K. Številna.
I l]all]aii, i ioMi. Zl. Mnirja NIZ.
XIV. leto
,Slovenski Narod" velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
po! leta a 12-—
četrt leta ••••••
na mesec ••••••
6'—
v npravništvtt prejemati:
celo leto.......K 22*—
pol leta........H*—
četrt leta.......5*50
na mesec   .  •      •  •   .   » 1*90
Dopisi naj se frank ira jo   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica M. 5 (v pritličju levo), telefon št 34.
Izhaja Tank Ana aveeec
afM)t ls
laseratt veljafo: peteroatopna petli vrata za enkrat po M vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali veeTc at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati to <e admintetrativfie stvari.
- Ponametraa številka vel|a 10 vinar! o v. —
itd.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, tlfaroana tiskarna" telefon SI. a*.
.Slovenski Narod' velja po postt
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 2S —
pol leta ......  .   . 13*—
četrt leta....... 650
na mesec   ».•«•«   • 2-30
se Nemčijo:
eelo leto....... K 28*-
za Ameriko in vse drage dežele:
celo leto ...      ... K 30*-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnintvo: Knsflofa ollen št. S (spodaj, dvorišče levo), telefon Št 89
Bilanca deželnozborsfeega zasedanja.
V četrtek zvečer je deželni srla-rar zaključil zasedanje deželnega /bora z govorom, v katerem je pel »lavo klerikalni deželnozborski večini, čeiL, da je v pravkar končanem zasedanju završila veliko delo ter *x> kazala, kako je treba delati za blagor dežele; s tem si je zadolžila ljudstvo, ki bo odslej se bolj kakor dose-dn;j zaupalo svojim zastopnikom, pred svetom pa si je pridobila s svojim zglednim delom priznanje in ugled.
Stvar okusa je, kako se sodi o taksni samohvali, star slovenski pregovor pa pravi: Samohvala — cena
niala.
In tudi nam se zdi. da bi bil deželni glavar dr. Šustersič veliko bo-storil, ako bi pustil svojo pohvalno kadilnico v njeni shrambi ter po-čpfcal. da bi delovanje njegove stran-ke hvalili drugi — nevdeleženi in nepristranski motrilci.
Teko, pa mora njegova himna m ?<-inozborski večini napravljati rtisk, da je bila zapeta v prvi vrsti zato, da se postavi v čim najsvetlejšo Ine prejasno osebo gospoda deželnega glavarja ter se ga predstavi na zgoraj kot moža, ki ume najspretneje in najuspešneje krmariti ladjici delala e ga zbora.
Naše mnenje pa je. da v resnici -i- -soben mož — in naj bo to tudi politik ali celo državnik — ne potrebu-je takih cirkuških reklam, da si izvo-
pohvalo in priznanje: dela nje-eeva ga hvalijo in mu doneso priznanje sama.
In končno ali ima prejasni go-<i>"d deželni glavar sploh vzrok, da poje čast in hvalo delovanju deželnega zbora v preteklem zasedanju?
Će bi se prevzvišeni gospod mo-gel povspeti na nepristransko stalilit- in če bi mogel pogledati na delovanje deželnega zbora skozi nepoln rvane naočnike, bi pač strme za-- dal pred sabo el'ko, ki bi mu vzbujala vse drugo kakor pa čustvo priznanja in pohvale.
Kaj pa je storil pravzaprav deželni zbor takega, da bi bilo treba pred njim vihteti veliko kaiilnico £er gf povzdigovati v deveta nebesa?
Ali je sploh ustvaril kaj pozitivnega ?
Reklo se bo: rešil je proračun. spreje1 je vodopravni zakon, sklenil je podržavljenje mestne policije ljubljanske, noveliral je občinski mo-
lilni red ljubljanski, sprejel že v drugič lovski in šolskonadzorstveni zakon itd. itd. itd.
Prav, lepo, vse to je res, toda ... k Vzemimo   na primer proračun, ki podaje sliko   deželnega gospodarstva.
In kakšna je ta slika?
Temna,   da.   naravnost obupna!
Štirinajst milijonov dolga in na vseh koncih in krajih milijonski deficiti.
Vse, kar se v zadnjem času stori v deželi, se stori na kredit, na puf. Na pesek kredita so zgrajene palače deželnega gospodarstva, a ta pes?k
se že razmiče in palače že kažejo nevarne razpoke.
Dr. Triller in Lenarčič, grof Bnrbo in dr. Eger so pokazali te razpoke ter kazali na posledice, ki bodo zadela deželo, ako se podero palače, ki so jil zgradili klerikalci na — pesek.
Kdor ima oči, vidi, da odp*ra žrelo prepad, ki grozi požreti vse, kar je ustvarila klerikalna večina v deželi ne z lastnimi, marveč s tujimi sredstvi.
Vsakdo, ki nima zavezanih oči, opaža pretečo nevarnost, samo klerikalci igrajo vlogo ptiča noja ter t išče glavo v peščena tia, da ničesar ne vidijo, misleč, da je s tem odstranjena tudi grozeča nevarnost.
Ne moremo misliti, da bi «*e ne -avedsli resnega položaia. a vendnr slepe samega sebe z navajanjem netočnih in napačnih številk o deželnem gospodarstva ter delajo mirno in zadovoljno naprej — dolgove.
In to naj bo deV» v blagor dežele, v blagor ljudstva?!
Ne bomo izrekali sodbe, navajamo samo besede nemškega poslanca dr. Egerja. ki je v javni seji deželnega zb< ra glasno in jasno izjavil:
»Jaz se sramujem biti elan taksnega deželnega zbora, ki ne zna drugega delati kflkor dolgove.«
Tn k poglavju o deželnem goero-darstvu.
A kaj vodopravni, kaj lovski, ksi šr ■^konadzorsTveni zakon?
Vodopravni zakon je delo vlade in glede tega zakona si je klerikalna deželnozborska večina pridolela zasluge v toliko, da ga je* sprejela, kakor Nemec pravi.»in Bansch nnd Bo-gen« ter s tem izdala nt* m a s^hi naj-klavrnej*« onoŽno »^riee-calo.
Pp lovski in šolskonadzorstveni zakon ?
To je pozitivno dielo, kaj ne?
Baron Sehwarz je vnaprej izjavil, d« oba ta zakona ne moreta dobiti najvišjega notrjenja,   ker se ne
ozirata na izražene vladne pomisel-ke in želje, to se pravi oba zakonika načrta sta udarec v vodo, pesek v oči nerazsodni ljudski masi.
Ostane sedaj samo še sprememba ohč volilnega reda ljubljanskega in podržavljenje ljubljanske poli-ei.ie.
Morda eo na to dvoje klerikalci ponosni in dr. Susteršič ž njimi?
Da, ako so brezprimerno nnsil-stvo, brezobzirna krivičnost in najsi-rovejše izrabljanje moči — čednosti, potem sc klerikalci lahko v resnici ponosni na imenovana dva atentata na pravice in interese ljubljanskega mesta in ljubljanskega prebivalstva! . . .
Ce vse to uvažujemo, potem pač Iahk* trdimo, da bi bila njegova pre-jasnost gospod deželni glavar v četrtek upravičeneje intonirala turobni »Misererc«, kakor da je v najvišjih registrih zapela zmagoslavni »Tedeum«!
anglešho-nemški sporazum.
Dunaj, 23. februarja.
Nekateri nemški listi javljajo, da je v nemSko-angleškem razmerju skoraj pričakovati senzacijonalnega preobrata. Po skrivnostnem obisku angleškega vojnega ministra Halda-ne v Berolinn je zadobilo to vprašanje zopet veliko akftualiteto in odvrnilo celo pozornost nemške javnosti od interesantnih in važnih notranjepolitičnih vprašanj.
Gre za velikansko stvar. Anta gornja med Nemčijo in Anglijo visi od nekdaj kakor Damoklejsv meč nad angel jem evropskega miru. Boj med otema državama bi namah razvnetil krvavo bakljo po celem kontingentu, obstoječe državne zveze bi prisilile tudi neinteres'rane velesile, da pograbijo za orožje: eilo bi to "»ravi boj vseh proti vsem, svetovno klanje in zmagovalci bi morda utrpeli prav toliko, kakor premagani. Veliki gospodarski in kulturni uspehi modernega razvoja narodov bi bili za dolgo un:čeni.
Pred nedavnim časom so debate v nemškem in angleškem parlamentu pokazale, da so vse te grozne možnosti balansirale na ostrini angleškega meča. Znano je danes, da so bili Angleži tik pred mobilizacijo in da so že dvigali svoje orožje proti nemškemu nasprotniku. Ko so postajala francosko - nemška podajanja gledf Maroka vedno težavnejša. so 8j>odbujnli Ang^ši francosko vlado k energičnemu nastopu, prepričevali
so jo, da je sedaj najugodnejši trenutek za politiko revanže in Anglija eama je pripravila svoje kolosalne vojne čete. Zbrala je brodovje ob vzhodni angleški obali, pripravila vse za -mobilizacijo armade: istočasno bi se bila navalila vsa oborožena • !a Anglije in Francije na kopnem in na morju na Nemčije. Za Avstrijo bi bil takrat nastal casus Jfoederis in 7 nemško armado vred bi se borili naši fantje — za gospodarsko in politično prvenstvo nemškega zaveznika. Pravijo, da je vojsko preprečil le taktični spor med francosko in angleško admiraliteto. Francija je zahtevala, da vpade angleška armada v Nemčijo od severo - zahoda, to je preko Belgije, Holandije, ker bi bila sicer ovirala mobilizacijo francoske vojske. Angleška admiraliteta pa je izjavila, da je tako severno ležeči prehod čez morje prenevaren in bi onemogočil uspešno akcijo velikanske angleške bojne flotile.....
Zamujeni trenutek se ne povrne več. Nemčija je bila med tem veliko nevarnost spoznala, popustila je v svojih zahtevah glede Maroka in na Francoskem je bilo zmanjkalo prave korajže. Francoski politiki so uvidevali, da bi si pri krvavem sporu obeh velikanskih nasprotnikov le opeki' prste in odrekli so se vlogi tistega, ki hodi za druge po kostanj ...
Vojna furija se je morala umaknili v ozadje, toda ostala je na svetovnem pozorišču. V angleško - nemškem razmerju je vprašanje ali vojska ali ne že davno rešeno. Najres-nejši politiki tu in onstran kanala ro prepričani, da se velikanske gospodarske težnje obeh velesil ne bodo mogle rešiti drugače, kakor z orožjem v reki. Visoko razvita Nemčija je za AngHjo na svetovnem trgu prenevaren konkurent, katerega gospodarske ambicije so tesno zvezane z dalekosežnimi političnimi načrti.
V Angliji velja pravilo, da mora angleška država ostati na morju take močna, da je ne premore združena sila, katerihkoli dveh ostalih velikih držav. To pravilo je v praksi uveljavljeno v Številu in moči an-gle&cga bojnega brodovja. Nemčija je \ zadnjih letih krčevito razvijala svoje pomorsko sile, vedno več dre-adnoughtov, torpedovk in podmorskih čolnov so spuščali Nemci v morje in tako je razumljivo, da si je Anglija lansko leto, ko si je bila svesta francoske pomoči posebno važno predložila vprašanje: kdaj? Kdaj začeti odločilni boj za svetovno gospodstvo?
Zbližan je Nemčije   in Francije
je spremenilo situacijo. V angleškem parlamentu so vstali možje, ki ne verjamejo v potrebo angleško-nem-ške vojske in pod vtisom francosko-nemške sprave se je tudi Anglešk*?. odločila spremeniti svojo taktiko. V L-cndonu ia v Berolinu so bojijo velike odločitve, ki grozi postati za. eden ali pa za drugi narod smrtna. Državniki so zopet pričeli govoriti o spravi in na tihem so se obnovila že tolikrat prerušena pregovarjanja za angleško - nemaki porazu m. Angleški vojni minister je prišel v Berolin ter predložil nemškim državnikom določne predloge. Največja skrb Anglije je preprečiti nadaljni razvoj nemške vojne mornarice; za ceno, da opusti nemška vlada gradnjo novih ladij, so pripravljeni Angleži mnogo žrtvovati. Hočejo ugoditi raznim nemškim aspiracijam v Afriki ter so pripravljeni za koncesije v orijentalskih spornih vprašanjih. Zd: se,   da   so   pogajanja ugodno
uspela.....
Vprašanje kdaj? je torej zopet odloženo. V zavesti, da je odločilni trenutek le odgođen, sklepati obe državi dogovor. Vsi notranji vzroki bodočega konflikta ostanejo neodprav-ljeni in pač tudi neodpravljivi.
Baš. iz tega vidika pa*je velevaž-no presojati tudi avstrijsko politiko. Popolna navezanost na Nemčijo nas tišči v najnevarnejše vrtince; prisiljeni smo deliti ž njo vse nevarnosti, združene z germansko ekspanzivnost-jo. Tukaj čakajo novega zunanjega ministra velike naloge, na katerih bo preizkusil svoje državniške talente Avstrija kot nemški zaveznik nima le dolžnosti temveč tudi pravice in v svojem življenjskem interesu mera naša diplomacija svariti in zadrževati v Berolinn, pokazati svetovni javnosti, da hoče vse za ohranitev miru ter končno stremeti za tem, da se naša država približa velikim sosedin jam, stoječim izven trozveze. Zdrave in močne zaveznice so gotovo v našem interesu. Toda presilna nemška ekspanzivnost ne ogroža le angleških interesov temveč tudi — naše. Grof Aehrentbal je v maroški krizi deloval pomirjevalno, varoval se je odkrito nastopiti za nemške zahteve, dobro vedoč, da je bila struna že itak silno napeta. Ta avstrijska »hladnost« je takrat v Berolinu jako ozlovoljila, toda tem bolj je zadovoljila vse one, ki smatrajo za prvo in edino nalogo avstrijskega državnika, da varuje interese svoje domovine. Na tej poti naj bi pokojnemu predniku sledil grof Berchtold opree-no in previdno.
LISTEK.
Menzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spieal Edward Lytton - Bulwer. II. knjiga. (Dalje.)
»Pojdiva naprej,« je dejal vi-lez, »in dovolite mi, da vas nekaj ca-s-a spremljam. Da! Poslušal sem vas nekega večea zadnjih dni, ko ste — nekega večera zadnjih dni, ko ste grajali plemiče in tudi zadnjič o polnoči — nagnite svoje uho, dobri gospod, ker to je tajnost — zadnjič o polnoči, ko ste pod razvalinami na Aventinu sprejeli in storili pogumno prisego.«
Vitez je pri teh besedah stopil nekoliko nazaj, da bi videl kak uti6k je napravil fta Rienzija. Na obrazu zarotnika — kajti tako bi bili Rienzija imenovali drugi, če bi bila njegova zarota ponesrečila — je nekaj 7atemnelo. Rienzi se je obrnil k vitezu, mu pogledal v oči in je nehote Prijel za svoj meč, a ga takoj zopet izpustil.
»Ha,« je rekel počasi, »če je to res, naj pade Rim! Izdajalci so torej tudi med svobodnimi.«
>-Ne gre se za izdajstvo, hrabri p-ospod,« je odgovoril Mcaatrenl. »Tvoja tajnost mi je znana, a nihče mi je ni izdal.«
»Ali si jo izvedel ko* prijatelj, I ali kot sovražnik?«
»To je vse eno,« je dejal Mont-real ravnodušno. »Naj ti zadostuje, da le lahko spravim na vešala, če bi izrekel besedo tudi le, da ti pokažem, da je v moji moči.biti tvoj sovražnik; s tem, da nisem nič zinil, sem ti že dokazal svoje nagnenje, biti tvoj prijatelj.«
»Motiš se, tujec; takega moža ni na svetu, da bi na rimski cesti mogel prelivati mojo kri. Veše^! Ti veš malo o sili, ki jo ima Rienzi v rokah.«
Te besede je izrekel Rienzi nekoliko porogljivo in nekako trpko. A po kratkem molku je mirneje nadaljeval :
»Sodeč po križu na tvojem plašču, pripadaš ti enemu najponosnej-ših viteških redov; tujec si in plemič-Kako plemenito sočutje je moglo iz tebe napraviti prijatelja rimskega ljudstva t«
»Cola di Rienzi,« je rekel Mont-real, »naju združujejo tista čustva, ki vežejo vse može, ki so se iz lrs*ne moči dvignili čez navadno množico. 1 Res, rojen sem kot plemič — a brez
moči in ubožen. Danes pa hodim od mesta do mesta; oborožena orodja moje moči in moj dih je tisočim postava. Te sile nis-sm podedoval, ampak pridobil sem §i jo s hladno preudarnostjo in s hrabro pestjo. Spoznaj me — jaz sem Gautier de Mont-real. Ali ni to ime, ki zaznamuje tvojemu duhu sorodnega duha? Ali ni častihlrpnoet nama obema lastno čustvo? Ne najemam vojakov, da bi pridobival imetje, dasi* me ljudje imenujejo lakomnega, ne koljem kmetov iz krvoločnosti, dasi mi očitajo, da sem grozovit. Orožje in denar — to so kite moči. Po moči hrepenim — in ti, smeli Rienzi, ali se ne vojskuješ ti za ta isti namen! Ali te mar zadovoljuje smrdljivo kričanje češenj žvekajoče drhali — ali šušlja-na zavist cerkvenih modrijanov — ali prazno blebetanje fantalinov, ki te imenujejo pa tri jota in borilen za svobodo, kar so besede, ki uho snmo goljufajo? To so samo tvoja orodja, da bi z njimi dosegel moč. Sem li govoril resnico?«
Dasi je bila Rienzi jeva nevolja nad takim govorjenjem velika, vendar jo je srečno prikril.
»Zaman bi tajil, o slavni vojskovodja.« je rekel, »da hrepenim s^mo no oblasti, o kateri si govoril. T' da. j kak'*« zveza more b'ti med čn^t'M^p-nostjo rimskega meščana in med ča-
stihlepnostjo zapovednika kupljenih tolp, ki se po plačilu odločajo za posamezne stranke, katerim služijo, ki se bore danes v Florenci za svobodo, jutri pa v Bologni za tiranstvo. Ne zameri mi moje odkritosrčnosti, a dandanes ne velja za nečastno, česar dolžim tvoje tolpe. Hrabrost in spretno vodstvo p>osvečujeta namen in kdor je goepodar knezov, tega smejo pač častiti kot ravnorodnega.«
»Prišla sva »daj v manj zapuščen mestni del,« je rekel vitez. »Ali ni tod nobenega skrivališča — nobenega aventina — kjer bi mogla dalje govoriti ?«
»Pst,« se je oglasil Rienzi. oziraje se previdno na vse strani. »Hvala ti, plemeniti Montreal, za ta migljaj; ne bilo bi dobro, če bi naju skupaj videli. Ali me hočeš odlikovati s tem, da me 6prcmiš v moje stanovanje ob palatinskem mostu? Tam sva varna in se lahko nemoteno pogovoriva.«
»Bodi tako,« je dejal Montreal in je odstopil.
Rienzi je šel s hitrimi koraki skozi mesto. Meščani, ki so ga tod in tam srečavali, so ga pozdravljali s posebno spoštljivostjo. Hitel je skozi Tabirint temnih ulic in prišel končno na velik trg blizu reke. Prve zvezde so svetile rn tempelj Fortune, katerega ic bil črn prenenil v cerkev 6v. Marije egiptske; nasproti temu, dvoj-
no posvečenemu poslopju je stala Rienzi jeva hiša.
»Dobro znamenje je, da stoji moja hiša nasproti nekdanjemu templju Fortune,« je dejal Rienzi, ko ga je bil dohitel Montreal in mu je sledil v njegovo sobo.
»Hrabrosti ni treba prosjačiti za srečo,« je odgovoril Montreal, »kajti hrabrost vlada srečo.«
Razgovor med tema najsmelejšima možema tistega časa je bil dolg. Naj se zdaj čitatelj nekoliko bolje seznani s značajem in z načrti Montreal a.
Gautier de Montreal, v italijanskih kronikah znan z imenom Fra Moreale, je prišel kot drzen srečolo-vec v Italijo. Bil je vreden naslednik onih postopajoči h se Normanov, ki so pred njim igrali tako čudno vlogo v Evropi; vsak je bil zase gospod, je dežele zavojeval in prestole preknee-val; pri poznavali niso drugih postav kakor viteške, nikdar se niso udomačili med ljudstvom, med katerim so se naselili, bili so nezmožni postati mirni državljani in komai zadovoljni s kraljevsko krono. V Rienzijevih časih je bila Italija tista dežela, kamor so se zatekali vsi taki srečo lovci brez premoženja kakor Montreal, ki jim je bilo med pokvarjenimi Italijani le dokazati svojo hrabrost, da so že zapovedovali nad zakladi. Ni ve-
Ha delo!
V Cel ju , 23. februarja.
Pogajanja sa delazmožnost štajerskega deželnega zbora so spravila vsaj nekaj živahnejšega gibanja v našo politično javnost. Na mnogoštevilnih shodih se je zopet razpravljale o vzrokih, ki govore za in proti ob-etrukciji slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Ce sedaj, ko se je polegel glavni vrišč, mimo pregledamo celo kampanjo in pre-udarimo njen resultat, lahko mirno rečemo: slovenski narod na Sp. Sta-jerkem ne odobrava obstrukcije, ki bi se vodila v deželni zbornici v prospe h ene, četudi danes vodilne domare politične stranke. In bas zaradi tega so doživeli naši klerikalni voditelji zadnje tedne dva zelo občutljiva politična poraza: enega v Gradcu in drugega doma. V Gradcu jim je vzel premeteni Wastian, kateremu je ob zadnjih državnozborskih volitvah pripomogla v Mariboru duhovščina t*lovenske narodnosti do političnega vstajenja od mrtvih, zadnje možnosti •za kolikor toliko dostojen — ne rečemo časten — izhod iz slepe ulice, v katero so zablodili s svojo strankarsko obstrukcijsko taktiko. Za presojo klerikalne politike v deželnem zboru je namreč merodajna izjava »Slovenskega kluba« z dne 30. januarja, V katerem se pravi, da bi se bili slovenski klerikalci v Gradcu pogodili, ako bi se ne uprl Wastian s svojimi tovariši vladno - klerikalnemu načrtu za razširjenje deželnega Šolskega sveta. Poudarili smo takrat takoj v »Slov. Nar.«, da bode to priznanje
klerikalcev usodepolno za presojo njihove deželnozborske politike. Ni-f>mo se motili. Klerikalci bi morali vprašati volilce, se-li strinjajo s korakom »Slovenskega kluba«, da se obstrukcija, ustavi, ako pride v deželni šolski svet poleg treh ali štirih Nemcev eden slovenski klerikalec, aii recimo splošno, en Slovenec. Pogajanja so sr» razbila, klerikalci tega vprašanja iz umevnih vzrokov niso stavili ali odgovorili so sami nanj in ostro obsodili ob pritrjevanju volil-stva lastno politiko: rekli so, da se obstrukcija slovenskih poslancev v Gradcu ne sme poprej končati, dokler ne izpolni nemsionacijonalna večina glavnih slovenskih kulturnih in gospodarskih zahtev. Te pa imajo prav malo opraviti z razširjenjem deželnega šolskega sveta, kakor ga hoče nemška vlada sporazumno z nemškimi nacijonalci izvzemši Wa-stianovo skupino, nemški klerikalci in dr. Koroščeva večina v »Slovenskem klubu«. Vidi se torej, da smo si bili vsi spodnještajerski Slovenci razun peščice Korošrčevih koritarjev tMiini v tem, da moramo voditi boj v Gradcu, ki nam nalaga tako težke gospodarske žrtve, za najvišje politične cilje, ki jih zasledujemo v deželi — vsako drugo vojskovanje odločno obsojamo. To, kar so storili klerikalci razun njih voditeljev nehote, smo naprednjaki z odločno ob-ajodbo klerikalne obstrukcije jasno izrazili; in šli smo z ozirom na to, da od dr. Korošca in njegove družbe ne pričakujemo take politike v deželnem zboru, ki bi nam prinesla političnih in gospodarskih uspehov, koristnih za narodovo celokupnost, še dalje in smo dejali, da je bolje, ako strankarske klerikalne obstrukcije ni in se skuša v deželnem zboru V6aj nekaj opraviti za nas. To se nam je zdelo potrebno konstatirati in prosimo svoje eomišljeništvo, da poučijo voliistvo o tem resničnem položajn naše deželnozborske politike tudi le vnaprej.
tjalo za nečastno, Če je kak velikaš zbral tolpo teh pogumnih tujcev okrog sebe, jo živel s plenjenjem, se ■ njo vojskoval proti republikam in tiranom, kakor mu je kazalo in za velikanske svote prodajal pravice miru. Časih so te tolpe stopile v službo kake države, da bi jo varovale pred kako drugo; naslednje leto jih je že videlo v boju proti svojemu prejšnjemu plačniku. Te tolpe najemnikov s severa so si s tem pridobile politično in militarično važnost; bile so neizogibno potrebne za varnost vsake države, kakor so sigurno uničevale varnost vsega prebivalstva. Samo pet let pred časom, o katerem govorimo, si je republika Plo-renca kupila službovanje takega slavnega voditelja tujih čet, vojvode Atenskega. Ljudstvo samo si je tega vojskovodjo izbralo za kneza ali tirana svojega mesta; predno pa je poteklo eno leto, se je ljudstvo uprlo proti njegovim grozovitostim ali pravzaprav proti njegovemu izsiljevanju denarja — zakaj vzlic vsem slavospevom njihovih zgodovinarjev so FlorenČane napadi na njihove mošnje bolj boleli, kakor utesnje-vanje njihove 6vobode — ga prepodilo iz mesta in si zopet ustanovilo republiko.
(Dalje prtbodnjič.)
Sodimo, da po sedanjem političnem porazu v Gradcu dr. Korošce ne bode upal začeti novih pogajanj sa delazmožnost štajerskega dešelnega zbora in nam je torej računati v pozni jeseni ali v zgodnji spomladi 1. 1913 z novimi deželnozborskimi volitvami. Te bodo hoteli imeti tudi nemški nacijonalci, ker se boje odgovornosti za občutno zvišanje deželnih dcklad, katerega morajo skleniti prej ali slej, a nočejo zakriviti finančnega poloma dežele. Kakor stoje stvari, bo pri teh splošnih deželnozhorskih volitvah morala Narodna stranka nastopiti na celi črti, da bode vprašala narod, hoče - li v deželnem zbora, kjer smo Slovenci že itak na hvalo sedanji famozni deželnozborski volilu: geometriji, skrajno slabo zastopani, strankarsko dr. Koroščevo politiko ali ne t In mnoga znamenja kažejo, da odgovor ne bi bil za nas neugoden. Gospodarska kri*« zadnjih dveh treh let se je nekoliko omilila, vse je začelo laglje dihati in kaže se vsepovsod] razpoloženje za živahnejše javno delovanje. Vprašanja, ki so stala strankino vodstvo v Celju samo veliko skrbi, dela in žrtev, so ugodno rešena. Napredno časopisje se ,]e po deželi zdatno razširilo in si pridobilo novih čitateljev in prijateljev. Kažejo se prvi začetki tesnejše strankarske organizacije: skujejo **e politična društva, čijih pomena menda ne bode treba našim pristašem posebej na dolgo in široko u*3melje-vati Klerikalci so pri na« Štajerskem leteli po kranjskem fa*1 UM previsoko: tu ni r»a razpolag" deželne uprave, ki bi a skrajnim U -orivmom ljudi silila v klerikalno stranko, tu ne morejo klerikalci dosegi velikih političnih uspehov, tu ni m^go^e vo-liletva hermetično za prof: p-**d vsem ostalim svetom. Stik z ine?ti in trgi je prevelik. Razun tega stoji vse iz-obraženstvo v naprednem taboru — in le žalostno je, da ne zna ifto tako izrabiti svojega moralnega in gospodarskega vpliva, kakor bi bilo to v interesu Narodne, torej z^r«* narodove politične stranke pa imat na in koristno.
Ali smo i*? povsod na Začetku, imamo le še nekaj političnih in gospodarskih društev. Po mnogih krajih le še p* a v malo izvodov našega časopisja. Zopet v mnogih krijih so su naši ljudje rtsignirano umaknili, ko so videli besni klerikalni naval, s prižnico in žganjem razdivjane ljudske strasti in so obupavali, da bi mogle kdaj postati bolje. Na to, da je treba za tidno stranko trduih temeljev, lokalnih organizacij, čijih najboljša oblika so politična društva, dobro razširjenega časopisja, nastopa v vseh domačih političnih in jro-*poriarskih zadevah, ni nikdo za stalno mislil. Dali smo se marsikje pognati v kozli rog od duhovnikov, ki se bore za svoje žepe in svoj obstanek in imajo v boju mnogo manj korajže ko jim pripisujemo. Popravimo vse to sledeče mesece, kolikor moremo, da bodemo pripravljeni za deželnozborske volitve!
