimi izzove intervencija Jugoslavije. Bolgarski zunanji minister je celo v razgovorih z nekaterimi angleškimi parlamentarci obtožil Jugoslavijo, da je proti Bolgarski koncentrirala čete in sicer dve diviziji, timoško in bregalniško. V kritičnih trenotkih. ki jih preživlja Bolgarska, je kljub vsem bolgarskim klevetam kra1:ev7na SHS dokazala popolno miroljubnost in korektnost. Iz Caribroda javljajo, da so tja iz Sofije prispeli angleški parlamentarci, tako član blvSega Macdonaldovega kabineta Weedge-wood, William Manghester in polkovnik Legrange Walon. V razgovoru .z novinarji so angleški parlamentarci pojaisnili položaj v Sofoji in na Bolgarskem. Naglašali so: Na Bolgarskem je popolnoma omejena osebna svoboda. Trgovina počiva. Dne 20. t. m. smo se v Sofiii javili v uradu za javno varnost. ImeH smo priliko videti orožnike In vojake, ki so vodili v zapore aretirance v skupinah 10 do 15. Aretiranci so bili bedni in vsi prestrašeni. Z aretiranci zelo nehumano postopajo. Ameriški in angleški poslanik sta Intervenirala prt bolgarskih merodajnih oblasteh, zahtevajoč-, da se z aretiranci postopa humano Opazilo se je tudi, da se ljudje ubijajo v množicah ponoči v okolici Sofije. Na vprašanje novinarjev, če so angleški parlamentarci govorili tudi s člani bolgarske vlade o sedanji situaciji na Bolgarskem, je odvrnil polkovnik Wolon: Govorili smo z ministrom zunanjih zadev K a 1 f o v o m. Izjavil nam ie mnoge stvari, zlasti o odnosa jih Bolgarske do Jugoslavije in o postopanju Jugoslovenske vlade napram Bolgarski. Komunistično gibanje je postalo na Bolgarskem dosti močno. Ne bi moglo tako uspevati, da se ta akcija ni organizirala iz kraljevine SHS (?). Bolgar- ncral Lazarov diktator. — Kle-krogov proti Jugoslaviji. ski zunanji minister je nato obtožil ingoslo-vensko vlado, da je direktno podpirala emigrante in da so dobivali podpore Ata-naysov, Obov in Kosta Todorov. Zunanji miinister je tudi obtožil jugoslovenske vojaške obiasti, da so ob bolgarski meji koncentrirale dve diviziji, timoško m bregalniško. Ta vojska je pripravljena, da zasede Sofijo in Bolgarsko. Končno so angleški parlamentarci izjavili, da se noč in dan čuje streljanje v Sofiji. — Soiila. 21. aprila. Diplomatien! in po-Ijtfčnl krogi se tu posebno interesirajo za usodo kralja Borsa, ker ie opažati, da so blizu dvora postavljeni zelo močni vojaški oddelki. Vso vojaško akejo vlade vodi general Lazarov, ki je postal nekak diktator. Vojaška Liga je nenaklonjena osebi kralja Borisa. Z razvojem dogodkov niso nekateri oficirji povsem zadovoljni. Kralj Boris sam Je zahteval radi konsolidacije prilik spremembo sedanjega režima. Boris je Izrazil željo, da naj Cankov odstopi In da se poveri sestava nove vlade, kakor smo že včeraj javili, Malinovn. V njegovo vlado naj bi vstopiti tudi legalni opo-zicijonalci, kakor radikali, široki socijalisti ln umerjeni zemljoradniku V vlado Mali« nova naj bi beili pozvani voditelji zemljo-radnikov Tomov, Turlakov in Markov. Ko so o tem začulj vojaški krogi, na katere se naslanja sedanji režim Cankova, so se odločil? preprečiti ta načrt kralja Borisa. Ukrenili se že gotove odredbe. Kralj Boris Je skoraj v svojem dvoru interniran. Prepovedane so avdljence. Po mestu celo govore, da je general Lazarov zagrozil Uralu Borisu, da ga Izžene iz Bolgarske. BOLGARSKI DOVOLJENO 10.000 NOVIH VOJAKOV. — Pariz, 21. aprila. Poslaniška konfe-tenca Je odobrila predlog medzavezniške vojaške kontrolne komisije, da se Bolgarski dovoli povišanje vojske na 10.000 mož. To moštvo se ima organizirati v formi narodne milice. Painleve pred francoskim parlamentom. Vladina izjava o francoski notranji in zunanji politiki. — Demonstracije proti Caillauxu. — Pariz, 21. aprila. Ker le bila napovedana deklaracija nove Palnlevejeve vlads je vladalo za današnjo sejo poslanske zbor-n:ce največje zanimanje. Eno uro pred otvoritvijo so bile vse tribune bourbonske palače gosto zasedene. Nekateri poslanci so s težavo prišli v zborovalnico. Močan policij. ski oddelek je stražil Ebornico. Policijski Dre« fekt sam osebno Je nadziral varnostno službo. Podpredsednik Boulsson je ob 15. popoldne otvoril sejo. NekVf minut pred otvoritvijo je vstopil v zbornico Herriot viharno pozdravljen od svojih somišljenikov in levice. Kmalu za tem so vstopili člani vlade, Painleve in Briand prva in za njima C a i 11 a u x. Levica jih je burno pozdravila, na desnloi so se culi žvižgi in protesti. Zbornični podpredsednik je prečita! denrsijsko pismo prejšnje vlade ln je takoj nato podal besedo novemu min, predsedniku, da prečita vladno iz j a?" Painleve je čital izjavo. Izjava le zelo obširna in je večinoma posvečena dvema, najbolj aktualnima problemoma, problemu varnosti in problemu fin ravnotežja Francije. Glede zunanje politike naglasa izjava, da Francija želi mir varnosti In želi, da se mednarodne pogodbe fpeštujejo. V notranji politiki skuša Francija vzpostaviti gospodar« sko ravnotežje in popolno davčno ravno-pravnost. To so tudi glavne zahteve, ki so prišle do izraza pri zadnjih volitvah 11. maja 1924. Pri prihodnjih mednarodnh posvetovanjih bo nova francoska vlada podpirala razvoj in nadaljnjo izvedbo Dawesovega načrta ter končno skušala urediti mednarodne dolgove. Predvsem je treba izdelati garancije za mir in varnost narodov. Francija ostane ženevskemu protck^lu zvesta. Od glavnih točk tega protokola Francija nikdar ne odstop', nikdar ne opusti ideje varnosti, ideje razsodišča in ideje razorožitve narodov. Srečni rešitvi zunanjih problemov naj sledi prenovitev vojaškega sistema. Najnujnejši notranji, celo zunanji problem Francije tvorijo državne finance. V'a-da se potrudi, da predloži zbornici izravno-težen proračun, v katerem bod3 izdatki kriti le po davkih, nikakor pa ne po posojilih Ta cilj pa je dosegljiv le z velikanskimi žrtvami, ki Kh mora prevzeti država. Glede vatikanskega vprašanja goji vlada željo, da parlament z oz:rom na narodno enotnost znova ne poživi te debate. Glede Alzacije Lorene povdarja izjava, da se v osvobojenih krajih polagoma uvede francoska ustava in to v popolnem soglasju s tamošnjim prebivalstvom. Levica je vladno izjavo sprejela z odobravanjem. Razvila se je nato zelo živahna debata, ki traja Še pozno v noč. — Pariz, 22. aprila (Izv.) Zbornica je takoj po preoltani izjavi sklenila, da preide k niterpela-cliain. Razvili te je živahna debata o zunauji rn finančni politiki Francije. Nekateri poslanci eo prirejali finančnemu ministru Caülausu med njegovim govorom o finančnem položaja demonstracije in proteste. Posl. Cachin je v svojem govoru napadal vlado, ki se v ničemur ne razlikuje od prejšnje Herriotove. Nezadovoljen je z zu-nanjo politiko Francije. Mnogo ostalih go. vornikov je izrazila svoje nezadovoljstvo proti temu, da je postal Cailleux član vlade, ki naj bi bita vlada miru in sporazuma. Ob zaključku debate je Pajnlevo izja-vfl: Sledim vzgledu Gambette in hočem w svojo atranko in z njeno pomočjo vladati. Meni je na tem, da dosežemo ravnotežje v povračilih ln stroških za obnovo dežele, če nas poslanska zbornica ne zapusti, nam uspe, da pridemo l« sedanjih težkoč. Zunanji minister Briand je odgovarjal na vprašanja nekaterih poslancev glede garancij naglaSajoč, da je pripravljen nadaljevati zunanjo poHtiko vlade g. Her-riota. Glede pogajanj z Nemčijo je Briand mnenja, da so ta pogajanja mogoča. Glavna skrb Francije pa bsdi, da končno sebi v korist reši problem varnosti in v tem smislu je treba delati. ZAUPNICA FRANCOSKE ZBORNICE NOVI VLADI. — Pariz, 21. aprila (Havas) Zbornica je Izrekla vladi zaupnico s 304 glasovi pro. ti 218 glasovom. Vesti iz Zagreba. — Zagreb, 22. aprila. (Izv.) Danes opoldne ie izšel znova -Sloboni dom« kot tedensko glavno glasilo hrvatske selJaSkc stranke. Lastnik in izdajatelj je Hrvatski se-ljaški klub v narodni kupšcini, ne pa »Sla-venska knjižara«, kot je bilo prvotno naznanjeno. Kot odgovorni urednik je podpisan narodni pos'anec Pavle Radič. Tehnično je »Solbodni dom« povsem neizpreme-njen, ed'no s to razliko, da so odpadla gotova republikanska gesla in da je cena sedaj navedena v naši jugoslovenski valuti, ne pa več v kronski, kar je popreje list demonstrativno vedno označal. LTredniki »Hrvatke zastave« in »Hrvatskega prava« so bili danes obsojeni vsak na 250 Din globe, ker sta omenjena lista §e vedno ostentativno označevala naročnino m ceno posamnih številk v kronah. Vojaška oblast dostavi v kratkem državnemu pravdništvu obširen materijal, ki so ga zbrale vojaške oblasti proti Stepanu Radiču In Interniranemu vodstvu FIRSS radi propagande v vojski, kjer so novince odvračali od vojaške službe in vojake nagovarjali k begu. Te dni se je raznesla vest, tla sta prispela v Zagreb dva zagonetna Bolgara, Id imata namen ubiti zemljoradniškega voditelja Kos to Todorova, ki je bival zadnje dni v Zagrebu. Vest je bila netočna. Dozdevna Bolgara sta se pozneje legitimirala kot romunska prodajalca preprog. Policijsko ravnateljstvo izda jutri zju- *caX a>¥vr1a&- c katerim ac°-Aüv&i'V& v^a-v» prireditev povodom praznovanja prveifa majnika. Na ta dan so prepovedane vse do« lavske demonstracije in manifestacije. Sporazum med Poljsko in Češkoslovaško. * Politična važnost poseta dr. Beneša v Varšavi. — Praga. 22. aprila. (Izv.) Ceškoslova* ški tiskovni urad objavlja danes Iz Varšave kratko formalno poročilo, ki veli: V poslopju ministrskega predsestva It bila danes (21. t. m.) konferenca v svrbo ugotovitve vsebine trgovin ke pogodbe, po« godbe o razsodišča In pogodbe o likvidacij) sporov, ki so bile dogovorjene med Poljska ln Češkoslovaško. Končni podpis pogodb, glede katerih vlada med obema vladama po. polno soglasje, se Izvrši jutri dopoldne. Po poročilih iz inozemstva rasledujejo dfcplomatičnl krogi poset dr. Beneša pazljivo in z zanimanjem. Vzrok, da se je izvršil podpis trgovinske pogodbe ln razsodišča na tako neobičajen način, pripisujejo okolnosti, da je hotela Češkoslovaška s posetom dr. Beneša v Varšavi javno manifestirati hi do> kumentirati dejstvo, da so vse spornosti med obema slovanskima državama porav* nane in da se tudi obojestranski interesi prfc blizu jejo skupnosti. STANOVANJSKI ZAKON. — Beograd, 22. aprila. (Izv.) Podpredsednik zakonodajnega odbora Juraj De* metrovič je v imemi odsotnega odborov-vega predsednika Ljube Jovanoviča, ki se še n! vrnil s svojega potovanja po Damm-clji, sklical za jutri ob 11. dopoldne plenarno sejo zakonodajnega odbora z dnevnim redom: razprava o novem stanovanjskem zakonu. Kakor znano, mora biti ta. zakon i. maja t. L v skupščini rešen. Borzna poročila. Dinar v Curihu 8*35« Ljubljanska borza« 4 2ITNI TRG. Pšenica Rosafe, par. Ljubljana, devot* 445, blago 470; pšenica Hard Winter št. i fco. Postojna, trans., blago 475; pšenica, «▼* stralska, fco. Postojna, trans., blago 450; otrobi, pešnični, deb., par. Ljubljana, blago 225; otrobi, pšenični, drobni, juta*vreče, pa« riteta Ljubljana, blago 195; oves, makedon« ski, orig., par. Ljubljana. 1 vag., denar 330; blago 330, zaključki 330; koruza, zobata, par. Ljubljana, blago 215; koruzo, medjimuzv ska, par. Ljubljana, blago 236. LESNI TRG. Tramt, monte, po noti, fco. meja, trans« denar 380; cerovi krlji od 25 cm premera naprej od 2 m dolžne, fco. nakladalna po* staja, 6 vag., denar 18, blago 18, zaključki 18; hrastovi frizi od 5—9 cm, od 25—60 cvet. fco. mej«, denar 1400: bukovo oglje, vilanou fco. meja, trans., 1 vag., denar 114, blago 114, zaključki 114. 2 in polodstotna državna renta za voj. no škodo denar 161, blago 161, zakLjuCKI 161, 7odstotno invest. posojilo iz leta 1921: blago 61, Celjska posojilnica ČL. d. denar 210* blago 213, Ljubljanska kreditna banka denar 217, —, Merkantilna banka denar 110, blago 125, Prva hrvatska štedioniea denar 810, blago S20, Strojne tovare in livarne denar —, blago 134, Trboveljska premoga, kopna družba denar 385, blagp 400, Zdrnzt* ne papirnice denar 100, blago 112, Stavne* na denar 265, blago 280. Zagrebška borza. Dne 22. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.93—12.08 (Cek), Pm ga 183.50—186.50, Pariz 324—32», NeWTort 61.62—62.62, London 296.875—299 875, Trst 253.70—256.70, Dunaj 0.0867—0.0887. EFEKTI. Todstot. rnveet. poe. 1921 62—62.50, t Ü po-odstotno drž. rente za ratnu itetu 16ä Jn pol — 161, Ljubljanska kreditna 233— 240, Centralna banka 15—16, Hrv. eakom banka 101—105, Kreditna banka. Zgb. 104— 107, Hipotekama banka 59—60, Jugobanlm 96—98, PraStedkma 825, Slavenaka banka 70—72, Eksploatactja 38—42.50, Drava d. d. Osijek 200, gecerna, Osijek 600, IbIs d. d. 48—50, Nihag 50—55, Gutman 390—400, Slaveks 150.—, Slavonija 54.55, Trboveljska 385.