Po pošti prejeman velja: Z& celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za'celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlctja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva tel efćn - Štev. 74. Štev. 263. У LJubljani, v sredo 17. novembra 1897. Letnik: XXV. Avstrijska delegacija. Dunaj, 16. novembra. V dvorani gospodeke zbornice se je danes ob 7,1. uri sošla avstrijska delegacija. Navzoči so ministri grof Goluchowski, K r i e g h a m m e r, Kallay in admiral baron S t e r n e c k. Minister grof Goluchowski otvori sejo ter povabi barona Hel-ierta kot starosto, da prevzame začasno predsed-oištvo. Baron Helfert s kratkimi besedami pozdravi delegate. Delegat dr. Hofmann izjavi vimenu nemške ljudske stranke, da se z ozirom na notranji položaj in z ozirom na to, da je večina sama določila predsedstvo, ne udeležb volitve. Dr. Scheicher izjavi, da se s tovarišem Axmannom pridruži predgovorniku. Isto ponavlja dr. Gross v imenu nemške napredne stranke. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 86 veljavnih glasov; izvoljen je bil predsednikom grof T h u n s 35 glasovi. Predsednik se zahvali za izvolitev ter obljubi, svoj posel izvrševati nepristranski. Dalje reče: Delegacija želi vzdržati sloves in veljavo države kot velesile, zato bode požrtvovalno dovolila skupni vladi potrebna sredstva, v prvi vrsti za armado, ki je države ponos iu varstvo, ter podpirala kulturno nalogo, katero smo prevzeli v Bosni in Hercegovini. Skupno postopanje držav je doseglo mir med Turki in Grki iu na Balkanu utegnejo nastopiti normalne razmere. Govornik izrazi nado, da se prebivalstvo na Kreti pomiri, kar je zasluga skupnega postopanja velesil. Velika zasluga našega vnanjega ministerstva je, da je glede vzhodnega vprašanja doseglo sporazumljenje z rusko vlado. Govornik konča s trikratnim „hoch" presvetlemu cesarju kot knezu miru. Skupni proračun. Eer kvota še ni določena in, kakor kaže, ostane dosedanja, zato je proračun sostavljen na dosedanji podlagi. Skupna potrebščina znaša 161,185 025 gld., po odbitku pokritja v znesku 2,799.277 gld. preostaja čista potrebščina v znesku 158,385.748 gld. V pokritje so določeni v prvi vrsti proračunjeni preostanki carine v znesku 53,598.890 gld., torej je nepokrite potrebščine 104,786.858 gld. Ako odštejemo na račun Ogerske 2 odstotka v znesku 2,095.737 gld., preostaja še nepokrite potrebščine 102,691.120 gld., od te svote plača Avstrija 70 odstotkov, to je 71,883.784 gld., Ogerska 30 odstotkov = 31,537.479 gld. Za leto 1897 se je ta skupna potrebščina proračunala na 105,124.931 gld., torej manj za 2,433.810 gld. Toda ta manjša potrebščina za prihodnje leto je le navidezna, ker skupna vlada od delegacij v posebni predlogi za armado zahteva 7,500.000 gld. Vsled tega zuaša avstrijska kvota 79,179 311 gld. K skupni potrebščini so všteti troški za armado v Bosni in Hercegovini v znesku 3,489.000 gld.; od te svote speda na Avstrijo 2 393 454 gld. V n a n j e ministerstvo zahteva 3,935 500 gld. ; vojno ministerstvo v ordinariju 125,634.421 gld., za tekoče leto 122,863.641 gld.; v eketraordinariju 11,980.407 gld.; mornarica: v ordinariju 10,563.060 gld., v eketraordinariju 3.918.200 gld. Torej znaša vsa vojna potrebščina skupaj 152 096.088 gld., torej več za 454.000 gld., kakor za tekoče leto. K temu pa treba prišteti še gori omenjeni dodatni kredit v znesku 71/« milijona. Ubi finis armorum? Bosanski proračun znaša 19,185.820 gld. potrebščine in 19,244.250 pokritja, torej 58.430 gld. preostanke. Skupna državna carina se proračunava na 44,488.000 gld. To so glavne svote, povzete predloženemu proračunu. V proračunski odsek delegacije so izvoljeni: vitez Jaworski, grof Dzieduszycki, Popowski, dr. Pacak, dr. Stransky, dr. Kramar, grof