»t. 172 MMn ibtau i BittUil (UM a*"*
j soboto 21. JulUa 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
Izhaja IzvtemB poodel^ Asflkcga It 90, L,
M M
4atea 0«rl


^m zjutraj, t?
^M Mj M pefci^j« aredntttvu. Ne mkimt ne vračajo. Izdajatelj I« odgovor* urctfaft Lna BdlnoaL Tlak tiskaro« Edinost Naro&il« 19.5a pol leta L tt- la celo lato L 88,—-a «m«t It
GLAS VESTI
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 ceoL — Ogtssl se računajo v Vrokostt ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice aabvate, poslanica ta vabila po L 1.—. oglasi denarnih savadav mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaal naročnina in reklamacije ae pošiljajo isklfuCno upravi Edinosti, v Trstu, alka a* PraoCtSka Aslikega Ste v. 20, L nodstfotfe. — Telefon aredntlhra ta uprava 114?.
«Der Tiroler* priobcuje jezikovno na-[stirai proti temu, če bi &t HoteK proglašati redbo madžarske vlade, ki smo jo priobčili za kakega «nemcežrca~7!
i..J: tr JJ___i:	„.
tudi v « Edinosti* in opetovano razpravljali o njej.
Tirolski list pospremi ja to naredbo s pripombami, ki so idejno povsem istovetne z našimi. In mestoma celo tudi besedno. Razumljivo in naravno je to, ko je manjšinska vladna politika na južnem Tirolskem in v Julijski Krajini tudi povsem enaki. Pritisk za asimilacijo tam in tu.
Ogrska je bila — piše «Der Tiroler» — od nekdaj klasična dežela zatiranja narod-
___i." n- ' •	_____s-I	---c- M
Opravičeno se moramo vprašati, ali imaio taki ljudje sploh kako razumevanje za pojm pravičnosti?! Ali sploh morejo razlikovati med pravim in nepravim, med pravico in krivico, ko tako naravnost govorijo narodni manjšini, da ji hočejo vzeti vse, kar ji je najdražje in najsvetejše in v čemer je poosebljeno vse njeno bistvo, obenem pa naglaSajo, da ta manama na^ ne misli nikar, da so ji sovražniki?! V čem, za božjo voljo, naj potemtakem vidi manj-
.«	___1_ 1__r .	Mno/Hrraciva?! /a: lllfcfi
— cetuai ne veano v tano gi^ui logija, iu -----— —
obliki — je kazala tudi oficijelna Ogrska vsekdar in povsodi v svojem postopanju vedno tudi napram dtrugim narodnostim, napram narodnim? manjšinam. Kako naj Tem bel j razveseljivo je, da se sedaj tudi pričakujemo cd takih ljudi, da t>i poslušali v nekdaj tako šovinistični Ogrski uveljavlja gjas — vesti?! Ali so v njih šovinistični pravičnejše postopanje z narodnostmi, da nagooi sihtejši, nego glas vesti; ali pa te bi se manjšine, živeče v drugih državih,' ve«ti _ sploh ni v njihovi manjšinska poki se ponašajo s svojo liberalnostjo, čtt~ Ićtiki? ..." iile srečne, * če bi se slično postopalo z j Sedaj ^	najuscdbajše vprašanj.
nri-mi; „ . .. c ^	fx, . p j« 'Ga>podJ TtoJomei sam je izrecno naglašal
V lu« Tolomeijevega govora (gle,	gledališču v Bocenu,
nosU c i 19. julija) - prav,	^e^e^^n&Lsk« poHtike, kakor
na, pokažejo nastopna ovajanja (<fclod>e « \	j odS^efoi fa5istov£"ki
madžarske jezikovne naredbe), kako- dr-,^tgfatffr ki sc ^ lc povsem ž a v n o- pol rtič no modro postopajo drugod ^ ^^ vladavino," marveč je narodnimi manjsmami, docrm se	tudi njena gla^naopora, Italijanski listi pa
manjšine raznarodujejo: enostavna b^zob- ^ ^^.8	j7g Toio<nei razvijal -
zimo in po načrtu, xzdelanem do podro^	^^„je je torej: ali je
nostt - kakor da ,e to staro	! f^temu tako?! Vsa znamenja kažejo sicer
kulturno m gospodarsko visoko razvito,£ » _ da sta g. Tolomei in itali-prebivalstvo neka, man, vrednega Kakor, ™	^ ^^ če je
se občinam odteguje;* sote v materinem! ^" ^i^	g	hodnega za-
jeziku, se kaže usoda manjšine na južnem tako, poteg	uravnavati svojo
f________________manjšine na južnem
Tirolskem kot pravo mučeništvo.
Tu navaja tirolski list madžarsko jezikovno naredbo, komentira poedine določbe ter dostavlja:
<Ta narodnostna naredba pcmeni izvedbo obveznosti, ki jih je Ogrska sprejela v mirovnih pogodbah glede zaščite manj-
T/	Mr a men
ključka, da hoče v ladja uravnavati svojo manjšinsko! politiko v navzkrižju z besedo v prestolnemi govoru iz leta 1920; v navzkrižju z besedo Tittoraja o moralni dolžnosti, ki je po našem mnenju — vsaj tako obvezna, kakor so kake klavzule v kakih
Pogodbah; v navzkrižju s priporočilom, ta^
. . _______J. L!___ .4><ktt lralrrćon (P rvlT-
V n.,r<>vmh pogodsbah glede zasate mmj- Q „cvetličnega juha, kakršen je po-šin Velike države-zmagovaJke mso for-	m slednjič v navzkrižju
matoc. prevzele obveznost.,	^z ve^. kS^ga sveta, ki je opozarjal
Xtr SL'. r'^tudrvfliTd^"! nanio ^aoe c Vilfan v sv^ zna^e-moralno vezane nanje! Velesile — in tudi nitem govoru.
_ _ _	v	1	1*1 fl	t______' ' ~ — ---— «A
i«<ilija — naj bi namreč, ne da bi bile for nialno prisiljene, izvajale na<Fwain svojim manjšinam isto pravičnost, v kateno so male države primorane po posebnih klavzulah v mirovnih pogodbah! Zato pomen ja izvedba take narodnostne naredbe v malih državah resen opomin vesti za velike! »
Nemški tirolski list meni torej, naj bi vlade in gospodujoče stranke v velikih državah poslušale tudi glas vesti. Kako pa naj si — in to je usodno za nas — domove-vajno živo vest n. pr. pri kakem Tolomei-u, ko je v imenu stranke, ki ima sedaj vso moč in oblast v državi v svojih rokaii, zahteval popolno narodno in politično- iztrebljenje nemške manjšine na južnem Tirolskem, a je v isti sapi ogorčeno prote-
Vzrokov je torej dovolj za skrajni pesimizem na naši strani. Kljub vsemu in vsemu pa ohranjamo se žarek nade, da za narodne manjšine v naši državi ne velja še tisti usodni Dantejev: Lasciate ogni spe-ranza! Še verujemo, še se hočemo nadejati, dia v tistih, ki krofaar ali bodo krojili usodo našim manjšinam, še ni zamrl glas vesti in da ga je vihra dogodkov, strasti in povojne psihoze le nekaka potisnila, ter <da se ta glas zopet uveljaivi in spravi v sklad z mednarodno vestjo, ki zaliteva z neaa-k boni ji v o voljo: pravico vsem manjšinam do svojega narodnega življenja! Čim prs<j se to zgodi, tem boljše za nas in za sožitje naše z italijanskimi sodržavljani na oizeamjia, ki je usojeno obema plemenoma! In tudi država gotovo ne ho imela škode od tega!