—, Union, p arom lin 345—K. Vevče 112.50—120. Inozemske borze. Curih, 22. aprila. Današnja borca; Beograd 8.35. Pariz 27.025, London 24.78, Newyork 516.60, Milan 2120, Praga 15.325« Dunaj 0.0728. — Trst, 22. aprila. Borza: Beograd 39J6—39.30. Pariz 127—127JO, Pari* 116.80 do 116.90. Newvork 24.35—24.40. Curih 471 do 472, Praüa 72—72.50, Dunaj 0.03425 4» Narodno sobranje. Govor ministrskega predsednika Cankova. — Obsedno stanje, da se uduše teroristi, — Dva meseca ne sme biti nobene stranke! — Vojska ima edino besedo! — Sofija. 21. aprila. Narodno Bobranje je dane« od brilo vse izredne vladlne odredbe. Seja je bila otvorjena ob 15.30 popoldne. Novinarjev je bilo zelo malo število. Od občinstva ni bil nihče puSčen na galerije, le redke izjeme. Vsa skupščina je bila takorekoč blokirana oi vojaštva. Seja Je imela bolj značaj tajne seje. Od 242 narodnih poslancev Je bilo pri&otnih 17S. po večini vladini poslanci, nekateri socljalistl in le malo število zemljoradnikov, kd so bul *elo potrti in vznemirjeni. Podpredsednik Kulev je otvorfl sejo ter takoj podal besedo ministrskemu predsedniku Cankovu, ki je v zbornico prifiel ß čr. no čepico na glavi in s črno rokavico na desni. S svojega ministrskega sedeža je zate! govoriti, večkrat si z robcem otirajoč •olze. V svojem govoru Je omenjal predvsem razloge, ki so prisilili vlado k izjemnim odredbam. Razlogi so za to mnogoštevilni, je dejal, in vidim že v vaših očeh vse te razloge za progiaalte v obsednega stanja. Na Vaših obrazih zrem sledove tragedije velikega četrtka. Sramota je, verujte mi, da so zločinci Bolgari, mogoče so orožje tujih rok. Sram me je, da ao se našli Boi-eari, ki so postavili v katedralo peklenski stroj, ki Je ubil 140 oseb, mož, žena In otrok, to pred krsto našega tovariša Geor-filjeva. Lahko bi nas bili vse ubUi. In to v svetem hramu! G. C ari kov je za tem našteval vse narodne poslanike in visoke dostojanstvenike, ki «o postali žrtev katastrofe. (Poslanci so jim msklikali: »Slava jim!») Ministrski predsednik je za tem nadaljeval: »Izdajstvo! Sramota! Straften aločm! Komu je potreben ta atentat? Katero nena. sitno žrelo je zahtevalo Se nadaljnih 500 žrtov? Kaj so jim zakrivile te žene m de-ca? Ali nismo vedno apelirali na pomrrjc-nje? Vlada Je povsod delovala za pomlrje-nje. Nasprotniki pa so odgovarjali s aten-tati.« Navaja za tem posamne atentate In pravi, da Je bila po atentatu v katedrali vlada primorana odrediti obsedlo stanje po vsej Bolgarski. »Ohranil sena hladnokrvnost, kakor moji tovariši. Ukrenili smo vse za ohranitev mrm, čeprav se zločinct gibljejo is kraja v kraj, is sreza v srca. Moram reči, da se že nad 30 let razliva po Bolgarski strup, ki naj bi uničil bolgar. sko samostojnost. Ta strup se nahaja po kmetskih hišah, v šolah m povsod drugoi. Ta strup güi med narod mržnjo. Mnogi teroristi so mogoče idejattetS, toda ničesar se ne more Izvesti po metodah, W Jih oni zagovarjajo. Delovanje teroristov Je treoa udusiti! Govoreč o notranjih prilikah, je g. Can-kov naglasa!: V dveh mesecih naj ne ob. stoji nobena stranka več, razen stranke za rešitev Bolgarsko. 8mo grešniki in mogoče smo storili kake pogreške in lahko tudi jaz računam na to, da pridejo namesto nas dru. g; na vlado, toda danes Je potrebno, da ostane Bolgarska dvo mesca brez strank. Vojska Ima danes edina besedo. Ni bila nikdar strankarska, marveč idealna! Narodno sobranje je nato soglasno odobrilo vse vladine odredbe glede bsednega stanja. Zločini ložnjiviii prerokov. /Dopis hrvatskega rodoljuba J Povodom kapitulacije »Hrvatske republikanske seijačke stranke«, ki Je po šestletnem negiranju države, dinastije in ustave končno popolnoma spremenila to svo]e stališče in priznala tako kralievino in kralja Aleksandra Karagjorgjeviča, kakor vi-dovdansko ustavo, — Je treba, da si z ma'o rekapitulacljo dogodkov v teh šestih Iet:h predočimo, koliko in kakšne zločine so zagrešili voditelji te politike na hrvatskem delu našega naroda. Odvzeli so mu v prvi vrsti vso radof* in slast osvobojen ja. Po tolikih stoletj h' robovanja tujcem se Je hrvatski del našega naroda našel nekega dne v svobodi, uje-din j en z enokrvnimi brati Srbi in Slovenci v yeiiko in močno jugoslovenko kraljevino. Mesto da bi se zavedal sreče, da se je po zlokobni svoji vlogi v svetovni vojni našel m kolu svobodne In zmagovite narodne države, so njegovi kratkovidni in trmasti voditelji pokvarili to srečo s vsakdanjimi laziti rvimi pripovedkami, da ie zašel v novo robstvo in da se mora znova pripravljati na trenotek, da znova napoči dan svobode. Lažnjive krilatice, da niso niti Turki, niti Madžari, niti Nemci, niti Benečani povzročili Hrvatom v stoletjih robovanla toliko zlega, kakor sedaj v tem kratkem času Sr-jbj, — so bile vsak dan v listih teh nesrečah narodnih zapeljivcev. Ljudstvo, nepoučeno in do sedaj vzgojevano dosledno, cesto v dobrem vzgojnem smislu, da mu od državne oblasti, — ki je b:la do takrat tuja, — preti neprestano samo zlo in nevarnost za njegovi obstanek, Je sprejema'o -e krilatice in verovalo vanje, ker so mu rako govorili njegovi prvaki, katerim se je moralo verjeti Odvzeli so mu s svojim zločinskim delovanjem vso radost uledinjenja. Se včeraj mala zatirana pokrajina velikega cesarstva s 50 milijoni prebivalci, brez kakršnihkoli znakov stvarne svobode In pravih pogojev za življenje In razvoj, je Hrvatska in Slavonija postala sedaj integralni del velike in močne narodne države, v kateri ie posia, rudi Hrvat ravnopraven gospodar kakor Srb In Slovenec. Toda niso mu prlvoščTi niti te sreče, marveč s oga napravili z odbijanjem od ostalih bratov zopet manjšega nego je bii v resnici. Današnja preorijent^-cija v tem smislu pomenja povratek na ona tla, na katerih h\ bil hrvatski del našega naroda lahko stal že koncem leta 1918. brez kakršnegakoli ponižanja, ki ga ie zadelo danes pri :em porazu. Kar danes znači ponovno zmago, je bila takrat stvar, ki fe bila razumljiva sama na sebi brez označbe relacije zmagovalca in premaganca. Ker niso hoteli takoj pristati na ujedinjenje, so ti fatalni blazniki nudili nepotreben dokaz, da je hrvatstvo v ;ej državi moralo poklekniti pred srbstvom kot konstitutivnim in konstruktivnim činiteliem nove kraljevine. Ta dokaz je bii nepotreben, ker se s stališča narodnega edinstva nikdar ne urnika brat pred bratom in ni potreba, da mora eden izmed bratov priznati, da je slabejšl Cim so se Hrvati proglasili za celoto zass 5n ko so doživeli ;;a tej poti poraz, je Dil podan ta dokaz s samim tem porazom. Odvzeli so mu vso radost življenja !n veselje, da sodeluje pri raznovrstnih n številnih velikih in svečanih dogodkih, ki s.» se vrstili od dneva ujedinjenja do danes. Odvzeli so mu narodno vojsko in vse velike atribute svobode, k! jih daje država. A en dogodek je, pri katerem jim ni m>-goče zvaliti odgovornosti in krivde na srb-*«ki del našega naroda, to je proslava tisoč-letnice hrvatske kraljevine. Ker so radi odpora proti državi postali republikanci, so se tudi v tem vprašanju morali umakniti za lažnjivo formulo proslave nekake »tisočlei-nice hrvatske državnosti«. Toda baš dejstvo tisočletnice hrvatske državnosti le lažnjivo in sicer zato, ker sami oznanjajo, «da je leta 1918. hrvatski del našega na-coda oadel v oonoLno suženjstvo in odvis- [ nost od Srbov. Nasprotno seveda je fstlna, da Je z ustanovitvijo kraljevine SHS vznl-kla v največjih dimenzijah tudi hrvatska kraljevina, lstotako kakor srbsko Dušanovo carsrvo, vse to pod novo oznako kraljevi* ne Srbov. Hrvatov in Slovencev. Po njihovi ideologiji se torej ne more slaviti tisoc'et-nlca hrvatske državnosti. Res pa je, da smo baš sedaj najbolj upravičeni, da radostno slavimo tisočletnico hrvatske kraljevina, ker imajo Hrvat? zopet svojega narodnega kralja prav v onih dneh, v katere pada ti-sočletnica Tomislavovega kronanja. S to svojo politiko, ki je danes doživela svoj polom, dajejo lažnjivi proroki najslabše spričevalo sposobnosti In politični zrelosti hrvatskega naroda. Ako bi ne bilo one relativno majhne, toda v nazorih izrazite m odločne skupine dobrih Hrvatov in Jugoslo-venov, ki so od prvega začetka vz!jiiovi novo državo in se borili z vsemi silami proti hrvatskem separatizmu radičevskih republikancev, bi bilo danes ime hrvatsko osramočeno z glupostmi njegovih samozvan*« predstavnikov, ki so sedaj končno vendarle doSH dio tega. da se odpovedo svojemu odporu in da priznavajo, da so bili na kriv'h potih. Ker v bistvu niso bili predstavite!!" vseh Hrvatov, ne pada sramota na hrvatsko ime, marveč samo nanle, ker so se izrecno ločili od ostale narodne celote In s svojim republikanskim programom markirali svoje nasprotstvo napram novi državi. Najbolj tragično, obenem pa najbolj sramotne vlogo je igrala ona hrvatska inteligenca, ki je šele kasneje pokleknila pred demagogijo Stjepana Radiča, dočim je ob ustanovitvi države bila zanjo in jI dajala celo kraljevske ministre, da, v najkrtJčnejšl dobi, ko so se sklepale mirovne pogodbe in doloca'e nove državne meje, celo ministra zunanjih del. Ta inteligenca Je na svojo veliko nesrečo sprejela republikanski program še"e naknadno In sicer samo iz ozira na to, da bi se po milosti Stjepana Radiča dokopa'a do par mandatov. A čim je to storila, te Stjepan Radič, kakor da bi se JI hotel roga-ti, odredil, ne da bi to inteligenco sploh vprašal za mnenje, da se opusti ne samo republikanski program in da se prizna kraljevina in dinastija, marveč tudi državna ustava, ker Je v tej ustavi člen, ki predvideva tudi revizijo ustave. Toda ta č"em je bil v ustavi od vsega začetka ln baš radi njega jo bil odveč oni veliki odpor proti ustavi, ki vendar daje vsem strankam možnost, da si z neumonrm ln poštenim delom pribore v narodu ono večino, ki je potrebna za revizijo ustave. Zato J* ostala Hrvatska zajednica anes, ko se Je Radičeva stranka odpovedala republiknn-stvu, kot odsekana veja na republikanskem programu in je po svoji poziciji v parlamentu prisiljena, da tudi še nadalje dela politiko Stjepana Radiča, kateri se Je le ta sam odpovedal. In to je sramota, kakršii ni primere v zgodovini kake politike stranke. Da se dotaknemo četrtega, morda nal-žalostnejšega momenta, ki se javlja ob tej priliki, moramo omeniti da Je s to politiko odpora proti osvobojeni in ujedinjeni domovini omadeževano hrvatstvo z znakom, ki nikakor ne odgovarja dejstvom. Samozvani predstavitelii hrvatskega dela našega naroda 30 zapeljevali ljudstvo s svojo neiskreno politiko na lažnjive steze prikrivanja pravih svojih misli In Iskrenih svojih čustev. Hrvati so bolo doslej vedno navajen*', da so se borili odkrito, čelo proti čelu. a ne z lažnjivimi in nepoštenimi gesli. Zapeljani pristaši Stjepana Radiča so radi njegove politike opetovano prihajali v položaj, da so eno mislili, drugo govorili, a tretje delali. Posledica tega je bila, da so pred sodišči kamor so bili poklicani na odgovor, lagali in tajili ono, kar so, zapeljani po svojih voditeljih, storili ,a kar sedaj pred sodiščem — zopet zapeljani od njih — marali tajiti. To je najbolj pasivna točka v bi- lanc! Šestletnega Eolebanja hrvatskih kmetskih mas in ta točka ostane še dolgo na duši njenih zapeljivcev. Prehod, ki Je bil storjen s laktom razpada Avstro-O grške z bog zmage kraljevine Srbije in nienih veHLih zaveznikov ta ki je preko noč? izbrisal vso negativno sodelovanje hrvatskega dela našega naroda v svetovni vojni, to dejstvo se danes okreplluje in kmetje sprejemajo z nezaupanjem in z mak) vero, kolikor sme mogli to videti na hrvatskem kmetu, novo Pot. ki jim jo kaže Sljepan Radič. Ako pa je inteligenca lahko veternaška 'n nestalna, kakor trs na vetru, ne more biti vetemia-sko tisto mukotrpno kmetsko ljudstvo, & ima vendarle dušo in vest in globoko razmišlja o svojem dejanju in nehanju. Nekoč ga fe »hrvatska^ gospoda gonila v Srblfo v vojno proti sovražnikom Avstro-Ogrske in Frana Josipa, kasneje je za trenotek verjelo, da je eden in isti narod s Srbi in da Je ž njimi možno bratsko ln iskreno življenje, a kasneje Je bilo to ljudstvo zopet pognano v borbo proti Srbom. V kratkem času desetih* let torej dve protisrbski in dve srbofilski orijentaclji! Ts zmedenost in nesTalnost ne more roditi d'v brega sadu in prav to je, kakor se nam 2d\ kar najbolj teži dušo hrvatskega kmeta. Samo ako bi bil sedanji preokret trajen bi bilo mogoče izbrisati vse težke posledice, ki jih Je povzročila tekom let nesrečna Radičeva politika, Raisuli um?: I* •El Sol« poroča Iz aTngera, da je šerti Raisuli v petek podlegel težki bolezni. Opetovano razširjena vest o smrti tega nekronanega afriškega kralja se zdaj potrjuje. Ko Je padel Raisuli koncem januarja v roke svojega največjega sovražnika Abdel Krima, je bilo konec njegove karijere. Mulei Ahmed d' Radsuli je ime. ki zavzema odlično mesto v zgodovin severozapadne Afrike zadnjih 25 let. Redko kdaj Je naletela evropska civilizacija na tako trdovratnega, zakrknjenega, fanatičnega In nevarnega protivnika, kakor Je bil Raisuli. Bil je tipični razbojnik v velikem stilu, eden onih pu-stlnjskih šakalov, pred katerim se trese vsa okolica. Slaven je postal po neštetih drznih napadih na karavane. Vedno Je ujel kako