Q^om f-yuduce,.. NO. 34 Ameriška Domovina * ' *■ i? c ^ogajj 62 o/'^ Ch, l2'23 ( i/if ii/i’ w m&A rti—HQ/wiE ve^ y:y^s .MCRICAN IN SPIRIT °rk. tyyPl*ce i6N IN LANfeUAG^ ONLY IO003 SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NGWSPAPCR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely. Pueblo. RockSprmg* C LEVEL A IN' D ,~0 HIO, THURSDAY MORNING, MARCH 3, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Nemški jedrski iiiik v zve?! s teroristom No ji grobovi (arier bo omejil vojaške pokojnine Michael Brichta Zadet od srčne kapi je bil v Richmond Heights General bol-1 r_ ... _____v.___;_______cc Te so sorazmerno vehke m predstavljajo težko breme za narodno obrambo. Eden vodilnih nemških je- jnišnici preglasen za mrtvega 55 drskih fizikov je bil za- let stari Mmhael Brichta s 1361 radi stikov' S teroristom E- 22,i St > Euclld’ 0'hlo< stražnik ASHmGTON "d C^^^Pred-r.n(1 tmvipkiiim fi*?drorom R-T.A., rojen v Pennsylva- WASrlliNG UJN, D.C. - Pied-nhLP« nadzorom p... mož roj ^jsednik Jimmy Carter je tekom BONN ŽRIV. - Znan in Michaela, tast Pameie (Chi-.svojega obiska v Pentagonu de- gleden nemški lizik dr. Klaus|caS°)- '^rat Anne Jancie, Albine Ja^ da ^o imenoval posebno koli. Traube je imel lani in pred- Svidergol .Kalif.), Mary Fein- "i,'a')o. to *• P"uSkala mozno-ianskim vsai skozi dobo 6 me- (N.Y.). Josepha (Toledo,'*« omejitve osebnih Stroškov v secev ponovne stike z znanim ° ). Polt' Franka, pok. Johna, oboroženih silah. Ti so porasti. t v, \ , j nok Thomasa Pokoinik ie bil v zadnjih letih v takem obsegu, teroristom, trd; nemška vlada, POK- inomc‘-’a- ^ o11, . ° ’ , . . , lelan Calhnlic War Vets nri Sv da gre seda; za me 55> celot- ki e odredila njegovo posebno Cldn vvar veis pn ov.| =. J J opazovanje. Notranji minister|™n^a^a za na- Werner Maihofer je priznal, da Sv. Vidu ter Knights oi' Our rodno obrambo. Stroški za vo je pooblasti! tajne agente, da »r Lourde., Pogreb bo v j^aške pokojnine ^o predvido vlomili v fizikov dom in name- ■soboto ob 9.30 iz Zakrajškovega ma dosegli v novem proračunu vrwurrrr v rrzarr.rrv ven . .. —. Ipogrebnega zavoda, v cerkev sv. letno vsoto 9 bilijonov dolarjev. stili tam prisluškovalno napra-1 ° , „ t •• I tr « ^ . ■ , . IVida ob 10. nato na Kalvanio. V razgovoru z osobjem je vo 1. lanuana lani. I.. . , . . . I , , , januarja Zdi se, da po tej poti niso prišli do nobenih obteži!nih dejstev proti dr. K. Traubeju. zaposlenem pri Interatom Co. reaktorju, ki producira večje ko Zadnje vesti mm CARTER POZDRAVIL VLADIMIRJA ROKOVSKEGA NAJRGBI, Uganda. — Varnostne sile predsednika Idija Amina more načrtno po vsej državi pripadnike plemen Langu in Acholi, trdijo vesli Predsednik ZDA Jimmy Carter je pozdravil Vladimir-iz Kampale. WASHINGTON, D.C. — Kong. Henry B. Gonzales je včeraj odstopit kot načelnik Domo-vega odbora za preiskavo umora predsednika J. F. ja Bakovskega, enega od vodnikov boja za človekove pravice v Sovjetski zvezi, dokler ga ni ta zamenjala za zaprtega čilskega komunističnega vodnika Luisa Corvalana in ga lani v decembru poslala v Švico. 1----------------------- Na mrtvaški oder bo položen predsednik dejal, da za enkrat nocoj ob sedmih. ne misli na obnovo vojaške oo- Sophie Udovič jveznosti, pa dodal, da ne bo o- Včeraj dopoldne j.e umrla v mahoval, če bi se pokazala taka Cuyahoga-Lake County Nurs- potreba. Obljubil je, da bo v ta-,.v. , , , • , .‘ng Home v 74. letu starosti kem slučaju priporočil pošten joim. p uioo.^. ^ nri 11 .< a za ,.e Udovič, roj. Pate, vdova jn pravičen način klicanja ob- po 1. 1969 umrlem možu Tonyju, veznikov v vojaško službo. Štu-, , ,v ........ . bi je skozi leta zadnje bolezni dentov iz te ne misli izvz.eti. m vem n.; o trori.. .< ni c.jav juvela pri sinu Richardu Patetu Vojaško osobje ima sedaj mož-nosti v preteklem februarju I na 4762 Marigold Drive) Men- nost iti v pokoj po odsluženih je bi! odpuščen, ko je obvesce-j torj 0hj0) mati Richarda in Mrs 2Q letih g svoie temeljne . .. , Benjamin (Gloria) Schutts, 6-plače) po 30 ietih pa s 75%. Ti jetje da se je družil s sumlji- krat stara ma(i) sestra Anne upokojeni vojaki imajo sedaj /1'^; . jSullivan. Pogreb bo jutri, v pe- praviCO stopiti v drugo zvezno Vlada trdi, da se je dr ' rau- Cek iz Gpdmovega pogrebnega službo dc)bivati poleg pokoj-be preko mamke Inge Horn.- zavoda na g 62 st. ob 10., v „ine že la;„ na novem schor, komunist,ene odvelm- cerkev sv, Vida ob 10.30, nato ]ožaju Kongres kljub močni ce v Frank«,™ komand a pa na Kalvarijo. kritiki tega sistema doslej ni ^ '. ' ' I., I Joseph Zrimšek storil nič za njegovo popravo, temu dovolil, da je uporabljal Po daljši bolezni je umrl v . njegovo stanovanje in šel z njim jviarymount bolnišnici 76 let °-- , tudi skupaj na počitnice v av- Ltari Joseph Zrimšek, rojen v ^loravzlvena uposlenca gustu 1975. Klein je bil med te- farj Krka v Sloveniji, od koder nepričakovano umrla roristi, ki so napadli glavni stanlje prišel v ZDA pred 55 leti,I ATLANTA, Ga. — V narod-držav izvoznic olja na Dunaju j vdovec po ženi Antoniji, roj. nem Središču za nalezljive bo-21. decembra 1975, pri čemer cc|sirk, bče Antonie C.ark (Rock-lezni, ki se cesto ukvarja z ne-bile tri osebe mrtve. ford, 111.) in Mary Jane Stark, | znanimi boleznimi v vseh delih Znani časopis Der Spiegel je 5-krat stari in 1-krat prastari sveta, sta nepričakovano zbole-obdolžil vlado, da je postopala oče. Do upokojitve je bil zapo- la dva uslužbenca na neznani v slučaju dr. Traubeja nezako-Jslen kot strojnik pri American bolezni in umrla, nito, objavil je tudi Traubejevo Steel & Wire Co., bil član ADZ| Bila sta zaposlena v delu izjavo, da je bil oproščen. Via- št. 10, KSKJ št. 63, Kat. boršt- Središča, ki raziskuje influen-da oboje zanika in vsa reč pride narjev št. 1647 in Kluba sloven-j ce, ošpice, legionarsko bolezen prihodnji teden v razpravo pred |skih upokojencev za Newburgh, 'in drugo. Za enkrat ne vedo, bolezen sta dobila in kakih 20 minut, je stopil v sobo predsednik ŽIDA in dejal; “Haj! Jaz sem Jimmy Carter.. Dobrodošli, g. Bukovsky, v tej deželi!” Po besedah Alberta Eisele-ja, zastopnika W. F. Mondaleja, je bila glavna pozornost razgovora posvečena človekovim pravicam. Carter naj bi bil dejal; “Naša obveznost do načela človekovih pravic je stalna in jaz nimam namena biti v tem pogledu v mojih javnih izjavah in stališčih boječ. Jaz hočem biti produktiven in ne protiproduktiven in hočem zagotoviti, da se' naš narod in druge dežele poleg Sovjetske zveze, stalno zavedajo, da hočemo mi podpirati svo- parl-imentom. Solženicm se opravičil svo jim sosedom CAVENDISH, Vt. — Ruski pisatelj Aleksander Solženicin, ki ga je Sovjetska zveza pred par leti nasilno poslala, iz dežele, je svoj dom tu obdal z visoko ograjo. Pogreb bo iz Fortunovega po- kakšno grebnega zavoda na 5316 Fleet kako. [Avenue v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato pa Ina Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. -o----- WASHINGTON, D.C. — Vla-Kennedyja in