Glas iz
Zlobnost idrijskih klerikalcev se je, kakor vedno, pokazala tudi v zadnjih idrijskih novicah v »Slovencu« z dne 17. t. m. Dopisnik se zaleta.a v plesni venček. ki so ga priredili idrijski realci kot zaključek svojih leioš-njih plesnih vaj. Ne pride nam na misel zagovarjati prireditve ali se zavzemati za napadeno realčno vodstvo, oziroma učiteljski zbor, ki je venček dovolil, kajti prepričani smo, da ima vsak posameznik izmed učiteljev na realki več zmisla za pravil-
no vserojo kot vsi dopisniki idrijskih novie eknpaj e kavalirskim dekanom
na čelu. Dalje tudi menimo, da kritika o učiteljih ni snov za politično časopise in da je okrajno nepedagoško, ščuvati mladino sopar evoje vzgojitelje. Nam je le na tem, da pokažemo zopet enkrat javnosti zlobnost klerikalcev, posebej idrijskih, ki je sanjo tako karakteristična, kakor za zajca glodal ni zobje. — Dne 10. t. m. so se zaključile, kakor rečeno, plesne vaje idrijskih realcev s plesnim venčkotn. Vsak Idrijčan ve, da so prevzele stroške za to prireditev dame, ki eo hodile k plesnim vajam. To ve prav gotovo tudi »Slovencev« dopisnik, naj si je ta še galantni don Miguel ali ra-maščeni Oswald sli celo najnovejša klerikalna specijaliteta v pisateljevanju, ki ga gospod tehant še doslej ni naučil, da se treba tujcu, če sedeš poleg njega, vsaj predstaviti. Kljub temu trdi dopisnik, da je veljala prireditev dijake mnogo denarja. In zakaj tof Zato, da ima priliko mahniti po ~Podpornem društvu za realce«, češ. da ni potrebno podpore, če imajo dijaki denar za plesne veselice. Podporno društvo uničiti, od jesti in onemogočiti podpore ter s tern studiranja revnih delavskih sinov, zabraniti re* **žn pot do naobrazbe, da se ga lož-je izrablja, to so Sodne želje nečednih malharjev. Dalje pripoveduje dopisnik, da so odhajali godci zjutraj iz pire me ter da »se je čulo tamkaj še hrup. ko so ljudje že hodili k jutranji maši. S tem hoče zlobni dopisnik vzbuditi v bralcu mnenje, da se je vršil venček do jutra, kajti, kaj delajo godci potem, ko se je venček završi), pač nikogar ne zanima. Ob-en*in je hotel s tem udariti po učiteljskem zboru, češ, da dovoljujejo zabevo celo noč. Će to ni zlobnost v pravem pomenu, potem sploh ne verne, kaj je zlobnost. — Dopisniku tudi lokal, kjer se je vršil venček. ni povšeči: premajhen, prezaduhel mu je, vhod ni dostojen. Ce bi bil količkaj odkritosrčen, bi napisal: V Didi-čevem hotelu je vse boljše; pridite tja, tam vam bo dovoljeno vse; pri Didiču je kakor na planinih: r.Da gibt *s ka Sund!« Klerikalec se sklicuje na higieno! Kdaj je bila ta klerikalcu v resnici marf Poglejte jih po vrsti in videli boste, da ti ljudje ne poznajo niti osnovnih pojmov o zdravstvu; ne poznajo ne mila, ne vode, ne zobnih krtačic in drugih priprav za negovanje zdravstva. In potem se osmelijo napram drugim govoriti o higieni! Klerikalni dopisnik trdi nadalje, da so je konstatiralo, da v nedeljo.po plesu mnogo dijakov ni bilo pri masi. In glejte, šolske mase v nedeljo še bilo ni, realčne-ga kateheta v nedeljo dopoldne še v Idriji ni bilo, kajti ravno na njegov predlog je dovolil deželni šolski svet, da naj šolska maša dne 11. februarja odpade! Kje in kako se je moglo konstatirati, koliko učencev ni bilo pri maši? Edino en slučaj nam je znan, kjer se je moglo to zgoditi, slučaj, v katerem gospodinja (notabene: dekanova prijateljica) svojih dijakov ni hotela pravočasno zbuditi, da jih je za tožila soprogi klerikalnoga profesorja. — »Slovenec« se silno jezi, da se je vršil plesni venček na soboto. In glejte! Takoj prinoanjo soboto so klerikalci sami priredili svoji mladini plesno zabavo, ki je trajala prav do jutra, soditi po pijanih klerikalnih fantičih, ki so se v nedeljo zjutraj vlekli rjoveč in piskajoČ mimo župne cerkve. Mladina »Kristusovega srca« sme pijančevati in pono-čevati z vsemi grehi, ki spremljajo taka početja, značajni mladini pa, ki se ne dela hinavske, ne dovolijo nedolžne zabave pod kontrolo učitelj-stva. Taki so naši klerikalci! Kar
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Strme Je bral Znoj in ko je prebral, rekel je kot sam pri sebi.
»Jevševeeva Marijan i ca je torej Borčevkina hčif«
»Mislim, da se ne motim,<r odvrne Davorin.
»In ti poznaš to deklet«
Vprl je oster pogled vanj.
Sedmič je za hip nalahno zardel, nato pa dejal naravnost:
»Prijatelj Ivan, jaz ljubim Ma-rijanico!«
Davorinova odkritosrčnost je vplivala na Znoja, da je umaknil pogled in da so mu šle misli po možganih kot blisk. Tudi on ni bil narejen iz lesa, ampak krepka mladeniška kri mu je plula po žilah. Ko je bil dijak, se je rad oziral po deklicah, kot bogoslovec je imel zroirom dovolj čestilk in kot dušni pastir je rad zrl v lepe oči nedolžnosti.
Ko je tako nekoč poslušal v s povod ni o i grehe iz ost Jevševčeve Marijan ice, je bil njegov pogled obrnjen samo v njene oči in ko je bila spoved končana, čutila se je Marija-nica olajšano, kaplan Znoj pa obteženega. Vselila se mu je podoba deklice v srce in ni težil za tem, da bi se izselila. Kadar je pridigoval, videle
so njegove oči le njo izmed vsega ženstva v cerkvi in Če je pri maši želel ljudstvu, naj bo z njim mir gospodov, ozrl se je spet tja, kjer je stala Marijanica. Ce je ni videl, bilo je sveto opravilo opravljeno razmiŠlje-no in večkrat so si pravili poslušalci njegove pridige ali krščanskega nauka, da »gospod Ivan« ne znajo nič lepega povedati. In ko je vzel pero v roke ter hotel namesto župnika napisati uradno poročilo na knezoško-fijski ordinarijat o gorečnosti vernikov leskovške župnije, zapisala je roka ljubko pesmico o Marijaničnih laskih, očeh in licih.
Priala je vdrugič k spovedi, in govorila sta o vsem drugem, samo o večnem izveličanju ne. Povabil jo je k sebi v sobo in ko je prišla kot ponižna piska ter se morala vsesti na divan, kjer je bilo še za enega prostor, je vstopila postrežnica Urša ter naznanila, da je treba iti obhajat Cepelnikovega Tineta, ki si je zlomil nogo v gozdu. Seveda je Marijanica morala oditi. To je bilo pred dobrim tednom; zdaj pa pride prijatelj Sedmič in podere vse skrbno gojene nasade mladik srčne ljubezni.
A Znoj ni bil egoist.   Pamet in razum sta mu povedala,   da bi bilo nevredno njega in njegovega stanu, ki je svet, ako bi zahteval sa se dokolico, ki je drugega. Zato je z železno j silo premagal srčne boli in stisnivŠi
nadalje piše klerikalni zlobnež, bi bilo le smešno, če bi ne bilo zraven zlobnih, klerikalcev vrednih namenov. Pravi namreč, da se prirejajo tudi po drugih zavodih plesnih ven-čki, toda nanje se vabijo le vzgledne družine. Seveda, rudninski svetniki, profesorji, učiteljice in učitelji ter napredno misleči meščan je, to so sa klerikalk" sami ničvredni ljudje, ker so ae drznili brez d voljenja Oswal-dovega poeeetiti neklerikalno prireditev! Oe pa pridejo taisti ljudje na kako veselico v Didič>v^m hotelu, jih naštevajo v svojih poročilih imenoma, češ, glej širni s^et, taki častivredni dostojanstveniki pose čaj o naše prireditve! Hinavci in zlobneži, da jim ge ni para na *^etu! Iz celega dopisa seva prozorni namen: Oblatiti realko in učiteljski zbor, Škodovati »Podpornemu društvu« in onemogočiti revnim slojem izobrazbo; v falif-ni Didič^v hotel prisiJjti ljudi, da s° bo moglo reči. da hodijo v to gostilno tudi boljši ljudje ter vcepiti mlađih i sovraštvo do svojih učiteljev. Toda, lepi do« Miguel, ti dišeči Oswald ter dostojanstveni doktor vljudnosti, s takimi sredstvi ne pridobite nikogar, najmanj pa naše odkrite, značajne mladine! Očitate nam grehe in jokate nad nami; sami sebe pa ne vidite. Zdi se nam, da ste že davno iztrgali iz svojega katekizma, ki po njem delate in živite, stran, ki govori o grehih obrekovanja in laži, pa tudi ono, ki govori o ljubezni do bližnjika in pregrešnosti maščevanja,
Lepa zaupnica.
t Iz občine Prečna.)
Slovenec« je te dni priobči! pod naslovom »Zaslugam čast« notico, ki je tako značilna, da jo je vredno ponatisniti dobesedno. Glasi se tako-le:
»Iz občine Prečna nam poročajo: Ker se je gospod župan Franc Vin-tar, posestnik, lesni trgovec in okrajuocesfni odbornik iz Hrnšovca županovanju v občini Prečna odpovedal, je o priliki občinske seje večletni občinski odbornik in posestnik Janez Planinšek iz Dol. Kamence št. 16 predlagal, da se naj gospodu Francu Vintarju, posestniku, lesnemu trgovcu in cestnemu odborniku itd., izreče od strani občinskega odbora zaupnica vsled njegovega večletnega, neumornega in požrtvovalnega delovanja v korist občine. Na predlog gosp. občinskega odbornika Janeza Planinska je izrekel občinski odbor gosp. Francu Vintarju popolno zaupnico. To je aajiepši odgovor na podle laži, ki jih kupičijo liberalci po svojem časopisju proti zaslužnemu možu. Liaži liberalnih listov pobijajo delo poštenjaka!«
Tako torej! V obče sicer ni vredno odgovarjati na hinavske čenčarije klerikalnega časopisja, ali na tako nečuveno nesramnost vendar ni mogoče molčati in je treba to stvar pomakniti v luč resnice.
r,Slovenec« piše tako, kakor bi bil pošten jako viČ Vintar sam in prostovoljno odložil županstvo. To pa ni res. Obče je znano, da je bil župan Vintar od gnan v preiskovalni zapor in da je še sedaj v kazenski preiskavi zaradi velikanskih sleparij pri občinskih volitvah. Vintarju se odpira kriminal — lahko je torej odložil županstvo, četudi nerad, kajti prisilile so ga v to višje oblasti.
Do sedaj nismo vedeli, zakaj je vozil ravno pred občinskimi volitvami vino in klobase od vasi do vasi; po »Sloveneevem« poročilu le zaradi tega, da bi ved ne bil za župana. No, pa tega bi se bil brez vina in klobas lahko ubranil.
Kda po je tisti možakar, ki je predlagal, oziroma prosil zaupnico bivšemu »vzor-«županu Francu Vintarju, posestniku, lesnemu trgovcu, gostilničarju itd. v Hrušovcu pri Strašit Ta mož je v »Slov. Narodne že večkrat opisani Janez Planinšek iz Dol. Kamence št. 16, kakor pravi »Slovenec«. Kake vrste mož je ta Janes Planinšek, je znano že širšim krogom. On je po so vaše a ni h sramotno odstavljeni cerkvenec in cerkveni ključar in Je sedaj z bivšim županom Vintarjem vred v kazenski preiskavi zaradi volilnih sleparij. Torej tak mož, ki je pri teh sleparijah soudeležen, predlaga svojemu tovarišu pri teh sleparijah zaupnico. To zaupnico pa si Vintar lahko šteje v čast! Prav bi bilo, da bi s<» t odi Vintar spomnil svojega sog^Šnika Planinska in tudi zanj izprosil zaupnico.
Kake zasluge si je Franc Vintar pridobil, ve samo Planinšek in še nekaj takih mož, ki so danes z Vintar jem vred v preiskavi. Drugi občani so popolnoma drugačnega mnenja. Morda um štejejo njegovi zaupničar-ji v zaslugo veliko previsoke občinske doklad'*. Ali mogoče tisto koruzo, o kateri se slišijo govorice, da zaradi nje po Vintarjevi krivdi občino tožijo? Ali mogoče to, da je dal priložnost Ti odlašanjem štetja glasovnic izvršiti vlom v zaboj in tako preprečil občinske volitve! Zaradi teh sleparij je bilo že nad 200 volil cev kli ranih k sodišču in imajo ti ljudje po Vintarjevi * zaslugi« stroške in pota. Skoro gotovo bo nekaj na tem, kajti drugih Vintarjevih zaslug živ krst ne pozna. Ko bi bil »Slovenec« le eno samo Vintarjevo zaslugo mogel iztakniti, bi jo bil gotovo navedel. Ali ko bi bil vsaj kaj povedal o občinskih računih — pa tudi tega nt storil. No, morda pridejo še časi, kn bo treba o tem kaj več govoriti.
Eno zaslugo pa ima Vintar, a iif za občino, ampak samo za Planinska, to zaslugo namreč, da je s odlašanjem štetja glasov podaljšal Planinsku za nekaj časa čast občinskega odbornika, kajti drugače bi bil Planinšek že imel davno zasluženo brco.
Občani pa naj pomislijo, kake nesramne laži prinaša list, ki ga priporočajo duhovniki. Gliha skup štriha! '_ X.
Proti režimu na Hrvaškem.
Zagreb, 23. febr.
Od včeraj sem so ponehale konfiskacije časopisov. Med kratko dobo, odkar je Čuvaj ban. so bili onozicijo-nalni časopisi skoro dvestokrat konfiscirani, tako da odpade na dan pet konfiskacij. Od včeraj sem so ponehale tudi poulične demonstracije. Dr* žavno pravdništvo je obtožilo
zagrebške   urednike v 480 slučajih.
Večinoma so obtoženi zaradi pre-greška proti tiskovnemu zakonu, ker so prinašali članke, naperjene proti banu Čuvaju. Preiskovalni sodnik je več urednikov že zaslišal.
Opoldne so vprizorile dijakinje 8. razreda zagrebške gospodinjske šole, kakih 50 po številu, demonstracijo. Pele so pri odprtem oknu narodno himno ter nato klicale: »Doli i Madžari! Doli s Čuvajem!« Nato so dijakinje zapustile med petjem sramotilne pesmi na bana Čuvaja poslopje.
D i jak a nje    dekliškega liceja so
brzojavno izrazile svoje simpatije sarajevskim srednješolcem ter sklenile, da darujejo denar, ki je bil namenjen za gledališko predstavo v Narodnem gledališču, ki se je v znak sočutja Y. dijakom Sahim Agičem, ranjenim v
Davorino desnico rekel odkritosrčno, dasi 6 težkim srcem:
»Čestitam ti! Izbral si si lep del božjega stvarstva!«
Sedmič je ostal Znoje v gost tisti dan. Tudi prenočil je pri njem. Samo zvečer, ko so šli ljudje k počitku, je odšel in se vrnil še le čez dobri dve uri. Kaplan ga ni izpraševal, kam da gre, uiti ga ni vpraševal, ko se je vrnil, kod je hodil, kje je bil. Vedel je predobro, da se je šel Davorin naslajat na sladka usteca Marija-ničina, kamor je tudi njega že toli-krat vleklo, in kdo bi Sedmiču zameril to! Saj se je ločil od ljubice za dolgo časa, morda celo za delj, nego je pričakoval.
Menda nam ni treba pripovedovati natančnejše, da je Marijanica pri tem sestanku zvedela tudi, kdo je njena mati!
Drugo jutro jo odpeljal postni voz iz Leskov ja Sedmica k njegovemu očetu v stolno mesto slovensko. Ko je zavil mimo Gorjuše proti cesarski cesti, stala je na bližnjem pa-robku Marijanica in vneto pozdravljala popotnika. Ta se je istotako srčno odzival in zračni poljubi so se križali kot strele ob nevihti.
Oh te iznajdljiva ljubezen!
XV.
Za jesenjo je nastopila zima, sa avdentom predpust
Tisto leto je bil ta poskočni čas izreduo kratek. Ljudsko prepričanje je, da se tak predpust može navadno le grde in stare samico, dočim ostanejo lepe in mlade za dolge pred-puste, ko je čas bolj izbirati. Baje velja to pravilo tudi za moške, kjer prihaja v poštev zlasti starost, kajti na lepoto se pri moškem ne gleda, posebno če ima ženin kaj dosti pod palcem. Le mladi ženski svet ne zna ceniti življenja in vidi samo lepo moško obličje in ne vprašuje nič, kaj bosta jedla in kaj bosta pila, ki se jemljeta in vzameta na samo lepota
Ako bi bili zlobni, trdili bi lahko, da se je MrkaČu bržčas zaradi postarnosti tako mudilo spraviti pod streho zakon z Borčevo Justino. Morda bi tudi ne imeli čisto neprav, ker vemo, da je bilo MrkaČu veliko na tem, da čimprej izrabi izginjajoče svoje moči, kolikor se pač se da. Kakor nam pa pričajo podatki, ki so nam ravno v tem ozirn na razpolago, je bil pri Mrkaču drug važnejši vzrok, da je na vse kriplje hitel, da se poroči z izvoljen k o svojega srca še omenjeni predpust. Ker so ti podatki zanesljivi skozinskoz in nimamo nobenega vzroka dvomiti o njih resničnosti, zato pustimo v nemar ugibanja in zlobna namigavanja ter sporočamo le na podlagi resnice, kar se je dogodilo tisti čas.
(Dalje frUMdaJle.)
37
>at*ajevu, niso udeležile, hrvaški šolski družbi.
Policija je prepovedala za jutri
»opoldne napovedan ljudski shod, ki je imel namen, razjasniti dogodke v Sarajevu. Svojo udeležbo so bili napovedali tudi govorniki iz Sarajeva. Pod   imenom   Osjeska skupina
nana stranka, ki je izšla iz hrvaško-^rbske koalicije in je podpirala prejšnjega bana dr. Tomašiča, ima prihodnji mesec v Osjeku konferenco, da
iivzame stališče proti režimu bana Ca vaja,
Izlamitski protestni shod proti režimu na Hrvaškem, ki se je vršil v Mostam, je bil popolnoma miren. Kot edini govornik je nastopil Meh-med efendi Spahic.
Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva investicijski program ter se sklicuje pri tem na <\aho agrikul turno stanje in na vedno naraščajočo ljudsko bedo. Proti zvišanja mere davčne moči je treba tako dolgo protestirati, da se izvede <vl carinski versura. Proti intrigam vakufskega ravnatelja šerifa Arnan-toviča je bil sklenjen izraz zaničevanja. _(
Patriotične demonstracije v Rimu.
Rim, 23. februarja.
V včerajšnji seji državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik G i o 1 i 11 i tndi nekaterim poslancem, ter je naglašal. da se v bi--tvn popolnoma btrinja z njihovimi izvajanji. Zlasti se mu zdi pravilno ninenje, da glasovanje za zakonski načrt, ki daje pravno moč kraljevemu d e k r e -11 o aneksiji T r i p o 11 ia ni -je in C i r c n e i k e ni
nikakršna zaupuica vladi,
iiarveč je samo zastopanje interesov naroda in države. Vzgled vseh kul-mrnih držav kaže. da je treba, ka-- "nitro mogoče rešiti
kolonijalno vprašanje.
V svojem poročilu je razvil tudi prave vzroke, ki so zahtevali aneksi-
bako da te aneksije ni mogoče smatrati kot čin navdušenosti, marveč je bila potreba celega naroda in njegovega razvoja, če ni hotela priti ha lija v zelo neprijeten položaj. Zato je morala, italijanska vlada tudi streti suvereniteto, ki v resnici ni imela nobene moči več. V tem svoti delu ni zadela Italija na nikakr-;-n odpor pri drugih velesilah, kar Je *fc>kaz, da so bili nameni Italije pravični.
Zbornica   je prirejala ministrskem   predsedniku   burne ovacije. Med tem pa se je zbrala na trgu pred a "ii men tom in drugod po mestu
večtisočglava množica,
je med petjem patriotičnib pesmi pomikala proti parlamentu in kraljevi palači. Večtisočglava. množica je prispela na Piazza di rann t e C i t o r i O ter klicala niini-e^ra predsednika. Ministrski predsednik Giolitti in predsednik -niee M a r e o r a sta. se pokazala Tin balkonu ter jima je množica pridala navdušene ovacije. Ministrski predsednik je nagovoril ljudstvo ter v kratkih besedah orisal pomen aneksije fIVipolitanije in Cireneikc, Id se jasno zrcali v navdušenju širokih m?is. Končno je pozval množico, la naj zakliče: ^Živela Italija!«■, kateremu pozivu je množica takoj slala. Nato se je pomikala množica pred kraljevo palačo, 'T zahtevala, da se pokaže kralj na balkonu.
Kralj in kraljica s princem so se T oka zal i na balkonu in ljudstvo jih i* z velikanskim navdušenjem sprejelo ter neprenehoma klicalo: »Živel ralj!<f Opetovano je moral stopiti ral j na balkon in se je zahvaljeval za patriotične manifestacije.
Tudi pred vojnim ministrstvom je prišlo do živahnih manifestacij, končno je prišlo ljudstvo pred spomenik Viktorja Emanuola, kjer je neki dijak v navduševalnem govoru slavil aneksijo Tripolitanije in Cireneikc.
Štajersko.
Deželni odbor štajerski ju ime-Hoval za načelnike in podnačelnike v odore jskih okolišev na Spodnje Najertkem sledeče gospodo:    V 12.
^olišu (Radgona - Cmurek - Gornja - Radgona) Osvalda pl. Kodo-■'hscha iz Radgone in Jož. Vratseh-
a posestnika v Orehovi vasi; v 18.
Ormož - Ljutomer) Josipa Mursa, U posestnika v Krapju in Lovra fVtovarja,   veleposestnika  v Ivanj-
ovoih; v 19. (Ptuj - Rogatec) Fiir-ita Jožefa, posestnika v Ptuju. Sporna Jožefa, posestnika v Rogatcu; v -'0. (Sv. Lenart - Maribor - Slovenska Bistrica) Reppniga Ruperta, po-sfstnika v Pesnici nad Mariborom in ^tiasskltla Hermana, posestnika v Slovenski   Bistrici;   v 21. (Maren-
ht?rg - Slovenj Gradec) Riharda Sonnsa, posestnika v Breznom, Gttu-thcrja Avg., posestnika v fflovenj-gradcu; v 22. (Gornji grad - Šoštanj) Klemenšek Roka, posestnika v Solčavi in Korena Martina, posestnika v St Ilju pri Velenju; v 23. (Celje-Vransko-Laaki trg) Valentinitscha Karla, nad učitelja v Laškem, Roš J erdinanda, veleposestnika v Trbovljah; v 24. (Konjice - Šmarje pri Jelšah) Possek Franca, veleposestnika v Pogletu, (poŠta Sv. Duh-Loče) in Za bu košek Jurja., posestnika na Ponkvi in v 25. okolišu (Kozje-Sev-nica-Brežice) dr. Karel Leuschnerja, zemljiškega nadzornika in Franc Si-moneiča, posestnika v Sevnici. Po našem mnenju bi bil se marsikje prostor za Slovenca. Cemu imenovati brezpomembne nemŠkutarje, ki nimajo s slovenskimi krneti skoro ni-kakih gospodarskih in drugih stikov in ki tudi razmer na deželi dobro ne poznajo? Ali g. dež. odbornik Robie nič ni vedel za to zadevo t
Slov. dež. odbornik Franc Robie na pepelnični veselici nemškega pevskega društva. »Grazer Tagbl.« ima sledečo ju-ko zanimivo notico: »Pri pepelničnem slanikovem koncertu graškega moškega pevskega društva se je zgodil slučaj, ki prav čudno osvetljuje takozvano slovensko (win-disch<c) kulturo. G. dež. odbornik in vpokojeni profesor Frane Robič je počastil to prireditev s svojim obiskom. Razumljivo je, da je hotel ostati s svojim, iz 9 oseb obstoječim priveskom v družbi, kar pa ni bilo lahko mogoče, ker je bilo pri numeriranih mizah prostora le za 9 oseb.« List opisuje potem, kako se je boril slovenski deželui odbornik Robič na nemški pepelnični prireditvi za stole-. Za svoje vsiljevanje je dobil že od »Grazer Ta#bl.« pošte-D o z asi u ž e n o brco. Radovedni smo, ali posoda slovenski dež. odbornik Robič tudi vse slovenske prireditve v Gradcu? Povedali bi še marsikaj, ra naši ljudje si bodo vse to že tudi sami dostavili. Takšen škandal!
Klerikalno hinavstvo. Iz Trbovelj pišejo t Straži«: »Ogromen davek, ki ga plačujemo, je res že v nebo vpijoči greh. Xo da bi vedel zakai, se mora plačati. Dobimo opomin in ne vemo. ali je zemljiški, dohodninski ali blšnorazredni davek. Ako pa vprašamo eksekutorja, zakaj toliko davka, dobimo odgovor, da je tudi zaostanek od prejšnjega leta zraven.« Notica je precej naivno pisana in nc bi se ukvarjali z njo, ako se ne bi spomnili, da so ravno isti klerikalni dopisniki iz Trbovelj ob času državuozborskih volitev najglasneje vpili za kandidate klerikalne stranke. In njen vodja dr. Korošec je v delegacijah uajglasneje zagovarjal velikanske nove državne izdatke armado in vojno mornarico. Gospodje, če enkrat slavite in podpirate Korošce in Benkoviče, kateri se trudijo uv. Dunaju na vso moč na povišan jt- državnih izdatkov in torej tudi davkov, ne smete tudi pozneje godrnjati, ko je treba plačati. Drugače vas moramo smatrati za hinavce in ljudske sleparje.
I« Trbovelj. Nekemu našemu prijatelju in dopisniku »Slov. Naroda« ne da žilica miru in se mora ob vsa-kej priliki obregniti ob Trbovce. Tako tudi v št. 21. »Slov. Naroda« v dopisu radi hrastniške sokolske prireditve. Za božjo voljo, gospoda v Hrastniku, Trbovci priredimo \ sako leto po več narodnih voselie, ki so namenjene zgolj koristi našim obrambnim društvom. Mi se sanašssno vedno sami na svojo moč in podporo pri takih prireditvah, ker nas tujci prav malo obiskujejo, do, lahko rečemo razun vrlih Zagorjanov nihče —■ kvečjem kaka posamezna oseba. — Hrastnioanov ne vidimo nikdar tukaj in jim tudi nismo nikdar ničesar očitali. Zakaj bi torej vračali, kar se nam ni nikdar posodilo. Kar se pa tiče zlobnega namigavanja o godbi 27. pešpolka iz Ljubljane, moramo javno pribiti, da nas nič ne briga, kako godbo si naroči trbovski »Siingerbund<*, ter moramo odločno in ogorčeno zavračati, da bi se narod-no-napredne Trbovce spravljalo v zvezo in stik z nemško - nacijonal-nim društvom »Sangerbuudom«. Ako 6o znana resnicoljubnemu dopisniku iz Hrastnika imena onih trnovskih narodnjakov, ki so obiskali zgoraj imenovano veselico »Saugerbunda«, tedaj na dan z njimi, da se jih poduči onkrat za vselej o njihovem narod-njaštvu; da se pa vse Trbovce tako sumniči, to presega vse meje, in Trbovci tega ne bodemo lahko pozabili.
Trbovski narodnjaki.
Iz Dola pri Hrastniku. Sedaj se jc dovršila cerkev in župnišce, katero je podobno veliki vojašnici. Naš gosi od župnik so nam sedaj predložili račun, ki je natančen do vsakega vinarja. Stroški znašajo namreč 173.466 K 60 v, plačanega je 73.466 kron 66 v, torej imamo dolga 100.000 kron. Dragi farani, kaj še zahtevate od g. župnika bolj natančen račun t Prašamo vas, g. župnik, če ste vzeli v račun tudi g. Dragarja, da bi mu
plačali, ee bi nam enkrat po cerkvi pajeevjno omete! ter po križevem potu prah pobrisal, da ne bode cerkev tako izgledala.
Ia Celja. Na vlogo deželne zveze za tujski promet glede večernega vlaka, ki bi vozil ob nedeljah in praznikih zvečer okoli 8. ure iz Velenja v Celje iu nazaj, je odgovorilo železniško ministrstvo, da tej želji ne more ostreči, ker je pričakovati premalo porabe vlaka. Pri kom je pač železniško ministrstvo povprašalo no tem t Mislimo, da pri nikomur, ker želja po tem vlaku se oglaša že več let. Radovedni smo, ali sta storila poslanca Verstovšek iu Korošec v tej zadevi kake korake?
Is Ptuja. (TrgovecLeopold S!awitech obsojen zaradi pisanja anonimne karte.) V »Marb. Ztg.« čitamo sledeče poročilo iz Ptuja: »V našem mestu je bilo pred nekaj tedni poslanih več Nemcem (Malikovim pristašem) anonimnih kart, polnih psovk, ne da bi se posrečilo najti pisca, Tndi gospod Zcchncr je dobil tako anonimno karto. Iz različnih razlogov je moral končno imenovati gosp. Leopolda SIawitscha, trgovca v Ptuju, kot pisca. Vložil je proti njrmu pri ptujskem mu okrajnemu sodišču tožbo. Pri obravnavi je Slawitsch tajil, da bi bil pisal omenjeno dopisnico; vendar pa se mu je pisanje dokazalo. — Ptujski sodnik ga je oprostil. Zechner se je proti tej razsodbi pritožil na okrožno sodnijo v Mariboru. Tam so zvedenci in pa dva poštna uradnika potrdili, da je Slawitseh pisal anonimno karto. Sodišče je nato obsodilo Slawitseha na 30 K globe, oziroma tri dni zapora in k plačilu vseh stroškov.«
Iz Ponikve ob J. ž. nam pišejo: Čudno in za slovenskega župana velike slovenske občine nečastno navado imajo naš oče župan: odgovarjajo ali dado odgovarjati na nemške dopise nemški. Zatrjuje se nam, da je tako tudi na bližnji Sladki gori. Ali ne čutita oba možaka toliko narodnega ponora v sebi, da bi vpeljala čisto slovensko uradovanje? Saj stojita oha v taboru tiste strauke, v katerem po slovesni zatrditvi »Slov. Gosp.« visoko plapola slovenska trobojniea! Ali pa velja za te ljudi pregovor: lastna hvala, cena mala?
Iz Maribora. Slovensko gledališče. V nedeljo popoldan 18. i. m. je vprizorilo mariborsko dramatično društvo »Lnmpaeija Vagabunda«. Igra je vzbudila obilo navdušenja občinstva na galeriji, a tndi ostalo občinstvo je bilo zadovoljno, dasi ne sprejema iger te vrste z istimi simpatijami. Vsem je težko ustreči, včasih se pa vendar posreči. — To veseloigro smo videli tekem treh let drugič ns našem odru. Od zadnje predstave so se igralci izpopolnili; glavue vloge so bile deloma še v istih rokah, razen vloge krojača, ki jo je tokrat g. Weixl zelo dobro pogodil. Lep užitek je bilo petje, zlasti v krojače vem salonu petje gdčne. Savinove. — Občinstva je bilo manj nego navadno. Zahtevam predpustne nedelje je dramatično društvo y*>«teno ustreglo.
Nerednosii ▼ neki nemški posojilnici. IV, Muraua na Zg. Štajerskem poročajo: Ob priliki revizije v seho-dernski hranilnici in posojilniet se je dognalo, da manjka 17.000 K. Tukajšnje okrajno sodišče preiskuje celo zadevo. — Nemškonacijonalni listi, ki st- tako radi zaganjajo v slovenske posojilnice na Sp. Štajerskem, navadno brez vzroka, o celem dogodku složno molče.
Ponarejene krone krožijo po Sp. Štajerskom, zlasti v okrajema Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Ker imajo ti falzifikati iste znake ponarejanja ko oni, ki so jih izdelali ponarejevalci denarja Dolmat in tovariši na Dunaju, katere so že zaprli, se jc poslale spodnje^tajerske falzifikate na Dunaj v preiskavo. <
t Ivan Zunkovič. Slana je padla tisto jutro, ko se je vozila četa »Triglavanov« iz Gradca; toda tudi v njih dušah je bila slana. Šli so na pogreb umrlemu tovarišu. Vzela ga je bolezen, ki si išje najčešče žrtev v dijaških in učiteljskih vrstah, bolezen, ki je takorekoe že delež slovenskega dijaka. Ivan Žunkovič je bil »Triglavan«; kdor ve, kaj pomeni ta beseda z vsemi svojimi veličastnimi ttadicijami, ta bo vedel obenem, da je bil moj tovariš kremenit značaj, poln najlepših idealov, vreden sin slovenskega naroda. Gimnazijo je študiral v Mariboru in Novem mestu, kjer je prebil tudi zrelostni izpit. Preselil se je v Gradec, vpisal na juridično fakulteto, želeč, da se vrne kedaj v domovino, kjer bo mogel delati z uspehom za svoj trpeči, a ljubljeni narod. A usoda mu je prekrižala račune, ravno ko je stal pred zadnjo stopnico, pred zadnjim izpitom v 26. letu svoje dobe. Bridka izguba za njegove starše, ki so stavili najlepše nade v svojega Ivana, ki so ga podpirali z mnogimi hudimi žrtvami, a bridka izguba tudi za nas »Triglavane«. Izgubili imo prijatelja in v naši vesti je postala vnel, za-
znamovana s smrtjo. Dragi prijatelj, bolje ti je, da si šel od nas! Ne bos občutil prevar in krivic, ki bi te čakale sicer, kajti svet ni tako pravičen in resnicoljuben kot si bil ti. Ostavil si nas, a prijateljstvo naše sega preko groba. Počivaj sladko v rodni zemlji, blagi prijatelj!