evropsko znamenitost, ki mu je raje plačala bogato odškodnino, kakor pa da bi se cvrla na rainju. Angleški novinar Harris, ki Je bil ujet f>ri Tanger«. Je znal pripovedovata o tem drznem razbojniku cele legende. Tudi Har-risov rojak Perdlcarls ga ohrani v trajnem spominu. Strašno krutost ob'cajev v afriških pustinjah pa Je občutil Raisull tudi na lastni koži ko so ga v mladih letih ujeli in odpeljali v pustinjo pristaši marnkanskegi sultana. Njegov tovariš Je v uJetn'Stvu kmalu umrl. In RaJsuIi Je morla gledati, kako hodijo podgane dan za dnem glodat trup1©, ki Je vfselo na njegovem telesu. Takrat se mu Je posrečilo pobegniti, toda ta dogodek m* mogel omehčati njegove divje narave, Stalno ga Je bilo videti v krvavih spopadih, vstajah tn roparskih napadih, dokler Šoanci niso spoznali, da najde zlato pot tudi do takega razbojnika. Podkupili so ga z mo§-njičkom zlata 4n tako je postal Raisul! pri- jatelj spancev. Toda njegovo prijateljstvo ie bilo skrajno nezanesljivo. Vsak hip Je bil pripravljen stopiti zopet na čelu svojega divjega plemena In vedno si Je dal svojo zvestobo Spancem ponovno bogato nagraditi. Slednjič je ponudil svojo zvesto službo Alfonzu XIIL v obširnem pismu. Iti ga je pisal španskemu kralju leta 1923. Španska vlada je morala nočeš n^eš računati * njegovo avtoriteto, opirajočo se ne le na slavo voditelja domačega plemena, nego tudi na dostojanstvo šerifa, zakaj Raisuli Je nosil vedno zeleni turban kot pravi potomec prerokov in ljudstvo Je videlo v njem edinega kraljevega namestnika. Zato so španed upali, da se jim posreči z njegovo avtoriteto ohraniti v afriških kolonijah m t. Uspehi njegovega mlajšega tekmeca Abdel Krima so spravili Raisula iz ravnotežja. Ker ni vedel, komu pripade definltivna zmaga — Spancem ali upornikom — je stal pcnd pretvezo vodenice ob strani in skušal Igrati dvojno vlogo. V tem Času ga je posetila angleška pisateljica Forbesova in Raisuli. ki je bil vesel, da lahko v min? poveča svojo slavo, ji je diktiral dan za dnem vse podrobnosti iz svojega burnega življenja. Do konca iangerskega konflikt* pa ni mogel igrati dvojne vloge. Abdel Krim je navalil s svojimi riffskimi plemeni na trdnjavo Tazrut, dočim je taboril Raisuli sredi svojega harema !n ogromnih zakladov. Po krvavem boju Je Tazrut letos koncem Januarja padel. Raisuli se je svojemu tekmecu uda! in ko je poslal svojega sina ln nečaka kot talca, so ga na nosilkah prenesli v Šešnamo, da bi se Abdel Krimu ne b'*o treba več bati osvete. Tam Je našla starega rdffanskega razbojnika ln politika smrt Politične vesti. = Stranka »slovenskega naroda*! SLS se kaj rada proglaša za stranko •slovenskega naroda», kakor da bi to pravico ne imele tudi ostale stranke, ki vendar niso stranke, izvoljene od črncev ali kakega kitajskega plemena, marveč izvoljene in vodene od Slovencev. Kljub temu oovdaria SLS svojo narodnost: trdi. da je stranka «slovenskega naroda*. Ko bi vsaj v ti točki bila odkritosrčna in priznala, da 1e stranka klerikalne oblastiželinostl cer-kvenjakov nad našim prosvetnim življenjem. To je njeno oravo bistvo, ne pa tista laž, da ie SLS stranka «slo-venskejra naroda»! če je SLS odkritosrčna, mora to striktno priznati. Te?a oa ne stori: boli se javnosti, ker bi ta klerikalno diktaturo kratkomalo odklonila! PaČ pa se tei naši javnosti la?ie približuje kot dozdevna stranka »slovenskega naroda*. = Že korigirajo dr. Gosarja! Politična razmotrivania, ki jih ie objavil dr. Gosar v «Slovencu». niso všeč vsem pristašem SLS. f!den izmed teh razlaga tako v današnjem «Slovencu», da se SLS bori za preosnovo n2Še^a državnega življenja ne kot slovenska stranka, marveč kot stranka državljanov! Mož Dravi namreč doslovno: «Po-trebno se mi zdi. še to-le nasrlasiti: Da se Slovenci danes ne borimo za notranjo preureditev naše države — kot Slovenci, zato ker hočemo bit? za-se; nego borimo se za to kot državljan1, ki v sedanji strukturi države ne vidimo pogojev in možnosti za zdrav in krepak njen razvoi ?n ker ne maramo države po starokopltnlh vzorcih, nego hočemo državo, slonečo na modernih demokratičnih temeljih, ki so edini v stanu skleniti Je v trdno in nerazrušljivo zgradbo.* S temi besedami se ta člnn SLS torej direktno odnoveduie dosedanji lažislovenski gonji SLS! Omejuje stranko na borbo za demokratizem! Tako imamo najnovejšo definicijo slovenstva: slovenstvo ie demokratizem! Klerikalci bodo odslej izjavljali: Nismo Slovenci, marveč samo demokrati!' x=s Občinske volitve v Zagrebu. Dopolnilne občinske volitve za zagreb* ški občinski svet so določene za nede* 1JO 10. maja t. 1. Volitve trajajo od 7. zjutraj do 17. popoldne in je dolo* Čenih 33 volišč. Zagreb voli v smislu občinskega reda 25 članov občinskega sveta, ki so lansko leto bili izžrebani, da odstopijo. = «Slobodni dom* kot glasilo HSS. Z dovoljenjem zagrebškega policijskega ravnateljstva izide danes novi *Slo* bodni dorn» kot glasilo Hrvatske se« Ijaške stranke. Listnica tega tednika je «Slavenska Knjizara». odgovorni ured« nik narodni poslanec g. Pavle Radič. Ta je dal policijskemu ravnateljstvu garancije, da novi «Slobodni dom« ne bo širil republikanskih idej svojega prednika, temveč da bo pisal lojalno v smislu izjav, ki so jih podali zasiopni* ki HSS v parlamentu. Novi «Slobo.ini dorn» tudi na zunaj izgublja *voje re» publikanstvo na ta način, da so iz nac slova črtane besede: «Republika s\cmu svetu dika» in dalje «Sav kulturni svet za narodni suverenitet». Pavle Radie v svoji prijavi tudi naglasa, da novi list nima ničesar skupnega s svojim starim republikanskim prednikom. — Be1g!?ska vladna kriza ne pride do rešitve. Vodja socialistov, tudi preko belgijskih mej znani Vandervelde se pogaja brez uspeha z raznim* skiiDinami, a odklanjajo mu dru£& za drugo. Najbolj je računal na takozvane krščansko - socijalne demokrate, t. j. delavsko krilo kleriknlne stranke, a odklonili so mu rudi ti. Obrnil se je nato zopet na liberalce, ki pa slejkoprej odločno odklanjajo kolaboracijo s katerikoli vlado. Zato računajo v parlamentarnih krosih z vso gotovostjo, da bo Vandervelde kralju mandat za sestavo vlade vrnil.__ — Darila. Uprava na.^esa Hsta je prejela Din 100 za ruske begunce, katere je daroval pater Fran Belec, profesor v £>-nente reda D. in sicer spada v okvir šes.th abonma predstav z raznimi gosti. — Gostovanje operne pevke g spodlčne Žaludove in tenorista Zdenka Knittla. V nedeljo dne 26. t. m. gostujeta v ljubljanski operi gospodična Žaludova in gospod Zdenko Knittl, sedaj člana Nar. divala v Bratislavi. Gospod Knittl ie b:l več let član Nar. gledališča v Zagrebu, kjer je pravkar gostoval v operi Parsival. Gospodična Zaludc-va pa je dramatična soprarustinja. Oba imenovana umetnika sta pravkar absolviraia več gostovanj v Zagrebu, O^ijcku ter gostujeta na povratku tudi v Ljubljani in sicer v operi Aida. Vstopnice za nedeljsko predstavo Aide se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. — Sprememba dramskega repertoarja. Abonente reda B in C vljudno opozarjamo, da je red njihovih tatedenskih predstav zamenjan in sicer se igra danes v sredo dne 22. t. m. Lizistrata za red C, dočim imajo abonenri reda B Vdovo Rošlinko v četrtek, dne 23. t. m. Ta sprememba repertorja ie bila nujno potrebna vsled petkove premijere r.Roka roko umiva, obe obraz«. — Dijaška predstava v drami. V soboto popoldne ob petih vprizori se zadnjikrat v sezoni Tbsenova drama »Rosmersholm« k^t dijaška predstava pri zelo znižanih cenah. Opozarjamo, da je začetek te dijaške predstave izjemoma ob petih popoldne. — Dr. Iv. Lah, Knjiga spominov. (Ječe, Moja pot, Dan 1914/1. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 163. Broširan Dra 35.—, v celo platno Din 45.—, poštnina Din 2.— več. — »Prva poglavja teh spominov so pisana v taboru Mittergrabern na Nižjem Avstrijskem spomladi 1916. Pisal sem jih ob svoji postelji v onih dneh, polnih nad In pričakovanja, ko so onemogli nemški napadi pred Verdunom in so nam je zdelo, da nastaja v svetovni borbi velik preobrat. Pisal sem, kakor sem se spominjal. Skrival sem svoje zapiske v postelji in sem jih. pri odhodu srečno rešil. Podajam jih tu deloma ne i spremenjene. Pozneje so mi je zdelo potrebno spopomiti te dogodke s podatki, kako je rastla naša predvojna generacija, kako je iskala pozitivnega programa m kako se je iz tega mladega kipe-nja razvil nas jugoslovenski nacijoializem, ki je končno leta 1914 objel vse naše slo. venske pokrajine. Mislim, da se bodo mnogi radi z menoj spominjali teh časov. Bil sem v sredi našega boja, obdan od neštetih znanih in neznanih sobojevnikov, ki so vsak na svojem mestu delafli za skupno stvar. Dogodki so nas prehiteli. Ni mi bilo treba ničesar ntti olepšati ntti pretiravati. Bflo je tako. čas bsži in na marsikaj smo že pozabili.« — Tako piše Lah v predgovoru k svojim Spominom, ki nam osvežujejo baš ene dogodke, katerih naši dosedanji vojni memoari, Pivkovi, Matičičevi aH Fefglovi prav malo ali nič ne omenjajo, divjanje germanskega terorja v zaledju in trpljenje naših ljudij po ječah in taboriščih. Knjiga je opremljena z Lahovim por. tretom ter karikaturami Podrekarjevimi, ki je narisal tudi naslovno stran. Priporočamo jo prav toplo. Kemel na razstavi v Milanu. Nerrfčija se je od leta 1923 letos prvič zopet udeležila velike mednarodne razstave. Za šesti mednaredni vzorčni sejem v Milanu je bil imenovan poseben državni komisar v osebi Iegaeijskega svetnika dr. Schwarza. Za letos še ni bilo mogoče pokazati nemški tehniški napredek v lastnem paviljonu, zgodi pa se to prihodnje leto. V tem pogledu je Nemčija zaostala za Anglijo in Francijo, kateri imata svoje krasne reprezentacii-ske paviljone na milanskem vzorčnem semnju. Nemčija je izložila svoje izdelke v prostorih podjetja »Breda« na usodni centralni poziciji razsežnega sejmišča. Namen nemške razstave je, kakor nemški gospodarski in politični listi pov-darjajo, da se ie pokazalo in dokazalo, da koraka Nemčija na tehniškem polju zopet skupno z velikim! narodi. Model zrakoplova Z. R. III. je poseben atrak-cijski predmet, ki ga vsak pozorno gleda in občuduje. Pod modelom je postavljen originalni Maybachov motor, eden onih, ki so delovali v Z. R. III. predno je odplul v Zediniene države. Po stenah je polno slik Z. R. III. Nemci so nač ponosni na to svojo zračno zgradbo V okvir radio-indnstrije vodi posnetek radio-kabine Z. R. III. v originalni velikosti. Splošno pozornost vzbuja tudi model Flettnerjeve rotorne ladje. Zanimiv je aparat dr. Rotheia za kinematogra-fično sprejemanje kirurgičnih operacij. Polno je še drugih stvari, ki oričajo, kako silijo Nemci kvišku in sicer z uspehom. Na italijanski strani se je posvečala vsa pozornost nemškemu prizadevan u da bi se na razstavi v Milanu nemški izdelek postavil enakovredno v vrsto z angleškim in francoskim. V Milanu deluje močna nemška kolonija, vneta za bodočnost Nemčije, in ta je znala pripraviti Italijane, da so odpadli vsi pomisleki, ki so jih imeli prvotno napram Nemcem z ozirom na svoje vojne zaveznike Angleže in Francoze. Nemški poslanik v Rimu baron Neurath je prispel k otvoritv irazstave v Milan in vodil ogledovalce po nemškem paviljonu Prišlo je 15 zastopnikov največjih nemških listov, prišel je tudi dr. Eckener, ki je vodil Zepellinov zrakoplov v Ameri- SIDV2S 92 U slovenskih peric temelj« na izbcrni kakovosti Zlatorog mila, kajti samo Zlatorog tn-lo daje snež-nobelo perilo. Milan, 19. aprila, ko. Preskrbeli so Nemci še za izred-nost, iz Berlina je priplul na razstavo aeroplan, ki je prinesel s seboj pozdravno poslanico s sejma v Lipskem. Italijani so priredili Francozom, Angležem in Nemcem posebne dneve. Nemški dan je bil sijajen. Minister Nava :*e Nemce prisrčno pozdravil in laskavo se je zahvalil poslanik Neurath, povzdiga-joč Italijo in njene krasote in občudujoč njeno gospodarsko in industrijsko napredovanje. Novinar dr. Stein je v svojem Italijo poveličujočem govoru rekel: Ako bi bila Nemčija razumela pravočasno vSe, kar ie Italija zmcžna storiti na industrijskem polju in o čemur sijajno priča milanski sejem, bi se morda ne bilo zgodilo, kar se je zgodilo. Čas je, da se italijansko-nemško prijateljstvo postavi na temelj vzajemnega priznanja produktivne kapacitete obeh narodov in da se reče, da Italijani niso manj vredni od Nemcev na nobenem industrijskem polju. Gromovito ploskanje in odobravanje je sledilo s strani Nemcev in Italijanov in godba je zasvirala italijansko in nemško himno. Dr. Ecke ner je predaval o gradbi Zeppelinov, o poletu v Ameriko in zakPučil s predlogom, da se zgradi v Milanu velik aerodrom, k.ter naj bi bila izhodna postaja za transoceansko službo zrakoplovov in rransitna točka za nameravano črto iz Londona v Indijo. N°mci so se Italijanom s svojim nastopom ob razstavi zelo prikupili. Na srce so govorili Italijanom in s tehniškim napredkom se je globoko mešala nemška politika, iščoča si opore za svoja bodoča stremljenja tudi pri italijanskem narodu. Sodišče. Ljubljana. 