črnskega vod- I. Bukovsku, 34 let stari nika dr. M. L. Kinga. Vse ™ski pesnik, je bil med glavni-kaže, da bo s tem preiskava vodniki boja za človekove končana, še predno je prav pravice v Sovjetski zvezi. Sov-stekla. | jetskim oblastem je šel tako na • živce, da so ga prijeli in zaprli. TOWER CITY, Pa. — Reševalci V zaporu so ga imeli do lanske-so včeraj dobili stik z enim ga decembra, ko so ga poslali v od 8 pogrešanih rudarjev, ki Švico v zameno za čilskega koso ujeti v premogovniku od munističnega vodnika Luisa torka, ko je vanj vdrla voda. Corvalana. Zamenjava lastnega Upajo, da so morda živi tudi sovjetskega državljana, polii-ostali pogrešani rudarji. Do- tičnega jetnika, za komunistič-slej so prinesli iz rudnika tru- nega vodnika, političnega jetni-pli dveh ubitih rudarjev. jka v Čilu, je tedaj vzbudila ve- WASHINGTON, D.C. - Pred- ‘l1™ >W“rn0St P° VS™. SVet.U' a v • Bukovskv je na svobodi na si- stavmski dom je včeraj s - J . eon n,« iv., j * r°ko govoril o položaju v Sov- 402:22 odobril nove predpise . . s . . ^ j«, — ------.... ^ . v, , . , • • , • jetski zvezi m pozival zlasti za svoje elane, ki bi naj dvig- T, bodo posameznikov m njihovo iiiii njihov n*«! v očeh jav- "DA' na! T dovek°'"h pravico do izražanja svojih na nosli. Ta je bi! že ilak nizek, «rav,c ^ezi ne popu- še nižji pa je, od kar je Kon- sca!°- gre* »prejel POviSanje plač povab|jen AF,^CI0 svojih elanov za $13,000 letno, v ^DA ko predsednik Carter in dnigi Vladimir L Bukovsky je po-vodniki dežele pozivajo k zrt- Btal tako A Solženicina vam in varčevanju. jn Andreja Amalrika vodilni NEW YORK, N.Y — Mark Via- nasprotnik sovjetskega režima sic, 29 let stari Hrvat iz v svobodi na Zahodu. Kot take-stamforda, Conn., je pred & S* ^ AFL-CIO povabila v zveznim sodiščem tu, kjer je ^ kot svojega gosta, slično, obtožen udeležbe v ugrabitvi kot je to storila pred dvemi let' potniškega letala 10. septem- z A. Solženicinom. Bukovsky bra lani in umora, priznal je govoril delavskim vodnikom, svojo krivdo, pa izjavil: Jaz pa bil povabljen tudi na Kapi-sem to storil za stvar svobode tol v Washingtonu, kjer se je hrvaškega naroda in vseh razgovarjal s kongresniki in se-j je Vaša vlada s tem i drugih narodov. inatorji. I spoštovanje gibanju, ki ga jaz I Vsa pozornost, ki so jo v ZDA MOSKVA, ZSSR. —- Tass je vče- i^jmzovaii Vladimirju Bukov-raj objavil poročilo, da je bil skemUj je Moskvo hudo zjezila, v torek sprejet v Beli hiši v sovjetska uradna novinarska Washingtonu od predsednika glužlc>a TASS ga je proglasila za zorov. V glavnem je torej Carter ponovil že svoja znana stališča o človekovih pravicah in njego-vh osebnih svoboščinah, ki jih zastopa njegova vlada. Bukovsky Carterju Bukovsky je predsedniku. Carterju preko tolmača državnega tajništva W. D. Krimerja, ki je bil navzoč pri razgovoru, dejal: “Jaz sem izredno hvaležen in razumem visoko čast, ki mi je bila izkazana s sprejemom v Beli hiši. In razumem dalje, da Vaša vlada s tem izkazala kovanje gibs predstavljam, in idejam, za katere se mi zavzemamo.'1’ Tekom kratkega sestanka je največ govoril Bukovsky, ki je v glavnem ponovii svoja odloč- Social Security prispevek bo povišan WASHINGTON. D.C. — Finančni odbor Senata je sklenil povišanje prispevka za Social Security s prihodnjim letom na 12.3% od sedanjih 11.7%. Polovico prispevka plača de- Dohodki Geralda Forda dosegli predsedniške WASHINGTON, D.C. — Po Sedaj je prišel na sestanek j tukajšnjih govoricah, so dohod-in se opravičil svojim sosedom j ki bivšega predsednika Geralda lodajalec, polovico pa delavec, zaradi svojega načina življenja R. Forda s pokojnino, ki jo do- Letos se prispevek plačuje od in ograje. Dejal je, da je to mo-Jbiva v skladu z zakonom, že največ $16,500 letnega dohodka, AMERIŠKA DOMOVINA ral postaviti zaradi groženj in presegli letnih $200,000, kot jih prihodnje leto pa bodo to vsoto , v našem domu je dokaz nadlegovanj od strani sovjet-[dobiva predsednik ZDA. Ipovišali na $17,700. i naše zvestobe slovenstvu skih agentov. J. Carterja Vladimir Bukov- '•2i05inca” in "odpadnika” ter | ha stališča, Izražena pretekli te-sky, “kršilec kazenskega zako- skužala na ta naftn preprečiti den v sestanku na Kapitolu s s senatorji in kongresniki. Pozval je Carterja, naj ostane odločen v vprašanju človekovih Bukovsky V Beli hiši pravic v Sovjetski zvezi in upo-Pretekli torek je kljub temu rabi vse vzvode, ki so mu na je pozvalo poslanika ZDA prišel Vladimir I. Bukovsky v razpolago za izpolnitev te ob-Malcolma Toona na obisk v Belo hišo na povabilo podpred- vernosti na temelju helsinške svoje prostore in ostro pro- sodnika W. F. Mondaleja in se z listine. testiral« proti Carterjevemu njim razgovarjal v Roosevelte- j Predsednik ZDA Jimmy Čar- na, ki je bil izgnan iz Sov.jet- nj6gov napovedani sprejem v ske zveze in ki je znan. kot dejaven nasprotnik razvoja sovjetsko-ameriških odnosov Sovjetsko zunanje ministrstvo pismu A. Saharovu. -----------—o- vi sobi kake pol ure. Fotografi ter je v zadnjih tednih ponovno so dobili priložnost, da so Bu- povedal, da njegova podpora kovskega in Mondaleja ob za- človekovim pravicam ni naper-četkn razgovora fotografirali. jena proti Sovjetski zvezi, am- Ko je bil razgovor v teku že Ponosna vdova odklanja | vsako javno pomoč LONDON, Vel. Brit. — Vdova pokojnega predsednika via- j de Winstona Churchilla je sta-l ra 91 let. Četudi ji je mož zapustil precejšnje premoženje, I ko je pred 12 leti umrl, je zašla v finančne težave. Prodala je nekaj pohištva in dve. sliki, J delo svojega moža. Ko je prišlo v javnost, da je | Vdova nekdanjega britanskega Vodnika v denarnih težavah — njena uradna pokojnina znaša I le $26 na teden — so nekateri v parlamentu izjavili, da je to sramota za vso deželo, in predložili za staro vdovo posebno j podporo. Ta je to in vse drugo ponosno odklonila. CARTER PREDLOŽIL USTANOVITEV TAJNIŠTVA ZA ENERGIJO Vremenski prerok Postopna pooblačitev z dežjem popoldne, zvečer in jutri. Naj-višja temperatura okoli 45 F (7 C). WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je poslal Kongresu pretekli torek zakonski predlog za ustanovitev novega zveznega tajništva za energijo, ki naj konča zmedo in križanje odgovornosti in nalog zveznih agencij na tem polju. V svoji poslanici Kongresu pravi Carter, da pomeni njegov predlog “večji korak k obsežni reorganizaciji izvršnega dela vlade”. Predsednik p r i z nava, da njegov predlog ne predstavlja nič bistveno novega v pogledu avtoritete, stvarno le ukinja tri obstoječe agencije in združuje različne obstoječe urade, da bi napravil red in dosegel večjo smotrnost, kar je bilo že davno potrebno. Carterjev predlog bo usta- novil novo zvezno tajništvo, ki bo imelo skupno blizu 20,000 zaposlenih in letni proračun v prihodnjem finančnem letu, ki bo obsegal 10.6 bilijonov dolarjev. Predsednik je v kratkem razgovoru z novinarji v Beli hiši dejal, da nima namena predložiti povišanja zvezne trošarine na gasolin za 25 centov pri galonu, kot je bilo