Phil. Pavel Strmšek.
Is Gradca. Graško učiteljsko društvo je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je govoril učitelj in dež. posl. Otter o zadnjih pogajanjih za delazmožnost štaj. dež. zbora. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se pravi med drugim, da pripisuje učiteljstvo vsem tistim strankam in poslancem popolnoma enakomerno krivdo na žalostni politiki v deželnem zboru, ki gledajo bolj na demagogijo ko na zdravo gospodarsko delo v deželnem zboru. (Mišljeni so slov. klerikalci in posl. \Vastian s tovaršijo.) Vodstvo graškega učiteljskega društva Je obenem naznanilo zborovalrem, da ustanovi Zve^a nemških učiteljev na Štajerskem posebno politično društvo, katero namerava razviti svoje delovanje po celi deželi in nastopili pri vsakih volitvah. To so pa za Wastiana neprijetni glasovi!
Drobne novice. Iz Maribora. V Dravo je skočila 601etna soproga nadsprevodnika Špitala. Njeno truplo so potegnili iz reke v Zg. Dupleku. Vzrok samomora je bila bolezen. — Pobegnil je od tukajšnjega dragon-skega polka dragonec Franc Terglec. — Iz Brežic poročajo: Posestnika Mihael Gobec in Janez Kostreuc v Sromljih se že dalje časa nista mogla videti. 16. februarja se je splazil Gobec i lovsko puško h Kostreučevi hiši in je ustrelil na tega, ko jo že ležal v postelji. Svineeno zrnje je zadelo Kostreuca na obrazu in vratu ter ga težko ranilo. Spravili so ga v brežiško bolnišnico, Gobca, ki sicer svoje dejanje taji, so pa zaprli. — I z Slov. Bistrice poročajo: V soboto zvečer so obiskali doslej neznani vlomilei kar tri gostilne v našem mestecu. V hotelu »Avstriji« je bila žetev prav slaba; iz godbenega avtomata so odnesli cele 4 vinarje in vzeli seboj nekaj škatelj cigaret. Denar je k sreči vzela natakarica seboj. Pri Novaku so se obložili s kruhom, denarjem, cigaretami in žganjem, pri Nenholdn istotako. Pri trgovcu Wnttu jim je spodletelo, ker jih je dekla zaslišala. Med vlomilci je moral biti kdo, ki natančno pozna omenjene gostilne. — Iz Celja. Dramatično društvo vprizori v nedeljo 3. marca v Narodnem domu burko »Nebesa na zemlji«, ki se je ponovno z velikim uspehom igrala v ljubljanskem dež. crledališču. Vstopnice so na prodaj v Zvezni trgovini. — Na Humu pri Ormožu je umrl bivši posestnik in župan Matevž Podgorelec, po domače »debeli Mezel«. Bil je dolgo let načelnik krajnega šolskega sveta in kot tak šoli z^lo naklonjen. Star jo bit 76 let. — V Š t. L e n a r -tu pri Brežicah je umrla posestniku g. Jožefu Petričiču soproga g. Marija Petričič. roj. Prosinečki. Vrlemu našemu somišljeniku odkritosrčno sožalje!
Koroško.
Koroški deželni zbor je v včerajšnji seji sprejel prvi zakon glede ureditve učiteljskih plač in sicer zakon glede ljudskošolskega uČitelj-slva. Zakon je bil sprejet samo s to spremembo, da se ne loči plača oženjeni h in neoženjenih, pač pa imajo oženjeni učitelji, ki so 24. leto dosegli, pravico do posebne doki ade v znesku 100 K na leto. Zakonski načrti glede plač meščanskega učitelj-stva, glede disciplinarnih predpisov in glede pokojnine in oskrbe učitelj-stva pa pridejo na dnevni red pri prihodnji seji, ki se vrši v petek.
Samomor orožnika. V Št. Pavlu se je ustrelil na orožniški postaji v svojem stanovanju ob 10. zvečer stražmojster Rudolf Pere. Vzrok samomora še ni znan. Trdijo pa, da vzroka ni iskati v službenih razmerah.
S cestne železnice. Na Bel jaški cesti v Celovcu je povozil električni voz vpokojenega slugo Andreja Za-nerja. Zaner je obležal nezavesten s težko poškodbo na glavi na cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval.
Požigalec. V okoliciGrebinja se je klatil že par dni mlad neznan fant in prosjačil po hišah. Ker so ga v več lušah zavrnili, je zažgal iz maščevanja skedenj in kozolec posestnika Blaža Grautnerja in pohegnil. Skedenj je s vsemi pridelki popolnoma pogorel. Požigalca še niso izsledili. Pobegnil je, kakor sumijo, na Laško.
Mrtvega so našli v nekem gozdu blizu Volšperga 551etnega zasebnika Štefana Radia. Vzrok smrti še ni znan. Bržkotne je epilepsija.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. V zadnjem zasedanjn goriškega deželnega zbora,
katerega sta se udeležila tudi dva odposlanca ministrstva za notranja dela, je bilo sprejeto: načrt vodoprav-nega zakona, načrti za regulacijo raznih cest in mostov ter uravnavo hudournikov, kakor Šijvika in Mondi-ne, in zakon v varstvu poljske lastnine.
Goriško klerikalno stranko hočejo nekaj zakrpati. Gre za fuzijo med starost ruj ar ji in novostrujarji. Gregorčič bi sicer najrajše pognaL novostrujarje čez Hubelj na Kranjsko, toda treba mu bo napraviti sladek obraz in se n koliko vdati, če hoče ostati še na površju. On bo lepo ponižen na zborovanju klerikalne stranke, ki je sklicana na dan 29. fe-berarja v Gorico, potem pa pojde po starem naprej. Klerikalni generali ▼ Gorici bobnajo in vabijo na shod in obetajo, da pride tudi dr. Šusteršič in Ljubljane, da zravna on spore med novostrujarji in starostnijarji ter jih zedini.
Sočo bodo zopet regulirali. Prihodnji teden se bo vršila zopet v Trstu konferenca, ki se bo bavila z regulacijo Soče in pritokov. Takih konferenc, obhodov je bilo že dosti, sklepov deželnega zbora je tudi že precej, bivši hidravlični urad v Gradišču ob Soči je izdelal velikansko načrte, ali stvar se vleče Le naprej, do regulacije Soče še vedno ni prišlo in najbrže še ne pride tako kmalu. Lahom ni mar za to, da bi se Soča regulirala v celem toku, v Gorah in v nižini, marveč oni hočejo regulacijo Soče od Podgore pri Gorici dalje do izliva v morje. Regulirati bi se moral tudi izliv Vipave v Sočo. Zahteva goriških Slovencev je ta, da se mora regulirati Soča v celem svojem toku in sicer najprvo v gorskem delu dežele, potem v nižini, drugače bi regulacija ne dala potrebnega rezultata. Stroški za regulacijo v nižini so preračunjeni na 14 milijonov kron.
Tretja seja tržaškega deželnega zbora se vrši danes ob 7. zvečer. Na dnevnem redu sta poleg raznih predlogov tudi zakonska načrta glede zvišanja pristojbin od dedščine in glede pogozdovanja Krasa v teritoriju mesta Trsta.
Tržaški občinski svet je imel včeraj zvečer tretjo sejo. Navzočih je bilo 67 občinskih svetovalcev. Na dnevnem redu je bil predlog tramvajskega odseka glede nove pogodbe s tržaško tramvajsko družbo glede prometa na novovpeljanih tramvajskih progah. Razvila se je jako živahna debata, ki je trajala do pol 11. ure, nakar je bila seja prekinjena in so vrši danes zvečer.
Tatvina telefonskih žic. Na cesti Broletto v Trstu so porezali neznani tatovi 32 telefonskih in brzojavnih žic. Porezane žice so vlekli tatovi' do ceste Sv. Marka, kjer so jih zopet odrezali od napeljave in jih odnesli. Žice so bakrene in so vredne okoli 70 K.
Ponarejeni petkronski tolarji. Kljub zadnjim aretacijam raznih ponarejevalcev denarja še vedno krožijo v Trstu v precejšnjem številu ponarejeni petkronski tolarji. Včeraj jo poslalo več tržaških trgovcev ponarejene tolarje na policijo.
Beg skozi policijsko okno. Včeraj so aretirali na Reki 231etnega delavca Alojzija Makarija zaradi prepovedanega povratka v mesto. Ko so ga pripeljali pred policijskega komisarja, je skočil takoj pri prvem vprašanju Makarij k oknu, ga v hipu razbil in skočil 6 rn globoko na cesto. Pri padcu si je zlomil obe nogi in se nevarno poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Smrtni padec. Zasebnik, 631etni Franc Cehovin, je padel v svojem stanovanju na stopnicah tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Smrt je nastopila zaradi protresenja m ožgan.
Megla v Trstu. Snoči se je vlc-gla na mesto in pristanišče tako gosta megla, da je bil onemogočen ves promet v pristaniščih. Llovdov parni k, ki vozi redno v Benetke, snoči ni mogel odpeljati. Megla je vzdržala celo noč.
Atentat v sodni dvorani. Preti sodiščem v Voloski je neki človek dvakrat s samokresom ustrelil na advokata dr. Poščeca. Krogla je zadela v uro in to je dr. Poščeca obvarovalo smrti. Napadalca so aretirali.
Občinski svet v Pulju razpuščen. Včeraj je bil razpuščen občin, svet \ Pulju. Župan puljski ni hotel okrajnemu glavarju Gorizuttiju izročiti občinskih poslov, in ko je okrajni glavar grozil z žendarmerijo, je župan zapustil urad. Vsi občinski uradniki so suspendirani, uradne prostore pa je politična oblast zapečatila.
Zaplenjene laške razglednice. V neki laški knjigarni v Zadru je zaplenila pri hišni preiskavi politična oblast več laških tiskovin, med temi tudi laške razglednice iz Tripolisa z laškim napisom »A van ti Savoia«.
Prepovedane užigaliee »Lega Na-tionale«. Finančna uprava je prepovedala vsem tobak ar nam po celi Dalmaciji prodajo vžigalic, ki jih zalaga laška šolska družba »Lega Natio-nalc«.
Dnevne vesti.
-f- Gosp. župan dr. Ivan Tavčar
odpotuje za štiri ali pet dni na Dunaj. Beležimo, to v ravnanje strankam, da ga ne bodo v tem času iskale na magistratu.
. H- Resnice se ne ubije, to si naj klerikalci z dr. Šusteršičem vred zapomnijo. Znano je, da je stavil v deželnem zboru dr. Pegan nujni predlog v »varstvo deželne avtonomije«. Klerikalci so mislili, da jim bo sla na ta Hm vsa zbornica in da ne bo nihče preiskoval srca in obisti ^eganovegs nujnega govora. Toda *frodilo se je, da se je čisto natančno r?.rinalo, da se z nujnim predlogom ne r&merava ničesar drugega, kakor varovati tiste ljudi, ki so pri občinskih volitvah v Prečni zagrešili takšne zločine in sleparije, da so prišli v roke preiskovalnega sodnika. O tej stvari je hote! v zadnji deželnozborski *eji govoriti tudi poslanec Višnikar ter podati genezo, kako je prišlo do tega, da sta bila kot osumljenca, oziroma obtoženca zaslišana tudi deželna uradnika Kristan in M ožina. Vsakdo bo priznal, da spada to stroge k predmetu, vkljub temu pa je bil r*Hše*3i glavar dr. Šusteršič pokonci, kakor bi ga pičil gad, čim je hotel poslanec Višnikar razložiti, kako je prišlo do preiskave proti Kristanu in Možini, ter jel hruliti Visnikarja r r-.mo njemu lastno surovostjo in neotesanostjo, kakor da bi ne bil deželni glavar, marveč kak neotesani drvar iz rov-tarskih hribov. S tem je pokazal de želni glavar samo, da resnica t oči kolje in da se je bal, da bi javnost iz-Tedela čisto in neskaljeno resnico c pravih vzrokih in ciljih Peganovega nujnega predloga, to je o tistih nehotičnih sleparijah, ki jih je klerikalna stranka izvajala pri občinskih volitvah v Prečni. Poslanec Višnikar je bil kot izobražen in omikan mož proti takšnim surovostim in neotesanostim 6eveda brez orožja ter je storil povsem pametno, ako se je vzpričo takih okolnosti odpovedal besedi. Ce pa je s tem resnica o volitvah v Prečni spravljena 6 sveta, kakor si domišlju-jejo klerikalci in z njimi dr. Šusteršič, to pa je drugo vprašanje. Sicer pa je poslanec Višnikar "rej toliko govoril k stvari in predmetu, kakor na primer klerikalec Pih.^j, ki je me4 razpravo o Apfaltrernovem nujnem predlogu govoril o — zvišanju plač prožnih delavcev na bohinjski progi!
Klerikalci in vodopravni zakoni. Vlada je predložila deželnim zborom v zadnjem zasedanju vodo-pravne zakone, ki so si v bistvu vs5 enaki. Take vodopravne zakone so sprejeli kranjski, goriški in keroaki deželni zbor. V kranjskem deželnem zboru so bili naši klerikalci vsi navdušeni za ta zakon in zapored so ga hvalili na vse pretege. Dasi more ta zakon pravilno presojati glede njegove dobrote edinole jurist, vendar so v kranjskem deželnem zboru poročali in govorili s klerikalne strani o tem zakonu sami nejuristi. dasi je čisto gotovo, da so o pravni strani tega zakonskega načrta imeli prav toliko pojma, kakor kopitar o Apelovi sliki. Ministrstvo 6i je bilo glede tega tudi na jasnem, za to je poslalo k obravnavi o tem zakonu v Ljubljani kar tri strokovnjake, ki bi naj dajali v vseh nepravnikom malo jasnih zadevah vsa potrebna pojasnila. Toda naši klerikalci so se hoteli postaviti, kakor tisti hribovec, ki je prišel v mesto pa ni znal čitati. Vsedel se je v kavarno. Videč, da vsi drže časopise v rokah, si je tudi on dal donesti časopis, nataknil naočnike ter jel z veliko grandeco čitati list, držeč ga narobe. Enako vlogo, kakor ta hribovec so igrali tudi naši klerikalci pri razpravi o vodopravnem zakonu. Menili so, da bodo svoje razumevanje zakona in svojo modrost najbolj pokazali s tem, ako ne zahtevajo od strokovnjakov nobenih pojasnil in ako sprejmo zakon kar en blok. S tem so seveda pokazali ravno nasprotno — svojo duševno revščino. Zato se čisto nič ni čuditi, da so navzoči ministerijalni uradniki, ki so bili pripravljeni na izčrpno debato, kar debelo gledali, ko so videli, na kako visokem duševnem nivoju stoji večina v kranjskem deželnem zboru. Pripravljeni so bili na odpor proti sakonskem načrtu, ker vedo, ito je kranjska agrarna d°žela, dočim ima aakon ta namen, da pospešuje — industrijo. Pripravljeni so bili tem bolj na odpor, ker je neki krščansko-socijalni poslanec v glas hi vsrh avstrijskih klerikalcev »Reichspošti« proglasil vladno predlogo v vodnem pravu za kmetom sovražno, kot predlogo, ki pospešuje samo cilje industrije, kar izpričuje dejstvo, da je po tem zakonskem načrtu celo mogoče kmetica iztirati z rodne njegove grude, ako je to v interesu kakega industrijskega podjetja. A Kranjska je kmetska, agrarna dežela! Pričakovati bi torej bilo, da bo Eseles, ki se baha* da zastopa v prvi vrsti kmetske interese, z vso vehemenco nastopila proti novemu vodopravnem u zakonu   kot   škodljivemu kmetskomu
prebivalstvu. A kaj so je zgodilot Vstal je dr. Lampi, eden izmed kolovodij Eseles, ter zapel slavo in hvalo novemu zakonu, ki je veleva-žen za Kranjsko zato, ker zasleduje ta cilj kranjsko deželo — industrijalizirati! Tako Lampe. V koroškem deželnem zboru pa je pristaš iste Reelea poslane* Grafenauer grine) nrotl vodopravnem**. *akonu. češ* da i m* namen d«*relc industrijalizirati, V*r je na kvar VoroSkl le** r*-*»težno 'grarni deželi* Kdo ima •eH-i prav t Mi krščansko«*03ijalni r*e«Vnec v •Jveichspošti« nli Grafenauer ali Lnmpef Nam se močno zdi, da so naši kranjski klerikalci zopet enkrat za »bledo leče vladne milosti izdali in prodali interese kmetskega n**bival
4- tB'sW?3M| baronu Sebwarzn - v^nost in ■^••nje. Ko je deželni -^rr dsednik baron Schwarz v četrtek v deželner* BWu zagovarjal podržavljenje p'pVp* policije ljubljanske in visokost prispevka, ki bi ga naj Ljubljana pl[#**vala za policijo, je rekel na ^pv^or, da plačujejo druga velika v*5*j« f**«t*j kakor je Ljubljana, veliko rr«*ujše prispevke za policijo, med d™eim tudi to - le: »Ni ogovarjati, d-» so po drugih mestih prispevki p*°ieijo manjši- Upoštevati ftit j** trcx,a da ima državna uprava v £fng^fn mestih vee interesa n~ državni r~*'?iji. A tudi to je treba imeti pred ee^i. da se je podržavljeni r v on »h mestih izvršilo ž** preje in da nima s^daj državna uprava nobene prave podlage, da bi m^gla izsiliti zvišanje p-ispevka za rvolioijo.«
Kpkor se zdi, je gospod deželni predsednik slabo informiran o podržavljenju policije po drugih mestih. Kdaj pa je bila podržavljena na primer policija v Z*dru? Pred dobrim poldrugim let«"r:'», to je z deželnozbor-skim sklepom r. dne 9. julija 1910. in ali ve ekseele^oa baron Sch^arz, kakšen prisp^ek plačuje mestna občina radrsk:« -r iržavno policijo? Ce ne ve mu to povemo mi! Nič več in nič manj knV._ - natanko 1 K 32 vin. za vsakeg? I^eutaegs prebivalca! Sedaj pa vpmfcanic ekscelenco barona 3chwerza, aH r* je podržavljenje policije v Zadrgi izvršilo že pred tako davnim časom, da se ne da primerjati prispevek zadrške občine z onim ljubljanskega nj?^ta? Menimo, d* ne. Si-.*rr pa če vwoemo zadrški prispevek po 1 K 32 vin. za temelj, potem bi Ljubljana r*or*Ia po zadrskem vzoren plačevati prispevek v znesku 130 tfroč kron, kolikor sedaj vlada od nje -ahteva, šele takrat, ko bi štela 100 tisoč prebivalcev! Iz tega je razvidno, da je prispevek 130.000. ki ga seri i j vlada zahteva od Ljubljane, naravnost horeuden, slučaj s podržavljenjem mestne policije v Zadru pa dokazuje, da je vsota po 50.000 kron, ki jo ponuja mestni občinski svet ljubljanski za vzdrževanje policije, docela primerna!
+ Kako potopa kranjski deželni šolski svet. Naš c. kr. deželni šolski svet je še vedno zvest izpolnjevalec ukazov in želj klerikalne stranke. Nepobitno je dejstvo, da pri nameščanju ljudskošolskega učiteljstva ne odločuje kvalifikacija in službena leta učitelja, temveč edinole njegovo klerikalno prepričanje. Tak slučaj se je zgodil pred kratkim pri oddaji nadnčiteljskega mesta v Ribnici. Za to mesto se je potegovalo p«t prosilcev, trije klerikalci in dv* napredna učitelja. Napredna prosilca sta imela 22, oziroma 20 službenih let. Bila sta najboljše kvalificirana in imata tudi vsa potrebna izprič« vala za poučevanje na obrtni nadaljevalni šoli. Toda c. kr. deželni šolski svet ni vpošteval niti kvalifikacije, niti služ-hene dobe — ter imenoval za naduči-telja v Ribnici znanega I. **irnata, ki ima samo 12 službenih let n ki nima potrebne kvalifikacije za vodstvo obrtno - nadaljevalne šole. Razentega se pa tudi krajni šolski svet ni prav nič oziral na tega klerikalnega prosilca in ga ni sprejel niti v terno-predlog. C. kr. deželni šolski svet torej je kar naravnost bagatelizira! mnenje krajnega šolskega sveta, na katero se sicer, če je krajni šolski svet klerikalen, tako rad sklicuje. Iz navedenega slučaja popolnoma jasno sledi, da je začela naša c. kr. deželna vlada dejansko podpirati politični bojkot, ki so ga razglasili klerikalci. Dobro bi bilo, da bi državni poslanec za mesto Ljubljano v državnem zboru ožigostal to enostransko postopanje kranjskega deželnega šolskega sveta.
+ Klerikalci in naše šolstvo. Vsako najmanjšo priliko porabijo naši klerikalci, da vzdignejo ocepek pa mahnejo po šolstvu ali učitclj-stvu. PrešJo jim je to zabavljanje že kar v meso in kri. Tako je sopet »Slovenec« 17. t. m. z velikim veseljem ^zatrobil v svet: Glejte, koroški liberalci so vendar pametnejši od kranjskih, zakaj na Koroškem je vstal v deželnem zboru dr. Steinwen-der ter zahteval, naj se opuste ua meščanskih šolah paralelni razredi. In z velikim poudarkom dostavlja »Slovenec«: »In gl^j, vsi poslanci so bili istega mnenja (kakor dr. Stein-wender), namreč   Kapeller, Gross-
baner, Piehler, M e t n i t z, B i C h . . .« Informirali smo se natančneje o tej koroški šolski debati, in pokazalo se je, da je »Slovenec« sopet enkrat pošteno potegnil svoje bralce. Poslanec Piehler je namreč z največjo vnemo zagovarjal n?e-Ščansk* šole ter poudarjal p^^no ni'* pomen za roditelje v m«MJHh in trg*V Tudi poslanca M«*n»r^. ir EirV nista govorila v smislu #•% W**"r^-endrovem, t~r    sta n»p^l"«l
»4nrs>!a nekaj primernih izpr«*-r™**"**1, frl°de učV^jr'* načrta. w^lf>ro-*^**- pa je vse fr^^roike poh««-»l 'v* V-JS ter zavpil. glejte, vsi po-'-nri v*'i istega m-^nja, k«k**r -*v. Stfl^^der. Nam hodi n« da. Vi prerekpli k dr. WNfetf»— £vMr« «aj mož je ž" «voj čas poV-»*«*lf kakšr* nazadnjs«^** nazore i*"** o šolpt**n o tem »reformatorju« M w»t^«rili godbo ž* tukrat, ko je predlagal, naj se lir»d*košo1ska *Vr*i od 8 let n» H W šolskega obiska Sicer je tudi pri deželnozbr-pVi debMi dne 16. t. m. tega »strokovnjaka« rnvrnil zastopnik vlade, ki je na-glašii, da vprašanje glede paralel n»h ra-redov sploh ne spada pred deželni zbor, marveč sodi o tem edino deželni šolski svet. Vendar to pa moramo pribiti, da so koroški p^*'»n.ci po večini z ljubeznijo v srcu pretresali šolsko vprašanje; zakaj Hnk*j dni po tej veliki šolski debati co sklenili tudi Času primerno regulacijo učiteljskih plač. Učiteljem ljudskih šol po namreč določili plače od 1400 kron do 2300 kron, meščanskim učiteljem pa 2300 kron in 2500 kron temeljne plače. Ker nas lerikalna. gospoda pošilja po nauke v Celovec, jim povemo to, kar smo se naučili od koroških poslancev: Naiprej kritizirajte in potem pomagajte, — ne pa kakor pri nas: be?edičiti in zabavljati, nato pa še vreči kamen namesto ruezati — kruha.
4- Fajmošter Hladnik v deželnem zboru in e. kr. živinosdravnlkl.
V zadnji seji deželnega zbora je na interpelacijo poslanca dr. Frana Novaka in tovarišev, ki smo jo priobčili in ki se tiče napadov Hladnika na živinozdravnike, odgovarjal deželni predsednik bar. S c h w a r z.
V svojem odgovoru je zavračal napade Hladnikove na živinozdravni-ke, odobril njihove nastope in odklanjal vse rekriminacije Hladnikove kot neopravičene. Ta odgovor, ki vsebnje zadoščenje živinozdravni-kom, priobčimo po stenografskem 7e-pisniku, kakor hitro ga prejmemo. Fajmošter Hladnik grize okoli sebe. napada s svojimi tovariši po vrsti orožnike, 6odnike; živinozdravuike — vse seveda samo zato, ker ti funk-cijonarji nočejo biti priganjači politične stranke, marveč vrše le swje moralne dolžnosti. Opravičeno pa se je javnoet čudila, kako to, da baron Schwarz ni takoj v dotični seji zavrnil iz trte izvitih očitanj in napadov Hladnikovih glede veterinarskih oblasti in da je bilo treba šele interpelacije narodnonaprednega kluba, da se je baron Schwarz spomnil, braniti — svojo oblast!
-h Lož pri Rakeku. Dne 22. t. m. se je vršila volitev župana in štirih svetovalcev. Županom je izvoljen gospod Fran S k r b e e , svetovalci pa so gg. Milan Lah, c. kr. poštar. Anton D r o b n i č , posestnik, Franjo J n v a n č i č , posestnik in Rudolf Kovač, trgovec, T*si iz Loža. Vsi izvoljeni so odločni pristali narodno-napmlne stranke. Klerikalci so do zadnjega upali, da odpade nanje kaka drobtinica. Ti katoliški intrigantje so poskušali spletkariti med naprednimi odborniki, a so se pri tem temeljito urezali. Najeli so neko pokvečeno babše, da je trosi hi razne hudobne izmišljotine, toda ostale so brez odmeva pri razsodnih možeh v naših vrstah.
+ Naprednim članom c. kr. kmetijske družbe. Opozarjamo, da se vrši v ponedeljek, dne 26. februarja ob 9. dopoldne v »Unionu« občni zbor kmetijske družbe kranjske. Dolžnost na pred n jako v je, da se ga v čim največjem številu točno udeleže. Pred občnim zborom je sestanek naprednih članov kmetijske družbe, in sicer ob pol 8. zjntraj v restavraciji »Narodnega doma«.
— Revizija graskega presknše-vališea po ljubljanskih trgovinah. Zadnje dni hodi — kakor se nam poroča — po ljubljanskih trgovinah neki gospod z dolgo brado, ki se predstavlja kot odposlanec graškega preskuse val išca za živila ter jemlje razne vzorce. Zlasti ga zanimajo dišave. Veliko trgovcev bo menda kaznovanih tudi radi tega, ker nimajo jesihove kisline na steklenicah pravilno označene.
— Spored porotnih obravnav pred ljubljanskim porotnim sodiščem, ki se prično v ponedeljek, dne 26. februarja, je sledeči: V ponedeljek, dne 26. februarja se vrši obravnava proti Mariji Darovec, bivši služkinji v Ljubljani zaradi tatvine; v torek, dne 27. februarja sta dve obravnavi, in sicer proti Janezu Kalanu iz Zgor. Resnice in Janezu Šilar-ju iz Zgornjih Hitenj, proti obema
zaradi uboja; v sredo, dne 28. februarja sta dve tiskovni obravnavi. In sicer proti Franu Gartnerju, učitelju in Ivanu Stefetu, uredniku »Slovenca« v Ljubljani zaradi razžaljenja časti potom časopisja; v četrtek, dne 29. februarja proti Janezu Pangercu, delavcu v planini zaradi posilstva neke slaboumne; v petek, dne I. marca proti Lovrencu Božiču, premogar-ju v jMšn v litijskem okraju, in v sobot**, Ar>~ 2. marca proti Jožetu Torkarju, tesarskemu ^njencu v Va-ščah, p»**>H ^beme zeredi uboja.
— za avtfMT^nsko varenje,
ki ga pripravlja »Zavod za pospeševanje .-»hrt?« skupno z državno obrtno šolo, 6e bo pričel v ponedeljek, dne 26. f^^H-ja ob 9. dopoldne ter bo trajal približno 10 dni. ^n sprejem s** je zglasilo 20 prosile**—, iA katerih je pa mo/rlo z ozirc»*» r~» praktični pouk le 16 sprejeti.
— Kako priprav*'i 'nnes najboljšo kavo, ve že vsaka slovenpk" gospodinja. Sredstvo, -? katerim *x> doseže, je zelo enostavno; to srerl«t—«* je Kolir^ki kavna prTir»f^e. Ta kavni prim«v. .p po soglasni sodbi vseh slovenskih gospodinj r^jholjši kavni pridatr-k in se je zato vdomačila v vseh slovenskih družinah in vsakemu najbolj priljubila. Kavo, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, pije rad vsak; ona prija zaradi svojega izbornega okusa, lepe barve in pri jetnega vonja tudi najbolj razvajer^-mu človeku. Kolinska kavna primes ima tudi to odlično prednost, da je pristno domače blag«^, edino te vrste.
Ni vee čukarske^^ društva v Mostah, razpadlo je samo od sebe. V prostorih, kjer se je zbirala čukarija, so se namreč crodile take stvari, da so pošteni starši prepovedali hoditi svojim otrokom v tako družbo. Kar je bilo poštenih članov so sami izstopili. In sedaj je čukarije konec. Na njo spominjata samo Še dve 161etni materi — Marijini devici, ki sta postale žrtvi orgij, ki so se godile v čukar-ski organizaciji.
Iz Starega trga na Kolpi se nam
piše: Naš župnik Franc Zupančič je postal pravi turški paaa. Klerikalci ga hočejo imeti za župana — ime bo nosil drugi, toda vladal bo on — a to je za njega še premalo. Na sv. Brcka dan ga bomo kronali za kralja, ker zna tako dobro obirati revnega kmeta. Pred 14 dnevi je bila neka poroka na nedeljo ob 4. popoldne. Župnik pa ni hotel drugače poročiti, nego da mu je ženin plačal tudi mašo, ki se sploh ni brala. Pred enim rednom pa je bila zopet druga poroka v Drago tušu, ker je ženin od tam doma, nevesta pa je iz Starega trga. Ženin je moral tam plačati, toda tudi naš žuonik je zahteval 15 K za poroko, eeprav je ni izvršil. Torej je hotel denar za delo, ki ga ni napravil. Taka je ćorej ljubezen našega župnika do ljudstva. Seveda je za oba slučaja dobil plačilo, ker sicer bi oznanil dotlčnega na prižnici za brezverca. Ako bi se šla ženin in nevesta poročit v Ljubljano, tedaj bi morala plačati poroko v Ljubljani, Drago-tusu in Starem trgu. Torej trikrat bi so nasitila farovaka bisaga. Sramoti Kristusovim namestnikom, ki tako podpirajo kmeta. Kmet je le ta-kret dober, kadar naj voli za klerikalno stranko. Radovedni smo, kdaj bo začel naš kmetovalec vendarle nekoliko izpregledovati.