21. aprila. Tihotapci s konji na Vrhniki. Glavno gnezdgo konjskih tihotapcev je Še datnes Stara Vrhnika. Med njimi smatrajo varnostni organi za posebno agilnega Fr. Ukmarja, ki je doma iz vipavske okolice, a na Stari Vrhniki ima v najemu bajto in nekaj zemljišča, toda glavni posel mu je tihotapstvo. Pri njem se b?]e stalno zbirajo drugi tihotapci. Nekoč je Ukmar pripeljal iz Višnje gore 4 konje, da bi j "h spravil čez mejo, toda Ukmarjev konkurent, ki je spravil čez mejo najmanj 50 konj, ga je ovadi!, da so mu orožniki konje zaplenili. Od takrat ima Ukmar hudo jezo na orožnike te»: je v neki ovadbi na srezko poglavarstvo očital naredniku Šerceju, da drži s tihotapcem Debevcem, zato pa oba dobro živita Ker je sodu k dr. Leitgeb povodom neke obsodbe zaradi tihotapstva, oziroma tatvine Ukmarju zagrozil da ga bo treba izgnan iz občine, je tudi proii sodniku napravil ovadbo, da drži s tiho-an:: in di je nem-škutar. Pri drugi prliki je nahraJil orožnike, ki so prišli ponoči prerkat njegov hlev, ako nima za tihotapljenje pripravljene konje: Kaj vedno hodite okoli moje br>jte, kadar pa drugi res gonijo konje preko meje, takrat pa spite. Le naznanite me, 100 Din lahko vsak teden plačam! Obtoženec trdi, da se ne ukvarja s tihotapstvom ,ampak nasprotno: on ovaja tihotapce ter dobi zato tudi deT nagrade. Občanski odbor je že drugič skle-. nil, da Ukmarja iztirajo iz občine. Ukmar je dobil zaradi žaljeni a orožnikov 14 dni po* ostrenega zapora. Moža je zatajila, da bi dobivala podporo. Neža Kamartič v Duplicati pri Kamnika je leta 1920 vložla pri invalidskem oddelku prošnjo za stalno podporo oziroma pokojnino zase in za enega mladoletnega sina, češ da je njen mož v vojni leta 1917 izginil. Res-; niča pa je, da se je mož kmalu po preobratu vrnil k njej, toda po par dneh je odšel v Pulo, kjer živi še danes, a se baje ženi prav nič ne javlja. Invalidski odsek je bil ženi vlogo ugodno rešil ter bi bila prejela za nazal nad 1000 Din, toda že pred izplačilom so prišle oblasti goljuiiji na sled. Ker se goljufija torej ni posrečila in ker je žena res pre« cej omejena, je bila oproščena. Pijanec ima povsod srečo. Na pepelrtično sredo so trije delavci prt belem dnevu grdo razsajali po Gosposvet-ski cesti, ker so bili še »pustni«. Najgla.v« nejši je bil Ivan Herfort iz Most. Ta Je vrti-v reki žeski klobuk ter divje kričal. Stražniku, ki je razgrajajoče svaril, se ie Herfort zoperstavil. Stražniku je prifrltel tovariš na pomoč, toda Herfort je obema izpod-bil noge — mogoče, da sta padla preko vreč, ker boj se je vršil v Knezovem skladišču, kamor je Herfort zbežal — ju suval z nogama in trgal obleko z rokama. Obtoženec se je izgovarjal na nezavestno pijanost, ka-* tero trditev so podpirali Knezovi delavci, Id pa stražnikom niso marali pomagati. Herfort je bil oproščen. Dvoženstvo. 54-letni viničar v Ardrem pri Krške« se je leta 1895. v Koprrvnici pri Rajhenbur-gu poročil s Frančiško Pristalič, s katero ima enega sina. Ker pa ni dobil pričakovane dote in mu le bilo posestvo prodano, je izginil z doma brez sledu. Leta 1911 je bil delavec v pivovarni v Ljubljani ter se je cerkveno poročil v cerkvi sv. Petra z Marijo Vaidič, kateri je seve prikril, da že trna ženo in otroka. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe, a še hujša kazen ga čaka, ker ga sedaj obe ženi tožite na odškodnino. Napram orožniku se je mož izjavil, da bo tudi drugo ženo spodil. Julijska brajlna. — Obletnica Rima in praznik dela. Včeraj je bil v Italiji državni praznik v proslavo obletnice ustanovitve Rima Zajedno je na ta dan predpisani praznik dela name^ sto prvega majnika. — Na živinskem sefmii v Sežani 14. t m, je bilo 1674 glav živine. Cena goveji žw vrni 500—510 lir kvintal, cena za konje 1500 do 5000 lir glava, cena za prašiče 30—105 glava 5—8 tedenske starosti. Sejem Je dobro uspel. — V Podgorl pri Gorici so aretirali 26. letnega Filipa Russa, bivšega fin. stražnika, ki je pobegnil iz Montalbana v Ital'ji, kjef je umoril svojo zaročenko Vincenco Peren-do. Mislil je, da bo v JulPski krajini na varnem, pa so ga kmalu izsledili in zaprlL — Ubitega so našli na cesti pri Graftes vem nekega 56-letnega Ivana Stenderja C?)'. Truplo ima velike rane na glavi. Orožniki iščejo zločince. Pokojnik je bil znan kot miren in dober mož. — Nesreča na postaji pri Sv. Andrejo, Na železniški postaji pri Sv. Andreju v Trstu je prišel po nesreči v predpretekli noči pod tovorni vlak železničar, 50-letni S. Ci-ceri. Vlak mu je odrezal glavo. — Briški krivec nevaren bojni not V Krminu se je vräila zanimiva razprava proti dvema kmetovalcema iz Medane f Brdih, katera so aretirali orožniki v Mo§4, ko sta šla na semenj v Sežano. Imela sta. pri sebi dva »krivca,*, to jo noža, ki sta potrebna kmetu pri obdelovanju vinogradov, katera pa so najprvo orožniki m potem preiskovalni sodnik smatrali za solno nevarno bojno orožje. Zastopnik obtoženih dreh kmetovalcev, briški sorojak dr. Ter-čič je na sodniji v Krminu temeljito obraz, lozil, kaj je »krivec,,- in v kakčne svrhe služi, na kar sta bila medanska kmetovalca oproščena obtožbe. To je vendar strašno pa zelo značilno za razmere v deželi, da pride zaradi »krivca« celo do sodne razprave in se šele tam ugotovi, kaj jo :*kri. vec«. OSKAR H. 31 (Razpad carstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. S preračunjenim korektnim poklonom se je postavil užaljeni ljubimec: »Hotel sem si samo dovoliti vprašanje, ako že smatrate, milostna, mojo vzgojo za končano? Naveličal sem se že »vzgoje-vanja« in sem danes že svoji mami povedal, naj se nikar več ne trudi, da bi zame najela nove učne moči. Odslej si hočem sam iskati svojo družbo ta okolico.« »Kakšno netrrrmo govoričenje je to?« je razjarjeno vprašala Mici Lorenz. »Ali misliš, da se bom dala strahovati od takšnega dečaka? Povej jasno in točno, kaj Ti ni prav.« »Povedali so mi, da ie Vas. milostna, kupila moja mama, da ste mi podarili svojo ljubezen. V obraz so mi vrgli zasmehljiv izraz o »vzgoji prin-cev«, pripovedovali so mi, da ste na$e razmerje izdali javnosti in me tako ponižali v smešno figuro. To je, kar imam na srcu, kar mi ni prav.« Pevka se je dobrodušno zasmejala. »Kar ljudje klepečejo, mi je vseeno. Eni obrekujejo iz zavi-ri drwi iz zlobnosti. Imam te rada, ker si ljubek «v ne zato, ker je to hotela gospa mama. Um tfuttm aotrefa biti oriočova ljubica, da bi * tem delala zase reklamo. O meni so pripovedovali že druge zgodbe.« »Toda mama mi je sama povedala, da je bila pri Vas, da je z Vami govorila in Vas kupila zame.« Umetnica je jezno vzrojila. »Budalost, jaz se ne dam kupiti. Vaša mama je res z mano govorila Zavrnila sem jo in odklonila vlogo ljubezenske učiteljice, ki mi jo je hotela natveziti. Materi pa nisem mogla odreči prošnje, da bi se ne seznanila z njenim sinom. Za kaj drugega se nisem obvezala. Da sva se potem našla, ni bilo dogovorjeno « Kakor vesela nada je nekaj zableščalo v nad-vojvodovih očeh. ^Vzljubili ste me torej radi mene samega?« »I seveda! Menda vendar ne radi tistih par kamnov, ki mi jih je poslala Vaša mama? Tam le še vedno leže!« Nehote se je ozrl na zrcalno mizico, na katere mramorni plošči je med srebrnimi šatulami, glavniki in steklenicami ležal bleščeč nakit. »To Vam je poslala mama?« Vprašanje se je glasilo dokaj neverjetno. Poznal je štedljivost svoje matere. »Seveda! Veselilo me je že, pomagalo pa bi to darilo Čisto nič, ako bi mi ne bila ugajala mala visokost. « Nadvojvoda se je vzravnal. »Dovolili rrri boste, milostna, pripombo, cia bi sam jedva bil tako srečen, da bi si izvojeval Vašo ljubezen s svojo liubeznjivostjo brez podpore teh žlahtnih kamnov. Bal bi se, da bi Vam postal nad-d ^voia oflnrftttanA vxiliivofitin _ Dovolite mi- da odidem in Vas ohranim v prijateljskem spominu. Umetnica mi ostane vsikdar v hvaležnem spominu in njeno umetnost bom rad vžival vedno znova.« Sklonil se je nad mehko, rožnato roko presenečene dame, ki se Še vedno ni prav spoznala v njegovem razkoračenem nastopu, pač pa je takoj zaslutila, da namerava prekiniti ž njo. Postala je nevoljna in jezna. »Prosim Vas, cesarska visokost, da se preveč ne trudite, ako mi hočete ohraniti svoje prijateljstvo. Jaz hočem popolnoma pozabiti na najino razmerje. Ako hočete s svojim pritrjevanjem in pb-skanjem počastiti umetnico, Vam tega ne bom zamerila. To je pravica občinstva.« Nadvojvoda je obledel. Njegovo lice se je skremžilo, kakor da bi se boril s solzami, samo v njegovih očeh se je pojavila otročja kljubovalnost. »Kakor ukazujete, milostna! Meni ostane spomin na svojo prvo ljubezen in prvo razočaranje neizbrisen in nepozabljiv!« Zazvenele so ostroge na petah in nadvojvoda se je nerodno poklonil. Za njim so se zaprla vrata. Pevka se je dvignila s stola, kakor, da bi se hotela pokoriti prvi svoji misli in ga poklicati nazaj, nato pa je zmajala z glavo in polglasno pripomnila: »Ne, potem bi si preveč domišljal. Iz lastnega nagiba se mora vrniti.« Poznala je svojo moč nad moškimi srci, ro not na se ie zmotila. Pozabila je, da je mladina spremenljiva in da ji ne dostaje stalnosti. V letih' razvojnega procesa, imajoč pred sabo Še neskončno bodočnost, hoče mladina imeti vsak dan nove doživljaje, pozablja na včeraj, da lahko mish" na jutri. Ne misli na zvestobo, ker vidi v zvestobi žs zastoj in staranje. Pred njo se razprostira življenje še kot jutranja solnčna pokrajina, nji je bolest ln gorje še dih, ki meče na njo kot bežeč oblak svoje ginevajoče sence. Vtisi se spreminjajo in ž njimi tudi čustva. V mladini ni zvestobe. Mici Lorenz se je tega zavedala in zato ji je bilo žal, da je zamu* dila trenotek sporazumljenja. Mladi nadvojvoda se je smrtnonesrečen vrnil domov. Dasi se je na eni strani veselil svojega odločnega moškega nastopa, s katerim je daJ slovo zviti čarovnici, vendar mu je bilo na drugi strani nadvse žal pri srcu. Ko se je domislil, da so za vedno proč tiste prelestne ljubezenske ure, ko je počival v njenem čarobnem mehkem naročjn, mu je zadrhtelo srce in cesto je obžaloval, da ni poslušal njenega opravičila in je po nepotrebnem izzval njeno jezo. Kako lepa je bila v tem svojem gmevu! Opetovano se je že hotel k nji vrniti, jo ob nogah prositi odpuščanja, toda plašila ga je domišljija, da bi ga zavrnila z zasmehom in sra-motenjem. Bila je huda noč, ki jo je preživel, bde! je v hrepenenju in vedno znova se ponavljajoč gnev je dušil vse slike lepše bodočnosti. Da bi vendar mogel znova najti žensko bitje, ki bi mu darovalo svojo ljubezen! To mu je povzročalo skrbi in grenka čustva, dokler ni v spanju našel pozabljen je. ~ * ste v. 91 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Zračna črta Trst-Ljubljana-Dunaj. Iz Trsta pišejo švicarskemu listu «rfseue Züricher Zeitung» o zračni Črti TrstsDunaj nastopno: Načrt letalske črte Trst*Dunaj, ki jo bo obratovala zračno*prometna družba I. C. Wiho* Junkers, se uresniči, kakor se kaže, v kratkem. Pogajanja v Trstu se pribli* žujejo zadovoljivemu zaključku. 