poročano. S svojim predlogom za novo zvezno tajništvo je Carter izpolnil volivno obljubo, da bo na tem področju napravil red in izdelal u-činkovit program, ki naj našo deželo reši iz sedanjih težav pri oskrbi z gorivi. James R. Schlesinger, bivši obrambni tajnik, sedanji predsednikov svetovalec v Beli hiši za vprašanja energije, bo zapustil to svoje mesto in prevzel vodstvo novega tajništva, ko bo Kongres to odobril. Sodijo, da v Kongresu ni pričakovati v tem pogledu nobenih resnih ovir. Predsednik je v svoji poslanici dejal, da ni nikjer večje potrebe po ohranjanju in varčevanju kot na področju energije. Njegov zakonski predlog bo ukinil sedanjo Zvezno energetsko upravo, Upravo za energetsko raziskovanje in razvoj ter Zvezno komisijo za moč. Naloge teh treh ustanov so se križale in prepletale ter povzročale od časa do časa trenja in spore ter s tem ovire za skupno energetsko politiko. Vlada bo dobila v okviru novega zakona in novega zveznega tajništva možnost izdelave enotnega programa in skrbeti tudi za njegovo izvajanje. Novo tajništvo bo urejalo uporabo razpoložljivih energetskih virov in njihovo razdeljevanje, pa skrbelo tudi za razvoj novih. • Vprašanje energetske politike je staro, posebno pereče pa je od leta 1973, ko nam je ustavitev dobav arabskega olja pokazala našo slabost v oskrbi z gorivi. Tedaj je predsednik Nixon govoril o programu, ki naj ZDA do leta 1980 zagotovi neodvisnost v oskrbi z gorivi. Veliko govorjenja o oskrbi z energijo je bilo tudi v letih predsednikovanja G .R. Forda, storjenega pa zelo malo, kot smo čutili letošnjo zimo. Upajmo, da bo predsednik Carter v teh načrtih učinkovitejši in uspešnejši. pak pomeni njegovo načelno stališče, ki velja za vsepovsod. Da bi to posebej poudaril, je njegova vlada pretekli teden o-mejila pomoč Argentini. Urugvaju in Etiopiji, ker da ne spoštujejo človekovih pravic. Kremelj: Napad na sovjetski sistem! V Moskvi Carterjevega stališča nočejo sprejeti in so ponovno namignili, da bo to škodovalo splošnim odnosom med ZDA in ZSSR. V Kremlju gledajo baje v Carterjevem stališču napad na temelje sovjetskega sistema, ki ga ni mogoče spregledati. Predsednik Carter in njegovi svetovalci so na stališču, da imajo ZDA prav tako Jz Cleveland t in okolice Uprava išče raznašaJca— Uprava lista išče raznašalca za Ameriško Domovino za E. 60 St., E. 58 St. in Bonna Avenue. Kličite tel. 431-0628 ali se oglasite v uradu. Popravek— V spominu za pok. Jožeta Gazvodo je bilo, da je letos šesta obletnica smrti, pa je sedma, kot je razvidno iz letnice smrti. Rojstni dan— V soboto bo obhajala Josephine Okleson s 17923 Neff Road svoj 94. rojstni dan. Številna družina jo bo počastila v nedeljo 6. marca. Rojakinji, ki je dočakala res leto starost, k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo, da bi zdrava in trdna dočakala sto let! Oddelek za mamila ostane— Policijski načelnik je izjavil, da oddelek za boj proti mamilom še obstoja in bo tudi ostal. Opravičil se je, da je zadnjič bil v zmoti, ko je mestnemu odboru dejal, da je bil razpuščen. Cesto 306 bodo zaprli?— Državna cesta 306 južno od avtoceste je tako zdelana, da je župan Kirtlanda izjavil, da jo utegnejo zapreti, ker občina nima dovolj sredstev, da bi jo držala v redu. Samo v zadnjih treh tednih so za njeno popravilo izdali $30,000, pa so luknje m jame na njej znova nevarne in tako številne, da je cesta nevarna in skoraj neuporabna. Denar za izolacijo domov na razpolago— Cleveland ima iz zveznih sredstev na razpolago 5 milijonov dolarjev za posojila po 3%) lastnikom domov, ki so potrebi.i ooljše toplotne izolacije. Kdor se za to zanima, naj kliče tel. 694-2963. Lepa starost— Danes je dopolnila 89 let ga. Ivana-Jehnie Zelle s 1227 Addison Road, dolgoletna zvesta naročnica našega lista. Ta prihaja v njen dom že okoli 70 let, najprej je hodil na naslov njenega moža, po njegovi smrti pa na njen. Ga. Ivana-Jennie Zelle je še trdna za svoja leta in jo sin Jože vsak dan pelje k večerni maši v cerkev sv. Vida. K njenemu rojstnemu dnevu ji čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! Memorial Shoreway" Memorial Shoreway bodo na vzhodni strani s 14. marcem ponovno delno zaprli, ko bodo zaceli cesto popravljati in obnavljati. Dela bodo predvidoma končana do 31. oktobra 1977. Vseh 11 milj avtoceste bodo na novo asfaltirali. Z 11. aprilom bodo zaprli vhod na E. 72 St, zaprt bo ostal vsaj do 1. junija. pirala “osvobodilna gibanja”, kar pomeni komunistične napore in zarote po vsem svetu proti zakonitim vladam. Ko si v Kremlju pridržujejo pravice, katerih nočejo priznati Washingtonu, je nevarno, da se odnosi med obema deželama zategnejo, da bodo razgovori o pravico zavzemati jasno svoja i vprašanjih omejitve strateške-načelna stališča, ta širiti in bra- ga orožja, omejitve oboroženih niti’ kot Sovjetska zveza. Leo- sil v Srednji Evropi ter o po-nid Brežnjev je tekom lanske- miritvi Srednjega vzhoda tičali ga leta ponovno izjavil, da Za- dalje na mrtvi točki. Nekateri hod ne more pričakovati, da se svarijo, da gremo po sedanji bo Sovjetska zveza odrekla idej- poti naravnost v novo mrzlo nemu boju v svetu. Povedal je vojno v škodo obeh strani in jasno, da bo tudi v bodoče pod- vsega sveta. /IžlEMSKA DOMaMNa IM<- » v—#N» vil «117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ulilo 44101 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.00 per year; $14.00 tor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 34 Thursday, March 3, 1977 Eurokomunizem Označba eurokomunizem za komunistična gibanja * svobodnem, latinskem delu zahodne Evrope, t. j. v Franciji, Italiji, Španiji in morda tudi Portugalski je netočna in nepravilna. Komunistične partije po drugih deželah jo opravičeno lahko imajo za diskriminacijo, če se vzame v poštev, kaj se z izrazom “euro” hoče povedati: da so boljše, popolnejše, kulturnejše, bolj tolerantne. Ta prizvok v izrazu je potrjen tudi z naglaša-njem partijskih vodstev v omenjenih deželah, da je njihov komunizem drugačen od npr. ruskega, češkega, vzhodno-nemškega, madžarskega in celo jugoslovanskega. K Jo je izraz eurokomunizem iznašel, ni znano, čeprav se časnikarji trudijo, da bi odkrili vir te monstru-ozne iznajdbe. Domnevajo, da se je najbrž rodil v Italiji. kjer so komunistični vodniki posebno glasni v dokazovanju raz!ik med njihovo zvrstjo marksizma in marksizmom v drgih deželah Tako daleč gredo, da je oni dan zunanje-politični izvedenec italijanske partije (PCI) tovariš Sergio Segre v Rimu dokazoval staremu zunanje-političnemu dopisniku lista The New York Times z vso zgovornostjo, da je “italijanskost” partijske politike danes tako velika, da motri nevarnosti hkrati z drugimi domačimi strankami in zatorej med PCI in italijansko Krščansko demokracijo (ki vodi vlado) ni razlike. Tako zatrjevanje je dvoumno in namenjeno zava janju javnega mnenja. Zato mu tudi sicer spravljivi Sulzberger (Timesov dopisnik) ni čisto verjel. Morda je bolj verjel, četudi tega nikjer trdno