Zedwitz, Bar-winski, baron Dipauli in Lupul; v peticijski odsek: dr. Susteršič, vitez Jedrzejowicz, dr. Fuchs in dr. Zaczek. Politični pregled, V Ljubljani, 17. novembra. Prvi avstrijski poljedelski shod se je vršil, kakor smo že na kratko poročali, minulo nedeljo ob mnogobrojni udeležbi zastopnikov kmetskega stanu iz vseh avstrijskih kronovin. Izmej slovenskih državnih poslancev so se vdeležili shoda dr. Krek, Povše in dr. 2 i t n i k , dalje Nabergoj in več slovenskih kmetskih odposlancev s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega. Vseh kmečkih vdeležencev so našteli do 3000 mož. Dunajsko mesto je zastopal župan dr. Lueger z obema podžupanoma. Po otvoritvi in pozdravu po sklicatelju shoda Listu je pozdravil vdeležence v ime na dopustu bivajočega namestnika baron Bourguignon, ki je mej drugim zagotavljal, da bode vlada skušala kar največ storiti v prospeh propadajočega in toraj pomoči nujno potrebnega kmečkega stanu. Za njim je nastopil dr. L u e g e r burno pozdravljen, ki je izražal nado, da bode klic zatiranega stanu konečno vendar dospel tje, kjer bi ga bili morali čuti že davno. V predsedstvo so bili woljeni delegatje Sand, List, Eichhorn, Seidl, dr. Popovici, Wassilko, Prokop in dr. Kreisl. Nato se ]e prešlo na dnevni red. O prvi resoluciji o organizaciji kmeč. stanu so govorili Schreiber, Prunkul, Pietsch in Taniaczkie-wicz in razni drugi govorniki. Resolucija, ki se je vsprejela soglasno, naglaša nujno potrebo tesne organizacije kmečkega stanu, ker le združeni morejo varovati poljedelci svoje pravice in zagotoviti svojemu delu primeren dohodek. Potreba kmečkih zadrug je očividna, toda te ne smejo biti odvisne od nikogar, najmanj pa od velikih kapitalistov in špekulantov. Stroške za ustanovitev takih zadrug mora nositi država in mora zavarovati zadruge z ustanovitvijo drž. zadružne banke. Dokler se kmečki stan zakonitim potom ne organizuje, naj vlada ne prov-zroča nikakih težkoč slobodnemu združevanju in naj se država na take zadruge ozira posebno pri nabavi vojaških potrebščin. Zal, da se to sedaj najmanje godi, dokaz nam je odklonjena ponudba kmet. zadruge v Celovcu. O točki pogodba zOgrsko je poročal delegat Sand ter predlagal resolucijo, ki se je vsprejela istotako soglasno in brez debate. Iz nje posnamemo nastopne točke : Vsi zastopniki kmetskega stanu si morajo prizadevati, da se doseže kvota 56: 44, trgovinska pogodba se ne sme skleniti za dobo desetih let, ampak le do leta 1903, ustanoviti je mejcarinsko mejo za žito in žitne izdelke, „mlinarski obrt" je treba takoj razveljaviti brez kake odškodnine napram Ogerski. Nadalje se mora strogo prepovedati termino-kupčijo s žitom ter izdelovanje in prodajo umetnega viua v obeh državnih polovicah. Konečno se nahajajo v tej resoluciji še določbe o prodaji živinske soli za kupno ceno ter o postopanju obestranskih oblastnij o pre-pornih vprašanjih. — Nadalje je prišla na dnevni red razprava o preosnovi produktnihborz. Poročal je o tej točki posl. Steiner ter predlagal resolucijo, ki je bila vsprejeta tudi soglasno in v kateri se daje vladi celo vrsto praktičnih navodil, kako naj preosnuje borze in borzna razsodišča, ter se zahteva, naj kar najhitreje skliče enketo, prepove termino kupčijo. Konečno se vladi tudi pojasnjuje, da zastopniki kmečkega stanu niso zadovoljni s samim obdavčenjem termino-kupčije. — O davčnem vprašanju je poročal mesto slov. poslanca viteza Berksa posl. Fink. K tej točki se je oglasilo več govornikov. Predlagana resolucija se je vsprejela z malimi spremembami. V tej resoluciji se najpreje poživlja vlada, da se čim preje temeljito preosnujejo vsi davčni zakoni, ki se tičejo kmečkih posestev. Nadalje se mej drugim zahteva, da se opusti hišno razredni davek ter užitninski davek na