■talila
Imendan kraljice - matere
RIM, 20. Danes, na imendan kraljice-matere, so vsi javni uradi in številne zasebne hiše razobesile zastave. Kraljica 'Margherita je predla iz vseh krajev Italije brzojavne čestitke.
Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o volilni preosnovi
RIM, 20. Takoj po otvoritvi včerajšnje seje je posl. Lazzari protestiral proti očitku posl. Grunte, da je bil svoječasno anarhist; želel bi, da se v bodoče spoštujejo parlamentarni običaji in naj tovariši ne skušajo predočiti svojih nasprotnikov v taki luči, kakor pridne slučajno njim prav, ampak v prati. Nato je posl. Wilfan pripomnil, da se je njegov včerasnji predlog o reviziji volilnega okrožja v Julijski Krajini tikal tudi Beneškega. Po kratkih razpravah je zbornica odobrila nadaljne člene zakonskega načrta za volilno preosnovo do člena 77, z tejemo nekaterih členov, o katerih bo zbornica razpravljala dlrugič. V razpravo" je posegel tudi posl. Wilfan; pri členu 52 je pripomnil, da so bili pri zadnjih volitvah v njegovem volilnem okrožju nekateri zastopniki strank pretepeni. Seja« je bila zaključena ob 19.15.
Proti napadom na katoliške ustanove
RIM, 20. Ministrski predsednik je sprejel danes predsednika odbora italijanske katoliške akcije, ki mu je poročal o napadih v zadnjih dneh na katoliške ustanove v Toscani. Museolmi, ki je že javno obžaloval te čine in odredil strogo preiskavo, je prosil predsednika tega odbora, da bi mu v bodoče takoj sporočil, ako se bi taki slučaji še ponavljali. V tem smislu je bila izdana tudi okrožnica na vse prefekte, da se mora na vsak način spoštovati simbole vladajoče katoliške cerkve.
Prelom med maksimalisti in komunisti v Milanu
MILAN, 20. Prihodnjo nedeljo se sestane glavni zvezni svet. Med tednom so se vršila po deželi razna zborovanja v svrho :menovanja odposlancev. Nepričakovano je prišla vest, da je prišlo do raz^-dora med komunisti in maksimalisti. Svoječasno so se namreč komunisti in maksi-malkti dogovorili, da nastopijo skupno v J>OjU proti socialistom unifcarcem ter da bo-
do predložili skupno kandidatsko listo pri volitvah v izvršilno komisijo. Zadnji politični dogodki, t. j. izmen janje političnih spisov med moskovsko eksekutivo in ma-ksimalističnim glasilom, pa so ohladili navdušenje za skupno delovanje. Komunisti niso hoteli pokazati, da cenijo maksima-liste kakor bi zahtevala številna moč poslednjih, ter so predložili listo z ravno tolikimi kandidati kakor maksimalisti. Maksimalisti, ki se čutijo po številu bolj močne, so listo zavrnili, čemur je takoj sledil prelom. To bo imelo za posledico, da bodo stranke predložile vsaka svojo listo in si bodo začrtale vsaka svoj lasten program. Unitarci so seveda veseli, da ni prišlo do sporazuma; kajti na ta način bodo skoro gotovo zmagali oni.
Spopad med fašisti in kmeti — En mrtev, dva ranjena
RIM, 20. V Valleranu v pokrajini Vi-terbo je prišlo do krvavega spopadla med fašisti in kmeti. Nekaj kmetov je v medsebojnem pogovoru kritiziralo vladino delovanje, še posebno pa politiko ministrskega predsednika Mtrssolinija. Tedaj sta se vmešala dva fašista ter zahtevala pojasnila. Nekdo izmed razjarjenih kmetov je nenadcima- dvignil motiko ter treščil enega fašista po glav L Nato je ostali fašist izstrelil več strelov na kmeta ter ga mrJO-ril. Tedaj je posegel vmes brat ustreljenega kmeta ter ustrelil iz puške na fašista, ki je obležal težko ranjen.
Jugoslavija
Zbornica sprejela zakon o novačenja
BELGRAD, 20. Zbornica je otfobrila rvovi zakon o novačenju, ki določa med drugim vojaško služba na 18 mesecev.
Finančni minister o ureditvi uradniških plač — UradniSki zakon stopi 1. oktobra v veljavo
BELGRAD. 19. Zakonodajni odbor je včeraj ob 17.30 nadaljeval podnobno razpravo o uradniškem zakonu. Razpravljal je o najbolj perečem vprašanju, o ureditvi u-radiniških plač, ki jih vsebuje IV. poglavje zakona. Na predlog posl. Svetoizarja Pribi-čeviča je po odiobrenju zapisnika zadnje seje podal minister financ dr. M. Stojadi-novič daljši ekspoze, kako bi država dobila kritje za urejene uradniške plače, ne dia bi bila državna blagajna znatno obremenjena.
Minister financ dr. Sfofa<fii»vić je med dmgkn izvajal:
Država danes imbjfl za uraa&uštvo letno 400,000.000 dinarjev na rednih plačah in na dranginjskih dokladah okroglo: 2 miijardt 200,000.000 dinarjev, tedaj skupa* na feto 2.600,000.000 dinarjev. Vse to se izdaja letno za uratffnaštvo meščanskega reda. Po novem zakonu bi znašali celokupni izdatki na plačah in dravinjskih dokladhh 3.580,000.000 dinarjev letno, samo na rednih plačali pa 1,035,000.000 dinarjev. Ce primerjamo dtosedanje izdatke s plačami, določenimi po novem zakonu, dobimo diferenco 900,000.000 dinarjev. To svoto pa je treba nekoliko reducirati, ker letos ne odpade na celo lfeto z czirom na to, da stopi novi uradniški zakoai šele 1. oktobra t. 1. v veljavo, vsled česar je odbiti zneske za tri mesece, julij, avgust in september, celokupno tedaj 245,000.000 dinarjev. Na ta način dobimo pravo diferenco v znesku 735,000.000 dinarjev, ki bi predstavljala redni po višek v rednem proračunu za leto 1923 - 24. Minister je dalje izjavil, da nima kritja za preko 400,000.000 dinarjev.
Kaiko najti kritje in izvesti ureditev uradniških plač, je minister financ navajal dve metodi. Izboljšanje gmotnega stanja urad-ništva se izvede na edini način potom- redukcije. V kolikor se izvrši redukcija ctsobja, v toliko se bodlo lahko povečati prejemki ostalemu uradhašivu. Po inten-cijah vlade je, da se povišajo pteče tsrad-mštvu na ta način, da se znižajo dragkijske d oklade. Kritje se more doseči naj ta način, da se reducirajo izdatki za dragmjske do-kladie. Minister financ je dalje zelo obširno govora o koristi in pomenu stabilizacije dinarja za državne finance in je aludira 1, <Ja se dinar lahko še mnogo dvigne m da na to padtejo cene, radi tega je treba tudi primerjati razmerje med Savinjskimi do-fdadSami in tečajem dinarja. V državnih financah pa je trebou dobiti tud& ventile sigurnosti, da se preveč ne c&remem državna blagajna. It ventili sigurnosti ser. 1. zmanjšanje dravinjskih doklad, 2. ukinjenje raznih beneficij uradanštvu (n. pr. znižanje železniške vožnje taft), 3. piačevaoje davka na uradniške plače in 4. redukcija- urad-nžštva.	___
Poljska
Spopad med komunisti m policijo na Poljskem
VARŠAVA, 20. V Lodzu so voditelji komunistov na nekem shodu stavkujočib delavcev tekstilne industrije v svojih govorih o»btro naoactali vfeudo. Policija je posredovala, d!a ti razbila shod, a je bih: napadena od stavkujočihi s kamenjem. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih, mir je zopet vzpti?ta<vljen.__
Francija
Herriot o italijanski volilni reformi in i t anoosko-i talijanskih odnosajih
PARIZ, 20. Voditelj ra^Skalno-seciali-stićne stranke poslanec Herriot je objavil v listu «Information» članek, kjer pravi, da hoče italijanska vlada s svojo violilno reformo diskreditirati proporcijonalo v dsr-žavalh, kjer je v veljavi in dbka'zati krizo, ki yz\ preživi^! v sedanji Evi'opž parlamentarna režkn. V tem članku opozarja Herriot na nekatera dejstva, ki se tičeio fran-cosko-itakjanskega prijateljstva. Tako pov-darja, da se je na sredinjih italijanskih šolah odpravil obvezen ppiiuk francoščine in da je večina italianskih listov zavzela glede zasedbe Porubrja angleško stališče. Ugotavljajoč, da je to duševno razpoloženje pov^zročila d^ebata v listih obeh držav o pomoči generala Focha po nesreči pri Kobaridu, zaključuje pisec svoj članek tako-le: « Odkrito povedano, take debate j se mforajo obžalovati. Med vojno je vsakdo izmed! zaveznikov spoznal svoje nesreče in svoje uspehe. Posebno se je ItaBja, ki bi lahko potom pogodb v evropskem metežu dosegla lepe vgpehe, vrgla v vojni vrtinec, ko je že poznala vse njegove grozovitosti. Veličina in lepota tega čina morate zasenčiti vse podrobnosti, o katerih se razpravlja. Vse, kar bi lahko razdvojilo ta dva naroda, se mora odstranit L
Bogata žetev v Alžira.