ne izreče, trditvi tovariša Segreja, da PCI niti za las ne popusti od svobode izražanja, ker so to “univerzalni problemi”, in eurokomunizem je pravi izraz za označbo zahodne kulture in tolerance v komunizmu. V tej trditvi je dobršen del italijanske samohvale in nadutosti. Pri primerjavi eurokomunizma s tito-izmom v Jugoslaviji pravi Segre, da je podobnost med obema samo v tem, da obe partiji proglašata neodvisnost od Moskve, v vsem drugem se razlikujeta, zlasti še v tem, da v Jugoslavji vlada enopartijski sistem, a PCI izpoveduje pluralizem v javni upravi. Nedavno je Katoliški glas v Gorici zapisal: “Soci- alizem je upravljal, teoretiziral in filozofiral mimo člo- veške narave. In zato so prav sami socialistični teoretiki ir. načrtovalci povzročili premik v javnem političnem življenju . (Beseda socializem vsebuje tu vse njegove vrste, vključno komunizem.) Ta premik je zlasti mogoče opaziti pri eurokomunistih, med njimi predvsem pri italijanskem tipu eurokomunizma. Pn sedanji politični situaciji v Italiji ima partija odločilno moč in lahko v parlamentu vlado vrže vsak dan, po mili volji. Razen tega ima absolutno oblast v najvažnejših provincah, v vseh velikih mestih i n v množici manjših, v rokah ima vse najvažnejše delavske unije, po katerih kontrolira gospodarstvo, vodilen vpliv ima na televizijo in tisk. Pri takšni ogromni moči je treba le z mezincem migniti, pa bi bila tu splošna vstaja in z državnim prevratom bi PCI prišla v vlado. Zakaj tega ne napravi, ampak raje govori o političnem pluralizmu, demokratičnih svoboščinah, ohranitvi NATO, zgodovinskem kompromisu itd.? Ali so se njeni aristokratski voditelji speobrnili k idejam Jeffersona, Mazzinija, Cavourja, in vidijo v demokratski, svobodi Zahoda najbolj dragoceno pridobitev človeške družbe in posameznika? Kaj še! So marksistični komunisti kot vsi drugi, le svetovno-politieni položaj in razmere v Italiji so take da si ne upajo naprej, ne da bi pri tem riskirali usode in propad svoje partije. Naučili so se, da bi kak prezgoden odločilen poseg partije v italijansko stvarnost Italijo pognal naravnost v katastrofo, ki si jo v sedanji mednarodni situaciji tie smejo privoščiti, čeprav imajo v rokah veliko moč. Država je obupno odvisna od zunanje gospodarske pomoči, ker mma ne dovolj hrane, ne surovin ne premoga in ne olja. Pomoč pa lahko pride, ne iz Moskve, ampak samo od Zahoda, a na to ne more računati. Voditelji PCI tudi dobro poznajo razvajenost in nagnjenje za luksuz svojega ljudstva, ki se vztrajno drži zaianega izreka: Dolce far niente (sladko je nič delali), hoče na tuj račun dobro živeti in ni sposobno izkopati se z lastnimi močmi in pridnostjo iz gospodarskega in socialnega kaosa. , r j ji hov lastni sonarodnjak in učitelj Machiavelli jim pripoveduje, da vsakemu kaosu nujno sledi tiranija in nasil je. Nasilje komunistom v Italiji ne diši, ker bi se grozodejstva razbohotila v dejanja, s katerimi bi partija, izgubila ljudske množice. Nam Slovencem je šc v spominu italijanska krvoločnost za časa njihove oku- (Rab, Gonars) in njihovo strahotno ravnanje z Duce- poslanstvu, ki ga vrši za ohra- 7»rfn!o stoVti od DlSaffilia jem, ki so ga komunisti hladno umorili in obesili z gla- nitev slovenstva v Sev. Ameri- g# i u • * vo navzdol na javnem prostoru ... To je bila lepa ev- ki, za ohranitev slovenske tra-1 1131*13 MdUSBrjd ronska kultura in tolerantnost. jdicije, slovenske kulture, list' Vse to imajo voditelji italijanskega komunizma Ameriška Domovina. Tudi Li- preJ očmi. Zato ne pridigajo revolucije in diktature proletariata, zato odklanjajo “ruski” komunizem in in propagirajo eurokomunizem kot nekaj boljšega, kul-turnejšega; zato igrajo na instrument političnega pluralizma in se potegujejo za “zgodovinski kompromis” s krščanskimi demokrati. Je le drugačna pot do istega cilja — oblasti. V sedanjih mednarodnih razmerah in položaju v Italiji druge uspešne in varne poti ni. Legitimacija je pa euro-komunizem. Kdor v svobodnem svetu te igre ne more spregledati, mu ni pomoči. L. P. To in ono od “LILIJE” Cleveland, O. — Kdor molči, dejanja božičnega misterija devetim odgovori, so modrova-' “Henrik gobavi vitez.” Na kon-li naši dedje. Človek ne bi rad cu so bili navzoči postreženi s dvomil v njih modrost, vendar topbm čajem in pecivom. Bil je dandanes izgleda, da molk men-j res lep popoldan, ki blagodejno da res izgublja na svoji vredno- vpliva na človeka v današnjih sti, ter da je spoštovan samo ^materializiranih časih, listi, kateri veliko govori, ne o- ziraje se na to, kaj pove. Baje Lilijaši radi tega godrnajo, da se od Lilije premalo sliši. Vsega je kriv le “propagandni minister”, ki zahteva sto odstotno povišanje plače, kar (je tudi v času inflacije, kot je danes, nekaj nezaslišnega. Tako mi je bilo namignjeno, naj bi jaz o-menil par “skrivnosti” Drama-tskega društva LILIJA. Amerika, naša nova domovina, je v prošlem letu praznovala dvestoletnico rojstva s številnimi proslavami. Slovenci širom sveta pa smo praznovali Cankarjevo leto ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Tega dogodka, se je spomnila tudi Daši je bilo znano, da je bila operacija, kateri se je moral podvreči pisatelj Karel Mauser, zelo težka, je njegova nenadna smrt Lilijino članstvo zelo pretresla. Pokojnik je vsa leta čutil in živel z Lilijo, napisal je lepo število člankov, s katerimi je vabil .Slovence na Lilijine predstave. Prav tako je napisal številne uvodnike v Ameriško Domovino v zvezi z Lilijinimi prireditvami. Poleg tega je zadnjih 23 let za večino iger, ki jih je Lilija dala na oder napisal ocene, kjer je bil objektiven, pravičen, istočasno pa še vzpodbujajoč za prihodnost. Nad-:vse, pa: bil je prijatelj, sveto- LILIJA in sicer 21. novembra valeč, bodritelj. Kolikokrat so zvečer v Slovenskem domu na se v zadregi ali stiski obrnili na Holmes Ari*., kjer pe pripravila j njegrd, za nasvet in pomoč, pa “Cankarjev večer”, katerega ' lahko povedo sedanji in bivši se je udeležilo večje število lju- društveni odborniki. Prerana di, kot se je pričakovalo. J smrt pisatelja Karla Mauserja Program Cankarjevega veče- Je Lilijina in slovensko bol. Naj ra je začel predsednik August j mu bo Vsemogočni — Pravični Dragar s pozdravom vseh nav-; obilen plačnik, domačim pa nazorih posebno pa še gostov iz-iskreno sožalje! ven mesta kot prof. Janeza | * Gruma iz Milwaukeeja in dr. J Clevelandski Slovenci z skrb-Viktora Antolina iz Pennsylva-j jo zasledujemo borbo koroških nie, nakar je podal besedo dr.1 Slovencev za njih narodni ob-Mateju Resmanu. Ta je v jas--stoj, posebno smo bili zaskrb-nih besedah pokazal Ivana Can- Ijeni, ko smo zvedeli, da so se barju v vsej njegovi veličini kot mojstra slovenske besede, branitelja ponižanih in zaničeva- avstrijski šovinisti odločili, da jih bodo preštevali in nemalo smo se odahnili, ko smo zvede- nih, pa tudi v vsem njegovem1 li, da jim je ta nakana spodlete-uboštvu. Nato so nastopili Lili- la. Niti v sanjah nam ni prišlo jini