petrolej in najpotrebneja živila. Zelo važna je tudi zahteva, da se zaračunavajo pristojbine za prepise posestev le od nezadolženih delov posestva. — Konečno je predlagal še župnik Eichhorn resolucijo, v kateri se zahteva, da se odpravi poštna dostavnina na deželi ter občinske zastope odškoduje za dela v prene-šenem delokrogu. — Ker so vse določbe navedenih resolucij celo važne, objavimo jih v jedni prihodnjih številk doslovno. — Komisarjem za kmečki shod je bil izvoljen delegat Sand, na kar se je shod zaključil s slava-klici na cesarja. Ta shod je bil toraj velepomćnljiv in je nada, da ne bo brezvspešen. Stojalovskega stranka v državnem zboru je sedaj jeden prvih predmetov, ob katerega se zaletavajo valovi razburkanega obstrukcijskega morja. Nemški kričači nikakor ne morejo umeti, kako je prišlo do tega, da so se somišljeniki Stojalovskega tako nenadno prelevili v „vladno" stranko, ko so vender njena glasila poprej napovedovala vladi naj-odločneji boj. Iz te zadrege jim je pomagal sedaj sam Stojalovski v svojem listu „Wieuiec Polski", v katerem izjavlja, da se boj napram vladi omejuje le na Galicijo in Šlezijo, in se ne razteza na dunajski parlament, ker se je vsaj deloma posrečilo, postaviti Avstrijo na slovansko podlago in zlomiti nemško premoč. Vsled tega izjavlja in poživlja svoje somišljenike v drž. zboru, da treba z vso silo pobijati nemško obstrukcijo. Razpor mej Avstrijo in Turčijo se do danes še ni polegel in ako Turčija do jutri ne izpolni stavljenih zahtev, bode Avstro - Ogerska ueki izvajala stroge posledice. Poroča se, da se v palači poslanika barona Calice že vrše priprave za odhod in da je vlada že odposlala parnika „Cesar Fran Političen list za slovenski narod. Josip" in „Dunaj" v varstvo konsulata v Merzini in oudotnih kristijanov. O povodu tega razpora se sedaj nastopno poroča: Turška viada, oziroma nje oblastva so izgnala is Merzine Lloydovega agenta Brazzafollija, ki je bil obdolžen, in eieer, kakor se naglaša, po krivici, da je v intimni zvezi z armenskim odborom. Imenovani je moral umakniti se v Aleksandrijo. Pozneje je sicer dobil dovoljenje, da se sme vrniti, toda pri izkrcanju v Merzini so ga oblastveni organi napadli ter poleg tega onečastiti avstrijsko zastavo. Merzina je mesto v Mali Aziji nasproti otoka Cipern. Iz tega sicer malenkostnega razpora navstane lahko veliko nasprotje mej avstrijsko in turško vlado, ako poslednja pravočasno, namreč do jutri ne ustreže zahtevi in ne da potrebnega zadoščenja. Krečaneko vprašanje. Polkovnik Schaffer ima, kakor je posneti iz poročil raznih listov, vedno manj nade, da postane prej ali slej guverner n& Ereti. Velevlasti bi z malo izjemami še bile zadovoljne ž njim, ko bi se turška vlada tako odločno ne protivila tej kandidaturi. Doposlala je baje velevlastim že dve noti, v katerih izjavlja, da ne more pritrditi temu nasvetu evropske diplomacije, češ da se ji je polkovnik Scbiiffer preveč zameril za časa svojega bivanja v Egiptu. Tedaj je bil neki v zvezi z armenskim odborom ter se je celo sam podal v Armenijo hujskat ondotne prebivalce proti sultanovi vladi. — Po mnenju sultanovem je najbrže vsak v zvezi z armenskim odborom, kedor slepo ne trobi v njegov rog. Ako bode evropska diplomacija čakala, da stakne moža, ki bi bil po godu nji in sultanu z njegovimi pribočniki vred, potem bodo Krečani še dolgo brez guverneja in tudi krečansko vprašanje bo ravno tako blizu rešitve, kakor sedaj. Cerkveni letopis. t Župnik Lovro Bergant. (Dalje.) Z Dovjega je šel za kratek čas v Cerklje na Dolenjsko, kjer se mu je prav trda godila; od ondod je bil prestavljen v Radeče, od koder je prišel za župnika na hribovito laro Dobovec. Gotovo si je na vseh svojih prejšnjih službah po svoji ljudomilosti in gorečnosti pridobil