LONDON, 20. Letošnji pridelek pšenice v Alžiru znaša okoli 1,000.000 ton, medtem ko je lanski znašal le 496,200 ton.
Glavne poteze angleškega odgovora
LONDON, 20. Listi se obširno bavi jo z odgovorom angleške vlade na zadnjo nemško ponudbo, Angleška vlada bo predlagala gledje zasedbe ruhrske kotline za Francijo primernejše garancije, za kar bo morala Nenaosja opustiti pasivno rezistenco na zasedenem ozemlju. Vstrajala bo tudi pri vprašanja« plačilne možnosti Nemčije- in bo opozorila na nevarnost, ki preti Evropi in sploh vsemu svetu pri sedanji zmešnjavi ter bo zahtevala čimprejšnjo rešitev iz tega kritičnega položaja. Pri tem pa se bo odgovor naslanjal na staro angleško-fran-cosko prijateljstvo in ba porušil vse nade, ki bi se lahko uresničile v slučaju oslabitve velikega sporazuma.
Nasproti emancipaciji, ženske.
LONDON, 20. Te dni se vrši razprava pred tukajšnjim sodiščem o razporoki nekega zakonskega para. Sodnik je pozval za pričo tudi rijunc hčerko. Vprašal jo je: Koliko let knaŠ7 — Devet. — Veš-li kaj se pravi govoriti resnico? — Da. — Veš, da boš kaznovana, ako boš lagala? — Vem. — Nato je sodnik pozval deklico, naj priseže, nakar je pričala.
Časopisje velikih narodov
LONDON, 20. Dnevnik «Daily Mail» je objavil te dni podatke o razprodaji lista.. Razprodanih je bil1« meseca januarja 1,813.409, februarja 1,818.5%, marca 1,807.741, maja 1,777.947. junija 1,770.848 iztisov. . -
Nemčija
Poruhr&ka delavska zveza proti ustanovitvi po renske republike
BERLIN, 20. Wolfova agencija poroča iz Essena, da so se zastopniki delavske zveze v Porurju izrekli proti agitaciji za ustanovitev porenske republike.
Nemška gospodarska kriza.
BERLIN, 19. «R«ichsbank» ni bila včeraj v stanu dobaviti borzi več kakor 2% po-vpraš&nih deviz. — Papirnatega denarja je do sedaj v prometu 20,241 miljard mark. Samo v prvem tednu t. m. se je kroženje pomno-žiio za 2,950 mark. Cene so se povprečno zvišale za 140% v teku prve polovice julija.
Protestno zborovanje proti zasedbi Porurja v Berbfcro.
BERLIN, 20. Na tukajšnjem vseučilišču se bo vrnilo dne 28. rn 29. t. m. veliko protestno zborovanje. Govorili bodo zastopniki vseh strank.
Novo povišanje železniških voznih cen v Nemčiji
BERLIN, 20. Od 1. avgusta dalje bodb cene veznih listkov L in II. razreda na nemških železnicah povišane za 300 %, cene III. in IV. ra'zreda pa za 250S; bla-
govne prevozne cene se bodo povlfele za 150%.
Nemški protest paoti podaljSanju blokad* Poruhrja
BERLIN, 20. V^Kov*	PoroU,
da je Nemčija poslala v Pariz in Bruselj protestno noto radi podaljšanja blokade zasedenega ozemlja. Nemška diplomatska zastopstva v Italiji, Angliji in Žedinjenih državah ameriških, kakor tudi pri sv. stolici so dobola nalog, da opozorijo tcnza-devne vlade na to neupravičeno podaljšanje blokade.
Možnost civilne vojne v Nemčiji izključena
BERLIN, 20. Wolfova agencija poroča: Po mnenju vlade ne obstoja več nevarnost jfzbruiha civilne vojne. V očigled hudemu pritisku s strani inozemstva noće nemški nerod zlorabljati svojih nw>či v notranjih sporih. Ako se bi pa kljub nasprotni volji večine nemškega naroda hotelo izzvati nasilne konflikte, je nemška vlada pripravljena vdušiti vsak upor z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Krčmar-Memec rešil dva francoska vo§aka iz Rena in prosil za pomilostitev na »mrt obsojenih Nemcev.
BERLIN, 20. Iz Karkrtihe poročajo; Med vajami pijonirjev mi Renu sta padla dva francoska vojaka v vodo in prišla v resno nevarnost. Krčmar Maks Fladt je junaško skočil v reko in rešil oba vojaka gotove smrti. Francoski general je rešitclfu izrazil svoje priznanj? ter obljubil, da mu bo po možnosti izpolnil to, kar si sedaj najbolj želi. Tu je nemšiki krčmar prosil milosti za na smrt obsojene Nemce. General je takoj odposlal proinjo a toplim priporoči Jom pristojnemu oblast v u v v Kcblenz.
Albanija
Albanski prestol ponuđen romunskemu princu
DUNAJ, 20. aNetne Freie Presse- ponciča iz Bukarešte, da je šel albanski zunanji minister v Rumuntjo s proPnjo za sprejetje Albanije v malo entento. Rožen tega bo minister razpravljal o ponudbi prestola dvajsetletnemu princu Nikolaju Romunskemu.
Turčija
Pred odhodom zaveznikih čet iz Carigradu
CARIGRAD, 20. Povatjnkk tukajšnjih zavezniških Čet general Harringfrom in poveljnik mesta sta izdelala načrt za odhod zavezniških čet iz Carigrada. Mestni poveljnik se je obvezal, da bo pod'vzel vise potrebne ukrepe, da ne bo prišlo med izpraznitvijo do kakih nemirfov. V mestu se vršijo velike priprave za slavnostna sprejem generala Izmet paše.
DNEVNI VESTI
•adllt
Preustroj vseučilišča v Gaadu. - Francoski učna jezik skoro popolnoma odpravljen.