Iz Starega trga na Kolpi. Znp-nik Zupančič je za Časa obč. volitev mo^al shujšati za par kg, ker je imel toliko posla in truda radi agitacije. Pa mnogo drugih pomagačev je imel tudi. Tako je c. kr. poštar toliko hodil po agitacijah, da je padel enkrat čez neko škarpo. Morali so ga pripeljati domov in še sedaj leži. Ali se mu je zdravje že zboljšalo, nam ni znano. Zmagali so klerikalci, seveda na način, ki je njim lasten, t. j. na sleparski način. Sedaj so bile to že črtr-te volitve, in vedno emo zmagali na-prednjaki, le sedaj so klerikalci. Od klerikalcev je lahko vsak neopravi-čenec volil, tako je tudi neki deček s 13 leti osebno oddal glasovnico itd. itd. Da je bila goljufija, se izprevidi iz tega, ker je na koncu skruti n tja ostala ena glasovnica več, kakor pa je volilcev. Starotrška občina je rešena sedaj peklenskega ognja, čeprav z goljufijo in prevaro. Nagla sati je treba, da je etarotrako občino od pamtiveka vodila napredna stranka in da dosedanjim žnpanom in obč. možem ne more nihče nič očitati. Radovedni smo, kako bodo ljudje s Klerikalnim vodstvom zadovoljni, &ko ga v resnici v roke dobe.
Elektroradiograf »Ideal«. Izbrani spored za soboto, dne 24., nedeljo, dne 25. in ponedeljek, dne 26. februarja 1912: Razstrelitev cementne skale. (Zanimiv naravni posnetek.) Hčerka kapitana.   (Amerikanska drama.
— Samo zvečer.) Nauke kot jahalni učitelj. (Velekomično.) Ko odpada listje . . . (Krasna kolorirana drama.
— Samo zvečer.) Mirko je zaljubljeni plevec. (Velekomično; igra šestletni Mirko.) Prerija v plamenu. (Krasna amerikanska drama.) Kle-
petulja. (Amerikanska veseloigra; Velekomično.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 11. do 17. februarja se je rodilo v Ljubljani 19 otrok, 2 sta bila mrtvorojena; umrlo pa je 28 oseb, med njimi 16 tujcev in 21 oseb iz zavodov. Za vratico je umrl 1, za jetiko 5, med njimi 3 tujci.
V nezavest je padla včeraj po-poldne, ko je šla na delo, na Rimski cesti delavka ** tobačni tovarni Marija Škerjanč^,ra. Takoj so jo prenesli t bližnjo vežo in jo, ko je postala boljše, spremili ** tovarno.
Zatekal -e je bel lovski pes z rjavimi lisami * žrebčamo na Selu. — Lastnik naj se zanj zgla«' pri tamošnjem ritmojstru.
Aretirana sta bila včeraj leta 1883. v Sodražici rojeni Fran C var in 1889. let*». rojeni Valentin Petrič, katera dva sodišče preganja v policijski tiralici, sicer prvega od leta 1009, drugega pa od lanskega leta, Oba so oddali sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je i južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Slovencev, 85 Makedoncev in lo Hrvatov; nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov in 8 Slovencev. V Švico se je odpeljalo 40 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Minka Vizjakova je izgubila zipto žensko žepno uro. — Delavka v tobačni tovarni Jožefa Maverjeva je izgubila pozlačeno zapestnico. — Neki gospod je izgubil kožuhovinast ovratnik. — Posestnica Marija Potočnikova je izgubila konjsko odejo. — Šolski učenec Franc Blaž je našel zlat poročni prstan.
Neka dama je v nedeljo v dvorani »Uniona« zamenjala svojo boo z neko drugo. Dotična dama jo naj prinese v »Union«.
Harofinn obramba.
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
G. Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi, je poslal 13 K 78 v, ki sta jih nabrala ns Zitkovi gostiji v Bučečov-cih dne 15. febr. družica Lojzika Ko-sijeva in g. Bežan, ki je zdražil »bos-man« za 6 K 68 v. Na veselici Bralnega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah je vrglo skupilo šaljive pošte veselega omizja antonških »piir-garov«-prlekov 10 K. Pri odhod niči g. Rebolja nabralo se je v Ajdovščini 21 K 10 v, vsoto je poslal g. pravnik Ive Lulik. Gdč. M. R. je nabrala pri občnem zboru Bralnega društva v Megšu 5 K 22 v. Nabiralnik v gostilni pr? »Fajmoštru« je imel koncem predpusta in začetkom posta dobro srečo. Nabralo se je 14 S. 40 v, dodal je g. fajmošter 5 K 60 v, da se je naštelo 20 K. Ga. Vučnikova je na-I brala v veseli družbi v L#ukežičevi gostilni v Šiški 15 K 30 v. G. Mijo Hafner je nabral na maškaradi v Kostanjevici °0. februarja t. 1. pri veselih in radodarnih gostih 5 K SO vin. Hvala srčna!
Ponovno opozarjamo, da bo občni zbor ženske podružnice dro/>-be sv. Cirila in Metoda v nedeljo 25. t. nt. ob dveh popoldne v Spodnji Šiški v Čitalnici. Udeleži naj se ga vsaka članica, pa tudi vsaka Slovenka, ki ima voljo koristiti našemu narodu na ogroženih mestih. Po zborovanja bo prijateljski sestanek v narodni gostilni.
Občni zbor moške C. M. podružnice v Spodnji Šiški ni štel mnogo udeležencev, pač pa je bil po zborovanju % gostilni Moharjevi zelo živahen sestanek. Občespoštovani g. Se-dsj je pogostil vse udeležence z bogato malco, pokazal je pa tudi, kako napolni en sam rodoljub družbeni nabiralnik. Ker je podružnični taj-niis g. Petrič postal podpredsednik, bil je voljen tajnikom g. Antm Mitteregger, pleskarski mojster, ki ima s\ojo delavnico v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 6. Mi priporočamo g. Mittereggerja in njegovo tvr.l-ko kar najtopleje: dobremu rodoljubu priznanje in uvaževanje!
Društvena naznanila.
Družinski večer »Bratstvo« se vrši, kot že objavljeno, v sredo, dne 28. februarja v areni »Narodnega doma«. Dramatični odsek se je potrudil, da bo z gledališko predstavo »Marija-no« nudil posetnikom obilo užitka. Po predstavi jo prosta zabava. Opozarjamo, da je vstopnina prosta, ker hoče »Bratstvo« dati priliko najširšim slojem, da se enakih večerov udeležuje brez stroškov. Zato pa tembolj pričakujemo, da nas naša inteligenca poseti, ter s tem pokaže, da zna ceniti važno nalogo »Bratstva«. Za to predstavo si je društvo nabavilo nove, oziroma prenovljene kulise ter imelo s tem velike stroške, zato se prostovoljni prispevki v ta namen hvaležno sprejemajo. Arena bo dobro zakurjena.
Zadnja »SlavČeva« plesna >ajs se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. popoldne od 3. do 7. zvečer, na kar cenjene udeležence opozarjamo, da se v velikem številu udeleže in sicer radi zaključnega venčka, ki se vrši v so-
Lto 2. marca t veliki dvorani Nar.
Sokol II. ustanovil si je knjižni-ui. ker pa ima Sokol II. še preoralo knjig,   da bi zamogel vsem bratom Lftreči,   prosi   imenovano društvo tanj-   sokolstvu   naklonjeno ol»čin-Lvo, kakor tudi člane Sokola II., da v; blagovolili za knjižnico darovati Lgige. Knjige naj se blagovolijo pohajati na društvenega   tajnika br 3. Švagelj, Sv. Florijana ulica 32. '     Na »Slavcev! maškara d i«   se je Izašla damska ovratna verižica; izgubil se je pa zlat gumb za manšetc m damska zapona, ter se naj blaicovoli Izdati g. L. Cernetu, zlatarju v \Vol-f0vi ulici.
Prosveta.
Slavnostni koncert »Slovanskega pevskega društva« na Dunaju se vrši 4De 13. marca v Beethovenovi dvora-ni Za koncert, ki bo nekak umetniški zaključek petdesetletnega delovanja te odlične slovanske kulturne organizacije, se pojavlja ne le v dunajskih slovanskih krogih, temveč tudi v širši slovanski javnosti veliko zanimanje. Vabila in program izidejo prihodnje dni.
lazgled po slovanskem svetu.
— Srbska akademija znanosti v
Bel^radu je imela pretekli ponedeljek sejo, na kateri je izvolila za rednega člana vseučiliškega profesorja Andro Štefanoviea, za dopisne člane pa znamenitega hrvaškega Juparja Ivana Meštrovića, Tadijo Smičikla-sa, predsednika »Jugoslovanske akademije znanosti« v Zagrebu, zagrebškega vseučiliškega profesorja, in G jura Šurmina, Ernesta Denisa, profesorja Sorbone v Parizu in dr. M. Pupina, profesorja v New Yorku. — ka akademija si zgradi svojo palačo. Načrti za zgradbo so že izgo-tovljeni in potrebni kapital je že pripravljen, tako da se bo z zgradbo lahko pričelo že to 6pomlad.
— Častni član »Društva srbskih književnikov«. V soboto je imelo svojo skupščino »Društvo srbskih književnikov« v »Pozorišni kavarni« v Belgradu. Predsednik tega društva je pisatelj Branislav Nušić. Zborovanju je prisostvoval naučni minister Ljuba Jovanovič. O ustvaritvi zajednice srbsko - hrvaške književnosti je poročal Mitrovič, o stremljenju, da se razširi srbska knjiga v najširših slojih pa Ilič. Končno se je s pohvalo vzelo na znanje, da novi književni list 3 Zvezda«, ki ga je ustanovilo društvo, izredno lepo uspeva. Za častne člane so bili izvoljeni: slovenski pesnik Anton Aškerc, bolgarski pesnik Ivan V a z o v in hrvaški pisatelj Ljuba pl. Babić - G j a 1 s k i. Vsi novoizvoljeni častni člani so bili brzojavno obveščeni o izvolitvi.
— Politična obravnava pred sodiščem. Iz Zagreba poročajo: Pred tukajšnjim sodnim dvorom se je moralo zagovarjati onih 13 kmetov iz okolice Karlovca, ki so baje zagrozili med božično polnočjo učitelju, da ga bodo ubili, ker je madžarskega mišljenja in da bodo župniku Gran-daveu preprečili, opravljati svojo službo, ker je bil pri zadnjih saborskih volitvah izvoljen kot kandidat bana dr. Tomašiča. Obtoženi so bili zaradi nevarne grožnje in zaradi motenja vere. Po končanem dokazilnem postopanju, v katerem si je prizadeval učitelj obtožence kolikor mogoče očrniti in sebe samega izigrati kot mučenika svojega političnega prepričanja, župnik pa je hotel obtožence kolikor mogoče razbremeniti, so bili kmetje oproščeni zaradi motenja vere, pač pa je bilo 11 kmetov obsojenih zaradi razžaljen j a časti in nevarne grožnje proti učitelju na zapor od 3 dni do 6 tednov, dva ostala kmeta pa sta bila oproščena,
— Jugoslovanska Enciklopedija. Danes se vrši v Jugoslovanski Akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu konferenca o načrtu za^paro-dopisje v Jugoslov. Encikl. Slovence zastopata dr. Ilešič in dr. Lokar.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
Iški   kaplan Golmajer obsojen.
Kaplan Golmajer na Igu mora biti Jako ljubezniv in krščansko usmiljen človek. To je pokazal že večkrat v ■oli, kjer otroci dovolj pretrpc pred njim. Dosedaj je ostalo vse to njegovo neusmiljeno početje v šoli nekaznovano, ker ga je vedno ščitila deloma njegova katehetska suknja, deloma neopravičen strah staršev, ki se duhovna še vedno boje in mislijo, da o napravi katehet z otroci v šoli kar se mu poljubi. Končno pa je mož le staknil, kar je zaslužil. Pred kratkim je priala iz šole neka Ivanka Po-
nikvsrjeva in je materi tolila, da jo boli uho. Po dolgem spraševanja je dekle priznalo, da jo je tresel kaplan Golmajer v soli za ušesa, ker ni znala krščanskega nauka. Prijel pa je dekleta tako silno za uho, da ji je pretrgal koso na ušesu in je dekle krvavelo, tako da ji je morala preskrbeti mati obvezo. Kaplan je pred sodiščem priznal, da je prijel otroka z- ušesa, vendar taji, da bi bil uho tako močno zavil, da se je pretrgala koža. Tudi se zagovarja, da je imelo dekle morda na ušesu kake garje, ki so se odrli. Toda dokazovanje je ta zagovor, ki je izmišljen popolnoma ovrglo. Mati prizna, da je imelo dekle pač pred letom na ušesu tik nhanove luknjice garjico, v zadnjem času pa je bilo uho čisto. Sodni zdravniški izvedenec dr. Schuster je konstatiral poškodbo. Ker mati otrokova ne zahteva nobene odškodnine za bolečine, je obsodilo sodišče kaplana Golma-jerja samo na 5 kron globe in v povračila vseh stroškov. Sodišče pri-pozna učiteljem strahovanje, tudi telesno, dasi to ni v soglasju s tozadevnimi šolskimi postavami, vendar pa mora strahovalec poznati svoje meje in vedeti koliko in kako sme strahovati otroke, ne jim pa trgati ušes, kot je to napravil iški kaplan Golmajer Zastopnik obsojenca je prijavil vsklic.
•    S •
Kazenske obravnave pred deželnim
sodišč? m.
Nesrečni nož. Dne 25. novembra je bilo v Šuštar je vi krčmi na Selu jako živahno. Fantje so bili vrled zavžite pijače silno korajžni in za vsako neumnost razpoloženi. Jožef Medved, 191etni tesač iz Godoviča se je zapletel z Alojzijem Leske vicem v prepir. Ker se je njegov brat Franc Leskovic za Lojzeta bal, ga je držal za roko, da bi zabranit v pretep. To priliko je porabil Medved in je Lojzeta Leskovica sunil z nožem v prsi. Zadel ga je v rebra tik pod srcem in ga nevarno ranil. Medved priznava dejanje, zagovarja *>a se, da je hotel Leskovica le odstraniti in ga sunil le v silebranu z navadnim pipcem. Obsojen je bil na o* mesecev težke ječe.
Dinamit pri peči. Posestnik Jakob Drglin je kupil dinamit, katerega bi bil rabil pri kopanju peska. Drcrlin pravi, da je bil dinamit mo ker, ter se mu ni hotel vžgati.Zato ga je dal v košaro, katero je postavil na polieo blizo peči. Umevno je, da je nastala vsled tega velika nevarnost, da dinamit eksplodira. Vsled te ma lomarnosti je bil obsojen na 14 dni 6trogega zapora.
Stara navada. Trgovski potnik iz K. E. P. ima že več predkazni zaradi raznih tatvin. Obdolženec se je nahajal 23. decembra 1911 zvečer v Cveti« iše vem hotelu v Hrast ju pri Št. Petru. Tu zagleda ob steni sloneti ročni kovčeg z dežnikom, nad njim na kljuki pa je visel lep površnik, last ravno došlega tujca Vincencija Ribiča z Reke. V ueopaženem tre-notku je P. pobasal to prtljago in krenil nemudoma proti Postojni, kjer pa ga je že čakal orožnik. Tatvino je pazil namreč hotelski sluga in ga ovadil orožnikom. Obdolženec, kateri tatvino prizna, je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe.
Staršem s požarom grozila. Ivana Ža vrsnik, posestnikova hči ;.z Virmažev je še komaj 231etna, vendar že zelo pokvarjena dekle in na jako slabem glasu. Za resno delo ji ni mar. zraven pa tudi krade. Ko je prišla iz zapora, so ji prigovarjali njeni starši, naj si poišče kak službe, a ona se zato ni zmenila, marveč je polovila doma nekaj kokoši, jih prodala, denar pa zapita. Nato se je vrnila zopet k svojim staršem. Ko jo je vedno očitanje doma v jezilo, zagrozila je, da bo domače posestvo zažgala, kar je tudi staršem po svojem osemletnem bratu sporočila. Domači so bili seveda v vednem strahu, in so vedno pazili na njo. In res par dni po tem so opazili domaČi okoli 9. ure zvečer, da se je nekaj na podstrešju zasvetilo. Brž so hiteli gori in zasačili obdolženko, ko^Je poteptala ogenj v slami. Obdolženka prjzna dejanje, taji pa namen zažiga, temveč je hotela baje starše le vstrašiti. Ta zagovor je vpoštevalo sodišče v toliko, da je imela res dosti ćasa in prilike grožnjo izvršiti, če bi bila hotela. Za to jo je obsodilo sodišče le zaradi nevarnega prete-nja na 13 mesecev težke ječe.
Prepir zaradi plesa. V Zupančičevi gostilni na Dolenjski cesti so na Svečnico popoldne plesali. Hlapec L. Z. je prosil mesarskega pomočnika A. Z. naj mu dovoli z njegovim dekletom plesati, na kar mu je ta odgovoril, da s takim smrkavcem njegovo dekle ne bo plesalo. Vsled tega je prišlo na cesti do spopada. Med pretepom, ko sta se valjala protivnika po tleh, je pristopil neki zidar in sunil z nožem mesarskega pomočnika, ko je bil slučajno zgoraj, v rebra. Zidar F. B. je bil obsojen na 6 meseeev težke ječe.
Aretirati se al paatU. Fran Zupan, 39 let star is Golnika, brez stalnega bivališča je nekega dne minulega meseca v Tržiču od hiše do hiše beračil, sategadsl ga je stražnik aretiral. Zupan se pa aretaciji ni maral pokoriti, marveč se je z vso silo s suvanjem s rokama in nogama v pri in psoval stražnika, šele s pomočjo občinske sluge ga je bilo moč ukrotiti v občinski pisarni. Za kazen je prejel 6 mesecev težke ječe.
Očeta poškodoval. Miha Kralj, sodar na Jezici, je dne 27. decembra m. 1. precej doma sitnjaril in tudi nekaj razbil. To je njegovega sina Franceta Kralja, 19 let starega so« darskega pomočnika tako ▼ jezilo, da je jel na svojega očeta, ki je stal na hodniku, kamenje metati in ga je tudi z enim kamenom na ustih nevarno poškodoval. Obdolženec ki dejanje taji, je bil na 14 dni ječe obsojen.
V nedelja ¥» oa sSod v Moste!
▼ nedel|o popoldne ob 4. se vrši pri Miikelc na Selu
Na dnevnem leću j^i 1) Gercnst^o v Mostah 2) Splošen političen položaj. G j .*crs gg d*ž2v*«i posieacc dr Vlad. Ra T iliar, deželni poslanec E Gangl in Adolf K bn i kar iz Ljubljane.
Pridite vsi na shod!
Književnost.
— Pozor tamburaška in povika društva! Naročite za predpustne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljeva-njem tamburic ali klavirja in nove tambuarške partiture Stahuljaka, Hruze, Farkaša, Machača itd. pri P**vi sisački rukotvornici tambura 1. Stjepušin, Sisek. (324)
Razne stvari.
• Cerkev in moda. Sedanji rimski papež je mož svoje glave in fini prelat je in prebrisani jezu v it je imajo ž njim velike križe, kajti papež bi rad v cerkvi vse prekucnil. Ni dolgo tega, kar je celo farovške kuharice postavil na indeks. Papež bi rad odpravil farovške kuharice, a njegovo povelje bo ostalo na papirju. Papež je sicer nezmotljiv in duhovniki bi ga morali brezpogojno ubogati, ali kadar se gre za farovške kuharice, takrat pozabijo duhovniki na papeževo nezmotljivost in na 6vojo obljubljeno pokorščino. Kuharic si ne bodo dali vzeti, pa naj se papež na glavo postavi. Toda papež ni svojega uma svetlih mečev obrnil samo proti tako neznatnim ženskam, kakor so farovške kuharice, marveč tudi na drugo stran. V veselem predpustnem času je izdal ukaz, da se noben duhovnik ne sme več udeležiti priredb, na katerih nastopajo dame — dekoltirane. Nič več ne bodo bela ženska ramena vnemala duhovnikov in nič več ne bodo •kipeče prsi delale služabnikom altarja skušnjav. Kakor je pred dobrimi sto leti Andrej Hofer izdal besen ukaz zoper »na pol gola babišča« (halbnackete Weibsbilder), tako je zdaj papež zagrmel proti tej modi. To se pravi: papež je pravzaprav zaključil večstoletne cerkvene boje zoper modo in z gromom in bliskom uveljavil zadnje konsekvence iz poraza, ki je zadel cerkev. Mnogo stoletij je namreč cerkev delala na to, da bi ugnala ženske ▼ kozji rog. Cerkev je obsojala dekoltiranje in z vso silo je hotela ženske pripraviti do tega, da bi opustile to mudo in se v javnosti pokazale samo zapete do vratu. Toda moda je bila močnejša od cerkve, moda je premagala v^e papeže. Danes je tako, da je tudi ua najbolj katoliških dvorih vstop dovoljen samo dekoltiranim damam, tistim, ki 60 po katoliških načelih zapete do vrata, pa je vstop, prepovedan. Vecstoletni cerkveni bojkot dekoltiranja ni nič pomagal. Papež se je zdaj udal. Spoznal je, da mode ne more premagati; še enkrat jo je obsodil in zdaj duhovnikom prepovedal hoditi na take priredbe, koder je videti dekoltirane dame. Seveda ima ta ukaz pomen le za tiste odlične prelate, ki imajo vstop v imenitne kroge. Najhuje bodo zadeti papeževi nunciji. Ti se morajo namreč udeleževati dvornih priredb. ČJe se jih bodo udeleževali še naprej, bodo grešili soper papež**'.- ukaz. če se jih ne bodo udeleževali, bo to Žaljenje za dotični dvor. Toda to ni naša skrb, kako si bodo ti visoki gospodje poma-
gali Iz stiske. Mi le* konstatujemo, da je cerkev v boju zoper modo popolnoma pogorela.
* Čeden duhovnik. Inomost, 23. febr. Za župnikom v Feldkirchuu, Francu Unkellu, so zaradi zločina proti nravnosti in zaradi oskrumbe izdali tiralico.
* Požar v premogokopu. Lebigh (Oklahama), 23. febr. Pri požaru, ki je izbruhnil v premogokopu, je bilo usmrćenih sedem delavcev. O drugih dvajsetih delavcih ne vedo še nič gotovega.
* Najdražjo pipo na svetu ima perzijski šah. Pipa je pokrita z dragocenimi kamni in je vredna 200.000 kron. Poseben uradnik, ki nosi naslov »čuvaja kraljevske pipe«, čuva in straži to pipo.
* Lakota v azijski Rusiji. V šestnajstih pokrajinah vlada velika lakota. V samarski pokrajini prodajajo konje po 20 kron, krave po 25 kron. V nekaterih pokrajinah razsaja logar in druge nalezljive bolezni.
* Cez en milijon pozabil. Varšava, 23. febr. Med predmeti, ki so jih potniki pozabili na tukajšnjem kolodvoru, se nahaja tudi kovčeg, v katerem je vrednostnih papirjev za 1,144.000 kron in en potni list. Policija meni, da so kovčeg pozabili roparji, ki se ga zdaj ne upajo reklamirati, da bi jih ne prijeli.
* Dva italijanska roparja prijeta v Parizu. Pariz, 23. febr. Policija je aretirala Italijana Patrucellija in Grugnija. Patucelli je 15. t. m. v Boulogne sur Seine vrgel bombo v prodajalno nekega juvelirja in ukradel nato dragocenosti v vrednosti 30.000 frankov. Pri eksploziji se je njegova obleka užgala, vendar je pa pobegnil.
* Nencmški otraei v Beroliuu. V berolinske ljudske šole je hodilo 4162 otrok, ki so govorili samo ne-nemški jezik. Od teh je govorilo 3794 slovansko, in sicer 1346 samo poljsko, 2309 poljsko in nemško, 40 rusko in 90 češko, nadalje 148 madžarsko, 66 italijansko, 28 francosko, 59 angleško in 67 druge jezike.
* Konflikt med prestolonasled-nikovim upraviteljstvom in poštnim ravnateljstvom. Praga, 23. febr. »Pravo lidu« poroča, da je prišlo med praškim postnim ravnateljstvom in npraviteljstvom grada Konopišt, ki je last prestolonaslednika, in sicer zaradi plačitve računa 1200 kron za uvedbo telefona na konopištski grad. List obljublja akcijo socijalnodemo-kratičnih poslancev v tej zadevi.
c Viharji v Severni Ameriki. Newyork, 23. febr. V vzhodnem delu Združenih držav je napravil grozen vihar veliko škodo. V newyor-škem pristanošču je promet z ladjami vsled velikega valovja skoraj popolnoma onemogočen. Brezštevilna okna so razbita, napisi tvrdk leže po cestah. V višjih distriktih predmestij je bilo mnogo dreves izrovanih. Iz Chicaga poročajo, da so tam veliki sneženi zameti, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Železniški promet je skoraj onemogočen. Mnogo obrežnih ladij se je potopilo. Vihar je dosegel največjo hitrost, ki jo je sploh kdaj dosegel, namreč 155 kilometrov v uri.
* Praznovemi kralj Ferdinand.
Na bolgarskem dvoru se mnogo govori o čudnem slučaju, ki ga je povzročil kralj Ferdinand pred svojim odhodom iz Sofije. 13. t. m. bi moral podpisati več važnih državnih listin, vendar je pa prosil ministra, da bi počakali s tem en ali dva dni. Ministrski predsednik Gešov je to smatral za dokaz nezaupanja in je hotel demisijonirati. Kralj mu je pa nato pojasnil, da noče 13. podpisati uobe-ne listine, ker bi moglo to povzročiti nesrečo. S tem je bila preprečena ministrska kriza.
9 Klobuk in politika. Neka italijanska dama, ki biva v Carigradu, je imela pred par dnevi na glavi jako eleganten klobuk, ki je bil popolnoma podoben klobukom italijanskih bersaglierjev. S tem »patriotic-nim« klobukom se je sprehajala po glavnih čari grajski h ulicah. Drugega dne je dobila francosko pisano pismo: »Gospodična! Ce boste imeli še enkrat ta klobuk na glavi, tedaj se Vam nekaj zgodi. Turški častnik.« Dama ni več nosila klobuka. Maščevala se je s tem, da je vrnila klobuk modistinji, ki ga je s pismom vred dala v razložbo.
* Prijatelj vdov. V Berolinu je policija prijela nekega sleparja, ki je izvabljal posebno od vdov večje vsote denarja, češ da jih bo poročil. Bi! je to bivši kovač Albert Fiscber. Elegantno oblečen je prihajal na be-rolinska pokopališča in se približeval damam, ki so žalovale na gomilah svojih umrlih soprogov. Kazal je veliko sočutje do teh vdov in je z ganljivimi besedami pripovedoval, da je tudi njemu smrt pred par dnevi ugrabila zvesto soprogo in ua je zdaj popolnoma osamljen. Izguba ljubljene žene ga je zadela tem hujše, ker ima na deželi veliko kovaško obrt in torej   neizogibno potrebuje
ženo,  ki bi mn  pomagala ▼ gosp#-dinjstvu.   Kmalu  je žalostno vd^vo ,
prepričal, da bi skupaj mnogo lažje prenašala bridko izgubo. Prišlo je do sestanka v vdovinem stanovanju. In tam je Fiscber v svojo žalostno povest previdno vpletel povest o nekem kovaškem stroju, ki je poceni naprodaj, ki ga pa ne more kupiti, ker nima dovolj denarja. Srečna vdova mn je seveda radevolje pomagala. T« ni a ta »prijatelj vdov« je tudi kradel. Vendar ga je pa dohitela roka pravice in tako bo v zaporu premišljeval, kako se tolaži vdove.
* Mrtvec, ki poje. Melchior de Vogne je napisal roman: »Les Morts, qui parlent«. Pred par dnevi so p«, mrtvi dokazali, da razumejo še nekaj več. V Združenih državah ameriških namreč celo po jo. V Jacksonu v državi Michigan so pred kratkimi pokopali profesorja W. Skimera. Pri ogromni udeležbi bo se vršili v cerkvi poslednji obredi. Na katafalku je ležala rakev umrlega, ki je bil v življenju zelo priljubljen kot dober pevec. Ko je duhovnik končal svoje obrede, se je naenkrat zaslišal po cerkvi spev »Spi, tvoje delo je končano«. Navzoči so se začeli z grozo pogledovati, kajti glas, ki je to pesem pel, je bil glas rajnkega. Tupa-tam je pel bolj skozi nos, najbrže je dobil iz same žalosti, ker je umrl — nahod. Drugi so mislili, da je Skimer le navidezno mrtev. Toda mrtvi je mirno ležal v svoji rakvi . . . Na splošno začudenje je duhovnik kmalu nato pojasnil celo zadevo. Profesor je hotel nekoliko iznenaditi svoje znance in prijatelje. Pred svojo smrtjo je pel to žalostno, pogrebna pesem v gramofon. Svoji rodbini je pa v testamentu naročil, naj gramofon v cerkvi pri poslednjih obredih zaigra to pesem. Ker duhovnik ni imel ničesar proti temu, si je rajnki sam zapel svojo nagrobnico.
* Grozilno pismo. Ko se je razširila 1. 1849. vest, da bode general Wrangel zasedel Berolin, je pisal staremu generalu nekdo grozilno pismo, v katerem mu zatrjuje, da. bodo v istem času, ko bo on jezdil nt* čelu svoje armade v Berolin, obesili v Stettinu generalovo ženo. Stari junak se ni zmenil za to grožnjo. Ko pa je jezdil general s svojim štabom skozi Brandenburška vrata v Berolin, se je spomnil kljub temu na svojo ženo in na omenjeno grozilno pismo. Nagnil se je k svojemu adjntan-tu in mn šepnil: »Ti, kaj misliš, ali jo res sedaj v Stettinu obešajo T«
* Nesreča v železniškem predoru. N e w v o r k, 22. februarja. V predoru Hoosac, najdaljšem predoru v Ameriki, sta trčila osebni vlak in tovorni vlak. Ker se je vlak vnel, ne> morejo priti do vlakov. Oblasti menijo, da bo to mogoče storiti še le v soboto ali v nedeljo. Doslej bo promet, prekinjen. Kolikor je do zdaj znano, so štiri osebe ubite. Sedemnajst to-vrnih voz je popolnoma razbitih.
* Knpnjte srečke ogrevalnic, ker dohodek te loterije je namenjen lajšanju bede tisočev in tisočev lačnih in prezebajoeih. Prekrasni glavni dobitki v vrednosti 35.000, 5000, 1500 kron so izloženi v izložbi c. kr. dvornih in komornih jnvelirjev V. Mavers Sohne na Dunaju L, Stcck in Eisenplatz 7, in samo za eno krono v srečnem slučaju kupec srečke lahko postane lastnik kakega takega dobitka ali na željo zadevnega zneska v gotovini. Srečke po 1 krono se dobivajo po vseh trafikah, loterijskih nabiralnicah, menjalnicah ter v loterijski pisarni na Dunaju I., Goldschmiedgasse 8. Žrebanje bo nepreklicno 10. aprila t. 1.