akademiki z recitiranjem od-j takrat na misel, da smo tudi lomkov iz Cankarjevih del, kar v Clevelandu na tem, da nas jo pripravil in vodil Janez To- preštejejo. mince, slušatelj na John Carrol1 * univerzi. Z recitiranjem so na- Bilo je zadnji petek v januarju, stopili Tone, Hauptman, Metka ko je življenje v Clevelandu za-rlauptman, Marko Jakomin, To-! stalo zaradi velikega snežnega t.už Slak, Peter Dragar, Kle- viharja, ki je divjal čez mesto, men Hren in Mojca Slak, uči- in mraza, ki je pritisnil. Tedaj aijiea farne šol pri Mariji Vne- je kot “strela z jasnega” prišla bovzeti. Navzoči so ti mladi i'antje in dekleta res presene-ili z lepim podajanjem Can-larja v lekoci slovenščini. Po vogramu so Lilijaši pogostili ••••*’ navzoče, tako smo si malo nivc/ali dušo in razvilo se je irijateljsko kramljanje. Naj bi novica, da so se lastniki radio postaje WXEN-FM odločili, da bodo ukinili vse narodnostne oddaje na tej postaj, to sp pravi tudi slovensko, baje da ni dovolj poslušalcev, kar je zelo razburilo naronostne skupine v Clevelandu. Sklicano je bilo lija je bila v teku svojega obstoja deležna njene naklonjenosti, zat.o so člani sklenili, da se daruje $100 v njen tiskovni sklad, da se ji pomaga iz trenutne finančne stiske. Bilo je sredi novembra, ko smo se mi že skrivali pred mrazom, je v sončni Floridi, kjer uživa zasluženi pokoj nekdanji Clevelandčan praznoval lep življenjski jubilej — 90-letnico rojstva — Martin Nagode. Martin je bil pred drugo svetovno vojno več let agilen Lilij in blagajnik. Še na mnogo leta Martin! Zelo redke slovenske organizacije so bile zastopane ob priliki zaprisege novega predsednika Združenih držav, med temi redkimi je bila Lilija. Cpl. Tomaž Štepic, član Marinškega zibora, je bil eden izmed štirih rnarinov, ki so sestavljali častno stražo na predsedniškem odru ob priliki zaprisege Jimmija Carterja za novega predsednika Združenih držav. Cpl. Tomaž Štepic je sin Antona in Martine Štepec ter je sedaj nastavljen v Washingtonu, D.C. Čestitke •vsem! Kot sem že prej omenil, da Lilijini študentje niso kar tako bodi povedano še tole: Bernardka Jakomin, hčerka dobro poznanega Lilijinega režiserja in priljubljenega igralca Ivana Jakomin in njegove žene Vide, k; obiskuje Villa Angela High School, je bila sprejeta v National Honor Society v priznanje za njeno vsestransko vestnost in marljivost pri študiju. Poklon je na mestu! Tradicijonalna nagradna maškarada na pustno soboto je tudi lepo uspela. Clevelandski Slovenci so se v lepem številu odzvali Lilijinemu vabilu ter do sadnjega kotička napolnili dvo rano Slovenskega doma na Holmes Avenue. Cel večer je vladalo veselo pustno razpoloženje. Vsekakor so bile senzancija večera maškare, saj jih je bilo o-k°li 40, ki so bile res lepe, zanimive, izvirne, duhovite itd. .■penil, da jr bil med navzočimi protestno zborovaje v Cleveland 'i li Joško Jerkič, agilni drušl-/<*iii delavec in večjetni Lilijin Jnik pred drugo svetovno vojno. Ko smo se razhajali, je bil 'i; :■ poglej v slovensko bodo-’ no: ;t v Amprjki bolj jasen in ’ečje upanje, da slovenska be-■( da se ne bu zamria. Kot ze več let je tudi za minuli božič Ljliju skupno s pev-s k i m zborprn KOROTAN in piespo skupino KRES priredila na zadpjo adventno nedeljo božičnico za člane in družine kot duhovno pripravo rojstva božjega Odrešenika. Božičnica se je pričela s kropitvijo in kajenjem, čemur pi *sipj, gelij a j škega je sledilo petje božičnih Music Hall za prvo nedeljo v februarju, Kljub snegu in mrazu. ki je pritiskal, so poslušalci teh narodnostih oddaj napolnili Music Hall v protest te odločive. vsekakor je omembe vredno, rja smo bili Slovenci ena najmočnejših skupin in tudi Lilija je poslala močno zastopstvo. Ko so bili tam predstavljeni voditelji radijskih oddaj, sta izmed vseh dobila najburnejši apiayz dr. Milan in Barbara Pavlovčič, vodji oddaje “Pesmi in melodije iz lope Slovenije.” Vsem, ki o-biskujeino Lilijine igre, pa je dr. Pavlovčič poznan kot odličen masker, saj nam jo v teku Končno bi rad opozoril, da Lilija pripravlja za drugo nedeljo v marcu igro “DVE NEVESTI”. že sedaj vas vabim, da si rezervirate to nedleljo za obisk te predstave. Nekje sem čital o možu, ki je imel neomajno zaupanje v Božje usmiljenje, pa je imel vendar še eno prošnjo do Njega; takole ga je prosil: Gospod, ne dovoli, da bi me sodili svetniki, ki niso bili zasačeni, da so grešili. Pozdrav vsem naročnikom Ameriške Domovine! France Ancel Siamom S?$¥C'Zt$Lš2 pristave WICKLIFFE. O. __ članom Slovenske pristave sporočamo, da so članske izkaznice za leto 1977 na razpolago. Vsi člani, ki '-eh jo, da jim člansko izkaznico pošljemo na njihov naslov naj pošljejo tajniku denarno nakaznico (Check or Money Order)' za deset (10) dolarjev, nakazan na SLOVENSKA PRISTAVA. Naprošamo članstvo, da ne pošilja denarja (bankovce) v pismih. Ko tajnik sprejme plačilo za člansko izkaznico, jo vam bo poslal po pošti. Naslavljajte vsa pisma na: Filip Oreh 29800 Robert Street Wiekliffe, O. 44092 Ob tem času M I N N E A POLIS, Minn. — Največ zavednih Slovencev na Železnem okrožj u ’ v Minnesoti predstavlja Društvo SPB Gilbert. V imenu vseh se je zastopstvo 5 mož s težkim srcem poslovilo v dneh 24. in 25. januarja od svojega Zvezinega predsednika in zvestega prijatelja minnesotskih Slovencev Karla Mauserja. Odposlanci smo ga srčno želeli še zadnjikrat pozdraviti na mrtvaškem odru. V ponedeljek zvečer smo se sešli v pogrebnem zavodu v Clevelandu. Ganljivi prizori so se vršili ves večer ob tako globoko spoštovanem mrliču. Solze sa-nam privrele na lica, ko smo poslušali poslovilni govor voditelja pevskega zbora Korotan. Ob krsti je stala nepremično častna straža, dva duhovnika pa sta v izmeni molila naprej sv. rožni venec. Verniki so glasno in spoštljivo odgovarjali. Kako veliko čast je uživala njegova blaga duša pri Bogu v tistih dneh, ko je še ležal slavni pisatelj na mrtvaškem odru. Nad vse pa še potem zadnji dan pri službi božji v cerkvi sv. Vida, predno smo ga odpeljali na zadnje zemeljsko bivališče. Pokojnemu sem zadnjikrat segel v roko lansko leto 12. maja, ko sem ga obiskal s svojim bratom in sestro na njegovem domu. Še isti dan se je odpeljal s svojo soprogo v Argentino. Dobil sem vtis, da se je po prvem srčnem napadu kar dobro pozdravil. Zaskrbelo pa me je, ko sem pozneje čital v Ameriški Domovini, da se bo podvrgel o-peraciji. Vendar nisem računal, da se bo to zgodilo tako hitro in usodno. Čeravno ni dosegel visoke starosti, je kljub temu zapustil bogato dediščino svojemu narodu in slovenski zgodovini. Slovenci v Minnesoti smo do pisatelja Mauserja gojili veliko spoštovanje, prav radi njegove globoke vere in neupogljivega značaja. Ohranili ga bomo v blagem spominu. Brez dvoma bo naš priprošnjik v nebesih, skupaj s slovenskimi mučenci, o katerih nam je toliko lepega napisal v življenju in tudi govoril na letnih spominskih proslavah. Odšel je za vedno od nas, njegov duh pa bo ostal med nami, dokler se mu ne pridružimo v