BRUSELJ, 19. Kakor znano, je senat odobril zakonski načrt o preustroju vseučilišča v Gandu. Ta zadeva se je vlekla že mesece in mesece ter je baje tudi izzvala zadnjo vladno krizo; sploh je vprašanje zelo razburjalo belgijsko javno mnenje, tako da so nekateri senatorji izjavili, da bodo glasovali za načrt samo, da se že enkrat reši vprašanje, ki zastruplja javno mnenje. V glavnem vsebuje načrt ta-le določila: 219 francoskih tečajev bo odpravljenih; na njihovo mesto pride 345 tečajev z vlamskim učnim jezikom. Ves preustroj se bo izvršil v teku petih tet. Pravzaprav bosta francosko vseučilišče in francoski učni jezik skoro popolnoma izginila; kajti v francoskem oddelku samem se bo ena tretjina tečajev, vršila v vlamskem jeziku. Vsled tega bodo inozemski dijaki prisiljeni obiskovati vseučilišče v Bruslju ali Louvalnu.
Anglija
Romanje angleških katoličamov r Loordes.
LONDON, 19. Samo v teku enega tedna se je napravilo 1,500 prebivalcev iz pokrajine Lancashire na pot v Lourdee v unaniu. d» si tam izprosijo zdravja.
Kalo vlada M\ za slovensko masiiiio
V včerajšnji številki smo omenili besede državnega podtajnika Acerba, kateri je izjavil, da je vlada skrbela za nas s tem, da je določila, da se imajo liste kandidatov predložiti samo v dveh voKlnih okrožjih.. Omenili smo tudi, da je vlada s tem skrbela za nas zelo površno. Mi Slovani v Italiji, vštevši Rezijane in Hrvate okrog Zadra, fc'cmio zapopadeni vsi do zadnjega v eno samo volilno okrožje. Iz lastne moči torej ne moremo predložiti svojih kandidatskih list v kakem drugem volilnem okrožju', ker v drugih volilnih okrožjih v Italiji ni Slovencev. Ostane nam edini izhod, da nam pomagajo Nemci, katere pa bomo morali zato prositi. Zakaj 6e Nemci naši prošnji ugodijo, bodo mio-rali spremeniti 'Cidznak svoje stranke nam na ljubo in gospod Acerbo si lahkjo misli, da tega nobena politična skupina n.e stori rada. Ali pa se bomo morali celo udati in voliti svoje može pod znakom planinke (Edelvveiss). Malo čudno bo to za narod v naši pokrajini, ki planinke ne pozna in katera je poleg tega, saj se lahko tako izra-zinn»o, nekaka, nemška cvetlica Nemci bot-do namreč napram nam na boljšem sta>-lišču. Zakaj oni imajo poleg.Južnega Tirola svoje pripadnike tudi v Julijski Krajini. Pomisliti je treba, da je v Trstu in drugih mestih še precej Nemcev in pred vsem pa so Nemci kompaktna naseljeni v trbiškem okraju. Oni si torej lahko sami jx>magajoi in vsled tega imamo mi neprijetno nalogo, da prosjačimo ali pa se vdamo temu, kar boda zahtevaK. Lepo skrbi vladat za nas! Tako imenitna je njena skrb, da moramo prosjačiti tam, kjer bi morali na podlagi točnega vladinega ukrepia enostavno in sigurno nastopiti, tako imenitna je njena skrb. da si danes želimo ne samo, da bi se nam godilo kakor se godi sodržavljanom italijanske narodnosti, ampak da bi se nam vsaj tako godilo kakor se godi sodržavljanom nemške narodnosti, tako imenitna je njena skrb, da nismo več državljani drugega, ampak tretjega reda! Vlada je tako dobno skrbela za nas, da se nam lahko zgodi, dia ostanemo brez parlamentarnega zastopstva že radi tega, ker smo postavljeni pred dejansko nemogoč-nost, da zadostimo prvi formalnosti, zahtevani od! volilnega reda, da zbererrto namreč v dveh okrožjih borih 300 volilcev, kateri bi predložili naše kandidatske liste. Ker je po starem pregovoru ni nesreče brez sreče, nas pri tej «skrbi* vlade tolaži edino to, db nam bo na ta način brez bolečin volilnega boja vzeto parlamentarno zastopstvo in s tem prihranjeno našim poslancem in ž njimi našemu narodu razočaranje, da jih, čim zinejo, razni Salandrt in
Acerbi s parlamentarnih in vladnih, klopi zafrkujejo. Včeraj smo označili Acerbiav odgovor kot zvit; čudimo 6e samim sebi, kje najdemio tako mile izraze.
Naš novi podlistek. Te dni začnemo priob-čevati v našem listu kot podlistek znameniti roman «Kirku» (Circe), ki ga je napisala ena najboljših sodobnih italijanskih pisateljic — Annie Vivanti-Chartres, katera živi sedaj v Turinu. Roman nam predočuje življenje rušite plemkinje Marija Taraovske. Je to življenje polno tragike, polno krutih dogodkov, ovitih v pajčolan poezije in mehkobe. Tamovska — moderna Kirka —, ki živi v razkošju in brezdelju kakor večina plemkinj, pade v zmoto vsled moževe nezvestobe, vslad1 šibkosti svoje volje in vsled praznoverja. Poglavje za poglavjem vzbuja v Človeku obenem upor in pomilovanje. Opozarjamo že sedaj naše čitateljice na ta velezanimivi roman ravno tako prezanimivega in razburkanega življenja slovite ruske plenikinjc. Prevod je preskrbela z dovoljenjem pisateljice ga G. B.
Zaostalo izplačilo rent s strani bivših avstroogrških zavarovalnih zavodov. Vprašanje kritja zaostalih rent zavarovalnih zavodov bivše avstroogrske monarhije tvori — po odgovoru posl. Tovinija na toj-zaefevno vprašanje — še predmet razprav in pogajanj, ker je podrejeno razdelitvi finančnih bremen med posamezne nasled-stvene države in ker pride tu v pošte v vprašanje izmenjave v smislu tozadevnih mirovnih pogodb. Kar Se tiče dtela, ki ga prevzame Nemčija, je bila zadeva predložena i tal.-nemškemu razsodišču. Glede izplačila kvot, ki tečejo od ratifikacije posameznih mirovnih pogodb, je znano, da je Nemčija že pričela z izplačevanjem; toda za avstroogrske zavode, razen nekaterih avstrijskih in oehoslovaških, je v veljavi še uktnjenje izplačevanja, bodisi radi dejstva, da ni bilo vprašanje razdelitve finančnih bremen med nasledstvene države še rešeno, bodisi radi popolne deva-luacije rent, ki onemogoča izplačilo.
Prezir — renegatom! Na koncu svojega članka pod naslovom «Dvojne mere na vseh črtah» piše zadnja ^Istarska RijcČ*: Kakof vsak narod na svetu, tako so imeli tudi Italijani v vsaki dobi svoje zgodovine ljudi, ki so za denar ali kako drugo koščico izdajali svoje rodne brate in prestopali k močnejšemu, to je: k tistemu, ki je im-fl oblast v svojih rokah. Italijani so take — ničle imenovali renegate in so jih prezirali. Tudi mi Slovani smo imeli in imamo Še take odpadnike. Tudi med nami se je našel in se š> najde tudi danes kak brez« značajnež, ki radi kakega svojega esebnega interesa liže in maže okoli novih gospodarje/ in ki za kak majhen bakšič gazi pred njimi svojo narodnost, pljuje na jezil: in svojo rodno mater. Take tiudi imenujejo povsod po sveht
— renegate. Tudi mi jih imenujemo tako, ali Italijani nam oporekajo. Pravno: to so naši dobri prijatelji, a ne renegati. Niti one, ki jih Italijani "hočejo asimilirati, ne bomo smeli imenovali renegate, dasi vemo — in imamo dokaze za to —, da naši gospodarji take ljudi imenujejo že sedaj: gii italiani eolla coda..a to je zopet dokaz, da so pravi Italijani po rojstvu res častiti ljudje ter da vendar prezirajo ljudi, ki so se odtujili svojemu rodu in jeziku. Mi ne zahtevamo nič drugega, nego se dovoli tudi nam, da ostanemo častiti tudi mi ter da moremo tema primerno izk -zovati ves svoj prezir tistim, ki radi kakega lastnega dobička, ali česa drugega pljujejo na jezik svoje matere in na lepo ime našega naroda.