2iva* hen interes je vzbudil načrt v Ljublja* ni, kjer se je vršilo na povabilo Trgov* ske zbornice zborovanje vseh mero* dajnih korporacij v svrho, da se do* seže postajališče nameravane zračne { zveze v Ljubljani. Družba Junkers je i^redlagala konzorcij s kapitalom 15.00C dolarjev (!); polovico bi plačala družba in drugo polovico jugoslovenski inter* esentje. Razven v Ljubljani bi se letala nikjer drugodi ne vstavljala. Vožnja iz Trsfa v Ljubljano bo trajala 45 minut, iz Ljubljane na Dunaj tri ure, tako da bi ne bilo treba za ves polet od Trsta do Dunaja porabiti niti štiri ure. Naj* večjo prednost bi imel iz nove zveze poštni promet. Iz Trsta v Benetke in v Milan, oziroma Turin bi poskrbela za priključno zvezo «Societa Italiana Servizi Aerei». Ne vemo, v kakem stadiju se nas Ii a ja vprašanje, da se v Ljubljani na* pravi postaja zračne zveze Trst*Dunaj, zdi se pa nam, da se posveča temu problemu premalo pozornosti tako z gospodarske, kakor pred vsem s sluz* bene strani. Zračna postaja v Ljubljani je za nas velikanske važnosti in njen pomen bomo po zaslugi lahko ocenili šele, ko se zračni promet vzpostavi in razvije v smeri, kakor je pričakovati. Ako se* daj ne izrabimo ugodne prilike, ko nam to postajo ponujajo takorekoč na krožniku, se nam lahko zgodi, kakor svoje dni različnim našim malim me* stom, kakor Škof ji Loki, Brežicam in drugim, ki še danes preklinjajo one svoje prednike, ki so v svoji staroko* pitnosti zagrešili, da je železniška po* staja tako oddaljena od mesta. Toda, kar je enkrat zamujeno, se da težko popraviti. Tudi v tem slučaju lahko postane zamuda za nas usodna. Zato apeliramo na naše merodajne kroge, naj zastavijo vse sile, da dobimo v Ljubljani postajališče zračne prometne proge. Sedaj je čas in ugodna prilika! Ne zamudimo je, da nas potem ne bodo preklinjali zanamci! ★ ★ ★ — Za nemškutaria In brata Sloven- :a proglaša glasilo frankovske stranke »Hrvatsko Pravo* zagrebškega župana mg. Vekoslava Heinzla in sicer zato, ker je v zagrebškem nemškem listu «Der Morgen» izrazil nado, da v kratkem poseti Zagreb kralj Aleksander. Zupan Heinzl je bil baje nekaj časa republikanec, sedaj pa je očividno postal navdušen monarhist, kar izpričuje tale njegova izjava: ^Prebivalstvu mesta Zagreba želim v prvi vrsti zadovoljstvo, da lahko pozdravi našega kralja v Zagreba. Čvrsto sem prepričan, da bi v naši metroooli priredili kralju, za katerega so vedno bila srca Hrvatov, navdušen sorejem in da bi se naš monarh pri tej priliki na nedvoumen način prepričal o simpatijah hrvatskega naroda. Bivanje kralja v Zagrebu bi do-neslo mestu in njegovemu prebivalstvu v vsakem pogledu pozitivne rezultate. Kralj bi s samim svojim posetom ali kratkim prebivanjem v Zagrebu obvezal na hvaležnost vse prebivalstvo. Spominjam to z ozirom na vesti, da pride kralj v doglednem času v Zaereb in da bo celo v Zagrebu kronan. Interes našega kralja za naše glavno mesto m njegovo prebivalstvo 'bi bil najleoši dar, ki bi se mogel pokloniti nam Hrvatom ___» Nas ta iziava zagrebškega župana nad vse veseli. Zakaj je v tem ozirü stal Zagreb tako dolgo ob strani? Ko je tako našel g. Heinzl pot nazaj v narodno kolo, ga pač ne bo vznemirjalo, ako ga radi tega proglašalo f™n-kovci «za nemškutarja in brata Slovenca*! — Minietrski predsednik Pašlč v Dalmaciji. Ministrski predsednik g. Nikola P a š i č je 20. t. m. iz Cavtata posertil Ko. tor. Mesto je bilo svečano okrašeno z državnimi zastavami in je bil g. PaiiČu prirejen od strani prebivalstva veličasten sprejem. Sprejema so se udeležila zastopniki tamoSnjih civilnih in vojaških oblasti, društva, razne korporacije, veliki Zupan s Ce-tinja, škof Uccelini in dru^i. Ministrski predsednik Pašič je ostal v Kotom dve url. Iz Kotora je po poročilih iz Beograda g. PaSič nadaljeval svojo pot v Sarajevo. — Vojni minister nadzom'e vojno mornarico. V spremstvu admirala Priče je prispel 20. t. m. v Šibenik minister vojne in mornarice general Dušan Trlfunovic, da inšpcira našo vojno mornarico. Več dni je v Sibeniku bival tudi bivši predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. Po-setil je nekatere volilne okraje severne Dal* maaiie. — Kako je umeti 125. eleu uradniškega ^ikona? V krogu državnih ualusbencev »• ta člen jako različno tolmaöi. Zadevni fflen govori o pomoči onim uslužbencem In njih rodbinam, 7ci so postali za delo nesposobni, pa še nimajo pravice do pokojnine. To ras-ločno tomačenje je dak> osrednji komisiji ca. izvršitev makirma o državnih 22. aprila 192s. povod, da je poslala mmtetretru aocijalne politike svoje mišljenje glede tega vprašanja. — Po mišljenju te komisije, ld posluje pri pravosodnem ministru, ae odmeri podpora po zadnji plači o starem zakonu v teh primerih: podporo dobe oni uslužbenci aH njih rodbine, ki ©o za delo nesposobni ali so morali po 1. septembru 1923., ko je stopil novi zakon v veljavo, če je Imel uslužbenec na dan ukinjene službe več kakor tri leta državne službe, podporo dobe tudi oni državni uslužbenci ali njih rodbine, ki so uživali milostno podporo 1 .septembra 1923, a rok milostne podpore je potekel po 1. septembru 1923. — Podporo daje pristojni resorni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem slučaju. Oceniti mora prej, ali so izpolnjeni vsi pogoji za podelitev podpore, posebno ako nima prosilec nobenih drugih dohodkov ter nI sposoben za delo. Izplačilo podpor se Izroči po dovršenem sporazumu glasom kontrole z ministrsko odredbo. — Vse prošnje za podporo se na-hajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo neposredno nanje, ako žele pojasnil. — Brezbrižno poštno poslovanje. Preteklo Je nad eno leto dni — tako nam piše trgovec iz večjegra mesta na Štajerskem — ko sem poslal v Vojvodino večji karton raznega galanterijskega blaga. Ako bi posta vsepovsod tako poslovala kakor gre, bi bil moral dobiti vsaj v teku 14 dni denar za blago ali pa za paket nazaj. Zal, preteklo Je celo leto in še 40 dni povrhu, da sem blago dobil nazaj. Plačal sem poštnino za tja, p»»-čal poštnino za nazaj, a ležnine, ki je znašala nekaj malega manj kakor 400 dinarjev, sem plačal le toliko, kolikor Je Je prišlo name, to je " dinarjev, ves ostati znesek ležnlne mora po poštnem pravimi ku plačati poštni nameščenec, ki se ne ravna po poštnih predpisih. To je že od sile, kako nekatere pošte, zlasti na Hrvatskem in v Vojvodini, malomarno poslujejo ter ■ tem škodujejo obrti in trgovini pa ugledu postne uprave. SiceT moramo priznati, »a se je tudi v omenjenih deželah poštno uru-dovanje znatno izboljšalo v zadnjih dveh letih, vendar se še dobe poštni uradi, kateri t! ne poHJefo novzetja za dvlenjen paket, ki ti ne vrnejo pošiljke tisti _i naslednji dan, ko naslovnik prejem ; ^šiljke odkloni, marveč Me tedaj, ko podrozaš take brezbrižne, malomarne In brezvestne poštne uradnike in uradnike z reklamacijami, kar nam dela vsekakor poleg mnogth neprijetnosti in skrbi tudi prav nepotrebne, izdatke. Vprašamo, ali se pošte po naših vzhodnih in južnovzhodnih krajih kaj revidirajo po višjih direkcijskih uradnikih, in ako se, kakšne so tiste revizije? — Napredovanje v poštni službi. Z dekretom ministra pošte m telegrafa s dne 27. februarja t. 1. Je napredovalo približno 100 uradnikov U. kategorije, kd službujejo v področju ljubljanske poštne direkcije, Jz 4. skupine v 3. položajno skupino. To Je v redu in prav, ker uredba o razvrščavanju poštnih nameščencev po novem uradniškem zakonu predpisuje, da spada od ooštn4h ftn brzojavnih uradnikov II .kategorije 20 od-stot. v 2. skupino, 30 odstot. v 3. skupino in 50 odstot. v 4. skupino. Doslej pa so bttl ti uradniki razvrščeni tako, da je bOo samo 11 odstot. uradnikov v 2. skupini, samo 19 odstot. v 3. skupini, a 70 odstot. v 4. skupini. — Glede uradnikov, katerim pripada po uredbi 3. položaj, se je torej s najnovejšim napredovanjem krivica popravila Tin razmerje izravnalo. Izvršiti se morajo še napredovanja I* 3. skupine v 2. skupino in na ta način Izpraznjena mesta 3. skupine nadomestiti z na daljnim naredovanjem uradnikov is 4. skupine. Za podlogo razmerja, po katerem se je izvedlo to napredovanje, se je vzel čin im službeni položaj, katerega je imefl uradnik pred 1. Septem, brom 1923. — Dr. Perice vi »stanovanjski certifikati . Pišejo nam: Na komando klerokomuni-stičnfh junakov, kakršni so: Pire, Zaje in dr. Stanovnik, je bivši vladni komisar dr. Peric zadnje dni, predno je odletel z magistrata, dal v naglici vročiti klerikalnim m komunističnim pristašem, ki jih je režim na-tepel v mestne stanovanjske hiše, dekrete, s katerimi se jim je zasiguralo stanovanje za dobo — pet let! Ker ni ta »kontrabant« nikak veljaven sklep občinskega sveta, bi ge-renstki svet zdaj dobro storil, ko bi te dr. Peričeve dekrete klasiral in nakazal dotična stanovanja mestnim uslužbencem! Zob za zob! — Samomor književnika. V Splitu Je 20. t. m. izvršil samomor slušatelj filozofije in pesnik Milenko Bucarizza. Zadnji čas je sodelovat pri separatističnem listu »Hrvatska Sloga« ter je sestavljal rasne satirične pisane pesmi, članke In polemike. Vzrok samomora ni znan. — žena je skuhala svojega moža. Svo-je časno smo poročali o zverinskem zločinu seljakinje Ružice Ooljaš Iz Goričke na Hrvatskem, ki je ubila svojega moža, ga nato razsekala ter posamne komade telesa skuhala. Ta barbarski zločin, ki živahno spominja na dela vampirja Haarmana, je takrat strahovito razburil prebivalstvo tamošnjih krajev. Proti bestijalnl ženi se je pretekle dni pričela t Petrmju sodna razprava, čije Izid še nI znan. — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za Četrtek: menjaje Jasno In oblačno brez posebnih' nalivov, zjutraj hladno, po dnevi precej toplo — Obiskovalcem Zagrebškega velessj-ma ki se vrši od 26. aprila do 4. maja t. L sporočamo, da se dobijo sejmske legitimacije za polovično vožnjo pri Tourist-Office, palača Ljubljanske kreditne bank«. 800-m — Legitimacije za polovično vožnjo po železnici. Izkaznice sa polovično vožnjo dr-lavnih uslužbencev so prišle na ravnatelj, stvo državnih železnic. Ker pa Je proženj za nove Izkaznice obilo, poteče do izročitve teh izkaznic Marconi se je zaljubil Slavni izumitelj Marconi, član italijanskega senata, se hoče zaročiti s hčerko angle» Skega polkovnika, Elizabeto Paynter. Na sliki vidimo 65 letnega učenjaka s 17 letno nevesto pred vilo bodočega tasta. — Slovenski penzion Triglav v Cirk-venlci bo letos omogočil mnogim, da pobite na sinji Jadran. Dobra hrana in soba dnevno Din 65.—. Lep položaj, odprto ce?o leto, S9-u — Požar tobačne tvornlce. V tobačni tovarni v Košicah na Češkoslovaškem je nastal v noči od sobote na nedeljo požaT, ki je popolnoma uničil srednji trakt poslopja. Požar so pogasili šele v nedeljo popoldne. Kako je požar nastal, še ni znano. Škoda znaša od 8 do 10 milijonov Kč. — Najnovejše bluze, otroške plaščke, oblekce priporoča Krištofič-Bučar. 80 L — Proti odebelosti deluje s kolosamim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobtva se v vseh lekarnah in drožsrijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, PrHaz 71. Naši javnosti! Ljubljanska akademska omladi-na sklicuje skupno s kulturnimi organizacijami dne 23. t. m. ob pol 7. zvečer ■f protestno zborovanje v zbornici univerze radi sramotnega in nekulturnega nastopanja italijanskih fašistovsko-poli-cijskih oblasti proti našemu odličnemu znanstveniku g. prof. dr. Vebru. Pozivamo vso narodno čutečo javnost, da da dostojnega izraza ogorčenju nad tem sramotnim činom, ki ni običajen med kulturnimi narodi, in se zborovanja v velikem številu udeleži. Iz Ljubljane. — Razsvetljava m osebna varnost za Bežigradom. Pišejo nam: Kakor predkraii: Rožna dolina, Vodmat m Moste, zraslo le zadniih' 7 let tudi za Bežigradom in okrog njega 30—40 hiš in vil, par tovarniških podjetij in raznih delavnic in skladišč, tako da imamo tudi tu opraviti z novo naselbino, ki jo je privabil ven iz centra cenen stavbni svet in razne druge udobnosti. Ceste in pota so tudi še v zanemari enem stanju in tudi regulacija še ni v redu, aH kar je pri Bežigradu najbolj zanemarjeno, je: ulična in ce* stna razsvetljava ter brezbrižnost odgovornih faktorjev za dnevno in nočno stražo v prid — osebni varnosti! Na kratko povedano: Javna razsvetljava za Bežigradom bi se morala najmanj potrojiti, policijska straža — pa tudi/ Tu ne pomaga noben izgovor, da ni take nevarnosti. Življenje in premoženie preotvalcev-davkoplaČevalcev je na tej periferiji mesta noč in dan v nevarnosti in zato bi morala za njih varnost skrbeti tako mestna občina kot — država! V zadnjem čase se Je baš tu izvršilo toliko zločinov, da morajo merodajni činitelji sami uvideti, kako ogrožena Je tudi javna varnost. — Odprava smodnIŠnic na ljubljanskem polju. Kakor čujetno, se vrši še tekom testa meseca med vojaško upravo In prizadetimi občinami nekaka zadnja komisijonelna obravnava v zadevi odprave starih smodmš-nic ta zgradbe novih. — Hodniki pred novimi hišami in vilami. Po seda] še veljavnem stavbnem redu za mesto Ljubljana imajo hodnike pred novimi hišami ra vilami tlakovati njih hišni go spodarji. Ker Je itak novih stavb še dokaj brez tlakovanih hodnikov, bo magistrat opozoril s primerno odločnostjo take gospodarje na tozadevne predpise stavbenega — Staro drevje ob Streliikl ulici, ki Je bilo na potu razširjene ceste, so pred kratkim posekali in odstranili odnos no oddali strankam. — Zopet sneg! Danes zjutraj je kazalo vreme precej ugodno. Zdelo se je, da se bo nebo zjasnilo in nastal lep solnčni dan. Do- I okrog 10. je jelo grmeti in celo treskati. Okrog poldneva je med dežjem jel padati tudi zelo gost sneg. — M asary kova proslava, članstvo Sokola I. se opozarja, da se vrši v soboto, dne 25. t. m. točno ob 20. uri v društvenih prostorih na Taboru Masarvkova proslava. (20 .t. m. napovedana proslava se je morala vsled tehničnih oztrov preložiti). Predava znani priljubljeni predavatelj g. dr. Krivic. Po predavanju prosta zabava. Bratje, udeležite se predavanja zanesljivo in polnoštevilno, istočasno se vabi društvu naklonjeno občinstvo. Prosvetni odsek Sokola I. 798-n — Šentjakobski gledališki der: V soboto 25. aprila: Krali na Betainovi. V nedeljo 26. aprila: Kralj na Betajnovt — Zenitlstično - umetniški večer. KaJčor smo že poročali, priredi g. Branko de Poljanski v Četrtek ob 20. zvečer v Mestnem domu predavanje o zenitizmu kot najnovejšem umetniškem pokretu. Poleg druge zelo zanimive vsebine bo recitiral tudi odstavke 4z zenitisrtične poezije. Balkaniziranie Evrope je glavna parola tega pokreta in zato bo našo javnost gotovo zanimajo videti in slišali zenitističnega pesnika, ki aktivno sodeluje prS tem pokretu. Zenitizem je zadnja beseda vseh modernih1 pokretov v Evropi. šahovska Igra z živimi figurami 1. maj-nffka bo privlačna za vsakogar. Ob zvokih godbe, v majnikovem razpoloženju, sredi probujajoče narave bo nastopilo članstvo »Aten a« v slikovitih zgodovinskih belokranjskih tn gorenjskih nošah pod vodstvom mojstra Vidmarja. Slični matehi so se igrali v tujini ob različnih prßikah in v različni proizvedbi. — Tako n. pr. so nastopali kot figure poklicani igralci, ki so z mimiko in gesto Izražali razne napade šakovskih potez, ali so nastopali družabni krogi v dobrodelne svrhe, ki so učinkovali s krasoto dragocenih stmističnih kostumov šahovske deske, ali češki sokoli v zgodovinskih nošah ob obletnici brtke na Beli gori itd. Vsekakor bo prireditev »Atene« za LJubljano prvovrstna novost tn vredna poseta. 