* Z?.murka porotnica. Spokant,
Wash., 23. febr. Zamorka Dorothv Coates je bila izvoljena za porotnico. To je najbrže prva ženska zamorskega plemena, ki je bila poklicana na tako mesto. Zamorka je veleposestr niča.
* Od siromaka do milijonarja. V
Taeoma, Wash., je prišel pred par dnevi premogar Jos. Houstou, k k je delal dolgo vrsto let po premogoko-pih Colorade, Nevade, v Clondike in Tatanu. Poprijel se je marsičesa, toda nikjer ni bil srečen. Toda vedno je bil še pogumen. Pred dvema letoma je zopet začel z vsoto 250 dolarjev in sedaj se je vrnil kot milijonar.
0 Prej poizkusi, potem kupi. Vsak kogar nadleguje naduha m nje težka sapa, lahko brez stroškov preizkusi najzanesljivejši preparat prašek Astmol-Asthma in ne bo več rabil nobenega drugega sredstva. Pošljite dopisnico z natančnim naslovom na Schwan-Apotheke na Dunaju L, Schottenring 14 in zahtevajte brezplačno vzorec
* Dr. Becr, fizik mesta Brna je sporočal: »Zelo starim osebam, ki se imajo boriti s nerednim odvajanjem«, nudi že vsakodnevna, skozi 8 dni trajajoča vporaba 3 žlic naravi9 Franc Jožef o ve grenčice zaželjeno trajno zboljšanje.
Ali  lm&tO  b0l0Člll0?Od revmatizma, od protins, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko .Elzailuid". To ni samo reklama. Tucat za poizkušnjo5  kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Fellcr v Stubici. Elzin trg stev. 238 na Hrvaškem
. Telefonska in brzojavna poročila.
lUspust poljskega obe. sveta.
Polj, 24, februarja. Vlada objuv-4ja o razpusta ta-le komunike:
Nezaupanje  v reelno finančno upravo občine puljske, ki ni vkljnb velikim doki ada m in ponovnemu na- . Jptjn posojila raaun zboljšanja oskrbovanja a vodo, še izvršila nobenega nameravanih večih del, kakor k anali racije, gradnje cest, vojašnic, nove al i ii a me itd. in pred vsem že dolgo £aea opazovano navidezno slabo go-si^ocarstvn v upravi občine se nahaja jocih podjetij  (plinarne, elektrarne, vodovoda), na katero se je že po-'Bovno opozorilo županu, ne da bi bil 'ioti tozadevno ukrenil energične 00% *Bdbo, kajti ta podjetja, mesto da bi >akor umevno, prinašala občini bogatih dohodkov, delajo doslej z izgti-se. Vse te okolnosti so prisilile sko-ssj polovico članov   sedanjega ob-tlinskega zastopa (in sicer zastopnike jMornarice, državnega uradničtva in Hrvate 10 + 2 + 7) s dotičnimi n?i-saestniki. da so položili svoje inaudit-»te. To dejstvo pa ima po § 41. istrskega reda, veljavnega tudi n mestno sbčino pnljsko, ki zahteva za veljav-•sost sklepov občinskih zastopov navzočnost dveh tretjin vseh članov, za posledico nesklepčnost zastopa, kti.it i 45 izvoljenih zastopnikov je ostali* v funkciji še 26 članov, ker ne tqo-nejo odstopivših članov nadomestiti v posamičnih volilnih   razredih namestniki,   ki so tudi izstopili. Z 0*1-Mom na te razmere, ki ne morejo trajati ter okolnosti,   da   nimajo tudi eventualne dopolnilne   volitve v to-z&devnib volilnih    razredih nikako sade, da se sedanji položaj spremeni, jB bilo numestništvo prisiljeno, da je v smislu 1. odst. § 06. ititrskegj. ob-*tan^kega reda razpustilo občinski sa« diop puljski. Nadalje pravi komunike,   da je namestništvo provizorično poverilo občinske posle vladnemu ; u~ Utopniku.
Pulj, 24. februarja. {žssposl .poljskega občinskega sveta sta naznanila županu dr. Varen tonu okr. ^•lavar baron Gorizzutti in okrajni iiomis^ii* baron Seiler v spfenistvn *iveh računskiK uradnikov. Ko **ta *ro izročila dotični odlok, podpisan ijae namestniku princu Hobenlofee, je M»])ac izjavil, da smatra namestiliske *drediK> za nezakonito ter sc je dal :l*e?efonsko zvezali s deželnim orlborom v Poreču. Od tamkaj s*> mu je sporočilo, da se že nahajata na potu v Pulj dež. glavar dr. Bizzi in dež. zbornik Appolonio. Ko je baron Gorizzutti pozval župana, naj mu :;> janei županske posle, je dr. Varcšon ;zjavil, da tega ne btori in da se umakne samo Okrajni glavar je iia to pripomnil, da bo v tem slučaju ^klical orožnike. Župan je dal to glavarjeve besede protokoiirati in se je nato odstranil z magistrata. Vlad-aa komisija se jo po županovem ođ-rheriu napotila v knjigovodstverii urad in v občinsko blagajno. K?r sta pisarniški ravnatelj dr. Pesante So obč. blagajnik uprla izročiti urad-•ie posle drugi oblatiti kakor občinski, zj-th. je okr. glavar Gorizisutt i takoj ,-u---•pendiral ter zapečatil uradniško so-?*e. Za vladnega komisarja je imenovan okrajni srlavar baron dr. Goiiz-Mtti.
Obstrukeija v trža.sketn mestnem svetu.
Trst, 24. februarja. V snočnji seji mostnega sveta tržaškega se je na-<*aljevala debata o gradbi in upravi aovih tramvajskih prog. V celi stvari fTC za to, če prevzame upravo novih 3*pog tržaška tramvajska družba ali inosto samo. Predlog svetnika Zanol-Ite, ki stremi, da bi upravo prog presnela mestna uprava, je bil odbit z 4© poti 21 glasovom. Takoj nato se je načela debata o pogodbi mestne obline s tržaško tramvajsko družbo. V wm trenutku w> zastavili socijalni demokrat je z obstrukcijo. Kot prvi .govornik se je oglasil socijalni demo fcrat občinski svetnik Ć e r n i v c, ki 3e pričel govoriti ob 9. zvečer. Sprva je govoril splošno, ob 12. tiri 30 min. so je prešel na podrobnosti. Ob 2. ponoči je vprašal župan govornika, če bo kmalu končal. Govornik svetnik r^ernivec mu je odgovoril, da ima še mnogo za povedati, nakar je župan *UJo zaključil.
Novi zunanji minister.
Dunaj, 24. februarja. Danes ob 1. popoldne se je predstavilo novemu omanjemu ministru grofu Berchtol-du uradništvo zunanjega ministrova. Grofa Berchtolda je nagovoril aekcijski šef baron Miller, nakar mu je odgovoril zunanji minister, da se je njegovo imenovanje izvršilo ob žalostni priliki, ko je umrl eden prvih avstrijskih državnikov. On sam jc jprevzel vodstvo zunanjega ministrstva le na ponovno izrecno željo cesarja in pričakuje od uradnistva krepke podpore. Grof Berchtold se je jt>ri tej priliki izkazal kot sijajnega govornika.
Dnnaj, 24. februarja. »Nsue Preie Preoao« izve baje »dobro po-dučenega vira, da bo poklican na mesto odstopivsega sekcijakega šefa v zunanjem ministrstvu grofa ISstor-hazvja grof Forgach, bivši poslanik v Belgradu in sedanji poslanik v JDraždanih, ki je rodom tudi Madžar.
Pomanjkanje mesa na Dunaja.
Dunaj, 24. februarja. V včerajšnji seji občinskega sveta je predlagal župan dr. Neumaver, da naj se obrne dunajska mestna občina na vlado za dovoljenje uvoza 650 do 800 tou argentinskega mesa, od katerega mesa naj bi dobila tudi druga mesta en del. Vlada naj isda to dovoljenje v smislu sklepa državnega »bora s dne 22. novembra 1. L, ne da bi prej vprašala Ogrsko za dovoljenje, sicer zadene vlado vsa krivda sa posledice, ki se bodo pokazale letos poleti. V motivaciji tega predloga naglasa župan med drugimi, da se vlada kljub tozadevnemu sklepu državnega /bora pogaja i Ogrsko samo zaradi uvoza s Balkana, ne pa tudi zaradi uvoza iz čezmorskih dežela S tem se dunajska mestna občina ne more zadovoljiti, ker se doslej še ni pokazalo nikakršno izboljšanje, marveč je pričakovati, da bo uvoz še vedno padel, cene pa bodo poskočile. Dunajska mestna občina tega no more mirno gledati in zato se ji zdi edino sredstvo, da odpre vlada mejo čezmorskemu mesu. V merodajnih krogih so mnenja, da se bo vlada to pot udala.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 24. februarja. V delni* podučenih jK>Iitičnih krogih se zatrjuje, da se bo začel ministrski prvdseduik grof Khuen, če se mu posreči sporazum s Kossuthovo stranko, pogajati tudi l Justhovo stranko, ki ji 1k> v imenu vlade baje obljubil, da izvede do konca leta IflK* volilno reformo.
Budimpešt!t, 24. februarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je ministrski predsednik grof Khuen govoril zopet o brarnbnih predlogih, u«r navajal zopet vse ono, kar je že itadnjič naglašaJ. Obširnejše se je bavi 1 z volilno reformo, ter je poudarjal, da je vlada materijal so zbrala. Posebno gre vladi za to. kako razširiti volilno pravice onih. ki so v to že upravičeni. Khuen je povedal, da bo vlada tozadevno predlogo iS tekom tega leta predložila državnemu zboru. Glede vojaško - kazenskega procesa pO je poudarjal, da jc vlada pripravljena, privoliti v nekatere modifikacije, ne more pa izpremeniti one določbe, ki imajo za podlago nemški kot službeni jezik.
Novi  bavarski  deželni zbor.
Monakovo, 24. februarja. V torek bo otvorjen novi bavarski deželni zbor, ki ga ho o tvoril sam stari princ-icgent s prestol ni m govorom. Preči-tal bo samo začetek in konec prestol-nega govora. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da se je stari princ-rogent odločil sam otvoriti deželni zbor ter se kot vzrok zato navaja, da hoče demonstrirati proti princu Ijudviku.
Italija in Al ham* i.
( arigrad, 24. februarja.. Pori a jv dobila iz Ska<lra vest, da vtihotap-lja Italija skoro vsak dan orožje in munieijf* skozi Sau Giovanni d i Me-dua v Albanijo. Pred par dnevi so tam zaplenili 12 zabojev z municijo.
Solun, 24. februarja. Uradno se dementirajo vesti o bombnih atentatih v Skadru in AleaafjL
ffelmska 2rubemija.
Petrograd, 24. febrnarja. Sas> prava o bolniški guberniji js dospela v včerajšnji seji ruske dume do ^ 9. Predlog obsega 12 paragrafov. Debate se je udeležila zelo živahno tudi opozicija, zlasti ruski progresisti, ki so se postavili na stran Poljakov. V fponedeljek bo debata najbrže končana in bo zakon o helmski guberniji brez dvoma sprejeti
Poljske kolonije.
# Bruselj, 24. februarja. Belgijska vlada je sklenila ustanoviti velike poljske koloniji* ter nastaniti 10.000 poljskih delavcev
K^ZHirjcnje belgijskega parlamenta in senata.
Brnselj, 24. februarja. Na ored-iog notranjega ministra se razširi belgijski parlament od 166 na 186 sedežev in senat od 84 na 94 mandatov.
Francoska in Španska zaradi Maroka.
Pariš, 24. februarja. Iz Madrida poročajo, da je francoska vlada odklonila španski protipredlog glede železnice med Taugerjem in Fezom.
Anglesko-nemška po§;a anja.
Berolin, 24. februarja. Baje je prišlo med Angleško in Nemčijo do obsežne kolonijalne pogodbe in bo ta pogodba razglašena že tekom prihodnjega tedna.
Pomtaten*** potov**}* somikofa GOtsrjs«
BoroHn, 24. febrasrjs. Sedaj je definitivno določeno, da potuje nemški cesar spomladi na otok Kri. Kskor se govori se bo nemški cesar sestal tudi z italijanskim kraljem.
Kiol, 24. febrnarja. Cesarska jahta .HohenzoHern" odplove 27. t. m. v Benetke, kjer nastopi nemški cesar svoje potovanje po Sredozemskem morju.
Berolin. 24. febr. Program potovanja še ni definitivno določen. Tudi ni še popolnoma gotovo, če pride nemški cesar čez Dunaj.
Angleške snfragetke.
London, 24. februarja. Londonske snfragetke so i^nele včeraj veliko zborovanje, katerega se je udeležil tudi lord Georges. Ministra so ženske strahovito napadle. Slišali so se klici: izdajalec, lažnjivec in podobne psovke. Med splošnim tnmultom je minister komaj končal svoj govor.
Grozeča stavka na Angleškem.
London, 24. februarja. Do prihodnjega torka, ko se sestane nscijo-nalna konferenca premog ^kopnih delavcev v Londonu, no more p*^ti odločitev o stavki, ker more edino ta korporacija definitivno sklepati o stavki. Dva dni pozneje, t. j. v četrtek ob polnoči, se začno stavka, če do tedaj ne pride do sporazuma. Kar se tiče delavcev na kontinentu, je po poročilih iz Londona stavka izključena.
V stajh v Mehiki.
Kelmoraju, 1*4. februarja. *K61-niS'h^ Zeitung« poroča iz E! Paso, da F-e je voditelj revolucijonarjev general Orozco proglasil za predsednika mehikanske republike. Pričakuje sc, da bo sedanji predsednik Madero. odstopil.
Velik požar.
Ki ga, 24. februarja. V tukajšnji tovarni za železniške vozove je izbruhnil velik požar. Tovarna še gori in znaša škoda že do sedaj nad pol milijona rubljev.
Otvoritev pravoslavne katedrale v Varšavi.
Varšava, 24. februarja. Meseca maja otvori jo tu pravoslavno katedralo ter se ho slovesnosti udeležil car sam. Zaradi tega se vrše že sedaj najobširnejše varnostne naprave. Policija v celem mestu je ojačena in iz Petrograda je dospelo mnogro najbolj izkušenih policijskih organov.
Umor.
Varšava, 24. febrnarja. Iz vasi Bonova se je peljal v Varšavo bogat židovski trgovec. Med potjo ga je naprosil neki potnik, da naj ga vzame na voz. Ponudil je njemu in kočijažu cigarete in komaj sta jih zažgala, sta se že onesvestila. Brez dvoma so bile cigaret*! zastrupljene. Potnik je nato ubil trgovca s sekiro in ga oropal. Njega in kočijaža je vrgel s voza. Kmetje so kmalu nato našli trgovca, ki je še živel, kočijaž pa je že iturz-uil. O potniku ni nobenega sledu. Gotova pa je, da mu je pftdlo v roke mno<fo denarja.
Hmelj.
Norimberg, 24. februarja. 100, 100. Neizpreraenjeno, kupčija mirna.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Ker se redni občni zbor banke vrši dne «k marca t. 1., opzarjamo interesente, ki se nameravajo udeležiti tega ohčnega zbora, da je treba najpozneje do inkl. 26. februarja deponirati delnire s kuponom za leto 1911 pari centralni blagajni banke v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2, kjer se jim izročijo tozadevne legitimacije.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Ciril * Metodovo družbo: Janko Sorčan, nadučitelj v Hrastniku, 10 K, nabral na strelskem večeru dne 21. februarja v Hrastniku.
Za »Stavbni sklad ljubljanskega Sokola«: Dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, 10 K.
Za »Domovino« • Aleksander Hudo verni k, c. kr. notar v Ljubljani, 20 kron, mesto venca pokojnemu mariborskemu stolnemu župniku Bohincu.
Živeli nabiraW in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. februarja: Valentin Merčnn, delavec. :i let, Dovozna cesta. — Marija Jc* i ko, trgovčeva žena, 64 let, Stari trg 11.
Dne 23. febrnarja: Jakobina Plo-terska, hči postajnega sluge, 18 mesecev, Zabjek 5.
V deželni bolnici: Dne 22. februarja: Magdalena Bajde, kuharica, 37 let. — Ivan Pe-terkovič, tovarniški delavec, 45 let. — Alojzij Hiti, poštni poduradnik, 52 let. — Alojzija Iler, kamnosekova hči, 2 dni.
Dne 2o. februarja: Josip Grum, delavec, 64 let. — Matija Bornard, občinski ubožec, 30 let. — Angela Hrovat, postu lan tinja, 17 let. — Fr.
Stražar, bivži žimničar,   35 let _
Franc Podjed, žagarski pomočnik, 41 let
sdravflo. Vedno večja povpraševanja po „NoU-ovem fran-eeskesi if salu In soli« dokazujejo usešp-ni rplrv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti ntectijoče, dobro znano antirevma-tično mašilo. V steklenicah  po E Po
Eštnem povzetji razpošilja to mazilo le-rnar a. moli* c. in kr  dvomi založnik
na Dnnsfu, Tnehlsaben e. V zalogah po deželi je izrecno isntevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 22
Kupim: „Naši zapiskia
!. ONi 3) »■ U. (19SS,4) MaSt esla; •« lil. (lflSiS) letaika 1. ia 7. šh»?. etir. cel letnik; #4 IV. (I9SS) letnika ai 4. štev. ia kazala erfr. ctl letnik. - Tudi „aior. branik" trve tri letilke (\m~m%). Pitnese aaaodbe s ceno »•d šifra „Tskoll4* m naravi. .Slav. Nareiatf.
3
zlati nauki!
r.
Esor s ,,n.0niAH-om" se kreneš, Zmerel aoker tek uasf
?r.
Cs zeledse godrnja.
Pil „rUIMAlf-s", pa aebaf
m.
M oteisn, nI bolan. Ta, ki vtlva
Postavno varovano.
Žitna cene v Budimpeftti.
Ose ?4 fehrearja 1^12. Termi«.
P§eaica za april 1912 . . za 50 kg 11*79 PScnica za oktober 191-. . za 50 kg 11 —
R2 ra april 1912.....za 50 kg 1068
Koruza za maj 1012 ...   za 50 kg £-90
Oves za april 1912 . . . za 50 kg 1025
Heteomesieno poradio.
Srefaji wnUi MaV S«.?« mm
23. f.pop. 743 7 j   9-4 ! si. jjvzh. jasno
9 I Š. rv. ! 742"2 j     6'5 • sr. jzah. 9 24 j 7. zj. j 739*3 i    60 j si. Jjzah. dež
Srednji včerajšnja temperatura 4i norm. 0*6*. Padavina v 24 urah 1*3 mm.
Bonna poročila,
IJeuUJusJui
»Kreditna kanka ? Ljubljani*,
Oratsi karti daaajske Strta 24. febrnarja lit:
"***f«»,
■■faisnsal aaptrff.
4«/a majeva renta   . .   • .
irebrna renta .  .  . .
VU tvstr. kronska reata . .
4% OgT. n n • • 4% kranjsko deželno posojilo
4»/. k. o. čeike dež. banke .
8r«air«.
Srečke Is I. lfW0 %   .  . .
uska..... i
samefiske l.lsdaje .
-      n.   r, .
ocrav« Moolecne . . tfna. Vo**anniIne .
avstr. kr*Htne . . .
IJttbij*««v# . .  . .
avstr. rde?, križa  . .
°fT*     O     II     . •
baaftuta.....
turške ......
ii
M
II u
m m • i
salvi*«.
Lfabljinske kred'tne banke Avstr. kreditnega zavoda . Ouna)9ke bančna drafbe . lažne železnice .... Dr lavne železnice • . . *Jpinc*Mont*a .... Ceste sladkorne dražbe . Zhrnostensk« tanke.   . .
V»lat*.
Cekini Mirke Franki Ura .
RoMJf.
(H« *r«l
90-— 93-25 90 — 8961) 9225 9250
437 — 610 —
29550 296 — 269 40 251 — 507'— 502-— 77 — 66-50 45 30 35 — 24590
475 -656 —
549-90 •CS-25 73W> 97^— 410-50 294 —
11%57 117*62-
9^45 94 8") 254-25
9O-20 93-45 9O-20 8985
93 25 9350
449^ 62*}^ 307 50
28140 257-, 519^ 514^
83-7250 51-30
24890
480-50
657^ 550 90 1092<i
7362s 929-. 411 -295-
1140 117 ^
95 65 95^ 255--
Zahvala.
Za vse srčne dokaze izkazanega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, očeta in tasta, gospoda
Ivana Otoničar
c kr. žanž. stražnojstra v. p.
kakor tudi za spremstvo drajeegn pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom in udeležencem sploh, posebno pa njegovim stanovskim sovarisem presrčno zahvalo.
Posebei pa se še zahvaljujemo čast. usmiljenim bratom v Kandiii za ljubeznivo postrežbo in tolažbo rajnika.
Tudi se t3kreno zahvaljujemo gg. Bonu in DonavŠku, ki sta navzlic veliki oddaljenosti izkazala zadnjo čast svojemu prijatelju.
RAKA, 23. februarja 191?. 736 Žalujoča rodbina.
KROJA
(na dan) sprejme 74:
Qp!lonnicfi!i!0!-ž!ii{2i{ v firadco Annenstr. El
Pošten
■t
mladenič
star Tblfzo* 17. let, išče poštenega mi-zarsttegm mojstra v kakem nea-Šksnt krafu. — Na>iov pove upraro.
»Slovenslcesja Maroda«. 744
— wa
bi c > C
E
si
ca
o o
S  a» — -     o-^^ g
mmm ~ fl M 3 m H as
e—M J5       3 3 V -:" = q
Zahvala.
Ob hudi bolezni moje nad vse ljubljene mamice, gospe
Julijane Tefpinčeve
zkazalo se je meni od vseh strani toliko res odkritosrčnga sočutja, ki mi jc vsaj deloma olajSalo moje bolečine in zmanjšalo žalost.
Zahvalim vsled tega vse sorodnike, prijatelje in znance na tem sočutju, ki mi je prineslo mnogo tolažbe ob bridkih urah žalosti.
Zlasti se zahvalim slavnemu druStvu »Narodna Čitalnica« in Prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Lira«, ki ste se z zastavami in poslednje tudi z mičnimi nagrobmeami poslovili od moje matere, in Se posebej »Prostovoljnemu gasilnemu društvu« za mnogobrojno udeležbo. Osobito in še posebej zahvalim preblago-rodnega g dr. Živka Lapajneta, ki je z neizrekljivo skrbjo in zdravniško zvedenostjo lajšal zadnje ure moje dobre matere in pa p reč. jr. patra Vračka, ki jo je mnogokrat obiskal v bolezni in s tola-žilnimi besedami vlival v njo dušni mir
Zahvalim naposled vse darovalce prelepih vencev ter vse, ki so prihiteli od blizu in daleč ter jo spremili k večnemu počitku is mi bili v teh žalostnih dneh dobri prijatelji.
V KAMNIKU, dne 92. svečana 1912.
Ivanka Terpinčeva.
leđka prilika!    stoika prilika I
Zelo dober piantno
^ proda sa 350 S
^te, vhod ~
aa vogla Sv. cesta 2, L i
Tišoj se odda lipo, šolnino
stanovanje
j 3 sobami in pritiklinami, evcnt. elektr. rizsvetljavo. Privoz St. 4, II. nad. 748
Odda se takoj
jlj ^  1.  majem, mirni  stranki brez otrok lopo 743
stanovanje.
Um ii na Poljanski cesti 24 v pritlicli Kancelijski ali stavbni
SAR
marljiv in pošten, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen,
se sprejme
tko je res sposoben, v stalno službo.
Kje,  pove   upravništvo   »Slovenskt ga ^     Naroda«. 747
jo aalkollil
si čaj si
sveta 4074
Slnibo
gospodična
vešča slov. in nem. v govoru in pisavi, izurjena v knjigovodstvu in korespondenci, obenem spretna prodajalka. Nastop takoj.
Cenjene ponudbe pod »špecerijska stroka
25" na upravništvo »Slov. Naroda«. 732
Pekarlja
nahajajoča se v sredini trga Moravče, zraven cerkve, 741
s se takoj odda. :
Peč se je sele sedaj postavila — Ponudbe na
.MM« h Mila i GonitaH".
za stavbno in pohištveno delo
no sestavi izvrševainega odbora nar. napredne stranke
se dobe
1 lii kfliiiDi 11 Liiiaol
Cena za IOO komadov 4 K.
se sprejmo pri tvrdki na Tirolskem.
Slovenski   delovodja.   Ponudbe  pod:
„Ban- nnd Knrichtung, 6. m. b. H." Lana bel Meran. 745
Proda se dobro idoča
s polno koncesijo, ž^anjetočem, ležeča ob glavni cesti in vasi, blizu tarne cerkve na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj, tudi je zelo sposoben prostor za trgovca za žito, perutnino itd. — Zraven je 5 *A orala dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo. Proda se takoj po ugodni ceni sa 20 000 K.. HfSa in hlevi je vse v dobrem stanju. 6000 K ostane na posestvu vknjiženih. Dopisi naj se pošljejo na 746
1. luimt. gostilničar i Hajdinu pri Pfojn, Staj.
V Ameriko in Kanado
pripravna, csas in zanesljiva rosnfa
CUNARD LINE.
Lacoaia, iz Reke, dae Ž. aarea 1912. Carpataia, li Trsta, dne i. marca Itl2. Sazaaia, iz Trsta, dne 17. marca 1912. Is Livorpoola:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta,
Lasitiania. doc 9. marca, 39. marca, 27. aprila. 16. maja 1912.
Mmretaiii, die 2. marca. 23. marca, 13.
aprila, 11. maja, I. junija 1912. 30
Pojasnila in vozne liste pri
ftndr. omasek t lioMiaui, Slomlkaia tlita it. 23.
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-Nev. York III razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred
s?
■ ■■IIIIII9inilllK!ll
Josip Gregorin
krojačnioa farve vrste a za gospode in dame s
IR se nahaja na »M
Dunajski cesti 20. J
nasproti kavarne fl „Evropa11. Tramvajska & c   2    postaja,   e   2   z jjjj
Zaloga inozemskega in pristno |j angleškega blaga. ■
: Cene solidne. a
Postrežba točna. ■
Z odličnim *
spoštovanjem *- v
m
m
■ ■ ■
09 ■
a
p m
■ B?
ff
m
Josip Gregorin
m
50
733
krojač.
■ vsaasv ^siiainsiaisa
Preklicale
mmmt
m, kar m ■•varil tnpn a. Vahtarfa proti M.ftl Vsrkavala.
Mihael Verhovaik, Mengeš.
Srn nafta soba
s separiranim vbodom in razgledom
na cesto, 737
se odda na Riinslcl cesti Z, L nailstr. le¥o.
Izurjen
neotenjon,
se sprejme s 1. marcem t. 1.
pri Filip Zupančiča, Subičeva al. 5.
V »Zadružnem domu44 ? Moravčah se odda
m stanovanj.
V hiši je pošta, orožniška postaja, finančni oddelek in privatne stranke. — Ima svoj vodovod, kopalno in pralno sobo. Prostori so primerni za kakega obrtnika; posebno dobro bi shajal čevljar. Ponudbe sprejema »Posojilnica in hranilnica v Moravčah". 740
Uradno dovolj ena, £0 20 let obstoječa nafstarejSa ljubljanska
poAiita staiovanl in služili O« Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od trinog . prostora (preje   Gosposka   ulica   stev. S), priporoča ta namešča le boljše
tavanje
z 2 sobama in pritiklinami, ter delom vrta
n odda takli ali za naj § m Menjaj uđi M. naproti MmM.
Naravna vina
bela in rdeča 50—56 K, rizling 60 K,-pristna slivovka in tropinovec K 120 za 100 litrov gssF" prodaja
Josip Kravagna v Ptuju.
Sprejme se 685
starejša oospodlčna
ne pod 2S let,
ki ima nekoliko prakse v trgovini   in knjigovodstvu.
Ponudbe se prosijo na UDravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „Stev. 100".
Proda se
S29
mm
kakor
arivabio trgovsko is gostilniško osobi« Izbira različnih slazeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežb s zagotovljena. 721
Pn vstaji* vprašanjih se prost znamka l& od<oyor.
pri rridokopu, 5 minut od kolodvora za 22.000 kron
veliko posestvo
assr z gostilno in trgovine, ~*s9i
lepim kegliščem, hlevom, pekarno, ledenice in posebno pripravnim prostorom za mesarijo*
Resni knpel naj se tako; oglase.
Naslov pove upravništvo  »Slov. Naroda«-
V Obrovu, Istra,
e   pod jako  ugodnimi pogoji dajo v hiši Marotti v najem
razni prostori,
pripravni za trgovino, gostilno ali drugo obrt. — Hiša leži na jako prometnem mestu na kri« žišču cest: Podgrad-Javorje-Trst in Golac, v njej je poStni in brzojavni urad ter šola, tako da je zaradi velikega prometa dobra prilika za najboljši usoeh. — Pojasnila daje tvrdka
E.  Cunradi  Successores  oa Reki«
Sfer-J
FIboIb
I
>
Kralj Jrfatjaž.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena S E, s pošto S 2*20.
Pravkar je Izšla e drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cens toros. E 1*20, rez. K 2*20, s pošto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisa! Leonld Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. B 2-45, s pošto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne In Iz nje porajajoče »e pijanosti krvi in blaznosti
irodkovskl ML
Spisal V. Beneš-Sitmavskv. Ceaa broš. S 1*30, vez. 2*50, a pošto 20 v več.
Ta odlični roman podaja ssnirnivo in pretresljivo sliko Iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena t • :čevalno vpliva na slovanskega moža.
m m i
Undina.
Spisa) Cena 90 [
Andre Theuriet % m pošto 10 v več.
Eden najljubeznlvejšlh francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V HdUIi olii.
Roman; spisal Fr. Remec.
Osss broš. H 1-90, vez. K 2-50, s pošto 20 v vse.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah/ a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Ve?el. Cens K 1-40, vez. E 2-20, s poŠto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal rta Slovenskem kmetski punt Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine Benalja.
Spisal fr. Remec
Cena E 1-30, s pošto E 1*70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja sa Kranjskem.
IjitaD io junaštva
Cona   -00 r. vsa. S 1-90» s pošto 20 r rs«.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci I Mali lord.
dveh kron.
Spisal Fr. Lipič Cena broš. E 2*—, vez. B 4*—, s pošto 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republika
Spisal Ivan Cankar. Cona broš. E 1-50, ros, E 2*50, s pošto 20 r več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec
Cona broš. E 1*30, ros, E 2-90, ■ posto aa r ros.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih irancoskih in domaČih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Spisal F. H. Burnett
Cens broš. E 1*60, rez. 2*60, s pošto 20 r več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o narodnem pspateiiu.
Spisal ValenUn Zua.
Cena E 3*—. s posto E 3*20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejle delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojllničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cona broš. E 1-—, ros, B 1*80, s pošto 10 r več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica
Ljubljana
BY
38
KD
42
0T
7Y
X kal X
Cementne ceri v vseh dimenzijah, barvasta plošče itd.
X S X
Ljubljana.
X ■ X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m k
-i
brezhifrn- 7"jr.**v ter Sabran, tudi semen"! p krompir oddaja vedno r vvaki irTOtini od 200 kg drije po r-rPidno a:    nizkih cvetah fvrdka s
Jv. fi. JCarlmann nasl. jffvg. Zmifri v £inbl'ani.