Napad na putjske izletnike na Reki. Ne bi
mogli" verjeti, ako ne bi čitali v fašistovskem glasilu II Popolo di Trieste* od 18. julija, ki posnemlje svoje poročilo po tedenskem vest-niku puljskih fašistov. Poročilo pripoveduje: -Po posebnem povabilu so priredili Puljci izlet na Reko. Izlet je bil kar najbolje organiziran, vendar je prišlo do bolestnih dogodkov po krivdi izvestnih temnih elementov. Ti so napadli Puljce na način, ki gotovo ni v čast reškemu mestu. Neprijetno so bili izletniki presenečeni že po sprejemu, ki je bil kaj hladen. Razen treh orožnikov, dveh težakov in enega — psa, ni došel noben Rečan k sprejemu i žitnikov, ki so bili odšli iz Pule v nadi, da preživijo lep dan v tem žrtvovanem mestu. No, lolcffačili so si tak sprejem kot slučaj navadne negostoljubnosti. Ali čim je bila končana tekma — na kateri so zmagali Rečani, Bog ne daj, da bi bili Pulfci — in čim so prvi izletniki prišli na cesto, jih je napadla gruča zločinskih stvorov ter jih je začela besno pretepati s palicami. Bolj srčni izletniki so se branili s pestjo, ki je bila edino njihovo oro
še so razobesile zastave. Povsod je Šolska mladina prepevala patriot, himne, pozdravljala po rimsko prefekta in mu trosila cvetlice »a pol. Prtfek; je govoril povsod zbranemu ljudstvu, ki je tako prvič čulo govoriti iz ust vladnega zastopnika o smernicah italijanske politike v obmejnih pokrajinah. Najvažnejši vseh govorov je bU obdržan na trgu v Ajdovščini pred župani in občinskimi svetovalci vsega okraja in mnogoštevilnim ljudstvom. Navzoči so bili tudi častniki in oddelki državne milice.
Nogomet. Cisto gotovo je slučaj hotel, da sta prišla v četrtkovi »Edinosti* (št. 170) na tretji strani dva zelo sorodna Članka skoro neposredno v dotiko. Prvi članek se je glasil «Sport in politika », drugi pa *Nogomet». V prvem članku se je razpravljalo o važnosti sporta in o njegovem političnem pomenu in se je med drugim prepovedovalo o enem praktičnem Slovencu, ki je pred 15. leti rekel, da je napravil večjo propagando za Slovenstvo šahovski mojster dr. Vidmar nego naš pesnik Prešern. Je imel popolnoma prav ta naš vrli Slovenec. Jaz bi -temu še dostavil: Ce bi se znal g. dr. ing. Vidmar (naj oprosti to prostost enemu svojih učencev!) prav dobro boksati, kakor Dempsev, Carpentier, Battling Siki, Spalla, bi še bolj koristil naši stvari kot s svojo izborno šahovsko igro.
Sedaj pa preidem k drugemu članku. Član-kar je razpravljal o pred kratkim doigrani tekmi med reško « GI orio* in dunajskim «F. C.» («Football-Club-om») in se je čudil, kako da je našel v prvem klubu samo jugoslavenska imena, v drugem pa samo češka. Jaz se ne čudim. Prvič: mi sami smo priče v Trstu, kako se naši najboljši športni elementi zatekajo v italijanska društva in jim prinašajo slavo. (Tukaj v časniku ne morem priti z imeni na dan). Drugič: iz članka razvidim,
žje. Ve, Puljcev je bilo ranjenih. Tudi pri-1 ^ dopisnik ne pozna pravega imena dunaj begli oi ^žniki niso mogli ukrotiti besnosti na- j skega kltuba: « Slovan F, C.» To ime mu bo padalce % ki niso hoteli odnehati niti spričo j dovojj razložilo, zakaj je našel v tem klubu žensk in. otrok, nahajajočih se m-ed napadenci. j sajna češka imena.
Le s težavo in ob neprestanem beganju sem j ^^ vze] csa v rokef <}a bi s tem m-in tja so se izletniki prerrh do I^nuka j formiral dopisnika; tudi ne. da bom sloven-še m Mo dovolj. Močna gruča mladeniče v je	:avncst seznanil & slovansko zmago v
— ob krtku prestrašenih žensk ^ otrok — ^^ ^ da w vsi mi vertaoiTili udrla na parrnk z naperjenimi samokresi, ces j j N . ceR.„ni čUatelii ^mo to preda iščejo tiste, ki so ranili reske legronane.; ^ 'več£a talijanskih časnikov ni pri-
izletniki odločeni za
Položaj je postal vnovič grozilen ker so bili.—— ^ ne rinaša nobene vesti energičen odpor. V tem manjgi|li na Dunaju; edino iziem
športni časniki, ki se, hočeš noč viti s «Slovanom» iz Dunaja in s tem morajo
o češki izjemo tvorijo
---------- --------" " , 7	r ,	manjšim na JLmnaju; eomo izpeiuu
pa so prihiteli orožniki, ki so na ukaz njih , ^ fcafinikii ^ se> hočeš nočeš, morajo ba-
poveljnika odstranili napadalce s parmka.; £	.Slovanom, iz Dunaja in s tem morajo
Poveljnik ,e odredil,,naj parnik nemudoma od-	da obstoji ee§ka manjšnia na Du-
Pa Judi odhod parmka so spremljal: j £	z nami v Tretu? Ali smo se
divp žaljivi kriki in žv.zganje od strani mno-, »	^sviti na mednarodnem športnem
žice na pomolu. \ s.rahu, da ne bi prislo ve	Snlo s'c __ aU v našo sramoto — pod
do kakih hujših - argumentov (poročilo misli ^ f. , ,	^^lirno na zadnje pari a-
gotovo streljanje), so se izletniki morali vrectj ; t	dogodke, č7 pomislimo, da morda v
na tla ob bokih pa mika ter ostati v takem položaju, dokler ni bil parnik na varnem. Tudi člane fanfare, ki so shranili svoje instrumente v neki restavraciji, je neka desetorica oseb napadla in so enega godca vrgli celo ikozi okno prvega nadstropja, da je zadobil mnoge poškodbe po vsem životu. Poročilo zatrjuje, da ni bilo prav nikakega izzivanja od strani puljskih izletnikov, ki bi opravičilo tak lov na nje. Niso Šli na Reko, da bi tam uprizarjali kaka nasilja, kakor so si menda domnevali Rečani, zlasti še, ko so imeli s seboj toliko žensk in otrok. In še nekaj. Ker je parnik odšel nekoliko pred določenim časom, je več izletnikov ostalo na Reki. Poročilo izreka aado, da se jim ni dogodilo še kako nadaljnje gorj«. — Mi pripominjamo le, da poročilo ne prodaje nič prave jasnosti glede postanka in vzrokov tega spopada med puljskimi fašisLi in reškimi legionarji. In vprašati moramo, kako bi bilo, če bi se bilo v kakem našem kraji' pripetilo le majhen del tega, kar se je odigralo na Reki?! To bi bilo krika o divja-štvu in barbarstvu!
Zamenjava avstrijskih predvojnih vrednost-nic. Uradni list < Gazetta ufficiale® z dne 17, t. m. prinaša kr. odlok-zakon, s katerim se dovoljuje v simslu odloka-zakona z dne 3. novembra 1921. št. 1584 zamenjava avstrijskih predvojnih rent, ki so prepečatene od italijanskega zaklada in v posesti inozemskih državljanov.