799-n — Cvetlični dan za Ciril Metodovo družbo priredita Šentjakobsko - trnovski Ciril Metodovi podružnici ob priliki Jurjeva-nja 3. maja. 804/n — Občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani bo v soboto 16. maja t. 1. ob pol 20. uri v dvorani poštnega ravnateljstva. Spored: 1. poročilo načelstva, 2. poročflo nadzorstva, S. sklepanje o uspehu zadružnega poslovanja, 4. sklepanje o podelitvi absolutorlja, 5. volitev načelstva, 6. volitev nadzorstva, 7. slučajnosti. — V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši vsoboto dne 25. t. m. v salonu pri Levu 20. In zadnje predavanje v tej sezoni. Ta večer predava univ. prof. g. dr. Aleksander Bilimovič in sicer prvič v našem društvu o narodnem gospodarstvu o temi: »Papirnati denar«. Na to zelo aktualno in velelnteresantno predavanje opozarjamo vse člane in prijatelje društva, da se ga v obilnem številu udeleže. Po predavanju prosta zabava z godbo in petjem. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstop vsem prost. 801n Zadruga kleparskih, instalacijskih m kotlarskih mojstrov v Ljubljani sporoča vsem svojim gg. člano.n, da se vpisovanje vajencev ne vrši v nedeljo, dne 26. aprila, temveč v sredo dne 29. aprila t. 1. ob 6. ure zvečer. Obenem ee vrli odborova seja. — Načelstvo. 802-n — Ljudska hlgljenska šola v LJubljana Ker je z ozirom na razpoložljiv prostor pri-glašencev preveč, so sprejeti v prvi tečaj ljudske higijenske šole le oni, ki so se pri-glasu! do nedelje 19. t m. Za vse ostale se otvori v kratki dobi nov tečaj. Otvoritev prvega tečaja je danes 22. t. m. ob 18. v ri-salnici državne relake v Ljubljani. — Jadranska Straža. Občni zbor Jadranske Straže v Ljubljani se vrši v soboto 25. t. m. ob 20. url v restavracija Zvezda. — Belokrajina proti Gorenjski bo naslov šahovskemu matehu na igrišču »Ate-na« ki ga bo odigral mojster g. Milan yid-iiae 1, nu^Qam% " , Iz Celja. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 20. t. m je predaval g. profesor Orožen »o osnovnih problemih etike«. Najprej je raztoknaöil pomen besede »etika«, potem pa vrhnji cilj tej vedi. Omenil je grški hedonizem in eudajmonizem ter novoveški utilitarizem; pri teži po telesni ali duševni nasladi, po telesnem aH duševnem ugodju, drugi po sreöi in blaženosti, tretji pa po koristi. Gospod predavatelj je govoril tudi o volji in vesti; volja je d vojaka: dobra in zla. Vest, t. j. naše notranje čustvo ali znanje o tem, kar je dobro aH zlo, koristno ali škodljivo, se pridobi potom vzgoje m izkustva. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo, poslušalci so mu z zanimanjem sledili. Obiskano je bilo srednje. —c Aretacija. V noči od ponedeljka na torek je policija v hotelu »Pri pošti« aretirala neko 261etno dekle, ker je prenočevalo z nekim tujim moškim ter se pod napačnim imenom vpisala v zglasilnici. Oddana je bila v zapore okrajnega sodišča v Celju. —c Požar v Vojniku. V nedeljo 19. t. m. v noči je zgorel kozolec g. Zottla v bližini hiralnice. Požarne hrambe so prišle na lice mesta in pogasile ogenj. To je v kratkem času že tretji slučaj požara. Storilca še niso izsledili. —c Pogreb umrlega nad učitelja gosp. Wolla se je vršil v ponedeljek ob 16. iz javne bomice na mestno pokopališče. Udeležilo se ga je mnogo občinstva, med katerim smo opazili tudi učiteljski zbor celjskih mestnih šol. Pokojnik je deloval v Celju 39 let. Bil je, d asi Nemec, mirnega značaja, ter splošno priljubljen. Bodi mu ohranjen blag spomin! —c Dijaška akademija v mestnem gledališču. V petek 24. t. m. ob 20. mi priredi Ferijalni Savez na celjski državni realni gimnaziji v Mestnem gledališču akademijo z lepo izbranim sporedom, kateri obsega pevske točke dijaškega zbora pod vodstvom g. Pregelja, kakor tudi solo-točke. Po končanem pevskem sporedu se vprizori Milierova komedija v treh dejanjih »Skap!-nove zvijače«. — Akademija se ponovi v nedeljo 26. aprila ob 4. uri popoldne pri znižanih cenah. —c Razvitje prapora mestne »Orfcine« v Celju se vrši, kakor že poroöano, v nedeljo dne 3. maja. Spored je sledeč: Na predvečer v soboto ob 20. uri bakijada in podoknica kurrrici gospe dr. Božlčevi. Drugi dan v nedeljo sprejem pri jutranjih vlakih, glavni sprejem pri vlaku ob 10. uri dopoldne. Ob 11. uri razvitje prapora na Dečkovem trgu pred Narodnim domom, nato povorka. Popoldne izlet na Stari grad!, zvečer veselica v Narodnem domu. L E K E NA ROKE MESTNI TRO E R N A T O V Iz Maribora. —m Samomor. Kovač F. Simovič s svojo rodbino ni živel v dobrih razmerah. Žena je bila baje zelo udana alkoholu. Posledica tega so bili rodbinski prepiri, v katere je bila vpletena tudi neka najemnica. Ta je končno oba zakonca radi« žaljeni a čast? tožila. V ponedeljek se je vršila pred sodiščem razprava in ie bil Simovič obsojen na 200 Din globe, poleg tega pa bi Imel plačati tudi 6000 Dm stroškov procesa. To ie moža tako pogrelo, da se je zvečer v drvarnici obesil. —m Državna borza dela v Mariboru. V času od 12. do 18. aprila sta bili pri drž. borzi dela razpisani 202 prosti mesti, 183 oseb Je iskalo dela in v 48 slučajih je borz3 posredovala z uspehom. —m Iz poštne službe. Poštni uradnik Viktor Zagorski je bil iz Maribora premeščen v Bosanski Petrovac. — »Neosan« krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vplivom 50/L Pretep med Bolgari v Gradcu, Iz Gradca obširno poročajo o krvavem pretepu, ki se je vršil včeraj popoldne v restavraciji gostilničarja Schanzla v b!ižTni deželne bolnice. Za 15. uro popoldne sn sklicali člani »Znanstveno akademske zveze bolgarskih dijakov« zborovanje, na katerem so razpravljali o kritičnih dogodkih na Bolgarskem. Zborovanje ie bilo policijsko prijavljeno. Govorniki so preczlrall svoje stališče glede atentata v katedrali Svete Nedelje v Sofiji ter so končno sprejeli resolucijo, ki obsoja vse atentate in nasilja, po«-javljajoča se od leta 1923 dalje. Zveza bolgarskih akademikov je več aH manj nena^ klonjena sedanjemu režimu in v njej so vč1^« njeni po veČini akademiki-zemljoradnlki. Zi zborovanje so izvedeli člani naaijonalističnifc organizacij »Rodina« in »Bolgarija«. Ti SC popreje imeli zborovanje na univerzi. 0k> li 40 pristašev sedanjega bolgarskega re» žima je odkorakalo proti gori omenjeni go« stilni, vdrli so v zborovalno dvorano tei izzvali krvave pretepe. Kakor ugotavlja po< licljsko poročilo, so se napadalci popreje % toč;lnici oborožili z vrčki in steklenicami Več dijakov in udeležencev zborovanja ]i bilo ranienih, nekateri precej težko. V dež bolnici so bili po krvavem pretepu, ki ga U končno policija prepreöila, obvezani: dljals Ivan Cokolov, ki je dobil težke poškodbe H se je v dvorani onesvestil, dalje dr. med. Hr sto Duš kov, oand. med. Todor Mat rov can. tech. GjoTgje Matrov, cand. med Nikola M i 1 e v in cand. med. Ilija Gonga lov. Uradno poročilo pravi, da se Je pretepi udeležilo okoli 100 bolgarskih dijakov. Dvo« rano so znatno poškodovali Škodo cenijo Jfi iOOO avstrijskih šilingov«. ™ « Gospodarstvo. Tržna poročila. Na domačem lesnem trgu se položaj sadnje dna ni bistveno izpremeniL O velikonočnih praznikih je bilo malo kupcev. Večje zanimanje Je samo za hrastove hlode, ki bi Jih lahko prodali v poljubni količin! po *elo ugodnih cenah. Gradbenega materijala se prodaja zadnje čase mnogo, zlasti tesa-nega lesa raznih dimenzij, čigar cena je po-voliraa. Žagani les sc radi neugodnih cen čedalje manj producira in tudi kupčij ni. Malo več zanimanja Je za bukove deske In h*o. de. Sicer pa letošnje leto absolutno zaostaja za živahnim izvozom lanske pomlad irske sezone fn tudi doma ne gre les v promet, ker je zastoj v gradbeni akcM'. Povprečne cene na našem lesnem trgu so tc-!e: hrastovi hlodi I. raz. 1600—2000, I!, raz. 900—1200. hrastovi hlodi za furnirje 3000— 4000. fino hrastovo blago 3200—4000, hras*o-vlna za pohištvo 4200—4500 hrastovo izbrano blago 51000—6000, hrastove deske do =5 cm 2-400—3100, hrastovi pragi 3200—3600 bukovi hlodi L raz. 350—400, Javorov! hlodi ?. raz. 700—500. jesenovi hlod! !. raz. 700—900, mehko tesano blago 400—500, mehko žagano blago 600 -£00, brzojavni drog. hrastova 70—140, jelovi 50—80, železniški pragi bukovi 30 -50. drva bukova I. raz. vagon 2700—2600. bukova II. raz. vagon 2200 do 2700. mešana drva 2400—2700. oglje vagon onoo—10.000. Tržišče kolonijalnega blaga. Povpraševanje Je minimalno radi nedavnih velikonočnih praznikov ,zato je tudi promet v zastoju. V začetku poljedelskih del se položai na trgu zboljša, ker bodo kmetje kupoval kolonialno blago. Cene nofirajo na našem tržišču: sladkor v trgovini na debelo 16.10, v kockah 15.60, kristal 14.35, pesek 16.15, ka va se Je v trgovini na debelo nekoliko podražila in rotira za kg »Rio€ 44—49 po ka-fcovostL »Zapadna Indija« 45.50, Portorfco 66. liž 6.50, aracan prima 7.30, splendcr 8.75, Patna *SS« 10.50, »80!« 10 Dhr Olje po ko-ačmi 23—23.50, »Shogun« 25 Dtn. Ameriška last 27.50—27.75, makaroni 11.50—12, fide-n! II Din. Ječmenova kaša »10« 7, »7« 8.50 ni »4c 10 Din. Milo marseljsko 16.75, detelj-*> seme italijansko 2°. klsova kislina 80 */c 0.75—42. klmelj holandski 25, poper slnga-urskf 27.50, paprka ostra 22—35, sladka 5—50, čaj 60—90, sol 3.15, soda 1.70, b<-rarbuna 7, škrob 9.50. sveče 17—17.50. vži-rance iz Ruš 92.50. (ako je treba nabirati in sušiti zdravilne rastline. Tudi najmodernejša medicinska znanost se vedno priznava gotovim rastlinam odlične zdravilne lastnosti. V najstarejših dobah pa človeški rod sploh ni poznal drugih zdramil kakor rastlinskih. O tem nam pričajo egiptovske izkopnine. Krall Salomon !e sestavil celo knjigo o zdravilnih rastlinah, ki ?o večinoma tudi danes Se v veljavi. V sv. y'snw čitamo: »Bog je storil rastline zdravilne«. Stari Grki in Rimljani nam pričajo o -udodemih uspehih zdravljenja z rastlinami a. pr. Plini) star« Varro, Hipokrat Itd. V srednjem veku so se posebno po samosta-aih bavili s pripravo !n uporabo rastlinskih zdravil. V vsakem samostanu je bil po en menih, ki se je popolnoma posvetil taki ve-iL Pri tem je seve zabredlo zdravljenje po-lekod v mazaStvo in vražarstvo. Celo živali imajo prirojeni nago«, da se . bolezni zatekajo k zdravilnim rastlinam. Vsakdo Je že imel priliko opazovati, kako nsi ali mačke poiščejo neke vrste travo ter to mulijo in žvečijo, ako imajo pokvarjen ielodec. O ranjenih divjih kozah in srnah trdijo lovci, da se valjajo po gorskem trpotcu! Med «judstvom pa čnm dalje bolj pojema poznavanje in praktična uporaba zdravilnih rastlin, das! pametni zdravniki sami često-krai nasvetujejo domača zdravila. V slučaju potrebe hodijo naši ljudje v lekarne fn droserijc ter kupujejo za drag denar rastline, ki jim doma takoreko* pred pragom gn!-fe.o. Naši lekarnarji In droserist? morajo večinoma zdravilnih rastlin (droge) nabavljati iz inozemstva za drago ceno m po vrhu Še visoko zacarinene, dasiravno skoraj vse te rastline rasejo pri nas doma, a ostanejo neporabljene Vzemimo za primer raz-nc zdravMne čaje, kakor so: lipovo cvetje kadulja ali žajbeli, slez aH ajbež, rman, me-iatinijan ali materina dušica, sivka ali laven-deij, zlati grmiček ali tavžentaroža, dišeča perla (Waldmeister), petoprsnik, ranjek a!i uročnik (detelja), brdnja ali kokoricn'k (ar-nika). pelin, krvomočnice, razne zlatice, trpotec (sok), lapuh itd. Nadalje listje maün, robidnic, jagod; korenine habata, svišča a1* svedrca (encijan), čemerike. kopriv, troben-tic. jesenskega podlcska J. dr. Vse tu navedene rastline ljudstvo večinoma še pozna, nri nekaterih tudi ve zoper kakšne bolezni so porabne, toda pravilno nabirati, sušiti in shranjevati Jih naši Uudjc večinoma ne zna-Ea Tudi se redko kdo resno s tem bavf, da b; jih v množinah nabiral, sušil in prodajal, dasi bi lahko mnogo revnih, posebno starejših ljudi in invalidov imelo pri tem lepe zaslužke. Seve, ako kdo prinese v lekarno ali drogerijo le šopek aH par prgišč posušenih rastlin, a še te morda niso pravilno nabrane m posušene, Jih naravno ne more vnovČitL Prinesti je treba vsake vrste vsaj nekaj kilogramov. Za nabiranje in sušenje rastlin veljajo sledeča pravila: Nabirati Je treba rastline le v suhem vremenu. Cvetje, listje In cele rastline je sušiti v senci na zračnem prostoru (podstrešjih, skednj'h Itd.), nikoli pa ne na solncu. Cvetje, listje in cele rastline morajo tudi posušene ohraniti prvotno barvo. Cvetje se naj nabira, ko Je v polnem razvoju ,ne pa šele ob koncu cvetenja, za snšenje se na redko raztrese po tleh, ki Jih moramo poprej pregmitl s papirjem. Med sušenjem se cvetje ne sme premelavati z rokami. Posušeno cvetje se rahlo spravi v ✓reče, se bolje v papirne ikatiie, * «C m sme tlačiti, ker se scer zdrobi in odpade* jo prašnikl. Listje Je največ vredno tako?, ko se popolnoma razvife In Je Še sočno, t, L od meseca aprila do Junija. Suši in spravlja se rta isti način kakor cvetje To in ono. : Nazaj k ženski lepoti. Letošnja pomlad je prinesla a* modi mnogo novotarfi. pri katerih pa si moramo biti Cele rastlTne so najbolje brane še p». 