večni domovini. A. P. moremo nobenemu. Vsak se D odloči za svojega kandidata moli, da bi ga Bog poveličal čudeži. Gre za čudeže! Izpro* mo si jih! Slomškov list ima dva dopi o prošnji in uslišanju Slomšl1 V Trnovaljah, župnija Ljub* na, živi 90 let star Anton č0l V njegovem imenu por^ g. župnik, da je imenovani leta 1914 ranjen na Poljskem ruski ofenzivi. Krogla je skozi njegove prsi in se ustav v hrbtu. Padel je na tla in žal nepremično, medtem ko okrog njega padale topov* krogle ves dan in še ponoči, ves drugi dan do konca oi^ ve. Ves čas je revež molil k® nje in prosil Slomška, naj varuje smrti. Ob koncu boja sanitejci pobrali ranjence in prenesli v bližnjo, še nedod*1 no cerkev. Na tleh so ležali ■ kaj dni in potem so jim nar° li, naj gredo peš — 1 km ■ železniške postaje. Kdor je mogel, je odšel. G. Čopi je P1 sil Slomška, naj mu izprosi i1 ko izboljšanja, da bi mogel 1 diti. Takoj mu je odleglo, da vstal in mogel do vlaka, ki je peljal do Košič na Češk{ Ostal je tam v bolnici in jo pustil popolnoma zdrav. Zdd nik mu je bil izrezal krogi0 očistil rano, ki se je lepo zad la. Tudi pozneje se je vseh stiskah zatekal k Slon1* in bil vedno uslišan. Sedaj li, da bi njegov priprošnjik segel čast oltarja. Nič manj zanimiv je doP Moje srečanje s Slomškom-List vsebuje tudi Slomsk1 pesem “Slava Večnemu’ Šegula opisuje svoje potov01 po Ameriki; članek “Vox P® li”, v katerem neki Bell*1 priporoča, naj bi bolniki P1 dili skupna romanja k ^1* škovem grobu v baziliki P re božje v Mariboru. Vsaka deljo kaka druga župnija-vrstna ideja! Gotovo bi se kak dober človek, ki bi ofža ziral prevoz bolnikov. pri grobu Slomška je vS° drugega, kot pa se mu doma poročati. Ko beremo živlr svetnikov, vidimo, da so se vadno dogodila čudežna ozdf Ijenja na ali pri grobu sv’0' ka. Drobtinice z lemontskegd hribčka List vsebuje tudi člaP6^ Slomškovem središču v K^1 niji — o Slomškovi šoli v' wandi in o njenem postavk1* j lem smo že pisali v A.D- P0 ! mo le še, da je tudi sed* 1 g. župnik Jožef Snoj gorgC. 'stilec Slomška, kot je še ^ | rom njen ustanovi telj ^ Francis Horvat. dveh desetletij pričaral številne , čiianje božičnega evap- očarljive maske |rj karikature, in lep nagovpr svetovi-* * župnika č.g. Edwarda V sredi februarja sem prejela Slomškov list. Je tako zanimiv, da moram povzeti iz njega nekaj misli za tiste, ki ga ne dobivajo in vendar ljubijo našega svetniškega kandidata. “Pridi, Gospod Jezus,” je naslov glavnega članka, ki vsebuje kratek oris Slomškovega rojstva 26. novembra 1800 in njegove smrti 24. sept. 1862. Temu sledi razmišljanje, kaj smo storili do zdaj, da bi dobili v Slomšku svetnika? Kaj naj storimo naprej. Letos je bilo v Sloveniji veliko romenj na razna božja pota.. Imeli so tudi posebne vlake za bolnike. Ti božji ljubljenci, kar .vsak bolnik v resnici je, če nosi svoj kril potrpežljivo, ima-Jjo lepo priložnost veliko doprinesti k povišanju Slomška. Treba se mu je priporočati. Nekateri se priporočajo raznim svetnikom istočasno. To rji prav. Treba je moliti k tistemu, do katerega eutinrjp na j večje zaupanje in potem vztrajati v ve ri, da nam bo pomagal, ako je božja volja. Noben svetnik pa •č , Slomškov list piše tudi 0 stopku v Rimu in priporoča bi si naj vsaka slovenska žina nabavila veliko stensk0 ko Slomška (Kregarjeva) nimiv je tudi seznam dal' cev za Slomškov sklad. Cb*('< in Cleveland prednjačita-čast jima! Žal, je pa nekaj venskih župnij, ki niso11 enim samim imenom zastoP1 Človeku je težko razumrt*’ kaj ni več zanimanja za n*, Slomška, ki mu Slovenci t()j dolgujemo. Brez njega bi cela štajerska ponemčena- nam je ohranil vero in lliJ nosi, ker je že takrat Sued ka ustanavljala šole na sl° Slišal spim, da so pači je, njihova krutost v koncentracijskih taboriščih ' Pevca ter recitiranje zadnjega zadnji lanski seji razpravljali o ne more pomagati, ako to ni v opominjamo j božjih načrtih. Mj Slovenci bi tudi vsa društva in organizaci- se morali okleniti naših roja-je, ki si želijo rezervirati pro- 'kov, ki še posebno razumejo store Slovenske pristave za leto nas, saj so živeli v naših krajih, lf'7r/, da nam to čimprej spo- v naših razmerah. Slomšek, pri Liliji na roče. Baraga, Vošnjak, Gnidovec. Vsi- Filip Oreh, tajnik 1 j dva ti enega od teh štirih ne skih tleh. Naprej je gle skušal s svojim delovanje1*1 prečiti zlo. Z ustanovitvi)0 borjeve je položil terneli0 brazbi preprostega nai'od0^ kaj naj rečemo o šolah? *ž . govih nedeljskih šol so se ^ le državne šole tudi na isti*1. Prej so bile samo po me takega velikega dobrotnih’ zabijamo! Ali je naše strt potuj ceno, da ne čuti veC A'1 vensko? Saj smo prišli v’ ^ riko jz krajev, kjer smo mi uživali sadove Slom^Pjj delovanja za vero in na*'0 (j: Sodelujemo s tistimi, k* se $ dijo, da bi dosegel Slomš0^., oltarja na zemlji. MoliniO' delal čudeže! ' s. M. Lavos1*1' Za demokratično alternativo v Jugoslaviji Desimir Tosic: Ali je še drugačna alternativa? Skupina. “Demokratska alternativa” v Angliji lani objavila brošuro, kjer so štirje pisci razpravljali skim sistemom 1. 1945 z »narodno fronto", L 1950 z »delavskimi z »novo reformo", L 1966 z likvidacijo šefa politične policije (Rankovi-je ča), 1. 1973 z novim delegated. Evolucija, o prehodni dobi, odnosno o evoluciji iz komunistične diktature v pluralizem. Objavili smo sestavke Ilije Jakiča, Franja Sekolca in Dušana Popoviča. V naslednjem objavljamo četrto razpravo, ki jo je napisal Desimir Tošič. V kaosu — ne samo potitič- polnim odporom. Ta odpor je nem, temveč tudi duhovnem —, treba krepiti v globino, brez-v katerega smo zamešani kakih kompromisno, in s prepričujem, petintrideset let, neredko na- ker dogodki 1. 1941 o 1945 ka-letimo na človeka, ki prihaja | žejo, da so se napake množile iz domovine — pa naj bo to iz ne samo pri onih, ki so vladali, kroga režima, še bolj pa iz krogov opozicije —, ki je popolnoma desorientiran; z upi in računi, ki so popolnoma nestvarni, tako z ozirom na domovino, še bolj pa z ozirom na mednarodni položaj. In še to, čeprav so ti upi in računi osnovani na določenih idlejavnikih, je še vprašanje, ali so tudi dovoljšni, da bi povzročili kakšno politično dejanje v bodočnosti? Tako si režimski čelovek, ki mnogo ne misli in ki je naučen, da ne misli, ki je zmeden od uspehov režima zunaj meja Ju-slavije, težko predstavlja možnost, da bo partija po smrti voditelja oslabela. Resnica je, da je ves sistem, ne samo partija, temveč tudi Idiržava in njen zunanjepolitični uspeh, mednarodni odnosi, disciplina v partiji, njena vojska in policija (varnostna služba UDBA), njeno gospodarstvo in kultura, skratka, da je vse to odvisno od enega človeka, maziljenega vodje. Dokaz je to, da ta sistem ni mo- ali pri onih, ki so nas predstavljali, temveč, da je kaos v glavah in dejanjih načel tudi široke množice ljudstva že v teh hudih časih. Kakor bi bilo videti neverjetno, je tako za režim, kakor za opozicijo doma odprta le ena sama pot v jutrišnji dan. To je alternativa evolucijskega