Predpis* za usposobljenostne izpite občinskih tajnikov. Uradni list Gazzetta ufficiale» ima kr. odlok-zakon z dne 14. julija 1923. št-1449, kateri določa: Osebe, ki so usposoblj-e.ne za posle občinskega tajnika v smislu odlokov 27. msja 1915. št. 744 in 21. maja 1916. št. 682 in ki so nepretrgano vsaj dve leti hvalevredno vršili službo občinskega tajnika, kar ima ugotoviti pokrajinski prefekt, bodo po zaslišan/i prefekturrkcga sveta pripuščeni k uspo-sobljenostnemu izpitu za posle občinskega tajnika v prvih dveh zasedanjih, ki bosta neposredno sledili dnevu, ko bo ta odlok stopil v veljavo, in sicer tudi če jim manjka predpogoj, predvidfen v čl. 162 Št. 5 občinskega in pokrajinskega zakona. Odlok stopi v veljavo na dan, ko bo objavljen v uradnem listu (17. julija 1923.).
Videznski prefekt v Vipavski dolini. Agencija Štefani poroča iz Vidma: Včeraj je vi-demski prefekt odvetnik Pisenti obiskal vse glavne kraje Vipavske doline. Pot je šla skozi Renčs, Gradišče, Dornberg, Rihenberk, Štanjel, Šent Vid, Ajdovščina, Sv. Križ, Gojače, Vrtovin, Kamnje, Cerniče, in Ozeljan. Pisentija so spremljali goriški podprefekt kom. Nico-Jot ti, prof. Veneziano, komisar bojevnikov in fašja v Gorici, poveljnik soške legije in" mnogo tašistov. Ta dan se smatra z ozirom na pomen obiskanih krajev in burne manifestacije za zgodovinskega za italijansko obmejno politiko. V vseh vaseh so bili postavljeni slavoloki s pozdravi prefektu in faŠistovski vladi. Vse hi-
naši najbližji bodočnosti ne bomo imeli zastopnika v rimskem parlamentu, pridemo prav lahko do zaključka, da je skrajni čas, da pomislimo tudi na drugo in — po mojem nvnenui — bolj učinkovito propagando.
Vuk.
Vodstvo zasebne slovenske iole pri Sv. Jakobu urackije med! počitnicami vsako soboto od 10.—11. predpoldne.
DruittfM« vesti
GLASBENI VEČER ŠOLE .GLASBENE MATICE». Javni nastop gojencev »Glasbene Matice» se vrši danes zvečer ob 20. ▼ dvorani «Del. kons. društva« pri Sv. Jakobu. Pričakuje se mnogobrojnega obiska, ki bodi v zadoščenje za trud učiteljem in v bodrilo gojencem.
M. P. D. - Sv. Jakob priredi jutri ob 8.30 zjutraj kopalni izlet v Sesfjan. Ob že navedeni uri se člani zberejo pri parniku na pomolu.
Odbor.
se dobe v pisarni razstavnega odbora, Cankarjeva ulica 5, teL int št. 325,
Prijave za udeležbo na razstavi se spreje- S tužnim srcem naznajamo sorodnikom, prima jo samo še do 20. julija. Po tem roku radi jateljem in znancem, da je naša, nad vse ljub-tehničnih ovir ni več mogoče sprejemati pri-j Ijena mati, sestra, oziroma tašča in stara mafl
jivili0^repS^ smo? dTbo^akomur^kfbi OllSiCl UtL HOIISF Ffl]. (Ollfl KI6F
v starosti 73 let, po kratki in mučni bolezni« mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m.
se razstave ne udeležil, pozneje žal; zato naj se vsakdo pravočasno prijavi.
Nekaj povsem novega na gradbenem polju
bo «Industrijsko-obrtno vzorčna izložba* nu-. ,	. ,x . _ „ c n.
dila v posebnem gradbenem oddelku, kjer bo-!	«z .hise z.alosti Campo S. Giacomo st. 5.
de razstavljeno vse, kar nudi današnja modema1 T 1	.dneT /-1'A ,, „„ . • tehnika gradbe. Jugoslovanski gradbeniki inIvank?_^ T' t ^ it ^
gradbena podjetja, katerim leži na tem, da Fran	m (Ivan odsoten), brate; Mariia, M-uspešno konkurirajo na gradbenem polju, ter Lolna)' sestra; Ana roj.^ Svfetfcia^snaha, Maii,
zdravega čina; tudi ni hotel dati svojega imena. NeznanČevo stanje je opasno.
Posne je je bO neznaec identificiran. Imenuje se'Cosimo Delle Donoe, star 25 let, stanujoč v ulici S. Maurizio št. 6.
Težka nesreča z motornim kolesom. Včeraj popoldne se je v ulici Giustinelli pripetila težka neserča. Neznan neroden motocikiist je z vso silo podrl na tla inženirja Frana Fonda, starega 38 let, stanujočega v ulici Capuama št, 10, Ubogi mož je obležal nezavesten. Mo~ tociklist, namesto da bi priskočil 6voji žrtvi na pomoč, je naglo od dr dr al z motornim kolesom. Mknoidoči lju(^2 so prenesli inženirja v vežo neke bližnje hiše in nekdo se je podal -telefonirat v mestno bolnišnico za pomoč. Od tam so poslali na lice mesta avtomobil, s katerim je bil ponesrečeni inženir prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima Fonda prebito črepinjo in močno pretresene možgane. Sprejeli so ga v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Nesrečen padec 94-Ietne starke. 94-letna Marija Slavich, stanujoča pri Sv. Alojziju št. 765, je včeraj popoldne ptfdla v bližini svojega doma z nekega obcestnega zida. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na 'lice mesta, je ugotovil, da je starka zadobila
poleg rane na glavi, tudi težke notranje po- ----------P.
škodbe. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, f mesto in okolico, pri čemer se lahko pos!uziyo kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju v kirur-'vseh ugodnosti razstavljalcev razstave, pol o-;
- - ------vična vožnja, preskrba prenočišča itd. Pripo-1
ročtjivo je, da se vsak korporativan obisk pri-
da pokažejo kaj zmorejo, so že vposlali prijavo za soudeležbo.
Kdor želi razstaviti, naj svojo prijavo nemudoma vpošlj-e, ker se bodo vpoštevale iste le v toliko, kolikor bode imela uprava na razpolago prostora. Razstava se vrši od 15. do 26. avgusta 1923. Pojasnila daje mariborska gradbena akcija in uprava «Industrijsko-obrtne vzorčne izložJbe» v Mariboru,
Organizirale obisk razstave! Vsem obrtnim društvom, za<cfrugam itd, kakor tudi drugimi korporacijam priporočamo, da organizirajo; ^^ obisk razstave. Pri tej priliki si lahko ogledajo i no mes{0
Kcmpara, zet; Laura, Marjuči, Edi, vnukinje. Novo pocrebno podjetje Trst. Corso V- C. III 47.

Št. 1334.23.
trebno in dodeli voditelje po razstavi in mestu.
Borzna oorotiia,
Tečaiu
V Tre tu, dne 20. julija 1923,
• • • •
4.1H
• ••■••• •••••♦•l^l1)
615 14:
J 00
64*1
280
5i0
313 007
• •••••••••••• — ■
gični oddelek.
Bolne glave. Pred sinečnjim so postrežniki od družbe *Treves» spremili v bolnišnico 46-leino Terezijo Klun, stanujočo pri r.eki družini na obrežju Nazario Sauro št. 18. Klunova je v vhipni blaznosti hotela skočiti skozi okno, a njeni domači »o ji ta čin še pravočasno preprečili. Sprejeli so jo v opazovalnico.