Uro-Arikaiia
Trst — New-T~orU — Bnenos os.
Za polnile i lužso in severno Ameriko
najeojra^ša f« nt*   IpravneJjn 5rta.
13
m tu
fpl od 8. 22. maja Lil najhitrejšim ia najrecjm brzeparai>-i a»stra sgrste trgofiaske = mornarice ..Cesar Franc Jote! L", kateri obišče aa te-*i notcrasln sledeča pristanišča: fOt PaTf. Ra^sa. Corfn. MaJta. Tnnis, Ajacc«. Viltetranche, (Nina in Monte Carla). T&onnina, Kafakolcn. (Olynpija) Cataro, SDljet in Zara. — Vezna cena s kabino in hrane od Slo K nairej. Članom „Arstri sfcetra niornesja društva" 13 popusta. — Prl|avs prt nema 412 kakor tudi po asiils daie f,sns.slni ssstopaik
I z fin MU Wm HoiĐiivonka ulica št. 26. s
SI
@ ni
m
[si
si
SI
Išl
SI
Angleško sktedifČG oblek
O. J^ernatovič
Ljubljana, Jv(estni trg 5 priporoča svojo popolnoma na novo sortirano so togo soomladanskih oble^ Sa gospode m dsčke ter oblekice ya otrobe. Velikansko is bera najnovejše konfekcije $a dame in deklice ter berohnskth in pariških modelov. ::
Cene prignano nizke*
Cene prignano nt^ke '
POZOR!
Vljudno naznanjam al. občinstvu, posebno pa tamburaškim In ostalim društvom, ki so dosedaj naročevall od drugod tamburico In druga glasbila,   da naj so   odslej obrnejo
I. Kranjsko samoizde-lovalnico iamburic in drugih glasbil <*i
Ivana   Peziča v Ljubljani,
Florijana ulica št. 24.
Dobili bodo dobra In najcenejša glasbila In tamburice «s Nadalje nainanjam, da sprejmem vsa popravila In vsa v to stroko spadajoča dela n Izdeluje ae natančno In naj« cenejše n Za vsa popravila kakor tudi so u      vsa novo glosbllo jamčim 1 loto.
J
piatnine in „„ pavolmne
kupite naravnost pH '»delovale* i»*s«-*«ele.
norost! finib fiaoel in larfintn.
Zgotovljeno perilo   Popolne; opreme za neveste in opr*^*     hotele, zavode itd Vzorci er»tJ* in franko.
TkilDio Bratje Rn'ur. *M\\\ 335. teiSr.
Eleganten in
stanoviten
ie pristni
302
Palma
včflkov podpeioik.
jBVBlof, zletai-it grtTBJK II
razniti ir.
Popravila la nova dela s. izvršujejo v
listni tiiamiii.
Lnd. Cerne,
iBTilir. trjaiBt z urani tir zaprissženi sadni cenila,
Ljubljana, Wolfova ulica 3. Zahtevajte nainovejši cenik.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
▼enkrat proveročajo Rtuiome bolečin. Za njih hitro potnirionie in po«ol*ienje, u eptnhnienie oteklin in chnev« ičnotfti članka, tmr »thtrt-m«n-a občntka mrgoltnj« učinkuje preMBttijiro laMaliivo--1—
U siru
Isvlaiafci
X X
pri vt.r»n|ti, masiranjuter. ofekl.dk ih. t lonč«k I K. Akepoi!j»ten»prei K. 160<J.*Mte  1 lonček   \ jj
s lončka. I ^ S.
K s— K9--
K
Izdelovanje In glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni.
c. in kr. dvorni dobavitelju Praga-IUL, stv.203.
Pastir na trne tsđedkm m I za lasa v tmaeurvatcm. | lakarnah
▼ L|abl|sai: lekarne Jon. Mayr, dr. O. Plccoll, Jes. Climsf.
PATENT
vseh dežela tTposluje inženir 20
BHAUH. oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahllferstraaso st- S7.
Julija Štor
v Prešernovih  ulicah  štev. S,
HalriJi zalaga nolkii. isiasMIi ia itnfti Uiliei. fevijei za lam-tacali m iiku
\m&\ gctSkin Čevljev.
Elegantna in jaho skrbsa Izvršitev po ▼sen cenab,
8271
E 120/1-, Z.
Dražbeni okli
Vt Jalo se bode dne 27. februarja 1912 dopoldne ob 9. uri v Spod. Šiške, Celovška cesia štev« 32
na javni dražbi
OSV
rožno sp
Reči se smejo ogledati dne 27. februarja 1912 ▼ času med 9. do po; 10  aro dopoldne v navedeni hiši.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V.,
dne 8 tebrjana 1912.
otaAnau >feaoa/.
vleoauoen/
Ahcudjomufakj Juioc/I
Brzoiavke: Prometna banka LJubljana.
Telefon štev. 41. n
Ur.
k     K 72,246.394-—. s:
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 nlrnhic.   fSflal Haiijil fffl-Sf. Pllfl Uiti (T Uli „ttraZJUi teUtllD.
Deltiiki kapital ia reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje seasvaia vlofj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem — Denar se lahko dviga v: ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnlli papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil.  —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
■ U strne na In plamena oejaanlla In naa veti a vaeh v banom
Najkulantnejie isvrSevanje esnalli aareeU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa. pirjev, l!stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostni), papirjev — Promese za vsa žrebanja. laplsSils ta v Ameriko la Is Amerike. 1G60
otrok o opadajočlk tronsakcljab vsekOar brezplačne. ■
44
70
47
0014
01
Havžarji.
j mlad glas: »Tudi pri nas so rožo, na-j greljni in dekleta — zapojte — prosimo — še nam — ee ne vec — saj sno.*
Taki in podobni dialogi t»o nas r-aninisii in vneraali i* rsdi *mo že-l.w vctrezali. Pred odhHoni smo ra vprašanje: ^Kdo da vendar smo!« odgovar.iali; »Navžarji ir T*iablja-ne.« »Še pridite — pa '~rr-)".« — »Pridemo, če ne preje, pa takrat, ko bo v S*ari Loki cerkev v dr'ge blagoslovljena« . . . Vse se je smejalo, mi pa smo z gw!Ko odkorakali do bližne Žtacije . . . Pri takib presledkih in zamudah potegnila s~ je pot od dveh na pet debelih ur.
V čitalnico smo prišli ob pred-plesnem počitku. Potrebni smo bili tudi mi počitka in užitka. Na prestane štrapace se ni hotela gospoda ozirati, morali smo zapeti. Znpeli smo na novof^riučeno G. Ipavčevo »Da te ljubim« m ponavljati smo jo morali dvakrat. Morda bi ponavljanja še ne bilo konec, da ni prišel prijatelj z nujno prošnjo, naj vender to pesem, pa še dve druge, zapojemo nj govi nevesti. Kaj ne store prav* Navžarji prijatelju in njegovi nevesti na ljubo? Vstali smo, šli in obstali na Glav. trgu pred, menda dvonadsiropno hišo. Določene so bile poTeg »Da te ljubim« še »Tiha luna jaeno sije« in Maaskova »Strunam«. Med intoniranjem se priplazi ob zidu precej sladko gin jen človek, obstoji pred tenoristom in zarenči: Jaz sem kontrabas — bom pomagal. Nevarnost je pretila, da bi ta kranjki »Staudigl« pokvaril harmonijo, a z njim razg >-varjnti ni bilo časa. Da se prepreči zlo, prime tenorist usiljene* za vrat, sra pritisne na zii in tak', eneigično liši, da »kor^rabas« ni mng^l na dan. — Prizor je bil skrbna* mučen. Tenor poje z oOČutkom. v Da te lju bira, ti je i.n?»n^,« pri teu. gieda ia drži njega, ki morda išče skl^J med liričnim glasom in klesanimi prsti? . . . Pri opasne in ako 1 Ju: »Pusti strab is moj? bodi« je fcnr. ist usi-Ijivca najbrže še bolj sticii.il, tako da I mn je sape zmanjkalo. Pričel je otepati z rokami, brcati z nogami, iz grla pa se je privalilo hripavo gr-I menje. —   Oproščen je zginil, tiho,
Ljudska   govorica v ljubljanski
oKolici imenuje elabeje godce (ter-cet: klarinet, fagot in bombardon, včasih pomnožen s kitaro ali harmoniko) navžarje. Ti pr~p**osti godci koledvajo pri svatbah, igrajo godov-nice, predpustora po malih gostilnah pa na ples. Pred davnim časom je bil v nekem ljubljanskem predmestju tak godec — samouk — z imenom »Navžar«. ~~>c ta je zbral ^ekaj sorodnih umetnikov in ta bandica je krošnjarila po krčmah nekaterim v pokoro, drugim morda v zabavo, sebi pa gotovo v korist.
Leta 1865. je bila farna cerkev v Stari Loki dograjena, pa »brez hudiča in beriča«, tako je oznanil tedanji dekan »Kramar«, pozneje kanonik v Ljubljani.
Z onimi besedami je dekan hotel pribiti, da so se vsa sredstva za zidanje in notranjo opravo svetišča nasla brez nasilstva, brez jeze, kletve in tožba. Za prvo nedeljo vinotoka »ro-ženkransko nedeljo« je bilo določeno biagoslovljenje novega božjega hrama. Da bi bilo cerkveno opravilo si-jajnejše. želel je dekan bcljš ga petja in je tega iskal s posredovanjem nekega uglednega farana in lesnega trgovca. Ni delalo težave x>ridobiti xa polet v prelepi ioŠfci okraj in za tak izreden namen primernih moči. Čitalniškega zbora vodja Pabjan in trije drugi pevci smo obljubili, da pridemo ter smo se za prevzeto nalogo tudi vestno pripravljali. »R žen-kransko nedeljo« bili smo točno ob 8. na kom Starološke katedrale. Fabjau in Valenta sta imela sab j tudi grsli. Spopolnovala sta navzočo maloštevilno godbo. Fabjan konservatorist in specijalist na violini je igral in vodil godbo in petje.
Po 12. prišli smo iz cerkve, spojeni, žejni, potrebni svežega zraka in še kaj tečnejšega — se postavili pred cerkvijo in željno pričakovali vabiia - k drugemu delu svečanosti — k pojedini ...
Tropa > gospodo-ajpin nekaj po-*   ;njakov je šla miafc nas v larovž in tam izginila, mi pa se vedno nismo j vedeli — kam! ... , brez protesta; b nas pa je izbruhnil
Naposled   vprašamo obliz&iiega : toliko časa, le z največjo silo zadrža--   enega ali farovskega   »muc««,   ni smeh, ker smo se par trenutkov v 5s kaj ve,   kje da se bo obedovalo!    resnici bali, da ga ne bo tenorist za-Pri dveh mizah — v dekaniji, pa v , duši!. Konec je bilo petju in podok-reežnariji«. odgovori vprašani in ka-    niča okrajšana za dve točki. Ona ne-že na nižje stoječo   nadstropno   po- j vesta ima še vedno »Tiha lc^a« ia s pristavkom: »Najbrže je za ; »Strunain« k dobrem.
Xomično izgledaj sin moj,
ko srci med ljudi : s rdet i m nosom, hripav, stokal in kalija! Katar seveda dobi lahko vsak, ali nato je pa takoj trera kaj storiti proti temu, ds
se nadlege hitro odkrižamo. Jaz rabim vedno Kaveve pristne sodenske mineralne pastilje, ki jih za K 1 25 kupim v katerikoli lekarni ali drogeriji  in  vselej  sem  katar zatrl, Se
rredno se je prav pojavil. Poslušaj d3Ner s/et in stori takist*!
Generalno    zastop«**">    za    Avstro - Ogrsko W "''h. Guntzert. c. I", dvorni založnik Huna V II. Grr-^c Neugasse 17.
A. KUMST
Židovska ulio- itev. «4.
Velika zaloga oba val i
lastaaes Isdslks ss di ia stroko |s vedae
Vsakriaa aa/stila se tivrtsjeja tecae ia so «i*ki ceai. Vse aiere se shranjujejo ia zazaanujeje. — Pri zunanjih naredila saj se »lafetah vzorce poslati. 40
Matildžn vrelec
aajfinejsa ia sajtfragacesejsa alkaUtea slatisa, je aaNgarneJše sredsttt 0» prehodi tfsritti Kisline, pri esetelostih sspll ia are kari I, pri stezala Jeter ia o»i»ti|.
Ta ?sda se izborna da sesati z fine«*.
Glavni zastopnik za Kranjsko : Praac Schantel. L ubijana, Fiančiškanska rt
Zaloga v mi. ljubljanskem javnem s.klr-dišču, Krisper-Tomažič, družba z«»<
S prav dobrini uspehom se
mmwm
a!!sa'i£fia kislina
rab> prh
obolelosti t sil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč In prsne atr*«*e-Zaloge. Mika M KaVner, Peter Ltaaaik in A. ftaravm v Lfabljaai.
Irpje
V.
gospoda  tam  kaj pripravljeno« sdiio se nam je <ieer — ioda od-smo tnimo farovža in I. mize, iz-
kat si II. mizo. Po stopnicah, zunaj na steno naslonjenih pridemo na le- j ^eni mostovž, s tega v zgornjo vežo, h katere je bilo videti v podolgasti | nizki sobi,   na križastih   sporednih I &h   mizah razpostavljene,   precej j ^astfl cinkaste krržnike in podobne j ce. Koncem teh miz so že sedeli, po I videzu sodeč, domači ljudje.
Stopimo na levo v drugo   sobo, j "isleč. da bo tukaj naša miza pogr-Tiiena,   a sobica   je bila popolnoma prazna. Iz kuhinje pride dobro zrela >;<a, ki smo jo v])rašali če je tukaj tročeno kosilo za Ljubljančane. Seveda, je prostodušno odgovorila in pokazala na cinkasto po§odo. Tukaj je za navžarj?.
Spogledali smo se! Valento in se enega posili smeh, tovarišema pa ^ine kri v glavo: »Kaj"
Če va.^ka nekleta  id.u Sv. Duhom    in  Šmartnim    že pričakujejo I ljubljanske »Navžarje.-', *cga ne pove \ nobena pratka. £z
avzarji
mi
navžarji: — - Kako ža'jenje! %e našo ^ožrtvo-nmetniško sode-
- In to v zahvalo ->alno prijaznost ii • ovanje?« . . .
Tako sta glasno rentaeila konservatorist, rezerv, poroč. in kor-meister ter ofie. v civil, primo tenore. Nasvet, da gremo k Guzelju v SKofjo Loko je bil sprejet in odšli ?wo — dva smeje se, dva godrnjajo. — Dlje časa ni spuhtela jeza pri eni polbvist, toda humor druge polovice in izborna postrežba, pregnali so oblake raz čel ozlovoljencev.
Zdaj   se je pričela   šele glavna /abava, ko smo vse dogodi jaje pri-aerno kritizirali; pri tem pa smo se -pomnili,   da je v kranjski čitalnici celica. Takoj sklenemo, da gremo ' Kranj. Saj je le dve uri hoda: vreme toplo, pot suha in noč bo svitla. Mrak se je že delal, ko smo plačali, gosjli pobrali in zidane   volje vzeli dolgo pot pod noge skozi prijazne vasi: Sv. Duh, Dorferje, Žabnica, Bitnje (zgornje, srednje, spodnje) Stra--ee in Šmartno.
Navžarska žilica nam ni dala iti iimo hiš s cvetlicami na oknih ali v fcgartlili*. Slutili ama dekleta! — Povsod srao obstali, eno zabodli dru-?o zapeli. Okenca go ss odpirala, gls-nalke ozir. poslušalke so ugibali ia se prdglasno razgovarjale: »Kdo so neki?« —» »Pa še precej znajo«. — >'Ali katerega poznaš?« — »Saj niso fiornači«. — »Gosprsko so ob;ečeni, kot bkrici.« — »Naj bodo kdorkol in od kderkol — čedno pa pojo.« »Pa samo take, ki jih še nismo slišali.« — »Kako izbrane besede.« — »Da bi le fie eno.« — »Ali pa prejšnjo še enkrat.« — Iz naprotne, od ceste malo odstavljene   hiše se   sasliši mehak
Avsrr.ceresirna druito asi Dunaj.XVRI/i
Martins Sfidssen.,        Telefon 22268.
mOJh STARA
izkušnja ,e ifl ostane, da za pre^nanje peg ter za pridobitev in ohnnitev ne ne, mehke polti ni bolnega mila ■ejzo svetovpo^nano HiijskorrJaSsSS salio s kontfickom, znamka kn-jiček tvrdke Bergmar.n & Co., Dećm n. L Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumenjah in vseh enakih trgovinah. — I tatako se Bergmanova litijska krema lrManexa" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V puSicah po :   :   7'» vin. se dobiva povsod    : :
Sredstvo, čistiti vodo
da se zanesljiv« rorujeir.«
epidemičnih bolezni.
Vsakdo ve, 89 v> dandanes vsi zdravnrki edini o tem, da povrroča voda največ epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa iii influenca. V vodi je neštet* množina živali, ki jih zovemo mikrobe, katerih mnogotere so kal najnevarnejšim boleznim. Voda, ki ima v sebi te nevarne mikrnbe, je nezdrava. Ako ne moremo dobiti prav čiste vode, j zlasti ob času, ko so v deželi epidemije, je I pametno, da se bolezni obvarujemo, čistiti pitno j vodo. Ob veliki vročin*, kadar mnogo pijemo, 1 naj vsakdo, zlasti pa delavec in kmetovalec storita to iz previdnosti.
Najpreprostejše, najzanesfivejše :n najvsrč*-nejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem, da vodi primešamo nekoliko katran«. Katmn je najvažnejše antiseptično sredstvo. Uniči mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varuje pred njimi. Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako varuje epidemij.
ZODBDOlU
Proti
18
zob
taborno delufs dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki ntrdi dlesno ia eaatraa|a|e nepri$stao sano Is sat. 1 steklenica t navodilom 1 kreao.
Deželna lekarna Milana Leusteka
s Llablissi, Uesljova cesta Štev. 1 poleg Frane Jožefovega jubilejnega, mesta. V tej teksrai dobivajo zdravila tnrfi tlani
belniftih »ligaji jot Železnice, c. kr. tobačne tSTarae *« ©kr. tel. blagajne ? Ijibljani.
Msiasine-BstBs la sobna voda.
Sonja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnslne-aatne zobne sodo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveienje ust jo bom
vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovaniem Mato Kaurinovie. kr po^te n.efetai
Mikrobi v nečisti voo\ Goudron Oua/ot uniči vse,
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Goudron Guyot* r»eko s katranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra katranov« pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici
Rabljenje zdravila .Goudron-Guyot*, pri vsaki jedi, In sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil kajti katran zadržuje razdelitev razni* mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same.
V slučaju, da M se komu ponujalo kako drugo   sredstvo,   namesto pravega .Goudron-
Guvot' tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja V sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guyot-. Dobiva se tega iz
neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, tn je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, bi tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote saj se natančno pazi na znamko: Ooudres-Guvotova nosi trne „Oajof natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: MsteoB Frere, 10, ras Jaeob, Farla.
Te zdravilo stane 10 vtatar|SY na dan in tudi ozdravi.
Zaloga: Malson Frere. 19, rue Jacob, Pariz In v vseh Iekarn-ih.
V L!abllsnJ se cobi v lekarnah: rteotui rr. faamUi 0. ss, Tnakjrssf.
prvi Ia edini slovenski aajlaSevslse 2v trge ves glrserir'sev
Ljubljana, Poljanska c. 13. K
"lasovlr'e, planine la harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah. Jam* čim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirjr Im-n vedno v zalogi. Vglasevanje vseh sistemov alasovirjev in narmoni)ev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare *lasov«rje ugodno zamenjaml — Glas-Seai Matici tn drugim slovenskim zavodom oglašuje glasovine izključno le
teroiftjH jinjb t f. Jariset.
m i m
Zastonj
no o: vaak l p! oš «*© in   200 igel, sko naenkrat na-
:: roči 6 plošč. ::
s Zastonj! :
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni Mm od 21 K naprej Avtomati 2e osi 80 K naprej tod! aa prav primera* meseeae obroke.
Posebne ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramefonov izvršujem v svoji lastni delavnici ločno in solidno. — Glavni zastopnik najveCjih tvermc, kakor znamke Angel Zonophen, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
»reprodalalel dobijo popast
Zahtevajte cenfk, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
□IDIDIO □iDlDlDln
Josip Stupica
jermtnar in sedlar
v Ljsbljani, Slomškova ulica št. 6.
Pripereeaa šteje segate zalega aajrazHeaejsife
konjskih oprav
——   krasne epresaiiene--—
kočije, drage vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« n solne, še obrabljene vozove In n konjake oprave. ——
□inpiniDininiDin
ročnih del
TOHI JAOEH
w Lfm^aud, Židovska alioa itev. B.
Predtiskarija
I Tamburiranje Montiranje :-: |
I Plisiranje >:
Za neko trgovino v SavinskJ dolin!
::;     se išče kot prva moč s
Naj se zglastjo gospodie kateri imajo smoinost in veselie do manufakture. Zahteva se marljiv, samostojen delavec. Tudi mlad'**! gospodom začetnikom je dana pr^oznost se vsestransko kot poslovodja speljati. — Dobra plačs ter prijetno no*lovanje zagotovljeno Dooisi pod »F T. 1912« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 688
SRIVAT03
gumijevi nodpetniki
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. . Dobiva se povjod. ■■
Vinko jVla j d ič
(Kranjske)
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšenrčnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se m dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34 ¥ LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgrada, Trata, Pclfa, Reki, Za* dru, Salfsta, Ereeernovem, Šotoru, Sv. Lae'fi ob Soči BsS^aku, Celovca Inomosra, Bolcaaa in Trideata'
s
Brzojavi:   Valjčni mlin, dranj*
Zajamčen vspeb
alcer denar nazaj. 439
Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku Med. dr. A. Rlxa
krema za prsi.
■nksejlv* ptriMf ta nraaj, trajc« »eazacSosalca sspcfe.
Bojne prsi polne, krepke telesae oblike, za ?saks starost v kratkem času.
^oizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zaporno kocine
v obrazu odstrani v S minutah dr. A Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo Vsa zdrav-aišks eslastveae preizkušena lepotiU.
KesaaeL isboratorfl dr
IX« Borgffssss 17 S.
Razpošiljanje diskretno po povzetju ali •:    franko če se vsota naprej pošlje. r:
Ohranitev zdravega
želodca
ssriat poglaTitnu v »hrtnitri, esSjelSeSeli 'u eseassaeaea p«b*»lJ«»3« ter <MUtr«nit.i »opro.g. eSenOJi >*pnf» Pruskvi^ao, te Ubrano r j;-b»Ij*ih   te  aaiboii   aeiak(«Joeth   k)n« Imifc
«krbM prJpri.Tipno. tek abqtejctes, »r*bt«o fte> •p*ln»o^» In Tt»lj a <wl.a1-io •  dom << . ■ ravil«).
al samaajiejs le ajpasall aeeae —jsSas se-sieae ateta, pveelaJeseaS is sesr-
B. FRAGNER.
tak. flrsii narnat, ,Prl ornem orlu1, Prana MU) Jtmi 211 lajlanjinisa
»a. i
1 B. Aka poiljmf pa pes* »aprai K. f SO. <i»Hit« 1 aaalo mf*i%-uie*. ako K Sel .ao ..lik« aa»kla-itoa. aa K OTO i*«hl«aiai, »a K S>— 4 valika mtmki . aa K SS-
pm t« raiikik ttekteate poete m pteate
NM.HMte
82^1
13
Vabilo
XXXII. občni zbor
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
Id
dne 7. marca 11. ob 3. pop. v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18.
DNEVNI RED:
!. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev čistega dobička* tj. Sprememba in izpopolnitev zadružnih pravil. 7. Odobritev pravil za pokojninski sklad zadružnih uradnikov in slug. 8. Volitev predsednika, podpredsednika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva. 9. Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne lo. lebruarja 1912.
Načelstvo.
Prejemki
Denarni promet v letu 1911 K 102,170.798.31 vin.
Izdatki
6 7 8 9 10 11 12 13 14
15
Račun blagajne: Gotovina dne 1. januarja 1911.............
„   deležev: Vplačani opravilni deleži    .   ........... . .
„    rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada.....
Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklada in doneski
zadružnikov...............
Dvignjene obresti zaklada kurzne rezerve ......
m    pokojninskega zaklada: Dvignjene obresti in prispevki uradnikov     •   •   •   • •
„   vlog: Prejete hranilne vloge.............■   .   • .
• .       „   na tekoči račun.....,.......
.   po nabiralnikih
„    posojil: Vrnjena posojila...........••••«••
„    tekoči: Prejeta glavnica..................
ft    reeskompta: Prejeta glavnica.................
m   naloženega denarja: Dvignjena glavnica.............
„    poštne hranilnice: Dvignjena glavnica............
*    zadružnega doma: Prejete najemščine fn odpis
„    zadružnih hiš: Prejete najemščine ..............
„    prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski............
„    obresti: Prejete obresti posojil.......,.*..••••
,      zamudne obresti
a     obresti vrednostnih fistin
m .     naloženega denarja .......*••«••
v   upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki..........*_•
698 <31 I 46 400 — 11.426 21
10
o
5.474.
4.186 27.
6,188.
2,131
1,159. 11.389. 19,376. 16. 21. 28. 831 11 16 45 18,
635 675 974 127 629
63
75 82 67
616 1 98 974 i 48 664 I 93 801 82
340 255 983 844 971 893 276 405 804 828
51 23 58 37 70 46 30 87 03 35
51.652.302
15
4
5 6 7 8 9 10 U 12 IS 14 15 16 17
18
i9 ;
20
Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1911.   .       «       V   •   • •
„    deležev: Izplačani opravilni deleži...........
„   vlog: Izplačane hranilne vloge.............
• »na tekoči račun ........
• v   po nabiralnikih
„   posojil: Izplačana posojila..............
„   tekočI: Vrnjena glavnica..............
„    reeskompta: Vrnjena glavnica ............
m    naloženega denarja: Naložena glavnica. .........
.,    poštne hranilnice: Naložena glavnica ..........
zadružnega doma: Davki, poprave in odpis.......
zadružnih hiš: Davki In poprave......... .   . .
vrednostnih listin: Nakup vrednostnih listin ........
prehodnih zneskov: izplačani prehodni zneski. .......
inventarja: Nakup inventarja............ .
dividende: Izplačana dividenda............
nagrad: Izplačane nagrade.........•
dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore
obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog.........
a . • ,   na tekoči račun.....
. . . pc nabiralnikih .....
Povrnjene obresti posojil.......•••••
Plačane obresti tekočega račune .........
reeskompta.......... .
davka: Plačani davek...............
upravnih stroškov: Izplačani upravni srečki....... a
doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Jolačani doneski. .
Debef.
n i
Izkaz izgube in dobička za upravno leto 1911.
K
435.154
40
6,779 803 3.846.263 24.687 6,541.933 2.131 664 922.500 11,732.675 18,808.080 7.963 8.353 152.460 28.832 1.364 2.000 10.428 4.080 64.941 585 25 5.634 5.246 16.755 33.594 85 884 1.440
53 — i 81 14
58
S> 93
32 45 44 , 21
49
- j
92 28 87 40
08 43 75 03
51,6^2.392 15
Kredit.
«3SS
2
3 4
S
6 7
8
Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vaVg..........
e » , a   na tekoči račun ......
„ p „ .   po nabiralnikih ......
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.........
,            ,         a       * M tekoči račun .... .             „                   ,   p< nabiralnikih «... Za leto 1912 predplačane obresti posojil....... .
V letu 1911 za leto 1910 prejete obresti posojil......
Povrnjene obresti posojil ............
Plačane obresti tekočega računa......... ,
V letu 1911 za leto 19J0 vnovčeni kuponi vrednostnih listin . , Plačane obrssti v reeskomptu...........
„   zadružnega doma: Davki, poprave, 1*. odpisa in predplačane najemščine
r   zadružnih hiS: Davki, poprave in predplačane najemščine.....
„   inventarja: 10'n odpisa za obrabo ....„...••••
„  davka: V letu 1911 plačani davek............
„  upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1911........
f. doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Vplačila v letu 1911 • _. izgube in dobička: ČisU dobiček v letu 1911 ........ .
K	i h ,
64.941	«]
585	28 1
25	87
682.205	68
40.984	64
865	77
30.128	24
209.514	86
5.634	40
5.246	08
14.218	—
16.755	43
9.372	28
10.175	37
1.750	90
33.594	75
75704	59
1.440	—
103.026	70
1,306.170 .	75
1 i Račun obresti: prejete obresti posojil.........
V letu 1910 za leto 1911 prejete obresti posojil . Zaostale obresti posojil
Prejete zamudne obresti ..••...» Zaostale zamudne obresti .......
Predplačane reeskomptne obresti .....
Prejete obresti vrednostnih listin .....
. .     naloženega denarja •   •   .   . .
„   vrednostnih listin: Nedvignjeni kuponi ......
Kurznl dobiček v letu 1911.......
„ zadružnega doma: V letu 1911 prejete najemščine . .
V letu 1910 za leto 1911 prejete najemščine. , m   zadružnih hU: V letu 1911 prejete najemščine     .    . .
V letu 1910 za leto 1911 prejete najemščine. . * upravnih dohodkov: Upravni dohodki v letu 1911 . . »   izgube in dobička: Pripisani ostanek dobička iz leta 1910
Aktiva
I
Bilanca za upravno leto 1911.
iT
831.893 36.841 255.929 11.276 15.826 918 16.405 45.804 25.396
5.612 15.027
1.860 21.844
1.834
8.648 11.052
I 46
al 87 30 05 31 87 03
12 28 37 25 91 42
1,306.170 75
Pasiva
3 4
5 6
7
8 9 10
Račun blagajne: Stanje dne 31. decembra 1911     .    . , „     posojil: 1. a) Stanje posojil na zadolžnice:
a) vknjižene .......
r') nevknjižene.......
2. b) Stanje meničnih posojil:
a) na zastavna pisma in vknjižbo na osebno poroštvo .... „    naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1911 w    zadružnega doma: Stanje dne 31. decembra 1911 „    zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1911 .
zadružnega zemljišča: Stanje dne 31. decembra 1911 „    vrednostnih listin: Stanje dne 31. decembra 1911
Nedvignjeni kuponi .... „ prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1911 „ Inventarja: Stanje dne 31. decembra 1911 . . , M     obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1911
Stanje zaostalih zamudnih obresti dne 31. decembra 1911 . Stanje predplačanih reeskomptnih obresti dne 31. decembra 1911
K 6,70*505-38 163.000*-
S,4O3.630-21 4.049.591-35
«5.154
16,322.726
1.749.911 195759 313.974 89.253 620.750 25.396 9363 15.758 255.929 15.826 918
53
94
06 06 41 60
65 U 87 05 31
20,050.721 51
4 5 6 7 8 9 10
Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1911 . .
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1911 .
„    vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1911 ...
Kapitalizovane obresti za leto 1911......
Stanje hranilnih vlog na tekoči račun dne 31. dee. 1911
Kapitalizovane obresti za leto 1911......
Stanje hranilnih vlog po nabiralnikih dne 31. dec. 1911 Kapitalizovane obresti za leto 1911......