razvoja, demokratska alternativa. Vsak poizkus, vzdrževati še naprej ta sistem, kakršen je, — brez človeka, ki, je bil začetek in konec tega režima in te politike — bo jutri nemogoč. Veliki nasprotniki tega režima niso gibanja, ne zarote, ne emigrantske diverzijske akcije. Največji nasprotnik režima je podtalno nezadovoljstvo, podtalno že desetletja, ki ga danes cesto ni videti ‘z golim očesom’; to bo nekega dne izbruhnilo z elementarno silo, ki ji ne bo mogoče nuditi uspešen odpor. Poskusi opozicije na Odcepitev in poskusi opozicije lakoli- to pomeni udeležba v kakršnih koli oblikah družbenih sil, ki niso samo sile marksizema-leniu-izma, oz. sil 'Zveze komunistov Jugoslavije. Da bi prišlo do nekega končnega stanja, moramo še pred njim omeniti predhodtno dobo, ki se ne more začeti brez angažiranja idoločenih sil v vladajoči Zvezi komunistov. Toda to predhodno stanje se ne more razvijati v smislu evolucijskega razvoja, v kolikor današnje opozicijske sile — vsaj one, ki so bolj racionalne in kulturnejše — ne bodo pripravljene, da vsako pozitivno in nujno spremembo sprejmejo ne le z odobravanjem, temveč tudi s sodelovanjem z onim, kar je že zgrajeno in kar se gradi. Če vzamemo primer Čila in Portugalske — in reverse — bomo vieli, da so one sile, ki so hotele spremeniti »takoj" in »popolnoma", vzbudile reakcijo prav zato, ker niso pristale na evolucijski razvoj, predhodno stanje; ker niso sprejele demo-cratskega načela, ne »predhodne dobe1, temveč želele vse v enem dihu: da vstanejo, razpa-lijo strasti in v vsem same zmagajo! Za take in te spremembe je potrebno, očividno, več pameti, čan po svoji vsebini, ne svoji'zirane na “male probleme”, ki avtoriteti, temveč z a visi od pa naj izzovejo hitre in totalne spretnosti in predrznosti enega spremembe, se ne morejo dru-sameiga človeka. Kdo more ver- gače končati, kakor s kaosom in jeti, da bo taka partija jutri po medsebojnimi spopadi narodov smrti void,je, še taka kot je bila Jugoslavije, dežel med sabo;kli-včeraj? jkarskih skupin, z divjimi prin- Ljudje iz opozicije, predvsem cipi posebnih in kolektivnih in v glavnem iz nacionalistične »razraounavanj" in maščevanj, opozicije, nimajo razloga za Tudi če pozabimo na interven-večji optimizem, kajti naspro- cije velikih sil, predvsem Sov-ti režimu, ki razpolaga ž dolo- jetske zveze, prve in najvaž- čenkni silami, ima upravni apa-j nejše, je težko, da bi takšen rat, financijska sredstva, ljudi, J razvoj vodil v zmago kakšnega opozicija iz teh vrst nima dru-tmed udeleženci — kakor ni vo-gih sredstev, kot sproščene ide- dil niti leta 1945 — ampak bi je in strasti. Kako Hrvatje mislijo, da se bodo enostavno ločili od jugoslovanske skupnosti? Z orožjem v roki? Ali z glasovanjem? In kaj bi na primer Sovjetska zveza storila, ko bi videla, da izstopa iz jugoslovanske skupnosti ena republika in se vključuje v ’’zapadni blok"? Ako nekateri računajo z idejami in strastmi, brez ozira, dali jih priznava večina odgovarjajočega naroda, se drugi vdajajo upanju na »zahodne zavez- verjetno zmagala kakšna druga sila, dozidaj še neznana, ki bi zavladala na tem celem prostoru ponovno »z ognjem in mečem." Ali nam krvi še ni bilo dovolj? Ali nam po takem prelivanju krvi še ni bilo dovolj te travme, teh zadnjih štirih desetletij, ki so nam v obojestransko škodo? To, česar niso storili vladajo či krogi pred 25. oz. • 27. marcem, brez 25. in 27. marca, da bi namreč zbrali vse temeljne nike". Neki emigrantski pred- sile javnega mišljenpa okrog e-stavniki v Združenih državah, ne politike neodvisnosti in ene Amerike o si polomili hrbteni-1 politike stvarne in končne evo-ce, klanjajoč se pred lokalnimi, lucije -— ali naj bodo v stanju oblastmi, vladami in prodsed- storiti to določene sile v Zvezi niki. Kako more kdo pri zdravi komunistov in določene sile. v pameti, pa tudi če je emigrant, opoziciji jutri? verovati, da bi kakšna velesila, j To je naše vprašanje, biti ali zlasti zahodna, bila v stanju, da ne biti, ne samo za neposredno dane? pomore ustvarjanju srb- zgodovino danes, temveč tudi ske ali hrvaške neodvisne dr- jutri? žave na ozemlju sedanje SFR Jugoslavije? Velika Britanija? Zahodna Nemčija? Francija? Ali Italija? Torej: delo v prid evolucijskega razvoja v domovini, delo za demokratsko alternativo ni le delo nekih idej in upov, temveč je predvsem naša stvarnost, stvarnost jugoslovanskih narodov, vsakega posebej, ka- Za tako taktiko je treba mnogo upornosti, pameti in požr tvovanja, podvigov in hrabrosti, toda v naši inteligenci, ta-koimenovani družbeni »eliti", našem novem vladajočem razredu ni dovolj upornosti, pameti in požrtvovanja. Mi to vemo. Prav zato se morajo ljudje dobre volje pri vseh narodih Jugoslaviji upreti vsaki oni po- kor tudi skupaj, in končno'litiki v po-Titovski Jugoslaviji stvarnos t mednarodnih o d n o - j ki bi lie bila politika evolučijs-scv. Lahko je, da nam to uga-ikega razvoja, demokratske al-ja ali ne ugaja, resnica je, da j ternative in politike prehodnega je tako; in stvarnost je neurmi- [ stanja, čeprav vsi ti trije pojmi Ijena. Mi, seveda, lahko odklan- jamo »sodelovanje z zgodovino", odbijemo sprejeti te dejavnike, to je res, toda v lem primeru oni, ki to store, nimajo pravice, da varajo 'druge — razen sebe. In ako to poskušajo — bodisi zaradi miselnih mo- Darovi za Slovenski starostni dom Cleveland, O. — V oktobru in| novembru lani, so darovali za Slovenski starostni dom slediči: V splošni in gradbeni sklad $2000 Walter F. Desmond, Columbus, Ohio; $250 — Jackshaw Chevrolet Inc., Frank J. Taucher; $150 — Fred J. Lekson in žena, Charlotte, N.C.; John Lekson in žena, Albequerque, N. Mexico; Louis J. Pierce in žena, Willowick; Combined Branches1 Slovenian Women’s Union of America Proceeds of June, 19761 Cottillian Deb Bali. $127.50 Loouis Jurecic. $125 — Louis Jurecic in žena. $124 — Louis Izanec. $121 — Louis in Ann Izanec. $100 — Pauline Burja, Mary Palcic. $75 — Florence Unetich. $70 — Florence Unetich. $60 — Slovenian Button Box Club. Stiska “Prosvete” dosti slovensko. Zato je treba Ljubljansko “Delo” je 18. feb- čbn prej najti nekoga, ki bi bil ruarja 1977 prineslo pod gor- pripravljen vsaj za nekaj časa njim naslovom poročilo neke oditi v Cleveland (Ne v Chica-Barbare Goričar, v katerem S0? — Op. A.D.), dobrega novi- MALI OGLASI pravi med drugim: inarja, ki bi znal ta časopis po-Ipestriti toliko, da bodo začeli po LJUBLJANA, 17. febr. — Da- njem segati tudi tisti, ki jim nes je bila četrta seja izvršne- materin jezik postaja vse bolj ga odbora Slovenske izseljenske tuj. Sklep današnje seje je bil, da je potrebno storiti vse, da se “Prosveta” obdrži. Otrok utonil v Pšati V Loki pri Mengšu je v petek, 11. februarja, izginil na po- Na današnji seji so spregovorili tudi o problemu "Prosvete”, lista slovenskih izseljencev v ZDA, ki ga izdaja Slovenska narodna podporna jednota, Ker je to eden izmed najstarejših ti domov od stare mame k ma-slovenskih listov v Ameriki, je'mi, ki naj bi se vrnila z dela, treba storiti vse potrebno, da bo 3 leta stari Robert Mav. Zaradi prodrl tudi do mladih genera-'noči so iskanje prekinili in nacij- |.