— Postrežniki iste družbe so kako uro pozneje morali posredovati pri neki družini, stanujoči v ulici Carducci št. 28, kjer je nenadoma zblaznel 51-letni uradnik J^arko A. Mož je grozil domačim s smrtjo. Tudi njega so prepeljali v opazovalnico.
Padec s koles*. Med tem ko je natakar Avgust Allegretti, star 24 let, stanujoč v nI, Solitario št. 12, včeraj popolne vozil s kolesern po u&ci S. Ciliiio>, se mu je odl o mil sprednji dfel kcJesa in- mladenič je pactel z obrazom na tla. Pobil se je nad: desnim očesom ter se mečno cpraskal po licio.' in pe levi roki. Dcfcil je prvo pomoč na rešilna postaji, kamor se je zatekel.
Smrt samomorilca. Včeraj zjutraj je umrl v mestni bolnišnici finančni maršal Ivan ! egrsKe krone . Lungo, kl^je pred vierajš^ na ^ojim j Sg&g™^-stanovanju u£tr«kl s samokresom v g^avo. đlntrjI t .......
Nesreč« pri deiu V tovarni olja «Olefici leji • • .............
Triestini» se je včeraj zpifraj pripetila ne- m^t # .......••••••
sreča, katere jc bil žrtev delavec Ivan Korošec, star 26 let, stanujoč v Boljuncu št. 151. Mož, ki je bil zaposlen pri nekem strojnem dvigalu, je radi nesrečne kretnje prišel z desno roko med zobčasto kolesje, ki mu jo je težko poškodovalo. Ponesrečencu so za silo obvezali ranjeni ud, ki je močno krvavel, nato so mladeniča prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v treh tednih.
Utopiti; se fce hotela. Včeraj zjutraj je s pomola »Audacer. skočila v morje neka mlada ženska. Ljudje, ki so se v onem času sprehajali na pomolu, so obvestili o dogodku pomorske pilote, katerim se je posrečilo izvleči žensko iz vode. Na lice mesta >c bil poklican zdravnik rešilne postaje. Ta je na prvi pogled spoznal, da ženska ni pri zdravi pameti. Ni se motil. Ko so jo prepeljali v mestno bolnišnico, so tam spoznali žensko za 27-leino lijo Helig, stanujočo v ulici Donota št. 4. He-ligova je bila že večkrat v opazovalnici radi slaboumnosti. Letos je že ponorvno skočila v vodo s samomorilnim namenom. Sprejeli so jo zopet o opazovalnico.
Razpis miml
Pri županstvu občine Dolina je razpisa« mesto
ofiilsKeia siyge.
javi razstavnemu odboru, da preskrbi vse po-| Prošnje za podelitev mesta naj se dopo-
" 1 *■	—-------i«	šljejo županstvu najkasneje do 4. avgusta,
opremljene s sledečimi spričevali:
1.	Potrdilo o italijanskem državljanstvu,
2.	Starost ne pod 20 leti. Spričevalo o dobrem moralnem in političnem vodenju. N
Prosilci morajo razven tega dokazati, da imajo potrebna svojstva za redno izvrševanje razpisane službe.
Neobhodno potrebno je poznanje slovenskega in italijanskega jezika.
ŽUPANSTVO OBČINE DOLINA dne 13. julija 1923.
Župan: Zobec, 1. r.
• • • • »
310
293
• • • •
Bz tržaškega iivlienia
Zastrupila se je z — zdravilom. Radi nesrečnih družinskih razmer je včeraj zjutraj hotela umreti 28-letna Marija Versich, stanujoča v ulici Ponte 4. Izmislila si je originalen način .samomora: v svojem stanovanju je iz pila dve polni steklenici znanega zdravila »Pa glianoNamesto smrti, kj si jo je Versicheva želela, je žensko začelo samo trgati po želodcu, da je jela vpiti na pomeč. Prihiteli so njeni domači, ki so obvestili o dogodku zavod «Ze-lenga križaš, odkoder sta se podala na lice mesta dva strežnika, ki sta žensko z avtomobilom prepeljala v mestno bolnišnico. Tam ! je zdravnik ugotovil, da stanje Versicheve ni nevarno, pač pa bo imela par dni sitnosti 9 trebuhom.
Radi nesrečne ljubezni. Neki najemnik, stanu,joč v hiši št. 3 v ulici Chiozza, je včeraj predpoldne našel v tretjem nadstropju omenjene hiše na stopnicah ležečega mladega moža, ki se je zvijal v bolečinah; poleg njega ie ležala steklenica z ostanki jodove tinkture. Najemniku ni bilo treba drugega pojasnila; uvidel je takoj, da se je neznanec zastrupil. Hitel je obvestiti rešilno postajo o dogodku. Ko je; zdravnik rešilne postaje dospel na označeno mesto, je neznanec še vedno ležal na stopnicah ter* venomer $ečal: «H očem videti mojo Marijo!* — Dognalo se je, da stanuje v i isisan nadstropju neka ženska, v katero je^' "bil zastrupljenec zadubljen, a najbrž ni imel sreče v svoji srčni zadevi. Ta okolsčina ga je menda pripravila d'o obupnega koraka.
Zastrupljenega moža so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izpral želodec. Policijskemu agentu, ki ga je zaslišal, ni hotel neznanec nič povedati o vzrokih svojega ne
Politično Mvo „Edinost41 v Trstu
poživlja vse svoje poverjenike, da poberejo članarino za tekoče leto pri članih svojega kraja. Članarina znaša
s5ej, L 4 letno in 50 stotink pristojbine za izkaznico, skupaj torej L 4.50.
Važaosti in pomena političnega društva pač si treba posebej povdariatL Če kdaj, bž moral sedaj vsak naš človek postati član političnega društva «EDINOSTDruštvo vzdržuje svoj urad, kamor se naši ljudje zatekajo po nasvet in pomoč v vsaki zadevi. Kako zelo je urad potreben, pncajo neštevilm njegovi obiskovala. Politično društvo «EDINOST« bo zamoglo vršiti nadalje svojo nalogo le, če bo imelo dovoli zaslombe od strani našega ljudstva. Napro-šeni so torej vsi člani, da poravnajo svojo članarino za tekoče leto u» da pridobe društvu več novih članov.
Odbor PoL društva «Edino®U» v Tistu, nL S. Francesco d'Assisi 20, L
Gospodarstvo
Cosulielf • • • • raloiatfa.... Gtrollmlefc • • Llfcent Trleatlnfc . LI«yd # • • • •
3 t. sina	•••••
ITjfthoUck
Oceani* •••#••*•**••*•>••* Prem uda ««••■•••••••••(*■*
Trlpcevlth
A m pele« .«•*•••*•••••••••»
Cement Dalmatia Camant Spalato .
Valata na tržaške*? trgu.
V Trstu, dne 20. julija 1923.
0.22i>0 0.J750 0.03-20 0.0330 "69 25.— 69.75 24.80 11.75.— 12.25 0.0050 0.075 23.15 23.30 136.25 136.70 409.—.—-i 12.— 106.45 106.70
• • • •
dolarji (••••«•
francoski franki •••••••««
Ivlcarsld franki
angležkl funti papirnati •••••«
Mali egiasl
■e računajo po 20 stot. beseda. — Nalmaajša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Naimanjša pristojbina L 4—« Kdor išče službo, plač« polovično cena
POSESTNIKI POZOR! Radi selitve se prt*da takoj v bližini Ptuja krasno posestvo obstoječe iz 85 juto v zemlje, i. s. iz 18 jutov vinograda, 37 jutov njiv in livad s 1500 sadnih dreves, 30 jutov jelovega, hrastovega in bukovega gozda, ter živi in mrtvi inventar. Posestvo obsega 9 hiš: velika gosposka hiša, 4 gospodarske zgradbe in 4 hieš za viničarje-Živi inventar obstoji iz 5 parov volov, ene krave, 2 konj in 4 svinj. Mrtvi inventar se oani nad 1,200.000 jigosl. kron. V kleti se nahaja 545 hI vina. Na posestvu se pridela 450 hI vina in 150 hI jabolčnega mošta. Skupna kupna cena je 3)4 miljona jugosl. g 3tTOn ali približno 220 tisoč lir. Pojasnila daje § Ivan Ncžič, Ptuj, mestni magistrat, Jugosla-
416
UMI slmemkl M zri.