1 "'J^T; "V S° T SkM« Ž*" v mod" den popolnoma razvijejo cvetje. Pri visok'ft £H g £?^JKf*2 rastlinah spodnji, debeli in trdi deli niso *"g" <*«u; ^Ta' M d. porabni, temveč le mehkejši gornji delt Suše in spravljajo se kakor cvetje in listje. Korenine so najboljše šele jesen;, ko je cvetje že Izginilo, le nekatere Je treba kopati spomladi pred cvetjem. Seve je jeseni navadno težje najti korenine, ko ni več cvetja in se je tudi listje že deloma posušilo ali se vsaj skrčilo, zato si Je treba te kraje že spomlad? zapommti, ko rastline cvetejo. Izkopane korenine se morajo najprej dobro oprati in osušiti, nato šele se razrežejo na prst dolge kose. Debelejše korenine se morajo razklatl. Nato se suše le na solncu, za silo tudi v pečeh ali sušnlnicah, toda vročina ne sme biti premočna. Korenine tro-hentic so posebno v novejšem času čislane in iskane, a naše lekarne jih morajo dobivati večinoma iz inozemstva, dasi je pri nas teh rastlin v izobilju. Korenine trobentic je treba kopati le Jeseni. Vsak nabralec rastlin stori najoblje, da se pred nabiranjem v najbl;?ji lekarni ali dro-geriji Informira o vseh podrobnost, da n? bo njegov trud zaman. Obeta se nam praktična knjiga o zdravilnih In industrijskih rastlinah s slikami, pri prvi priliki priobčimo pregled, za katere bolezni so posamne rastline uspešno uporabljajo. Vajenska razstava v Ljubljani •d 26. IV. do 4. V. 1925 nem svetu, ali pa glasniki prevrata v dose- a se skriva I za temi novotariiami prava »reforma*. Naj ; bo že kakorkoM, toda dame nočeto več BO* « stri širokih klobukov, na katerih V.Zl cela gre-] da zelenjave. Nedvomno se ženska zuna-| njost polagoma približuje novemu idealu, ki j se bistveno razlikuje od sedenje nevtralne zunanjosti Ne smete misliti, da so ženske spreobrnile karikaturiste ali hudomušneže. Proti njihovim hudobnim jezikom je že davno naperjena moda, kar dokazuje zmagoslavni pohod ostriženih ženskih glavic a!i pisker-loncev, ki jih je Čedalje več. Znameniti portretfst Albert Besnard ni bil prvi, ki mu n! ugajala postava današnjih žensk. Razlika med nj'm in niegovirrri somišljeniki na polju ženske mode je samo ta, da so bile njegove svarilne besede naslovljene ženskemu svetu, neprimerno bolj prepričevalne m kompetentne, nego mnenja dni-i gih reformatorjev ženske zunanjosti. On ni moralist ali hudomušnež, temveč umetnik in poznavalec ženske lepote. Ta dobrodušni mož in francoski akademk poziva torej Pa-rižanke, naj se v interesu svoje lepote in sevtovnega slovesa nikar več ne oblačijo tako, da so podobne dolgemu svinčniku. In tega opomina pariške dame ne podcenjujejo ; Se včeraj so bile ponosne na to, da so lahko I nosile svoja kratka krila brez pasu, sprednji del zadai in zadnji spredaj, ne da bi kdo opazil da so oblečene narobe. Danes pa si že izmislijo jabote in reverse ter najdejo v njihovih gubah še prostorček za šopek vijolic al* spominčic. Ne boje se niti staromodnih oblek, ki jih delajo širše čez rame in pas. To modo je rehabilitiral Albert Besnard. Nikjer pa ne vidimo tako ncpobltnega do-, kaza. da se toileta 1925 vrača k prerojenemu idealu dolgo zatiranega večnega ženstva, kakor v skrbno izdelanih dolgih rokavih s preganjenim robom na zapestju, ki sega včasih celo čez dlan. Pomladanska moda nedvomno vpliva na žensko postavo in vso g- Unlfikacija železniških tarifov. V pro. metnem ministrstvu je Izdelan nov tarif I. in II. del tarifa, Id je samo unifikaelja obstoječih tarlfov brez posebnih sprememb gle. . de klasifikacije. V juliju ali avgustu bo skli. j f^njost Prinaša s seboj veselje do svet- can tarifni odbor, ki vzame ta tarif za po- | Uh tarv» kl flh *e svet še **** sma- tral za neokusne. Vendar pa je treba ravnati pri izberi zelo previdno. Težko je namreč izbrati izmed svetlih pestrih barv tako, ki bi harmonirala z barvo lica m las. dlago nove klasifikacije in novega tarifa. —g Primorska železnica na vidiku. Fi. nančnl mlnteter dr. Stojadinovtč, kl se je mudil o Veliki noči na Sušaku, je ftsjavfl, da ee vlada resno pripravlja na graditev primorske železnice, ki bi bila velikega kulturnega In gospodarskega pomena sa Hrvatsko Pri morje. Zadevni načrt predvideva zgraditev železniške proge od sedanje bakarške postaje do pristanišča. Od tu b! bila podaljšana proga preko Bakarca, Kra. ljevlce in Novega do Splita. Pozneje bi se z reza7 a ta proga z železnico preko Plftvic j z biiac'Ko progo. j —g Nove proge v Južni Srbiji. Promet- j no ministrstvo namerava spremeniti ozko- j tirno železnico Skoplje—Tetovo—Ohrid v normalno. Obenem hoče traslrati novo progo Ohrid—Struga—Bitolj. S tem bi dobila Južna Srbija zvezo z Elbasanom In drugimi albanskim! centri. —g Izvoz ur Iz Švice, l#. 1924 Je Izvozi, la švlca 14 m i H j on ov ur v vrednosti 203 milijone frankov. Nikljastih žepnih ur je izvozila 5.000.000, n?klja«tih zapestnlh 2 milijona 400 tieoč, STbrnlh žepnih 1,171.000, srebrnih zapestnih 1.108.000, zlatih žepnih 303.000, zlatih zapestnlh 1,078.000, krono, metrov 69.000. raznih ur 244.000. —g Angleški uvoz in izvoz. Po najno. vejših statističnih podatkih je uvozila An. gleska v marcu za 112,861.032 Sterllngov blaga, t. j. za 9,162.220 več, nego v marcu 1924. Izvoz je snašal v marcu 70. 303.070 Stertingov ton sa 9.200.512 Šterllngov veC nego v marcu 1924. g Dividende madžarskih sladkornih te. varen. Madžarske sladkorne tovarne se la- j stavljeno tisoče različnih vrst takozvanih hko pohvalijo z uspeSnlm poslovnim letom. Madžarska sladkorna Industrija Je v primeri z drugimi granami narodnega gocpoaar- Ni premočen, pa če se odtrga oblak, ako je oblečen v »loviti angleški dežni plašč, ki jih ima jako poceni v zalogi tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Zanimiva vrtnarska razstava. Glavno mesto Saške - Draždane pr'redl prihodnje leto eno največjm vrtnarskih razstav, kar jih je videla Evropa zadnja desetletja. Priprave za to jubilejno razstavo so že v poinem teku. Prostor, kjer bodo razstavljene rože, obsega 30 ha. Razstava, k?f se je udeleži vsa Nemčija, pa tudi mnoge druge evropske države, bo obsegala vse panoge modernega vrtnarstva, tako naučnobo-taničnega, kakor tudi tehnično obrtnega značaja. Posebnost te razstave bo oddelek za rože, kjer bo razstavljeno okrog 300.000 najrazličnejših rož, ki jih p^sade Že letošnjo pomlad. Tu bodo na ogled vse vrste naravnih in umetno gojenih rož od perzijske vrtnice do njenega na'blagorodneJSega potomstva — damasklsklh, kavkaških, bengalskih In drujrlh vrtnic, dalje vsi izbrani evropski vrtnarski izdleki, burbonske vrtnice v 300 varijacijah, čajne vrtnice s lOOČlanskim rodovnikom Itd. Samo teh plemenitih vrtnic j bo na razstavi nad 100.000. Polet teh bo raz divjih in planinskih rož. Razumljivo je torej, da se vrtnarji že zdaj zelo zan:majo za to bogato razstavo. V okviru razstave bo tud! stva v ugodnem položaja, Njena kapaciteta j veC vrtnarskih kongresov, predavani in dru-znafia 20.000 vagonov; ▼ letošnji kampanj« ^fh zanimivih prireditev. Slednjič naj še je izdelala 15.000 ragoaov sladkorja, ki je j omenimo, da imenujejo Draždane mesto šel večinoma v inozemstvo. Zato plačajo j cvetlic, sladkorna podjetja visoke dfvidende. "Letos l so plačala 150.000 mK od delnice, ksr odgo- j varja obdavčenja » 7.5 odstot. tečajne vred- i nosti. —g Ooične uzanec za blago in vredne* | te. V založbi ljubljanske borze sta izš!a dva j • . nVilÄno nvanito v t« Mai a—ai t v —»- ^ A 7 Trikratni »mor dezerterja v Petrovaradinu. Ze včeraj smo na kratko med brzojavnimi vestmi poročali o krvavem činu ar-navtskesa vojaka v Petrovaradinu. Ö do- zvezka »Obfčne nzance za blago in vrednote,« fcj predpisujeta, kako je postopati pri raznih borsnth kupčijah. V sedanjem času i godku zaznavamo te podrobnosti: so blagovne borze pri vseh kulturnih naro- [ Prvi pravoslavni praznik le v Petro- dlh velikega gospod«rskpga pomena, ker fle j varadUia tragično končal. Nekako okoli pol po njih določajo cene raznovrstnega blaga. ■ -2. sta častnika poročnika Milan Panič in bi bilo prrporoöati vsem naš!m večjim rr- j HnŠan Kokotovfč paslrala s svojima so- govcem, da si nabavijo omenlen! knjizlct. ! Progama prostor med takozvano pristavo m Prvi svezek stane 12, drugi pa 10 Din in se naroča nri tajništvu Ljubljanske borz«. —g Živinski sejem na Dunaja dne 20. aprila. Na sejem je bik) prignanih 2929 glav pitane živine. Cene so bile sledeče: voli Ta petrovaradinsko trdnjavo, kjer leži smod-nisnica». Obe ženi sta šli spredaj, častnika pa mirno sc pogovarjajoč za njima. Hoteli so na sokolsko slavje, ki se je vršilo v trdnjavi in se je pričelo okoli 20. Ko so vsi Štirje prišli mimo smodnišnice, so nenado- r,.60- 1.75 šilinga za kg žive teže. voli sred- i ma zaporedoma zadoneH trije streli. Žen! nji !^^2*1?,«oV0Ii^n,a^L-1""hlkl Jr~ \ sta prestrašeni hipoma obstati. Čaka« sta, da prideta soproga bi jima razložita, Čemu 1.55. krave OSO—1.40, rrrrsava živina 0.60 — 0. 00. — Dobave. Dtrekcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. maja t, L po. nudbe glede dobave obročev za kolesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne Hertae?-Je: Dne 18. maja t. 1. pri direkciji državnih železnks v Sarajevu glede dobave pozamen-terljskega materijala. — Dne 19. maja t. 1. pri postnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 12.000 kg bencina; prt direkciji državnih železnic v Sarajeva glele dobave 90 ton plinskega koksa. — Dne 20. maja t. 1. pri direkciji državnih Zelexaic v Sarajevu glede dobave 100 ton kovaškega olja Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki . so v pisarn! Trgovske in obrtniške zbornice i v Llubljan« interesentom na vpogled. | to streljanje. Ker pa obeh častnikov le ni bilo blizu, sta jima šli obe ženi nasproti. Ko sta napravili pribHžno 20 korakov, se jima Je nudil grozen prizor. Oba častnika sta ležala v krvi na tleh, nedaleč od nju pa se je boril s smrtjo bivSi ruski polkovnik Uspenski. Na krik nesrečnih žena so takoj prihitele vojaške straže iz trdnjave. Poročnik PaniČ je bil mrtev. Obe drugi žrtvi, Kokotovič in Uspenski sta Se kazala znake življenja, nakar so Jn prenesH v bolnico, a sta med potjo izdihnila. KAKO SE JE DOGODIL. ZLOČIN? Takoj je bila uvedena obsežna preiskava, tekom katere se ie ugotovilo, da ie zločin izvršil vojak Hasan Müftar, ki je bil na straži pred smodnišnico in ga kasneje niso v^L ***ti tam H»4A0 NtüJ'ac le >tV4rt.. Im Južne Srbije, tik ob albanski mejL Ugotovljeno ?e, da se je Müftar plazil za obema častnikoma in ju nato zavratno ustrelil. Prvi jc bfl zadet Kokotovič. Krogla ga >e zadela od strani. Verjetno je, da je častnik vojaka v zadnjem h:pu opazil, zakaj v njegovi roki so naša" sasnoieres, ki ga pa ni imel časa vporabiti. Trenotek za ttm je počii drugi strel, ki je zadel poročnika Pa-niča v srce. Brez vsakega glasu se je ta zrušil na tla. V tem hipu se je s pristave na Kolesu pripeljal bivši ruski polkovnik Uspenski. Skočil je s kolesa ter navalil na rapadalca. Tretji strel, ki je sledil prvim v »ema, je tudi njemu pretrgal nit življenja. Zločin se je odigral v nekaj trenotkih in ker so vse žrtve padle na tla, ne da bi dale giasu od sebe, je imel morilec čas, da je lobegnil. Kot vzrok krvavega dejanja se navaja napad hipne blaznosti, še bolj verjetno pa je, da je vojak to storil iz krvne osvete, ki je še vedno razširjena med Ar-navti. Hasan Müftar je namreč pred tremi leti pobegnil od VII. pešadijskega polka v Novem Sadu na Madžarsko. Ker pa ni obvladal madžarščine, ni naSel nikakega mesta in zato se Je prostovoljno javil na jugo-slovenskem poslaništvu v Budimpešti ter prosil, da se ga ponovno sprejme v armado. Znova je bi! dodeljen k svojemu po'ku v Novem Sadu. Bil je disciplinarno obsojen na zapor v vojašnici in stavljen pod obtožbo. Ker se je javil sam, je bila kazen v smislu zakona spremenjena in je bil premeščen v trdnjavo Petrovaradln. Obstoja sum, da je od strahu pred večjo kaznijo, kajti razprava proti njemu se je* še nadaljevala, sklenil, da se maščuje nad častniki. Tekom noči se je Hasan Müftar še večkrat pokazal v bližini trdnjave ter je streljal na vojaške straže. K sreči ni nikogar zadel. Sedaj se skriva