šli otroka šele naslednji dan Problem “Prosvete” pa ne ti- mrtvega zapletenega v vejah ob či v kakšni gmotni stiski, pač bregu narasle Pšate, le kakik pa v uredniškem in novinar- 100 metrov od doma. $50 Ernest in Anne Urbas. 3k;em delu. Sedanji urednik ^ llorence Brochak. “Prosvete”, ki je prišel do te- T J?lore'Ilc® Brochak. ga p0io£aja k0t aktivist Sloven- $37.50 Catherine Krauter, ske narocjne podporne jednote, Mary Wiehn. nj n;j^ novinar, niti ne zna za- $26 — Phyliss Berry. j_______________________________ $25 — Joe in Edward Kadunc, „ , „ Joseph in Edward Kadunc-, Ca- Zjgarja; therine Kraute, Josephine Sus- m v spomin Mary lo le v nekako en, tretjmi pro- nik, Ernest in Anne Urbas, Mary ‘n Stanleyja Korenchen; teodnje. Ves preostal, del go- 1 Wiehn | $15 — Mary Šuštaršič v spo- spodarstva nima podrobnejših ' $20—Angela Smole, Josephine min Christine Zivoder; meri] za ocenjevanje in vredno- Nimajo merila za učinek dela Učinkovitost dela merijo v Sloveniji le v industriji, kjei obstoje temeljne organizacije Frank Kocin združenega dela, kar naj bi bi- upornosti nožrtvovania in fan- Walker. I $10 — John J. Alden v spomin tenje dela pravi poročilo Go P. , ’ PozUvo''anJd m tan tj td TDk, i Johna Hostnika- Frank Bubnič spodarske zbornice Slovenije, tazije, kot pa jih imajo naše $15 — Ann H. Bencina, Phyl- Jon^a nosmiKa- J’ranK ^ J okoliščine vsaj v določenih tre- iss J. Berry, George Staiduhar m zena v spomin Johna Pez- SI ... , nutkih! Sicer - kaj nam dru-Sr. in žena. ^ntza; John m Alice Cech v V Sloveniji SO Umrli gega ostaja? Medsebojno pre- $13 ~ Olga Sargent. sPomin Mrs; Peternel; Evange- 18. februarja livanje krvi, zasedba od tujcev, $12 — Joe Bajec in žena; John line DePaoli, Phoenix, Ariz., v y gmarju pri Jelšah: Amalija nove diktature! Samo stare Zaubi in žena. tspomin Albine Kravanya, Ed- Fuerst; zgodbe. j $10 — Gertrude Gole, Albert ward in Mary Intihar v spomin v Ljubljani: Kristina Smere- Kakor nikdar v zgodovini, je Makuc in žena, Helen Jeris, Mrs. Anzelc, Lorain, Ohio, Jim zdaj pred nami nov veliki izpit Louis in Frances Vodopivec, \n Wcky Kozel v spomin Ruth preživeti! Imeli smo poleg McKeesport, Pa., FVances Wohl- "’tamP^’. ^unka in družina ZgonC) Zvonka Jenko, roj. Go- Mrs. Anzelc, Lorain, Ohio; Jim kar) roj pintar> Mi!an Brač_ ko, Alenka Troha, Jože vseh nesreč tudi srečo, da doma gemuth. pripadajo komunističnemu re- $9 — Robert Rossman. žimu, ki se je —- četudi proti $5 svoji volji! —• ločil od matice v spomin Louise Basar; Mrs. renc; _____________ John Pizem v spomin Johna y Prisojni (Litija): Ludvik Gol. Mary Fugima, Mary Fu-'J-j21™: Milka Perko v spomin nar; gina, Mitzi Gabrowshek, Stea hčerka Amelm Perko; Lydia y Kopru. Branko Redek; leta 1948. Tega trenutka nihče phanie Gričar, A. Fowler, Olga P^a^’ B°yal Oak, Midi., v spo- v Pocjkraju prj Velenju: Ivana ni izkoristil: niti partija niti op- Sargent, Verna Kolich, Pat Per- VefJ0Jllk® Ce^llflk; Lodge Ošlovnik. ozidja za končno obračunanje ko, Harold White, Sec‘y. VFW ^luske Vila H-^AFU vjspomm našo zaostalostjo in našo odvisnostjo od tujih dejavnikov. Bowling League, j $3 — Mary Habitor. Sedaj se nam ponuja še ena v spomin sorodnikov šansa, nova: izginotje diktator- in prijateljev ia, ob katerem se je vse men-! d.1in ‘t? w ■ - ’ u , i . J.v $110 — F. Wagner in zena v jalo tako, da se m me spre,me-1 . . ? „ t i , ... ... , » spomin matere Anne Bolek; mio, kar So t,ce človekovih pra- $100 _ John sivec 2a But. v,c ih nase stvarne varščine. Ce cher.s and GlWs club 0( Col. Vatra Grilla; George in Jose- ig. februarja phine Vraneza, New Smyrna v Sp. Kašlju (Polje): Marija Beach, Fla., v spomin Franka Pupis; Gregorčiča; Mrs. Fred Wagner v 2alcu: Stane Praprotnik; v spomin Anne Bolek; Woodmen v Ljubljani: Jožefa, Žitnik, roj. of the World št. 6110 y spomin Nadlučnik, Angelca Košca, Steffie Mandel. | roj. Sušnik; $5 — Josephine Debevec v v Polju: Ivan Kraševec; tono «• too*«* fctorttUU, od- ^'«I««Ub Frances Zgonc; Nettie v Preski: Franc Kern, Marija visi ne samo od nas, toda odvis- - a Iarnh„ Wnhine Mihelich v spomin Johanne F. Tome, roj. Mrak; nr. hr, iDr-yrrmcttror,,-, r.ri — „„ ° ^ - ’ ' . ’ ^ Mally Alice Mocnjk v spomin v Cerknici: Jože Snoj; Smith- V bP°min ° 13 ' j Marge Loucka; E. Paupic in žena v Mali vasi (Grosuplje) : M.ari- $50 ' — Edwin in Stephanie'v spomin Terese Jurecic Mike ja Gruden, roj. Ahec. Polšak v spomin Rose Jurman, Puro v spomin aro me m ar fehri/aria Mary Sterle v spomin soproga sic; Bill Puro v spomin aro ine ^ . j . Hladnik Jožica TnVinn Berlota- , Žnidaršič; Ella Samamch v spo- V Kranju. Jože Hiadnik, Jožica min Antona Fortune; Ella Sa- Zakrajšek, roj. Dolar; ne bo prvenstveno od nas samih. Če rečem “nas samih”, mislim na določene sile v Zvezi komunistov in na one v demokratski opoziciji doma, ki nujno žele giban je naprej in noben način ne nazaj. ZA SMEH “Ali je res tvoja tašča nevarno zbolela?” “Res je zbolela, toda nevarno bo šele, če bo ozdravela.” V Ljubljani so bile svoj čas Johna Sterleta; $40 — Slov. Pensio-ners Club' of Euclid v spomin Johanne De- Vic in Vicki Svete vito, Johna Gruden, Jamesa ’ „ , , « -tha. T rnanich v spomin Margaret Lou- v spo- __ min Roberta Smitha; Frances Naimnger in Johna Williamson; noDerid. ’ ^ ______ m r/oviti Žele v spomin Mary KrasaL $3 —- J. Karlinger, žena in H. Zupančič v spomin Tonyja An- $25 —Matt Križman in žena v spomin Ide Stilson; $20 — Euclid Pensioners Club v spomin Frances Medved in Hcka. med potrošniki vode na prvem Josepha Tomsich; George Stai-I Vsem darovalcem iskrena mestu Ljubljanske mlekarne in duhar Sr. in žena v spomin Ag- hvala! Centralna vinarna. Pravijo, da nes Panic, Detroit, Mich.; Jen-- Za SSD se stanje ni spremenilo. nie Žagar v spomin soproga j C. Wolf stvarno predstavljajo eno samo celoto, mislimo, da je potrebno reči o vsakem terminu še besedo posebej. Mi moramo priti ven iz položaja, v katerem se nahaja zdaj naša domovina. Ko rečemo, da je potrebno priti ven, ne pome-tenj, ali moralnih poman.jkl ji-| 'h to, da pretrgamo vše s »pred- vosti pri varanju drugih — mo-ivčerajšnjim dneh”, niti da “se rajo Srbi in Hrvati odkleniti j obračunavamo" z njim. Toda ta take prevare, in to ne s sra-1 evolucijski razvoj ne sme biti mežljivim, nesigurnim in nepo-!-samo poskus, kot so bili „triki“ v Ljubljani: Janko Badovinac, Pavlinka Milavec, Jakob Jesenovec ml., Štefka Anderlin, Franc Remec, Maks Kerže-menec (z Vica); v Pivki: Marjan Joimo; v Celju: Marjana Pejha, roj. Požar. 22. februarja V Ljubljani: Franc Ogrin, Franc Remec, Viktor Kordež, Jakob Jesenovec, Vinko Glanz, Mara Lampič; v Kočevju: Marija Berlan, roj. Struna; v Logatcu: Jože Župančič; v Kranju: Franjo Golaž; v Slov. Gradcu: Franci Tiršek. Zadn je vesti 7,fi radn i* renti i? S lov eni j t oonUiinite r Clevelandu i« oko-bf’ Sloi'enxko radijsko uro “P«