Tržnfto posojilnica in MM
registrovaua zadruga z omejenim poro5!vo:n
tiraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
vrja.
1005
UČENEC, krepak in pošten, iz boljše hiše, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo.	1004
KUPUJEM cunje in stare vrvi. Molino Grancte 20, Babic.	1006
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
Odhod! in prihodi ulokov
V SKLADIŠČU Via Udine 25 se dobijo spalne | 10.10 brz.; sobe, poročne in za. eno osebo, iz masivnega	eks
-trdega lesa, bukovega, jesenovega, mahagonijevega itd. Svetle, solidno delo s psiho s tremi ogledali, po brezkonkurenčnih cenah.
Skladišče Via Udine 25.	1007
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červiujan, Portogruaro - Benetke, Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o,;
14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.;
5.40 o.; 8.15 o.; 15.40 eks.; 19.23 o.;
Dohodi: 0.40 eks.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.;
POSTELJE cd L 60 naprej, chiffoniers 220, aočne omarice 50, vzmeti, žimnice; popolna
sob, L 800. F^a 3.	99,; »6	o. ^ ^ ^ ^ ^
Industrijsko-obrtna vzorčna Izložba v Mm- 2ABNICE, angleške JdfuČavnice, ključi, mi-boru ztkužena * vrt®wsko, vinsko, umetniško j^ke klopi, obliči, pile, vijaki, železna
.	volna, žeblji itd. Skladišče železnin, Via
Filzi 17,	1001
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
Gospa v belem
135
Svojega gosta sem spravil v neko gornjo zakotno sobo, oba zdravnika pa 6ta čakala v apodTijem nadstropju, da bi opazovala bolnico In izdala svoja izpričevala. Ko sem gospo Glyde glede njene sestre pomiril, sem poklical prijatelja, ki sta 6i posamezno ogledala dozdevno Ano Catherick. Izvršila sta svoje formalnosti kratko,- razumno in vestno. Nato pem šel zopet v sobo, ka&or hitro sta prišla onadva ven ter sem pospešil dogodke s tem, da sem omenil gospe Glyde, da gre z boleznijo gospice Halcombe na slabše.
Posledica ie bila, kakor sem jo pričakoval. Gospa Glyde se je ustrašila in omedlela. Drugič in zadnjič sem poklical znanost na pomoč. Kozarec vode, pomešan z nekim zdravilom in vonjalna steklenicica sta ji prihranila nadaljnje neprijetnosti in razburjanje. Druga doza pozneje na večer ji ]e prinesla dragoceni užitek nočnega počitka. Madame Rubelle >e pravočasno prispela, da ie prevaeU toaleto
gospe Glyde. Dobra gospa Rubelle ji je prejšnji večer slekla njena lastna oblačila, a naslednjega jutra jo je oblekla v ona Ane Catherick. Vse to se je zgodilo z vestno spodobnostjo. Tekom dneva sem držal našo bolnico v j polni zavesti, dokler mi nista spretna prijatelja zdravnika preskrbela potrebni ukaz za sprejetje bolnice v zavod. To se je zgodilo hitreje, kakor sem pričakoval. Še tisti večer (27. julija) sva spremila z madame Rubelle našo dozdevno Ano Catiierick v umobolnico. Sprejeli so jo z velikim začudenjem, toda brez vsakega suma, ker sem mogel pokazati ukaz, zdravniško izpričevalo. Persivak>va pisma in slednjič tudi vsled podobnosti in začasne duševne zmede nove bolnice. Vrnil sem se takoj k grofici z oblačili in stvarmi, ki so bile last pristne gospe Glyde, da pripravim pogreb dozdevne gespe Gly<fe. Te stvari smo pozneje s pogrebnim vozom peljali v Cumber-land. Udeleži! sem se pogreba dostojanstveno m v strogo žalni obleki.
Moja povest o teh nenavadnih dogodkih, ki so bili napisani v ravno tako nenavadnih okolščicah, je s tem pri koncu. Manjše previdnostne odredbe v Limmeridge House so znane, »totako je zaan sijajen uspeh mojega
in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. aygusta).
Reklama na razstavi. — Reklamtn odbor odda več reklamnih tabel in prostorov za reklamo v šolskem poslopju, kjer se vrsi razstava. Opozarjaitib vse interesente na to ugodno priliko za uspešno reklamo. Vsa pojasnila
dela, znan njegov solidni gmotnirezultat. Moram pa svečano izjaviti, da bi edina siaoa točka v mojem načrt« ne bila nikoh pnsia na svetlo, če bi se bil jaz udal slabosti svojega srca. Samo moje usodno oboževanje Marijane me je zadrževalo, da niecm posegel vmes, ko je pomagala svoji sestri pri begu. Sel sem mimo te nevarnosti m zidal sem na popolnem uničenju istovetnosti gospe «yde. Ce Di skušala Marijana ali gospod Hartright braniti njeno istovetnost, tedaj bi njima mhce ne verjel, ampak vzbudila bi sum. Na ta način nista mogla ogrožati mojih interesov niti fer-sivalove tajne. Napravil sem napako, kersem tako slepo računal na te slučajnosti. Drugo napako sem napravil tedaj, ko ie Perstvai plačal svojo tnno in naglico z življenjem, da sem dal gospe Glyde drugi nriostm ™ prostosti in sem pustil gospoda Hartrigfct drugič ubežati. Skratka, Fosco je postal v teku te resne kriae samemu sebi nezvest.
Obžalovanja vredna, zflreiena nedoslednost! Poglejte semkaf — nje vzrok Je tu v mojem srcu — spoznali bost« podobo Marijane Halcombe — prvo in zadnjo slabost v Fosco-venv živMemiu! —
Konec fritri.
ŠIVALNI sttroj fcSi-Gger:> zajamčen, ste ceno, ^ 5Q 2245 q
proda. Acguedotto 25, mehanik.	994 ^ f^^J^ Divača, §t. Peter, Postojna.
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-| Odhodi; 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; bezniva oskrba. Govori slovenski. Zaajm-j n oO brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. čena tajnost. Corso Garibaldi 23, I. 995: j^j^js 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.;
TRGOVSKI pomočnih. dobro izvežban, z do-,	20.30 o.; 21.20 brz,;
brimi spričevali, išče mesta v trgovini z| 12 20 ° *	Drz" ^ ^
mešanim blagom. Naslov pri upravništvu.; 23.50 o.	,, - %
1000 KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (drzavm).
Trst, Koper, Boje, Poreč
TRIKOTNE PILE za žage. Ugodna prilika. Zaloga železnine, Via Filzi 17.	1002
Odhodi: 5.40. 8.50*. 12.35, 18.30». Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55', 21.25.
Trst, Gorica, Podbrdo,
5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.j
ZLAT« srebrn in papirna* denar se kupuje ln prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacints G al lin a 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
Odhodi:
17.25 o. Dohodi:
23.45 brz
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.}
Trst, Herpelje, Buzet, Pulf. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55T brz ; 18.25^ o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah.
Tiskana „Edinost" v listo
izvršuje oso tiskarsko dela točno In solidno
Mil turne s nttM « fr Mka mm 9.21