po bližnjih gozdovih in je upati; da ga kmalu izslede. It ne verjamete, da eden par nogavie z žigom In snamko (rdečo, modro aH zlato) „klju&" traja kakor štirje pari drugih; Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo ae v prodajalnah. m.t IV Flirt. Razširjena je misel, da fIrrt nima sposobnosti vplivati ugodno na zakonske zveze. Kdor se preveč suče v družbi, ljubimka na levo in desno ter se giblje neprestano, ne more postati dober mož; nasprotno pa velja za povoljnsga zakonskega kandidata, ki se sicer ogleda naokoli, pa se kmalu vstali in drži ene ■Jzvoljenke. Tako sodi svet. Kar velja pa za moškega, velja tud! za žensko. Ne bo dobra žena ona, ki občuje % nebrojem n^o^loifh, ker pri tem tzgirbi svoje srce m svojo ljubezen. Svet se včasih moii v svo.3 sodbi in proti onim. ki obsojajo fHrt, se ie dvignil angleški psiholog dr. J. A. Hadfield, kl je izjavil to-le: Jaz sem trdno prepričan o tem. da je flirt pred zakonom najboljša šola, ker mladenič in mladenka se vzgajata k temu, da si izbereta pravega živijenskega druga. Samo oni, ki s pogostim in umetnim fllrtom preizkusi svoje lastne ljubezenske sile tn se pouči o bistvu drugega spola, samo kdor po mnogih poskusih spozna, kake lastnosti mora imeti drugi del, da bo ž njim v zakonu srečen, samo tak v šoH flirta ojekleneli in k razsodnosti došli človek bo postal idealen mož, oziroma idealna žena. Ove dami in enega gospoda iz Jugoslavije iščejo za film. Zagrebške »Novosti« prinašajo pod tem naslovom v svoji nedeljski številki sledeč članek: Naša država spada v vrsto onih, ki do-sedaj še ni dala enega imena filmski umetnosti. Nekaj se govori samo o Svetislavu Popoviču, toda zdi se, da je ta popolnoma izgubil kontakt z nami. Ko čitamo Imena onih tisočih znamenitih ali mani znanih filmskih igralcev, moramo nehote vprašati, kako to, da med niinri ni ne en;-«a podanika naše države, bodisi srbskega, hrvatskega aH slovenskega plemena. DrŽava naša je velika, napredna. Umetniki raznih strok se že ponesli glas o naši državi v svet- — bodsi kiparji, glasbeniki, pevci in igral.', toda polje filmske umetnosti je še vedno prazno, daleč, tuje in nepristopno za Ju-roslovenf To ni razlagat! Iz dejstva, da rrri m moremo dati tudi takih umetnikov. Kar smo lahko storili v drugih panogah umetnosti, bi lahko tudi v filmski. Stvar le v tem, da nv 5i ljudje n?maJo prilike, da tredo naprej* nimajo stikov z velikim svetom Michael Kerte*.z, brezdvomno eden i* med največjih in najznamenitejših režiser« jev Evrope, inscenator filma ^Kraljica sužnjev«. Kateremu smo se pred meseci divil tudi v LJubljani in kateri je kupljen tu nad sest let živčno bolan, o čemur pa so vedeli samo njegovi domači. Pred leti Je tzg* niti rz sela. V tem Caan je bil kraj brez ven-kega dugnega pastirja. Nato ee Je nekcg* lepega dne vrnil. Pripovedoval je Beljakom da Je bil v samostanu na sveti gori Atho«, kjer se Je pri eretih bratih poglobJl v besede novega svetega pisma. Samo njegov? žena Je vedela, da Je bil Gturgica r bolnic« za živčne bolezni v Kološraru. kjer se Je lečtl. Vedela Je p* tudi. da je bilo to leče-nje brezuspešno. Stanje živčno bolnega. «• je «rtabÄat* od dne do dne. Pred kratkim je rodila nje gova žena dete in od tega dne je trpel n« fiksni Meji, da ga žena vara i ragkim n« teljem Nikolo Petrujem. Sam je razsirjaT po vasi veFti o razmerj-u njegove zene ■ uč!teJljem. V nedeljo Je s prižnice v mxan vih namigavanjih pridigal o dozdevnem zs konolomstvu njegove lastne žene, ki Je, k«, kor je rekel, pravi primer prešestnlce. Ta ko je nahnjskal celo eelo protd »zakono. lomcema«. S tem je vzbudi lpri seljakih suni tn prina-šalf bo mu na ufeesa različne vesti .Ze nad pol leta je bil hiSni mir pri eve ceniku uničen. Dnevno eo se odigravali bur. ni prizori, prepiri so bili ra dnevnem redu. Mož je vedno grozil Ženi, da jo umori. Svoj načrt, ki si ga je brezdvomno temeljito pripravil, Je nekega jutra re3 izvedel. Zjutra.' Je vstal okold 4. ure ter odšel z britvijo v roki v spalnico svoje žene. Z divjo besnost-jo se je vrgel na svojo žrtev. Zena je pre. strašeno kričala na pomoč in priletela ye služkinja. Toda bilo je prepozno. Giurgicn Si je prerezal vrat, nato pa je navalil tud' na služkinjo, katero Je sunil v tilnik tako močno, da Je obležala mrtva. Žena Glurgice ni bila takoj mrtva. Ime la je še toHko moči, da se jo zavlekla^v otroško sobico ha je med časom, ko je mof boril t* služkinjo, otroka odnesla tz hiše k sosedom. Na dvorišču se Je zgrudila. Metern so prihiteli na pomoč sosedje, ki so divjajočega besnega svečenika skušali ukrotiti. Nastala je obupna borba, tekom katere si je Giurgica prerezal vrat. Bodi Je aam sebe. * Volkovi blokirali mesto. V Kanadi n bilo malo mestece Välna blokirano od volkov. Sneg je bil zapadel in ž n.Hm je prišlo proti mestu polno volkov, ki so silili v mesto od vseh strani. Iz hiš so streljati na volkove, ki so strašno tulili. Ako je bil kateri zadet, so planih* drud ^ani in ga raztrgali. Strelivo je pošTo, volkovi pa so še vedno silili v mesto. Slednjfč se je ojunačilo par mladih ljudi, kl so sedli na konje m tekli v sosedne vasi po pomoč. Volkove so s težavo odbijali od sebe. Potem se je približala velika pomoč, lovci s puškami, pred katerimi so volkovi pobegnili._ Gla\m%l urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPU9 editni zavod za trgovino in ind LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) OVestovan** vlnrr. nnktn in nrnrJra vsakovrstnih prednostnih na-uriev. deviz !n valut, bor/na n r^Č:!i, "red-i'nv in ^rediti vsaKe vrste, eskom-n in inkgsn me^c fer nakazila v tu- in inozemstvo. -;>:e-uVo >sits itd. itd. ——-j Crzoiavife: Kredi*. I!ub!lan3 - Tc'e'o 43. 457. 54*». «r5 In 8H6 *, Vrtne stole prodaja najceneje R o 2= mane & Komp., Liurv-Mirje 4. 78/L Krojaškega vajenca (Ljubljančana) sprejme takoj — »Elite«, Prešcr* nova ulica 9. 1202 Več otroških vozičkov frt d.okolcs prejšnjih rjindelo^1 — moda poconi «Tribuna» F. B. L., to# varrra dvokolea in otro* SK.ih vo/ičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 1112 Motorna kolesa, uova, amcrikr»r.sVi sistem «Fwans». lansko leto stas li Din 13.500 — isti sedaj Din 6.200; še nekaj kos inadov na Tazpolngo. — «Tribuna» F. B L., to* varna dvokoles in otro* ških vozičkov, L j uhlji la, Karlovska cesta 4. 1102 Vrtnice, tifz&e in visokosstebelne, v različnih barvah (z imeni), raznovrstno lepo* tično grmičevje, leguster za plotove, smrekice 1 m visoke ter različne sadike (perene) trajnice in letnih cvetlic — pirporočo Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. 1193 Užarske pomocrn&e (vrvarske") vješte preob* lačilce (Coerziehcr) t*-as 21 Tvornica konoplje Srpski Miletič (Bačka). Nastup odmah. Neože* njeni imadu stan *j tvor* niči. Pravac p vi ta: Ljubs liana * Zagreb*Vinkovcis Dalj*Sonta*Srpski Mile« tič. 1157 Veliko sklsJišče (suho) za državnim kolo* dvorom — se takoj od* da — Oglasiti sc je Ko* nopiuta, Go-sposvetska c. št. 2. 1216 R^zno pohištvo prodam. Na ogled vsak dan od 7—10 in 14 —19. — Slomškova ulica št. *», IT. nadstropje, levo. 1210 Pisalni stroj, dobro ohranjen, kupim, — Tg. Rcpše, Ljubljana, Poljanski r.asip 22. 1211 Pczor! Stare obleke kupujem. — Dopisnica zadostuje; pri; dem na dem — Drame, riallusovo nabrežje 20. Ljubljana. 1215 Spreten, mlad privatni uradnik z lepo, h*tro oisavo, ki se cbveže, da bo knjigovod* stvo ter vsa pisarniška dela vodil samostojno — doM stalno mesto. — Po* nudbe z navedbo plače ped »Uradnik'1213» na upravo »Slov. Narcd^«. —I Kasiwr brzojavkam GBO/7„ 6re" V Telefon Int. 454 tuiKH-pisKiPHii ■ mmm edreac Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 Podružnice: MABtBOB. 3ESENICB. RAKEK ObavMa vse v to stroko soadafoče posle najhitreje in pod kulantniml pogoji. Zastopnik! družba spalnih vez S. 0. E. za elespresna peflljfc». Vsem 59 T ki hoce;o piti c*okro kavo, priporočamo na§o izvrstno pravo domačo b^ünsko c'korljo. t_j DružahnIK se sprejme v večjo, dobro vpeljano trgovino v sredini mesta Ljubljane s sodelo-varrem ali tudi brez. Potreben kapital Din 200.000. — Ponudbe na upravo Slov. Marodapod »Družabnik" 1144. Robert ImielocDsKi arhitekt In mestni siavbealb Rimska cesta 2 izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi preso'evanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in najugodnejšimi no^oji. Zidna onefca od lastne opekarne na Viču, priznana kot nait-oljša kakovost, in od skladišča. Opekarska cesta 18 no najnižji dnevni ceni Najnovejši modeli ravnokar tlošli v tnoflttem salonu A NA. ulica št. 3 Cene nizke. — Preobiikan/e in predelan je se izvršuje točno. Stach ta -Maske 63 L Ugodna prilika z a nakup pUf knjigarne in trgovine s papirjem v Ljubljani na najlepšem kraju v sredini mesta. Proda se celotna zaloga z vsem inventarjem. Več se poizve v upravi Slov. Naroda. 11S0 kupuje stalno v vsaki množini in sicer s pohance, kure za peč?, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah E. VAJDAy CASCOVEC9 MEDJ!3SURJ?E, telet- 59, 3,4. 161 T Najboljša olesa po seSo ugodnih cenah dobile le pri Vok, Ljubliana, Sodna ul. 7 ROVAL MAIL LINE Kr. angleška poftna parobrodna linlia — Oeneralno zastopstvo za kra« Ijevino S. H. S Zagreb, Trg. L Stev. 17. Redoviti potniški orometf Hambura-Cherbocpt;-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-LIverpool-SouthamptOR V Južno Ameriko. — — Rto 6e Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odorava potr.fkov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda % dvema in štirimi posteljami. Podzaatopatva i Beograd, Karagjorgjeva ulfca 9!. — Ljubliana, Kolodvorska ulica 36. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra u. 4 — Bltolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Roymailpac". Za Botno, Heroegovinoa Dalmacijo in CrnogoroE Srpska Prometna banka v Sarajevu :n Grafu. Brzojavni naslov: „Prometnu banka". Dopisovanje v vseh jezikih. "M o ■ o B 0 m 0 ■ G O C ■ o B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 I Hubertu s-milo'* nadkrisjuje v kakovosti vse dosedanje proiz vode In ea dobavila po* konkvr*?w£n'm1 cenami po«! znamko: 3 g CefisV.a milarna d. z o- z. v Celju 0 priporoča uradni, konceptn?, pisemski, zavojni in barvani papir - Kasete s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema in tremi kolonami, amer. Journal, vezane v pol platno in celo platno - Odjemalne knjižice in indekse po različnih cenah - Zaloga ¥ ~k!h zvezkov in risank - Zavitke za urede vseh velikosti • Vel; izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gumi, črnila itd, • Risalna šestila - Barve za šole in umetnike - Razglednice pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za slike in dopisnice - Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila, čopiče, peresnice, torbice, jermei.a -Velika izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah in tintrnkov Ljubljana, Prešernova ul. 7 poTcg Z^eba zdravijo orotlti, revsnai':'.om, i«hiag, tenskt boexni i d. Stalna « o'na glasba, e zabave. J.^ven glavi.e sezone znatni popusti na cenah. — Pojasnila da e breznlačno kopalisčna uprava Krap^nshe Topeče. 105. u- ^ LAS ZAJAMCUJE „LEDA" zakon!to zaščiteno sredstvo proti plešavosti, Izpadiin'i! las in prhl'afta Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah. brivnicah ali po povzetju za 100 ditiatiev iin 10 öimr ev po'tnina) lazpošilja Kozmet. laboratorij „LtLTÄ", 2rnreb. K količeva 1. 29 L ^ M i a razne posode in vseh v ieleznfnsko strogo spa« da{oč!h predmetov po UV znatno znižanih cenah nudi tvrdka StankO FiOr|an6i6, - Mesnina Sv. Petra cesta 35. »oa Ssnstorlum Dr. K. Szggo za odraslo 1 d]ecn. — Abbazla (Italija). Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredn' zavod za bolesne na srcu, na ovapnertju žila. — Promjenc ».Stoff-wechsel) za ženske i živcane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T Iii iin LJUBLJANA ima vedno v zalogi najnovejše damske in d?kl slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zal' Poprav'la se sprejemajo I p/šati!i!a%ni papii kg Din 5.— ~3sj( prodaja uprava .Slovenskega Naroda J Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko nosojilnit. v Ljubljani, Mestni irg štev. 6 ker ima že nad 11,0£?0.9QQ D?n jamstvene cilavnr^e. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje naiugodne£ea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cc-ije terjatev. Po^oiila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. J Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9. illlflH I »3© v • Posojilnice v Cerknici ki se bo vršii v nedel!o. dae 3. maja 1925 ob dveh popoldne v prostorih pasojilnloo v Cdrtiulc). Dnevnired: iau 1. Poročilo načelslva. 2. Poročilo računskega pregledovaka za leto 1924. 3. Potrjen je računa za leto 1924 in razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega pregledo-valca in namestnika. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*-