K 20.000--.   7.438 —
17,123.387*33 682.205 68 1,179.007-31 40.984-64 23.015-53 865-77
rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1911
Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1911 kurzne rezerve: Stanje dne 31. decembra 1911 . . . pokojninskega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1911 . zadružnega doma: Za leto 1912 predplačane najemščine zadružnih hit: Za leto 1912 predplačane najemščine . . obresti: Za leto 1912 predplačane obresti posojil . . . reeskompta: Stanje dne 31. decembra 1911 .... zgube In dobička: CisU dobiček za leto 1911 .   .   . •
27.438
19,049.466
274.377 255.039 20.675 50.038 1.408 1.822 30 128 237.301 103.026
26
17 06
26 84 16 24 82 70
20,050.721 51
Letni račun in bilanca sta razpoložena t smisla § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled.
Načelstvo.
__
M tajski promet.
Z Bleda.
se nas tujski promet razvija, je znano. Železnica, ki veže daljne kraje z nami, pripelje vsako loto več tujcev. Prejšnja lota jih je bilo do 4000, zdaj se je pa to število že podvojilo, kakor izkazuje letošnji letoviški list. To je že nekaj. Ali naš Bled bi bil še lahko bolj znan po sve-tn, ako bi se od merodajne strani kaj več storilo. Dozdaj prihajajo tujci k nam takorekoč sami ob sebi. Krasota kraja jih vabi, to se g\xii skoraj brez reklame. Imamo sicer društvo za promet tujcev in zdraviški odbor, ki pa ne moreta veliko storiti, ker sta ■iba zadolžena in nimata torej dovoljnih sredstev na razpolaganje. Povzdigniti naš Bled med sloveča zdravi šea, kakor je n. pr. Opatija itd., naj bi bila naloga dežele in države. Ali ta dva merodajna faktorja nas irledata bolj od strani in nam nočeta pripomoči do hitrejšega razvoja, eeš, sami si pomagajte. To bi radi storili, >a(i dobre volje nam ne manjka, ali manjka nam nekaj drugega, kar je neobhodno potrebno, ako hočemo imeti uspeh: denarja. S a Gališkera rida država ■ mnogimi milijoni kanale, za katere bomo morali tudi mi plačevati davke, primerne naši davčni iti oči. Naš deželni zastop bi moral :> revati kompenzacije. Merodajni krogi na Štajerskem iti Koroškem so mnenja, da tujski promet donaša prebivalstvu skoraj največje koristi iu ki ugodno vpliva na razvoj kmet Litva in industrije. Da je ta narodna g »?]>odarska panoga velevažna. nam kaže Tirol?ko. Ta dežela je imela v enem letu 33 milijonov kron prometa :;radi tujcev. Vsled teora se jo tudi
- (•na moč te dežele v onem desetin skoraj podvojila. V Petrogradu
hode to poletje razstava la ljudsko zdravje. Tam bi bilo razstaviti slike in prospekte in zemljevide naših najlepših krajev. Rusi potujejo radi v velikem številu v Italijo.   Če   bi se posrečilo ta tok voditi preko naših krajev, bi se naš tujski promet zelo povzdignil*.   V ministrstvu za javna dela imajo oddelek, ki bi naj se bavil odinole z "vprašanjem tujskega pro-. Ali ua Dunaju nimajo pravega smisla 7.a to stran. Lansko leto je imelo to ministrstvo 600.000 "K na razpolago. Ta vsota se je letos zvišala za J 00.000 K. Država torej ne uvidi potrebe, podpirati dovolj te <ro*>podar-ske panoge. Zadnja leta se je pri nas na Blodu mnogo zidalo in investira-nremoženje v razmerah, ki naj sln-
- [njskemu prometu. Ali te invencije domačega kapitala so takorekoč izgubljene, ako država ne pomo rs. Le poglejmo naše hotele! Vsi so zadolženi in vise ua nitki. Majhna neopazna sapica jih podere na tla. Tu bi morala država vmes poseči in dovoliti vsaj brezobrestno posojilo onim hotelom, ki so zaradi tujskega prometa zidani.   Ministrstvo za javna dela ne bo moglo veliko storiti, ker ima samo majhen   kapital v rokah, od katerega odpade majhen del na Kranjsko   in   še veliko   manjši ua 1 ed. Naša dežela, posebno Gorenjsko, ima vse pogoje, da bi se mogel promet   krasno   razviti v poletnem pasu, le žal, da nas vlada zanemarja. Da je res tako,   se razvidi iz naslednjih vrstic. Odkar imamo železnico, se razvija Bled tudi ob kolodvoru v <t ko imen o van i »Zald«. Tukaj jo v sezoni promet velik ter ostane do 3000 ujcev.    Potreba postnega urada je "ividna. Tujci odhajajo drugam, ker
poštne razmere skrajno neugodne
b kolodvoru. Kdor ne verjame, kako so tujci nezadovoljni v tem oziru, naj povpraša na kolorivom, ali v ho-
iih »Triglav« in »Evropa«. Vkljuh raznim pritožbam in prošnjam ni mogoče izposlovati novega poštnega T rada. Vse merodajne korporacije:
-/čelni zbor, deželna zveza za promet • i'jcev, obrtna in trgovska zbornica^ domača društva so prošnjo za ustanovitev poštnega urada na Rečici ali v ><aki podpisala. Nič ne pomaga. Ni denarja, je odgovor. V Švici ustanove f>7. poletje takoj nov poštni urad v vsaki mali vasi, če le nekaj tujcev lam ostane. Poštne pošiljat ve iz Trsta še vedno vozijo čez Bled, Jesenice in L»esee z zamudo pol dneva. To ve. da tujcem ni vse eno, ki so od «ioma vajeni točnosti in reda. V po-»etju res vozi poštni voz s kolodvo-r* na pošto, kar pa tujcem zopet ni ustreženo, kar dobe pisma vkljub temu za 18 ur prepozno. N. pr. poštni sel vzame pošto na vlaku ob pol 2. in pol 3., ob 3. je na pošti. Pisma tisti dan ni mogoče dostaviti tujcem v £aki, ker je pismonoša že ob 2. popoldne odšel na kolodvor in Zako. Caka-torej na pošti do drugega dne, iu ^ele ob 10. dopoldne pridejo adresatu v roke. S telegrami je ista. Skoraj vsak pride takrat, ko je že tujec y
-elu. Vrh tega je plačati pristojbine 50 vin., oziroma 70 vin. zvečer, dasi tudi Zaka spada v zdraviški okraj in se tudi plačuje zdraviška taksa. Dosedanji postni uradi na Bledu so v poletnem času veliko pre-
majhni. Seat uradnikov ima dela čez glavo in ne morejo post reči, kakor bi radi. Kako bi se temu nedostatka lahko od pomoglo, ako bi eden ali dva uradnika prišla v sezoni uradovat v Zako. Stari urad bi bil razbremenjen, tujcem ob kolodvoru pa bi bilo zelo ustreženo. Vlada bi sama morala skrbeti za take malenkosti in jih upelja-ti, ako hoče povzdigniti tujski promet, ne pa čakati, da jo mi na to opozarjamo. Ali namesto, da bi nam vsaj v takih malenkostnih stvareh šla na roko. odklanja naše tozadevne prošnje radi pomanjkanja denarja, kakor bi šlo za milijone._
M h Srnici Ht zabite Iraik si. Cirili ii letidi.
lUjbo'je u zob«
Perje
ia poatalje in puh
priporoft pa aajaiijih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Niti Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fi% P. Zajec
LJubljano p Stori trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce slon optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
nabor vsakovrstni oftala ia scipalalae, toplomere srakoaaere, hvaromatre, daljnogled« vse k vre*, kakor n Zel as, VnscH, floerr" Itd., ler va* v ta stroka seada-foce predmete. Vsa popravila Izvršniem točno ln solidno v svoji s električnim akratem arejeai delavnici.
Zml.lc\zlt9 cenik, pošljem ga zastonj.
OstMOTljCM IMS.
HP VRH
MILO
T
Jarno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretus*a sukna.
J0S.REICH
IPeljamll nasip - Ozka ulica it. i Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene.
I
Ljubljana,
Punciska cesto n
Izboran zalega
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
pe nizkih cenah
Kolesarji! Jflotoristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
t priatM (eiferinii ji prati inju znarifin shrambo brezplačno.
ako pa kolo ali motor >aa popravila, | mesti tv* poaami
potresale pronovlionja ali re poaamezaik delo« — to i »gatovi solidno In po pri m.
Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Gamernlfc
speeljalaa trgovina a kalaal Ia paaameEBiml deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
F. K. Kaiser, paškar
Uljana, »ebopa ilia li i
priporoča svojo bogato zalogo razaomtnih
pušk in samokresov lontil pitrrtffii, nrt tt Mu (lidklsf)
kakor
onttalii omi n iijiifjit imi
Popravila pušk, samokresov ia biciklov
točno ia solidno. Cenovaik aastoaj ia poštnino prosto
želi pristopiti t večjo glavnico k dobro uspevajočem podjetju ali trgovini 35 letni, samski in trgovsko povsem 4o4 naobražen Slovenec Prevzame eventualno tudi službo blagajnika.
Nastop začetkom maja. Ponudbena upr. „Slov. Naroda4' pod šifro „Inozemstvo".
I'
•V'
5
3587
parno destilertje
[1111S STICI
Barko vije
f mino plembiraiili sleklenlcah.
Dobiva se povsod!
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
Sodna ulica št. 5.
Velika tvornlska zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim ▼metom. popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K So* — Endetno pismene jamstvo. Pišite po ceaik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-.\  fosskfli plošč. ,\
Pazite natančno s ns naslov.
arar in trgovec z zlatdido in srebinino
1954    zapriseženi cenilec
£jubljana, Jurčičev trg 3.
Zahteiajte noj ravnokar izšli
niimiil mit.
POZOR
pred prevaram!
Mi smo edini izdelovalci
zbolj*anih pa ten t ovan i h ori-
s ginainlli ameriških a
fSolnih strojev
za  kavo  in  VSO surogate.
_ ,1
I
-S
van Gfllpen & Co.
■radilalca atrojav a. •. a. 714
Dunaj IV. 2, Trappelg. 5./III.
lena darovanje za penzimiiift f Bitu ali tile pstvo naptrtii
f liartii pri Slonoiradn blizo kolodvora.
3 slikane sobe, kuhmja, klet itd. vse za. letnih 200 K trajno odda v najem ali se z zemljiščem vred (bliza 34 oralov, polovic« gozdov) ceno proda, tudi na drobn > Kje pove
UmjuilotilBli Mula, Staj ersko. Lepo posestvo
je naprodaj 7,0
blizo Zagorja ob Savi. 70 milni os* preiaogokopa.
Hiša s 4 sobami, z opeko krita, zraven majhna hiša z dvema sobama, velik konjski hlev, kozolec, svinjak, voda zraven. Posestva je kar se 50 mernikov poseje pšenice, sena prve košnje 17 vo/ov, gozda za domaČo vporabo doveli vseg* Vse posestvo leži ob okiajni cesti proti jutranjemu solncu, je čisto vse skupaj, vse v enem kompleksu. Njive in travnik brez kamenja. Redi se iahku 12—15 glav živine in ravno toliko praščičev.
Naslov se iz*e v upravništvu »SI. Naroda«*
285    za kurjavo,
na kubičen rneffr, se radi pomanjkanja prostom
pro9aja'o po zelo znižani ceni.
Odjemalci velikih množin imajo popust*
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na Rudolfovo železnico 16
::       (za državnim kolodvorom). ::
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulioa št. 3,
Sperjjftlna mehanična
pletiloa industrija
•n trgovina
za pomne in spodite jcpicB, moderfke. te-!c«n»Ve, nogavire, ru-ksvics, posebne oble-hi 'ojjct trganje ple-materija! L L t
M drobno in debelo Šivalni siroti od 70 K naprej; pletilni stroj
patent »VVederman« je edina in naj-nglednejša prilika za debe^r zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice.
se ceno podpletujejo. 23*
::   Podpirajte domačo industrijo, z;
Lasne kite
najlineje kakovosti po 5, 7. 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
Stelan Strmoli,
brivec in lasničar
£jnbljanaf pod Jrančo st. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasnicarska dala solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788
Varstvena znamka:
Sidro.      3329 1^
liniraent. Capsici comp.
Nadomestilo za
PAIHXPELlfR S lita
priznano izborno, bolečine tolažeče ia odvajalno mazilo ob preblajeaja itd. po 80 h, K 1-40 in 2 — se dobava v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega  domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v Škatljacah z našo varstveno znamko .sidrom*, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Rlohterieva lekarna
•^-jr-j pri »Zlatem levu-1 ^    t Prm Eliifin L 5 trn
53^0
.L
RYY
61
U2
84
tf pokojen
ieli vstopiti i kako piieroo slamo
kot pisar (slov. in nemški) ali kot oskrbnik delavcev ali kaj podobnega. Vstop takoj ali tudi kasneie. Naslov in druge podatke dai5 8 pravni št vo »Slovenskega Naroda«. 63e
Uradnik
večjega industrijskega podjetja, z večletno prakso, s popolno trg. teor naobrazbo, temeljito izurjen v knjigovodskih In blagajniških poslih, vtšč slovenščine in nemščine, sedaj v neodpovedani služb* 711
teli lata cimproja mmr^mmnAL
Ponudbe na upiavništvo »Slovenskega Naroda« pod iifro: „laaaaipv ta srsosen".
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem,
se priporoča v izdelovanj* vsakovrstalk
pasek za lovce in strelce po nJnoveiŠih sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pra-delnfe stare sa^okresmee, sprejema vsakovrstna popravila ter fin točno in dobro ti vršu je. Vse puSke so na c. kr. preskuse-zal niči in od mene preizkušene. — liuatro-31 vanl oenlkl znartTmJ.
a •-■ re* TJtk takoj v sredic
c\ent. se ;s*arar    se lan j? -♦-♦"•♦-.van.e. obstoječe   ir ? *ob kuhinj«*. • večjim Povrnitevsterr spo enih v- *l- — -*"op*o*** j Informacije daje pUarr? ■^^••sraol"*
::        Lublana ScHr^ •:!. |t. /, ::
'-lil Sf-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo z nogo z eleg v omarico in 10 letno garancijo Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po ======= cenah na debelo =============
t Weissliers, Dunaj II. Mere *mm\mi n m i « Ronmd :?r8šil ainit* ? M-sti 1156.
Tigraste spalrr edeje
£c?^rc r^nrritao kakovorti St. 2051. CltmiisVe Hgr*ste flanelaste "je. debele, temelj nclim, 5 pa-bordrro 175 x 100 cm vel>.es« K 2*24. Št. 2051 r Ista, 124 x 203 cm r*|iha R 2*d0. St. 2050. Izreiso cena spalna etfeja, stc losi*/* s tjisan** bo*-*tnr» 175 v |00 cm velika K 1*70. Št. 2050 .. Istt boljše kakovosti 100x130 cm K 2*40. Največji izbira v r o *m zlavnem katalogu. Brez rizik-*. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilia naravnost privatnim po povzetja "At denar naprej priznano jako zmotna svetovna tvrdka c. in. kr. dvorni dobavitelj
Intaska in hrvafta keresocadeiia. — Craiki ijraris n franko
C« LUo. — b \na_ katalog z -lOOO »llhaami aa cakUvo trati* la Iranka.
POZOI"!    Priporoča ae na nove urejena PoZOPl
trgovina čevljev
f. Schvzitzer, CjuMjana, prešernova ulica it. 48.
Popolnoma novo blago iz nalbolfsih to varen. Čevlji po na eri. Popravila po internih cenah. Gumijevi podpetnikt se prodajajo la pr trjn'eio. Izdelovanja in popravila lovskih ln taristovskih ćevlfsv. Fravi smerikaaakl ćeviji S82       Pristne rusko gslose po selo niski ceni. Telovadni čevlji.
VaŽHO! *a dl'oko posebno nizke eene. VtlŽUO!
ssjaini stroj A$rIcolo
Naj-jreprostejša sestava. Motna koastnkcija. Esakonerio sejanje.
Kultivatorje * Brane * Valjarje
ter v se poljedelske stro e nafsolfdaefse, najboljše 381 izvršitve it dela je jo la dobavljajo
u.«., *«. Ph Moyf flhrt ICo, Diinn! II
gratis in Iranko. *
I&čeio se zpatonnlki. Frankfurt r. M,  Berlin. Pariz.
Cenienrm damam vljudno naznanjam, da sem z dnem 15 februarja v srvojej podružnici na Glavnem trgu, v hlsl gospo M. popolnoma na novo orejeni
otvorit Maver
modni salon.
V zalogi bodem držal vedno najnoveiše vrste slamnikov in klobukoVp zadnje za vsako sezijo po nainovejšth pariških in dunajskih modelih.
Vsak Cas velika zaloga od enostavnih do najfinejših žalnih klobukov.
Velika zaioea potrebščin za nakit slamnikov, klobukov in drugega modnega nakita« — Strogo solidna in točna postrežba«
Naročila po pošti se izvrše točno in pošiljajo s prvo pošto.
Priporočam se cenj. damam za mnogobrojni obisk in beležim z velespoStovanjem
•/foton ^5amič, Kranj, veletrgovina galanterijskega in modnega blaga.
x
X X
Šolske potrebščine §
n vseh vrst se dobe po najniljih cenah v $
O
Narodni knjigarni
:: v Prešernovi ulici St. 7. n
Avgust Repic
aaaar v Ljubljani v Trnove«, izdeluje in popravija vsakovrstne
sode
pa Bata!w*»
Kupuje in prodaja r*are vinske $ode
5
Blož Jesenko
LJubljana. S«arl trg SI
g pnpToća
klobuke
cilindre, cepiče itd.
■ - najnovei**** taeone--
po najnižji ceni.
To briga vsakega!
Najboljše in najfinejše 569
svil na togu maste soecialitete
3 vzorci K t*—, 6 vzorcev K I 80, 12 vzorcev K 3*40 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremliena brošura gratis in franko (zarrto 20 v.) H gi enieaa iaae<akinra L Šlager, Da >a| i., Wlosiagerstr. S F.
Zenitev!
Mlad in simpatičen veletrgo-vee s obAimimi in zelo dobičkonosnimi podjetji itd., teli resnega znanja z izobraženo, zgovorno in simpatično (fos/tico iz mesta ali m dežefo. — Prva pisma se prosijo na naslov. „Majntk 1012", Ljubljana, poste restante do 3 marca t. 1. — Popolna Uijnost as jamči. 703
Spretne zastopnike
za provizijsko prodajanje Šivalnih strojev in zmerna delna odplačila svra me J. Kil« aaoseh, veleirgov na s Šivalnimi stroji, Praga-Smicnov 595. 719
je
v 1 nadstr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in dela vrta,
se odda za majev termin na Dunajski l 69.
Letna najemšćina z vodarino in £o-staščino vred 520 K 65!
::   Vpraša sc ravnotam v pritličju. ::
Hastrovaai ceniki zast*ij in poštnine pr«*t'
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova nlica 4.
i
Fr. P. Žalec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, og-ejte si mojo bogato zalogo prav h, na finejših švicarskih ur iz zliti in srebn. nre za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratnt verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kini srebn, namizni orodji itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastoaj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::       delavnici točno in solidno. ::
Teodor Korn
(poprej Henrik Kara)
noknvalec streh ii klepar, vpeljal« strelovodov, ter iutalater vodovodov
Llubljaoa. Poljuska cesta S. i.
Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in
tuzemskim škriljem z
Kkst-tmntiii M\m (EtnH)iifalkt^
z izbočno in ploičnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vss stavbtnsks in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
itn a Udajski mwt MeUjai lasak
Poprave točno ia ceno.
Proricani brezplično in polt prosto.
Lepi
j dobri
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150*2^0 cm vel. K 15*—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18*— 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in ooreme ===== gratis in franko .
tonila platniae M;i Mm. Celin.
Okl??! 723 Oklic!
r^oda se iz proste roke t? Komendi pri Kamniku
irift ia štev. M i m
1'žeča ob esti, pripravna za vsako obrt. Pogoji zelo ugodni.
umla se vrši s nedeljo, ZS. svečano ob 3. popoldne.
46 m
brezhibnega posteljnega blaga, oksforda, ceflrja, harhenta, belega blaga, modnega blaga, liane le i. L d. po 0—IO m dolgo veiepriaaa 10*— K
15
261
2 pusteiii.i odeji, l r.aioiz.v prt, volnen in seces. K 8'SO, finejše K 12*—, E le«— itd. Damas*ni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm fi 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčenu platno 150x200 cm E 2-30, nnonito E 2-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platii > 150 x 225 E 2*70; finonito E 2*00. Komad Hochbergove specialne tkanine 82 crn š roko, 23 m najboljše perilo E 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm E 3*00« Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm K *V . Tucat batistnih rutic z atlasatlmi pasicami, belih 44x44 cm E 1*20. :   Fini ostanki tkaninv. beljeni 82 cm široki, 6—20 m dol^i meter 53 vinarjev.
aazpciaaaale p« pOaaaSSa, aaMajafato M ■■■■■ aesa] te aa po v it. e dasar. V »oral ta oencralk r. as ton; Viord m aaaala ««• m al* n« narok, paalati franka naaa). — Tkalniea platnln«
KOSTELEC CERVENT 12
BERTHOLD HOCHBERG
C. kr, avstrtfske tg^ državne železnice.
Szvieček  iz vozneya reda.
Veljaven od 1. oktobra 1911.
Postaja; L|ebl|aaa fvtal kolodvor. Odhod.
6- 48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7- 23 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, StraJo - Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzoviak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.l
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3.3O popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
a«3S zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzoviak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7-39 zvečer« Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
10-10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzoviak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7*18 zjutrej. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzoviak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja
8*52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzoviak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, vinograda, Inomosta Beljaka.
11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja
2-59 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4*18 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Kranja
6-*2 »večer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzoviak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8«JR zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9"J_J po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta. Go-nce.Trbiža.Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: Llublfana dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-28. 11-50, 8-18,
7- io.
Prihod iz Kamnika: 8-41, 10-59, 2-40,
8- to. 327
C.kr. driamo-železnlško ravnateljstvo v Trstu,
Jlciznanilo in priporočil
Vljudno naznanjam slita. občinstva da sem prevzela, staro, dobro znano
gostilno „pri Raku"4g
w*r Krakovski nasip &t. 4.
Točila bodem vedno sveže pito in dobra pristna vina. Skrbela bodem tudi sa dobro kuhinjo; gorka ia mrzla jedila vedno na razpolago. — Spralesolo sa taiil BaratolM aa koailo ia vooarjo. — Eoallo 731       asi 90 vla. ataJJa, večerja pa od 28 vio. dalja.
Ustotia st tikaj odda nujhaa ncblovana soba s brano.
Za prijazen in obilen obisk : se najtopleje priporoča :
Avrelija Šetlna, gostilničarka.
Bara
47
2X
40
785^34996^802^0^99
318866
952
19
0M
R. Stermecki v Celju.
63«
C. kr. priv. tovarna za cement
Trbovoljske premogokopno družbe w Tffcotl|ali
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlak ovne in podorne trdote daleč nadkrlljujoćl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno
PriporoCila in izpričevala 42
raznih  uradov  in na j si o vi te) 5 i h   tvrdk   se  na razpolago
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse
Najboljši češki n*V*nni vir.
Ceno posteljno perje!
ZSotovlIene postelje
Kg   sivega, dobrega, puljenecra 2 K;  boljšega 240 K; prima
polbelesra 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega S'lO K; kg velefincpi sneino belega, puljenega, 6'40 K. 8 K; kg pnha,
sivcija o K, 7 K. bele£3, finega 30 K;   rr^ifinrjsi prsni puh 1* K.
Naročila wi 5 k« napr* • trauk«. 2682 is goatonitefra rde£*g% modrega, belega ali rpjrr enega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm stroka, z dvema zglavnicama, 80 cn* d]g. 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, »glavni«— a K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 k zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 1S0 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko sc franko ramenia sa neatzaiaioee »e vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Pen J se h, Deien^a &t. 707, ueiko.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
Pasjanehl nasip st 8.
Reiehova hita.
itedllnfh ognjišč.
•  s talin
arna. Popravila mm Izvpiujaja. s s
^SJBjVnaaaaaavaMaaVbv
Hats um snel S mm
otroških vozičkov
4* MIIUmM«
ALFONZ
BREZNIK
žime.
aLPaklc
v LJnbl| mL
assTji t ftrotjte
■ adelevatelj ftiof
Frane Visjfjn
Ljubljana; Kolodvorska uli ^ 25
priporoča svojo bogato zalogo 4s        novih la ie rabljenih
VOZOV.
p iz mu oei
v Čeških Budejevicah.
To Je Izborao p  a plzcnjski  način  varjeno pivo.
Zaloge: LJabl|ana: V. Bohrmaa. Trsti Schmidt Jc Pelosi. Postojna: Emil pL Oanarolli. Puli: Lacko Krti. Trnovo s Rudolf 1825 Valeneič. Beka-8aiak: Anto Sabllch.
Na c. kr. državni obrtni Šoli v Ljubljani se bode vršil tekom poletnega semestra t L, in sicer od L aprila do 15« Julija
c kr. izvedenec in učitelj Glasbene Matice. 44
Največja la najstarejša trgovina la izposojevalnica klavirjev la harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikali j.
Ljubljana, Kongresni trg št. 15
C kr. avstrijski poštao-krunaičsl keate it, 114.6*3
KUHI - IKCOL UsMjita.
Klavirje dvorne tvrdke B6sea-dorfer, Czapks Hčizl & Beitz-mann, Stelzhammer in Eorn-
gel (amer. harm.) imam le faz izkliućno edin! zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in  izbiri.   Ne  dajte  se varat?
£o navidezno cenem, vsiljivem laga, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mo- ^sa» sroče na|cix|i ceni ali na čudovito mafane obroke brez vsakega sanatja -nabavi prve« vrsten instrument s resničss
r rv»*f - ;'r   la*t?* VSJ
1 rranca Hti cei i
j Ivokvrir> - rvi). 3C ;iro i tvrdkami j ;>lede finega kroja in e»e-
Tfomla zaloga najfioeii m. ii frant mecilaiitcf blaga.
: Imi n HDifoiiraoji:
9
Tečaj je namenjen takim absolventom stavbno-obrtne šole, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra in žele še posebej pripravljati se za to skušnjo — Kurz se vrši samo tedaj, ako se javi primerno Število udeležencev. — Zglasitl se le do 15. mirea.
Natančnejša pojasnila daje podpirano ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1912.
|j G. kr. ravnateljstvo državne obrtne šole«
pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji  najugodneje v santeae.  I«poso?evalvtaa oaj-Silna. Popravila in n&laievanle vseh glasbil naieenefe. Prelgranl klavir|i vedno v zalogi. Violino, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov rogovi in strane po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
Povest trgovskega pomočnika.
Gospod Perchal, eden najboljših trgovskih sotrudnikov. zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni.
.Imel sem — pravi on — močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrov«. Skupno z drugimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več preb*vljati. Zelo sem
hujšal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drugega nego — smrt. Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje .Belloc". Po 3' i dneh sem se počutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso. to Česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdrave! sem. Ker sem mogei jesti, prebavat1. in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel.-    Claudio Perchal, trg. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
o
O
ea
n <s G
o»
»M
al
M o
Najboljši kosmetfSki predmeti za olepsanje polti in telesa so: *
milo po 80 h, s cream po s
1 K;
s Menthol s ustna voda po 1 K;
sobni prašek po G0h;
za ohranitev In rast las:
^lasna voda po 1 K? lasna nomada 1 S.
TI izdelki   Ada*, ki eo oblastveno varovani, so naprodaj lev
a    1   1 a
Na želodcu bolni
ki po vsaki pijači ali po vsakem koščku jedi čutijo t&čanje V Želodcu, ki naraste včasih do velikih bolečin, naj   poizkusijo  slavnoznano raztaplja«
jočo prebavilno sol
Stomachicon Scholz!
Majhna cena K 1*30 za škatljo amogočuje tudi revnejšim ozdraviti si želodec in v kratkem iz bolnika postaviti zdrav človek.
..BS en-Apsihene" Dum] I. Graben Stev. J.
išain
32
Gospod Glaudio Perchal.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne-prekosljivo sredstvo proti težavam v iclodcu po jedr, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali slajeni vodi pomeša in naenkrat ali  v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da  je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A, Bohinc
I
z modernimi velikimi brzopansiki iz
Ljsiiljane la Antwerpen ? Hew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
s Ameriko
Na naših parni kih Finland, Kroonland, Vaderla&d, Zeeland, Lapland In Saialsnd,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Ph. Mr. Josip Cižtnar
v Ljubljani.
Kupajte zaupno te domače Udetke     f    Odhod IZ £jttbljeBC VSak   OKlC pOpol^C
Odlikovana
Prva kraniska
tirnic b\Mr\m
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Rechcrjeva hiša
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat ćes Eanado w Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vlada« petrjea zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica ^ štev. 269
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno Nprl SteTOlB Tliler]EM
m w m
o
Z
xxxxx»
XX
lfajaitle cene.
xxxxx muwx
Priporoča svoje prve vršit, si vsa podnebja solidno nsrejene sdnalnOf klavirja in aaMranonlJo tudi mmmn*
vozi najodličnejša gospoda.
Laurin A Klement d. d., Mlada Boleslava.
S
i
m
Poprave In uglaievanja se izvriujejo točno
in računijo najceneje.
M|vt*ii aaaam ■> mM|Mni \mtm
1
i
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
ia ipala« la {•dna« sobe, salone la gosposke sobe. Preprege, sastorU, atodroel aa vsasel ttaamatt aioeroci, elrottd vozički Itd.
 3
50
52
0661
88^0
Brata
BtKlitana. lakirana, stavbna
Proda jalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela Mt*S?ow«.
EBERL
in DOhiSfvsna pleskarja.".
243
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
I kg šivana skuMjenega perja K 2, l>ol|eega K 2-40, avftbeleaa prve
vrste K 2-so, belega K 4, prva vrata puhastega K 6. najbolj** vrata K 7, 8 in §60, alveaa poha K 6, 7,
belega prve vrste K10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
ovršene postelje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x120 cm z 2 blazinama, velikost 80xJ60, napolnjena '<l novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s pVipuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice It 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 350, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 30: vzglavnica 90 x 70 cm K 4 50, 5, 550; spodnja pernica it: najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju
aii če se naprej plača 3809
M.   Berger v Dešenici stav* 448 a, Sumava.
Ki nlkakega rizika, ker je dovoljena zamona aii pa se vrne denar. — Bogato Hustro-■ van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. —————
□inlDlnlalnlDlnininlDlnoniniaiDin
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporota staj« velika zalogo gotovih oblak za goapode ia dečke, jopic ia pla&čev za gospe, aepre* močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvrSnjejs.
omaa|kaat|tt  : •mtčkca avta arri
lastnike vodnih ar-5J
patentne vrocgparne JoKoniollJle
Henrika Lanz v Mannhein;u
bitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna sja*r r»eserva moči.
Avstrijska prodaj«iiU£. pisarna
Emil Honigmann, Duaaj 1X4, Loblichg. 4«
Int. telefon 1559-4
Obisk ntakairja brezplačno
Turna 1»fte.
al
gsjjCTfjjBj leta IMA.
ojrukoTi
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vijidrio priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisu
temu naročila se Wejt Birm ii ista«. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno da 506 kosov od 2 K de 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
Ljubljana Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Pekarija,
kavarna
t-jc«teilH».
3964
FR. IGLIC
Stari trg štev. 21.
Filiale s
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
s^C   o^C  a^C   a^C .^C
_Fr- Še včlk saj 11
pučkar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58
pušk In samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeikih otraga
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ročam lahke trooovko in patke Book s Kruppovimi cevmi za bres-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
MF*   po najnižjih cenah. "M Popravila Ia naročbe se iz-vrsujejo točne Ia zanesljive.
Conovniki na zahtevanje zastonj Iti poaatnltva proato.
j. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbaačeve maaaf. trgovine priporoča
topite, ram iru nrile, krame, ovratnike ili ili.
Blago imajo solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iniDlDinininin
tavama aaaVnlkov
Ljubljana, Mesta! trg IS
□iDlniP DIDIDIO
■
Suha bukova drva, kvadratni meter v dolžinah po 6, 3 in 12 kron.
drva, za podkurjavo po 4 in 8 kron.
Razlagana Ia razcepljena bukova §B mehka drva na kubični meter ali v vrečah.
Trboveljski premog« kosovnik krom 160, kockovec pran in sejati K 1*50 (50 kg), zaanji najboljši a. štedilnike.
Briketi 1000 kom K 1450, 500 kom kron 7*50. 4140 Najboljše bukovo oglje za likanje.
Vse prosto na dom postavljeno.
9. i L lift Ha (Bh si l/. Teieion ii i.
1887 - 1912    *    1887    1912     &     1887 —1912
lagovolite pisati po vzorce.
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko.
Dobro znana  izvozna tvrdka,  ustanovljena  leta 1887, priporoča
Opreme za neveste,  dobro znane in preizkušene kakovosti.
Bavličkove tkanine, kanatasi, brisalke, žepne rnte« namizni prti, balisti, pralna svila itd.
Možmi mape za dame in gospođe itd. Plesno aiage - mi
I zavoj 40 metrov okoso-i izbraaib ostankov v kosih po ~~~ 2—8 n pošiljssio za 18 K s poštnim povzetjem franko od teh ne pošiljamo vzorcev. Bavličkove tkanine 1 kos 23 metrov za K 12. 13*2». 14-58. IS, 1750. 20*0, 22-40.
Priporočljiv češki nakspiii vir
ihael Kastner
Najcenejši nakup sa s
špecerijsko blago, kuhinjsko ia živinsko sol. Petrolej tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni In neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-lia, ligroln (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi Izvirkov vedno sveii v zalogi.
LJubljana! Kongresni trg SO.
I Najcenejša in najtiitreiša vožnja i iz
MM t paniki „Severooemlkega lloyda
2911
Breinna
v
NewYork
s eesarskhal bnopavniki „KAISER ivjl v7ILaW, „ttAISER V1LHELM
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni« ~
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega A parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proze ameriških železnic dobite JS
▼ Ljaalfaal edino le pri jS
WILHELM", „KnONPRJIU d. GB0SSE".
Kolodvonka ulita šlei I
4»
nasproti občeznani gostilni wpri *tirem Tišlerju4*.
Odhod Is Ljubljane je vsak torek, četrtek Ia soboto. — Vsa pojasaila, ki se tikale potovanja, tečno Ia brezplačno. — Postrežba poštena, reelna Ia solidan.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor. Celurad* "leksike, Kalifornijo Arizona, tltah, Wiamiaj. ftevada, Orerea is Veskisrtea nudi nas* <*rušrvo posebno ugodno in izredno ceno čez Salveeteau Odhod na tej proari is Brcmna
enkrat mesečne.
J st dobivajo pa rudi listki preko Beltiaera in aa vse ostal* d*»e sveta kakoi tratili je. Kota, Bieaas-Airet. Ctloaav. Siajapsre ? Avstraliji ..d
u o
DD
25
avstrijske industrijske tvornice, kom. dr.
Buda-Pešta, Praga, Inomost, Cannstatt, Berlin, Keimnrajn, Hamburg, Frankfurt n.M., Peterborough, Pariz, Milan, Moskva, Saginaur
Cez 2000 delavcev.
169 najvišjih odlikovanj.
Gl
e in
za vse namene živilne, kemične n n n in tehnične industrije« ■ n n
Krušne peči sušilne peč
sanje
Popolne oprave za
arnice
tvorit
testenin
AEROPLANSKI MOTORJI.
I Modna trgovina
I v Ljubljani 1
I Stritarjeva ulica št 7.
I Solidno blago. Mzk? cene. fzorel pottiloo prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna rs Športne obleke čepice itd. Zgotovljene, pričete is preatjskase vezenine v največji izberi. Preetlska-rija. Vezenje na roko. Tambarirsnjc. Plisiranje itd. Popolna zaloga telo« vadnih oblek. — Zunanja naročila :; se izvršujejo točno in vestna, g
323
LE V IZVIRNI POLNITVI. I
MOETs CHANDON
JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA DVORA in ARISTOKRACIJE
Meblovana soba
n sa odda si. marcem, n
Cena mesečno 20 K.
Ravnotam se sprejme na stanovanje tudi
PMDdična li li imela svojo opravo.
Seleabnrgeva allea it 6, L nad-strep a levo. 673
Stampilije
voeh vrst sa arnst va$ traevee itd.
Anton Cerne
graver fta Udetovatelj b*v6ukor.h t ta m »Uit
LjublioM. Stori trg ZO.
eaaikl traake. 235
Dolžnost
isaktn medaega Slovenca ii Slovenke i
da rabi izklfnone le
(krema)
za čevlje In usnje
katero ie priznano nsfbolfsa. Skatlfica stane 24 vin ari e v.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah tet vsak dniemani vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki m z samko
4306
se arodsfa
i prid družbi n. Cirila in Metoda.
(Slavna zaloga ta kemična tvornica
Ivan Kober
Uoblinn. Mulo »sta il. li
damsko m otroško konfekcij o
zala solidne tvrdite
. Krištof ič-Bučar
Velite« Izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tudi po meri.
KRASNU   B 1^ XJ 2£ E>
kakor noCne kalje, predpasniki perilo, moteni in rake vrste modno blaga |
Potrebščine za otroke In novorojenčke
v največji Izbiri. y
o\W  Pošilja na izbiro tudi na deželo. "M/^
S V
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOV
LJUBLJANA.
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jimeiev, priporoča
eni.-'
»ven-ija^
po*
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste i is firneiev, \\ u čopičev, st ie lakov,
———————— '
Mavec \
T
Olje za pod in stroje
Naslov zadostuje:
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Cen>ki zastonj! Ceniki zastonj
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 0,000.000.
Stritarjeva ulica stev. 2.
■taaarvnl fon. 000.000 kron.
52
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici ia Celju.
Spre|ema vloge aa knjižice la aa tekočI račna Mi j O Kapale la prodaja srečke la vredaoatne papirje :: ter Jih obrestnje od dao vloge po Metih n Hr |2 O s vseh vrst po daevnem korzo, s
Laalaiaa la tlak »Narode« tlakareea.
WC
Zo kratBk fas.
a
.AL
4tt
ki
I
ca:
bi
171
•li
Gostinoar: Jas sem državni
Ust**!
Obrtnik : Jaz pa šoštar I Gostinčar: In vi se hočete Leno j primerjati,   vi navaden
Obrtnik : Z varni i&c še. Jas L moral za čustarstvo doprinesti L^sr sposobnosti, od vas pa niso no-Ltira dokaza zahtevali, ko ste po-ui"poslanec Suatar mora kaj zna-poslancu   pa   ni   treba prav nie
*t i - . '
Oo^tincaT : Adi jo . . .
Svetnik Strigalica je noprieako-o stopil v sobo in je zasačil svojo 0o. ko se je poljnbovala z mladim rjem. Ta je hitro pograbil svoj birk, se poslovil in odšel.
— Ana, kaj naj zdaj storim? je zaklieal   svetnik Strigalicu.
naj storim*
- Šema, je odgovorila zona. ua-joj tam. kjer je oni nehal.
Fajmošter Jaka je bil k sodniku ibljen na večerjo in je dobil sedež ]]e? močno parfumirane dame. Ne-časa je noslal vonj in ker ni uga-fcaj da je»  se je zaupno obrnil do roje sosede in je rekel: L_Tn pa diši, kakor bi smrdelo.
Gospod : Ah, dražestna jrospo-iGsa — ne vem.   kako naj varu toi-larim. kaki čuti me obidejo, kadar ?m v vaši bližini. Tako mi jo. kakor TDf spreletel električni tok.
Gospodična: To je pa že mofro — moj brat je namreč pri elefc-z't železnici.
fčiteljiea ]Kxlučuje dekleta v (ovTjiei in sicer o sedanjem, pretekom in prihodnjem času.
Torej Ivanka! danes rečeš iem otrok, kajne. To je sedanji Kako boš pa rekla, kadar boš vc-
= Kckia bom: jaz imam otroka.
Zdravnik : Kaj, gospod Ma-ibsa, vi da ste vegetarijance? In mčvT izgledate izvrstno, vprav silno. Od kdaj pa ste vegetarijanec!
Ma c 3 h a n : O že od včeraj pogine.
iJ o p č e k : Mama — naša bi«i-% vidi tudi v temi. \f ati : Kako si pa to spoznal. P e p č e_k : S papanom sta bila csobi. Čisto tema je bilo, pa je er Ana rekla: Vi pa danes niste
rospod Macabau   je   prifej&l ob potraj domov in je bil sprejet s erno   slovesnostjo.   Žena ga je vrnem1    zmerjala, da se je skoro stresaš besen je zakričal:
— Slišiš — Irk — zdaj ti pa po-
— hk — jaz mnogo prenesem ...
— Vem, vem, je zakričala žena, ! po dvajset vrčkov . . . pijanec gr-i — itd. itd. itd.
- Ti ne živiš več s svojim mo-m: Kaj sta se ločila?
— Jaz sem mu kar ušla. Vse kar prav! Od tedna do tedna mi je da-1 manj denarja, dokler mi ni bilo
ega preveč.
Fajmošter Jaka se je udeležil esele prcdpnstne zabave in se pozno fcroei, oziroma .šele zgodaj zjntraj ado nadelan odpravil v svoj hotel. r?me je bilo slabo in snežilo je na so moč. Nekaj časa je Jaka z roka-a lovil snežne kosme, nazad-je pa se oklenil cestne svetilke in je zronrkim glasom zaklieal:
— Zdaj mi je pa tega konf c-
ja že dosti!
m     - *
Tujec : Ko sem bil lani tnkaj, je vaša gostilna   imenovala »Pri *li ovci«.   Zdaj pa berem na tabli Gostilna pri lintvernuc   Zakaj pa * ime premenilL
Gostilničar : Ker sem se ieniL
i
on*
]e
▼ Tolmina, dr. P. Psstotnik, lieej. prof. v Ljubljani; 8 K: F. Koleno, c. kr. dvorni svetnik v p. v Gradcu; po 6 K: J. Kogej, notar v Postojni, dr.
8. Hrašovec, c. kr. sodnik v Novem mestu, M. Pleteršnik, prof. v p. v Ljubljani, F. Ždarsk^, u čelni Praha, dr. F. Pasternek, univ. prof. v Pragi; 5 K 30 v: B. Siata Vykan na Češkem; po 5 K: dr, J. Barle, notar v Drachenburgu, dr. A. Kraigher pri Sv. Trojici v Slov. goricah, J. Ser-nee, c. kr. sodnik v Šmarju, P. Reha-ček v Brežicah, P. S. Šegula, župnik prt Sv. Roku na Štajerskem, J. Deti-ček, notar v Celju, I. Škarja, dež. tajnik v Ljublani, E. Zvolskv, ravn. živnost. banke v Pragi, O. Ott, staven, rada Smichov, I. Mejač v Ljubljani, dr. J. Sket, e. kr. vlad. svetnik v Celovcu, I. Vončina, m*»gistratni ravn. v Ljubljani, A. Podhostnik, župnik na Rečici na Štajerskem, M. Ogoreve, trgovec v Konjicah, V. Ji-risa, redite! cukrovarn Vinof na Češkem, dr. A. Medved, prof. v Mariboru; po 4 K: M. Ljnbaa, e. kr. kazn. kurat v Gradcu, J. Rudez, graseak na Tolstem Vrhu, A. Šantfcl, c. kr. šolski nadzornik v Gorici, J. Rajar, c. kr. živinozdravnik v Krškem; po 3 K: V. Kopitar, upravitelj ^SIov. Naroda«, dr. P. Krvstufek, c. kr. dvor. rada Praha, E. Lilek, gimn. ravn. v Celju, dr. A. Kravit, odvetnik v Kamniku, I. Engelsberger v Tržiču, B. Skaliekv, e. kr. vinarski nadzornik v Kandiji; po 2 K: dr. F. Kogej na Jesenicah, A. Petriček, nad tiči tel j v Žalcu, dr. J. TomiuŠek, iiimn. ravnatelj v Mariboru, L Kruleč, vad. učitelj v Ljubljani, dr. L. Poljanec, prof. v Mariboru, F. Mar-telanc, c. kr. živinozdravnik v Tolminu, J. Vrečko, c. kr. poštni nadko-misnr vv*55adru, J. Hochmiiller v Beljaku, M. MeŠko, župnik v Kapeli na Štajerskem. J.Korenčan v Ljubljani, J. Schaller, posest, in lesu i trgovec Lograves na KoroškBin, H. Hafner v Škof ji Loki; 1 K: Jan Vobornik, prof. Smichov. — Društveni odbor se toplo zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem in se obrača obenem na vse one p. t. rodoljube, ki so prejeli naše letno poročilo, da se spomnijo na nas s kakim prispevkom, ako tega dosedaj še niso blagovolili storiti. Vsak, tudi najmanjši dar se hvalež-uo sprejme. Parove sprejema društveni blagajnik dr. Karel Šebesta, advokat.    Praha II. Spalena ulice 0.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju so v času od 1. do 20. februarja 1912 darovali: I!>0 K: Posojilnica v Mariboru; 58 ^ron: Udeleženci gostije g. dr. J. Žmavca in gdč. T. Peto var je ve v Bunčanih po g. dr. Kreftu; 50 K: čisti dobiček od prireditve v Orteue-ku v počitnicah 1911 po g. Jak. Šil-cu; po 20 K: dr. Jakob Pirnat. Št. llj pri Velenju, Posojilnica pri Sv. Lenartu in Fran Stupica, c. kr. notar v Št. Lenartu; po 10 K: Ernest Jeras, pristav južne železnice v Tr-
bovljah, vseaeiUiki prof. dr. M. Marko v Gradcu, dr. Frane Jankovič, okr. zdravnik, nam. dež. glav. v Kozjem, Anton Peviift, Trst; Glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu, dr. Milan Gorisek, odvetnik, ravnotam, isti (ie enkrat 10 K) is kazenskih poravnav, dr. Ivan Pe-kolj, vp. det, sodni svetnik na Dunaju, dr. V. Kac v Mariboru; 9 kron: Fran Štupica, c. kr. notar v Št. Lenartu iz kazenkih poravnav; po 5 K: J os. Velkavrh, c. in kr. stotnik b. h. peapolka št. 2 v Gradca, Janez Kle-menčie, e. kr. višji postni kontrolor v Ljubljani, Ivan Lieaskounig v Gradcu, Anton Terstenjak v Ljubljani, dr. Josip Kronvogel, sodni svetnik in predstojnik okr. sodni je v Št. Lenartu, Josip Janžekovie, župnik ravnotam; po 4 krone: Anton Man-zoni, c. kr. sodnik v Kopru, dr. Fran Tiplič, zdravnik pri Sv. Lenartu in Josip Rudež na gradu Tolsti vrh pri Št. Jerneju; po 3 krone: Franc Mar-telanc, c. kr. okr. živinozdravnik v Tolminu, dr. Ožbolt Ilaunig, e, kr. sodnik in Anton Kraigher, not. kaav didst, oba pri Sv. Lenartu, Fr. Štu-par v Ljubljani; po 3 kronj: Matija Pire, c. kr. prof. v Mariboru, Josip Štrukelj, hraniIniČni tajnik in Franc Kramberger, posojilnični tajnik, oba pri Sv. Lenartu; po 1 krono: Alojzij Arnuš, gostilničar, Karel Aubl, Ivan Vodlak, c. kr. kontrolor, Anton Je-šovnik, veleposestnik in Ignacij Kur-bus, posestnik, vsi pri Sv. Lenarta, skupaj -432 kron. — Vsem darovalcem, zlasti še stari društveni dobrot-nici Posojilnici v Mariboru in zavednim Št. Lennrčauom za njih skupno zbirko 108 K, vposlano po notarju g. Štupici, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ker bo treba nadaljevati z razdeljevanjem podpor še cele štiri mesece, prosimo za nada! j ne prispevke pod naslovom blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Brauner-strasse 10.
Po zdravniških poročilih   ?n je
izkazalo prt revniatizmu, protinu in nevralgiji kot sigurno bolečine tolažeče, za oplahnenje oteklin in obnovljenje gibčnosti členkov sigurno učinkujoče sredstvo »Contrheuman« yl lekarne B. Fragner. Praga. Glej ins^rat. Ia.
Prebavila je treba varovati, ker
ga ni organa v človežkem telesu, katerega še tako nepomembno motenje bi imelo tako silen vpliv na vse druge organe in ki ime zanje lahko najhujše posledice. Varujemo pa prebavila, ako jim skušamo olajšati njih opravilo s tem, da pospešujemo prebavljanje in čistilno delo prebavil podpiramo z nalahko odvajajoči-mi sredstvi. Tako sredstvo je pa že 40 let preizkušeni dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. IV. a
^L^aa Mw^g^BhgvM«Man^SsVašs^ ansaa\^aani^ai aaatsaa^Lnaaa.
Zl JfGM DHt OTMI
Pri aftaraaitvi in pri vzrejt pracfodki rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Tn se maščuje vsaka napaka In vsako zsmujenje. Ravno za take otroka je S c ott ova emulzija ri-bjeas olja vzeta redno v gotovih količinah, pravi blagoslov Raz- hw««» — *»ak vitek takih prezgodaj roj«mlh
715
otrok
stopanja.
SC0TT0VA
EMULZIJA
tako pospešuje, da se ta nekaj časa nu ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličje ne po krepki rast telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, dt jo dojenček vživa in lahko prenaSa brez odpora.
Pri nakupa tafct5T*}te izrecna Scottovo einulr'jo. Znajn^a. »Scott«   ie, ti je  vpeljana Se   će*   S3 let ia  '»niči za dobro kakorost in učhietc
Cena irrim' steklenici 2 K 50   DoM eo v vtoLi lekarni
Sar* v«nVdaaja tisoraba
francoskega žganja
Brazaf
krepi »Biče in živce. Dobiva se povsod.
Ustna voda
sprejme ]eai Sckrey, pekovski mojster
w Ljubljani, Gradišče it. 5.
Zastopnike in potnike
(arfaasras radi ss npakafaas nćUslfeC
za obisk privatnih oseb s prodajanjem suknenega blaga in lodnaskih vremenskih plaščev za gospode in dame sprejme proti visoki proviziji, pozneje proti fiksni plači največja tvorniška raepcsiljalnica sukna.
Ponudbe na Rndolfa Jaltinekj Insbrack, Maseumstrasse 26. 548
Kontoristinjo
(eventuel. mlajšega kontorista)
zmožno slovenskega in nemškega jezika, veščo strojepisja, po mogočnosti stenografije
sprejme RiUnska nudjEtje na Sp. Štajerskem
Ponudbe pod „1912" z dosedanjim službovanjem, zahtevkom plače, in terminom  vstopa upravn. »SI. Naroda«
•
Iščem dabre Srveibsnsoa
Zobna krema
Zadaje modne novosti za gospode *e najde v brezprimerno nizki ceni v letošnji pomladanski in poletni kolekciji svetovnozuane firme za izdelovanje sukna Siegel Imhoi* v Brnu. Tndi zasebni odjemalci dobe na željo te obsežne kolekcije gratis in Iranci/ doposlane i u se jim na ta način da prilika se dobro, moderno in poceni oblačiti.
Zapomnite si, da je dober tek temelj dobrega prebavljanja, da je torej zbujanje teka iiajvažnejsi pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo, naj poskusi že desetletja z dobrim uspehom rabljene »Bradyjeve želodčne kapljice«, prej tndi Marija-eeljske želodčne kapljice, katere so žfc od nekdaj najzanesljivejše domače sredstvo proti vsem želodčnim težkočam otrok, kakor tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in stane steklenica samo 90 vin. in 1 K 60 v dvojna steklenica. Kjer se ne dobe, tja posije izdelovatelj, lekarnar C. Brady, Dunaj I. Fleisthmarkt 2/484 brez stroškov na dom. 6 steklenic 5 K 80 v ali tri dvojne steklenice za 5 K 30 v.
Obvestilo
priporočilo
Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem oddal svojo
dosedanjemu reslavraterju .Pri Roži" ,gosp. Janu FlaH.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost ter jih obenem uljudno prositi, da ohranijo to naklonjenost tudi mojemu nasledniku.
Sočasno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Alojzija Zajca znano
*«
v*1
U jo otvorim začetkom marca, kjer kjer bom nudil si. občinstvu pred vsem najboljšo belo kavo, plzensko in marčno pivo.
V nadi, da me bode počastilo si. občinstvo tndi tu z obilnim posetom, se priporočam
x odličnim spoštovanjem
Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem prevzel od gosp. Ivana Frtedla
ter jo tudi zc otvoril.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom »Pri Roži" najiskrenejšo zahvalo za tam mi izkazano naklonjenost
Sočasno obveščam el. občinstvo, da sem vedno pripravljen prevzeti benkete, ženitovanjske pojedine in druge slavnostne obede tudi Izven svoje restavracije.
Z zagotovilom, da hočem si. občinstvu vedno postrečt s priznano kuhinjo, naravnimi vint in izbormm pivom, sc priporočam za številen obisk in sem
z odličnim spoštovanjem
Darila.
Podpornemu društvu za slovert-
b Tisokošolce v Pragi m darovali prosinca: 500 K deželna blatna kranjska; po 100 K: mestna k'ioa Novo mesto in spol ko vy cu-*°var Uhfineves na Ccžkem; po 20 A. Susić, c. kr. polkovnik v p. Vje, A. Delles, ravn. pomor, urada Trstu, dr. D. Treo, odvetnik v Go-lci. I. Vrhovnik, trnovski župnik v pobijani, okrajni odbor v Ormoža; f 10 K: dr. J. Georg, odvetnik v ^rju, dr. F. Kos, prof. v p. Gori-dr. P. Turner v Mariboru, Ig. ^Pan, učitelj v Brežicah, dr. M. JJrtšek, odvetnik pri Sv. Lenardu v 3{JV- Goricah, dr. J. Babnik, min. ^tnik na Dunaju, dr. O. Krajec, ^Stni fizik v Ljubljani, županstvo J pri LJubljani, dr. A. Švigelj, od--^ik v Ljubljani, županstvo Aj-vščinm I. Perpar,    kr. fin. tajnik
729
Ivan Friedl.
Jan Fiala.
ki mora biti najmanj 24 let star in dobro izurjen v vseh kolarskih delih.
Oddam tadi labko po dogovora
Aaton Palkovaok, 679
izdeSovatelj vozov, Logatec«
Proda se enonadstropna
hiša
s koncesijo vred, kjer se nahaja staro-znana gostilna in prenočišče na glavnem trgu. Pri hiši ie tudi koncesija za mesarsko obrt Zraven je ledenica, 2 kleti, pripravna tudi za zalogo piva, hlev za živino in nekoliko vrta. Proda se zaradi odpotovanja za 12.0000 kron. — Ogleda se lahko pri lastniku in golstii-ničaju v Višnji gori št. 50. Dolenjsko.
Kdor bi hotel sodelovati pri važnem
narodno-gospodarskem podjetju
ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, naj se obrne do upr&VUlŠtva
„Slovenskoga Naroda11 v zaprtem
720  pismu, katero naj ima nadpis :
.Narodno - gospodarsko delo".
Vila na prodaj!
Radi odpotovananja aa proda nota, jc vsem modernim kom« tortom opremljena hiša v Ljubljani. Miren kraj, solnčna lega, električna razsvetljava, deset sob, 2 kopeli, 2 sobi za služkinje, velike kleti In druge prltikline. Vrt pri hiši (okrog 600 m) je deloma aasajen s sadjem, trtami i. dr«, deloma prirojen se eenco in šetanje; na vrtu ličen glorljet. Ponudbe ae sprejemajo: ulica Stare pravde štev. 5. I. nadstropje«
»it
Cisnretnl papir „Oltomon"
je pristen samo a to glavo!
366
0TT0MAN
5prejema zavarovanja človeškega živ-ljenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno savarovanje ss doživetje In smrt z manjšajočlmi se 101 vplaCiii.
B 11
rs velikssti
g vsajksrl
opravo«
Vas
1
Cigmi pi tastnefl
SOV a
tjhfltt f
aill
Zavaruje poslopja is premičnine prod solarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceejuje tako) la najkulaatneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje ta čistega podporo v narodno ia
S7
197568
Ja Ca
st £t£ HanuIoRturna trgovina
::    nega blaga. ::
na debelo in drobno.
Ljubljana, Strilar|eva ulica.
Ljobliana. Pod trančo 1
ornoroča stojo bogato zalogo naočnikov, sči-palrtikov, dal jnosrledo v in vse v to stroko spi-:: dajote predmete. ::
leliko trgovsko idietje Kclocijalnega olaoa
696
i š če
korespondenta
popolnoma  samostojnega  in veščega slovenščine in nemščine. — Plača po dogovoru
Ponudbe pod „Korespoadent 190"
»a upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
Budilka
s stolpnimi zvonci
fa kakovosti s 30
urnim pol in celo-urnim bilom in bu-diinikom z glasno donečim zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v premeru 30 cm, kazalnik s stekiom, kompletna s 3 zlato bronsira-nimi uteSi, 3 letno pismeno jamstvo samo K 6a80. s kazalnikom, ki se po noči sveti K 7*20. — Najcenejša  kuhinjska  okrogla  ura brez
budilnika. 30 ur idoča, premer 16 cm K 3.
Kncak riziko! Zamena dovoljena ali denar aazait Razpotja po povzetja al! it se denar naprej pošlje prva torama ar Jan Konrad, o. in kr. dvora! dobavitelj, Most U47, Oliko. — Olavn! katalog s 4000 slikani poSjeie vsa-ionanr gratis fa franke.
P
Kdor ie \\i izglabsiar!
izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vi tekov „OdoliS8"a ki barva tako; in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. I karton z navodilom K 4*—.
2. Vi tekov fl2tfttciZ5*, dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2—.
3. Vitekov „WucinM, enostavno barvilo. 1 steklenica K 1*—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet.in diet. izdelkov tvrdke
:m fitekadre«. Praga.
Drogerija $9rija
Ljubljana, Selenom. Bi. 5. nasproti gia?. poŠti. Sutaa kine drogerija. Židovska ulita Itn. 1.
Glavna zaloga!
Strahovito
neprijetno je, alro isob^az^nemu, inteligentnemu človeku cMfiS Iz U8t> Hitro in zanesljivo
i      odpomorete temu« ako vsako jutro na kozarec mlačne vode nekaj kapljic :z=
desinfekcijskega sredstva za usta, porabite za izplaknjenje ust Ohranja tudi zobe. — Izvirna steklenica K 1*00 • vsaki drogeriji ali leV arni. — Poizkusite 1 Zadošča za 3 mesece. Za negovanje rok in obraza se priporoča Iysoformovo milo, nežno in antiseptično. K^mad pO K !'— povsod. Komad po aK I'— poosdo.
lilSlI z brzoparniki francoske družbe.
Volfavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino nri   343i*
ED* S3HARĐA
oblastveno p trjena potovalna pisarna v
UtĐfTanl, OunolsKfi cests 18
v hiši Kmetske posajiHriee. nasproti gosti tae pri .Firevco*.
?os&s listke iz Amerike v staro omovino po na niAfi ceni. Isds>
vozne ll?tke po vseh zeleznlcan za prirejale zaBcmttz In romarskih vlakov. T/sa nofftsnila istotam brezplatao.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in preiraja&le električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji« Tur-Eiogeneratoril, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. 083-iočnice in žarnice vseh vrst.
^w^s, v* ^ *
^* n ....
Wib^fia£
v.
,H7
Kupujte samo najpopolnejše!
Strop Remington
pite jo, aaitavaja in odštevajo!
Glogovski & Co.
c in fer. tvorni atofcavitel)!
&ndsT. iuBKossriBi 11I. Ti'tfn 384.
Pojasnila broaobvoaao. 210
:«l *
Velika njiva j 110
se proda na kose aH pa vsa skup;
Leži na najlepšem prostoru nasproti ij Skega kolodvora pri Trtico aa Ooreijske Več se izve pri
J i©f»* Bancidu, gostilničarjn v Tr
Lepa prilika
kompanjo
za večje podjetje.  Ni treba zmožnosti v \ stvu dela. Potrebna so samo denarna sred« Za enako delno vložitev bi bilo potreba prvoN založiti  46 tisoč kron, nadaljna založitev, potreba,  le s sporazumom  obeh ali tudi , strank. — Kdor želi, da se mu denar bc obrestuje, ima tu lepo priliko. — Kje po^ upravništvo .Slovenskega Naroda".
Spomladanska in poletna sezija 1912.
En kupsa 310 o d&io za keniptsfi]« racšks obl eks
(suknja, nlače, in telovnik-stane san3
kupon 7 kupon 10 kupon IS kupon 17
kupon 20
kron kron kron kron kron
Kupon sa tm~> salonsko suknjo 20 K, dalje bb§a rtk povrfinike turistovski loden,   svilnate kamgar::-itd   raeposilja po  tvorničkih   cenah ta tolidno .:. redno dobro mana tvorniika zalega sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci gratis In franko. 54!
ProdnOStt, ki jih imajo privatni odjemalci, aba blatno naročajo naramost pri firmi Slegel-lzaho' na kraja tvornice, »o velike. Stalna najnižje senc Velilu Izbira. Tudi najmanjša naročila te irvrse s polnorna  svei'm  blsrorn  natančno   po vsoi
Stiperfosfati
mineralni in živaiski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnoj i Jo s fosforjevo kislino za vse
fpSP"" vrste zemlje "Tajg
Vsebina strogo zajamčena.
Najzanejsljivejše in najhitrejše očrvljenj« krm?kih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme.
= Superf osf at =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo! tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tud:j pri krompirju, repi itd
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove|
s^per fosfate .
■ ■
dobavljajo
4323
vse tvornice umetnih gnojil trgovci, pc-ljedelske zadruge in društva
Centralna pisarna: Praga, Pffkopv 17.]
Krasna umetniška reprodukcija v već barvah
.'. znamenite Grosarfeve slike .-.
m
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka SS cm ta stroka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija te sploh najlepša tn najdovršenejsa kar jih imamo Slovenci.
—™   Cena s pošto K 3.20. =
Dobiva so v
preje Kolben in dr.
Praga-lfysočany
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
18
7012
KC0