spoštovanje, kakorsno si je bil pozneje naklonil v fari logaški. Prišel je tjekaj pred 12 leti. Biti župnik na lari kakor je Logatec, kjer je okrajno glavarstvo s pritaknenimi uradi, šole 7 razredov na dveh ločenih mestih, kolodvor s precej živahnim prometom, ni ravno malenkost. Pokojnik je po možnosti skrbel, da bi povzdignil duševno življenje v duhovniji, in zdi se nam, da se je fara za njegovega župnikovanja moralno v resnici višje po-vspela. Priredil je faranom sveti misijon; sam se je izrazil, da je štel dneve sv. misijona med najlepše v Logatcu. Najdelavnejši misijonar pa je bila njegova oseba sama. Njegovo načelo je bilo: tiho, mirno, počasi — pa vstrajno! Bil je rajnik гев ponižen gospod in dobro je pripomnil govornik v dan pogreba, da bi mu ne bilo ljubo, če bi vedel, da ga danes kaj pohvalimo. Zoperno mu je bilo vsako razkazovanje, ves hrum in šum. S svojo skromnostjo je združeval nenavadno mirnost in ljubeznivost. Pri njem si se čutil takoj domačega, Prijazen je bil do ljudi, rad je na cesti postali kako nedolžno šaljivo povedal, in če je imel kedo opravka pri njem, šel je navadno zadovoljen od njega. V družbi je bil duhovit; govoril je malo, a prazno nikdar. S svojimi lahnimi dovtipi je znal zabavati celo omizje. Zato se je vsakteremu takoj prikupil. Ljudje so imeli zaupanje do njega in njegovi sobratje v okolici so ga čislali brez izjeme. Kolikrat sem slišal: »Bergant je kakor navlašč za Logatec,« ali pa »Berganta imam najraje«, ali pa »pot v Logatec mi je najljubša.« Prepiru se je umikal, dokler je mogel. Umel je čez marsikako strmino priplezati brez ostrosti, kjer je bilo boja pričakovati, čakal je, prevdarjal — in nazadnje vendar le dosegel svoj namen. A ne smemo misliti, da je bil apatičen proti dogodkom v fari. Njegovo skrbno oko je zasledilo nerodnosti, za katere še drugi vedeli niso. Svaril pa je javno malokedaj. Večkrat je rekel: „Prižnica je sveta I", in hud je bil na duhovnike, ki vsako malenkost vlačijo na prižnico. On je raje obravnal na tihem. Poklical je zagrešenca v sobo, ali šel sam na dom. Posvaril je sprva z lepa; če se je dajalo pohujšanje in lepa beseda ni pomagala, napel je vse strune, da je pohujšanje preprečil. Škodoval je silno nerad, a če so višji oziri tirjali, prijel je tudi za Šibo. Bil je večletni odbornik in častni občan go-renje-logaški, kjer je živel z občino v lepi edinosti, sa kar gre seveda tudi čast vrlemu županu gorenje-logaškemu. V zborovanjih je župnik Bergant poslušal, očala popravljal in — molčal. Kedar so bili drugi svoje povedali, takrat še le je povzel besedo, če se mu je zdelo umestno iu potrebno. Ker je zadnji govoril, zato je še najlažje kako modro po-vedal. Nasprotstva se je rad izognil vedno misleč na svoj duhovski poklic. Ce je pa bilo treba dati contra, tedaj se je skazal moža. Stal je kakor skala. Beseda padala mu je resnobno in premišljeno, da je z neko lahkoto razorožil nasprotnika. (Konec sledi) Cerkvena glasba. Miesa in honorem Sacratissimi Bosarii Beate Mariae Virginis. Za mešan zbor s spremljavo orgelj ali pa dveh goslij, viole, violina, dveh rogov in basa. Zložil Ign. Hladnik op. 19. Drugi predelani natis. Inštrumentalni glasovi se dobć v prepisu za 60 kr. Cena partituri in pevskim glasovom SO kr. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tisk J. Blasniko-vih naslednikov. Ta maša se je že v prvem natisu pokazala praktična in pevovodje so jo veselo vsprejeli. Lahka in melodijozna je vseskozi; tekst pa je primerno med posamne glasove porazdeljen, ker kmalu poje sopran šolo, alt solo, zbor unisono itd. Orgije gredo z glasovi diskretno. Da je maša zares dobra, znak je ta, da so jo celo na Dunaju peli — tam, kjer eMadbe slovanskih skladateljev tako radi prezirajo. Drugi natis je po nekod predelan, a le deloma. Tako je ostal še cel „Christe" v subdominantnem tonu, namesto da bi šel v dominantni g-dur. „Et in-carnatus" pade skoro neposredno iz g-dur-a v f-dur. Harmonizacija je dobra, le pri „de Špiritu saneto" skočita gorenja glasova jednakobežno kvartno, kar se naj tako popravi: f | f, f v altu, v tenoru pa a I b. a, c. O znani in priljubljeni maši ne moremo druzega povedati, nego to, da jo vrlo priporočamo in da jej želimo takega vspeha, kakoršnega je imela v prvem natisu. P a j g e 1 j. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 16. novembra. Po otvoritvi današnje izredne seje prebere župan pismo novoimenovanega profesorja I. V. H r a s-k e g a, v katerem naznanja svoj odhod v Prago in se zahvaljuje občinskemu svetu ter prebivalstvu sploh za izkazano mu naklonjenost. Pri ti priliki župan še jedenkrat omenja zaslug bivšega mestnega odbornika, ki je bil mej drugim član devetih naj-važnejih odsekov, podžupan pa predlaga, naj mu obč. svet dopošlje častno adreso v znak hvaležnosti, čemur se soglasno pritrdi. Nadalje se spomirji, župan v dobi 100 let v Trstu umrlega najstarejega častnega člana ljubljanskega Frana Jelovšeka. Častnim članom je bil imenovan dnć 29. januvarija 1842 in sicer v znak hvaležnosti, ker je ladijo, ki jo je dal zgraditi, imenoval „Ljubljano" in se s tem spominjal svojega rodnega mesta. Zupan mu je dal položiti na krsto venec z napisom ter pooblastil I. magistratnega svetnika V o n č i n o , da ga je 13. t m. zastopal pri pogrebu. Konečno prebere še dopis finančnega ravnateljstva, v katerem se mestni občini naznanja, da ministerstvo ni voljno prepustiti ljublj. gradu za ponu-jano svoto 5000 gl., pač pa je voljno pogajati se z občino glede najema jednega dela gradu, kar se ga ne potrebuje za nastanitev kaznencev. Zupan izjavi, da se kaj tacega pač ne bode zgodilo, in si izprosi dovoljenja, da sme to sporočiti v lastnem delokrogu. Pred prehodom na dnevni red predlaga odb. dr. Požar nujno, naj se dovoli društvu za zgradbo dirkališča za elov. bicikliste napeljava in uporaba vode za napravo drsališča, in električne razsvetljave. Napeljavo vode bi izvršilo društvo na lastne stroške. Prošnji se ugodi do preklica. Mesto odstopivšega odbornika Hraskega se izvoli v magistratni odsek odb. Žužek, v stavbinski odb. Plantan, v direktorij mestnega vodovoda odb. Grošelj, v odaek za električno razsvetljavo se izvolita na predlog podžupana dva člana, in sicer odb. Pavlin in Žužek, v kanalisačni odsek Grošelj, v odsek za obrtno strokovno šolo, in sicer sa lesno in- dustrijo ter za vesenje in čipkarstvo odb. Pavlin, r regulačni odsek pa odb. Žužek. O navodilu za okrajne načelnike poroča odb. Gogola. Ker za te vrste okrajnih svetovalcev ni bilo nikakega navodila, se je sestavil tak načrt, obstoječ iz šestih točk, po katerih se je ravnati v bodoče okrajnim načelnikom. Te svetovalce imenuje za nedoločen čas občinski svet, in sicer za vsak okraj po jednega, za večje okraje pa tudi po dva, skupno sedem načelnikov, ki morajo brezplačno ali proti nagradi opravljati svoj posel, kateri obstoji v tem, da poročajo magistratu ovažnejih dogodkih ter na zahtevo poročajo o razmerah te ali one osebe v do-tičnem okraju. Načrt se vsprejme brez spremembe. O proračunu mestne klavnice za 1. 1898 poroča odb. Bav ni kar. Skupno pokritje se proračunava na 21.419 gl., potrebščina pa na 13.633 gl. 38 kr., torej se izkazuje prebitka 7785 gold. 62 kr., za 866 gld. manj nego je bilo izkazanega v proračunu za tekoče leto, kar provzročuje inštalacija električne razsvetljave v znesku 500 gld. Mej točkami pokritja se nahaja tudi znesek 130 gold. kot klavnina od konj. V minulem letu 1896 je znašala te vrste klavnina le 30 gld. — Predstoječi proračun se odobri ter dovoli poleg tega svota 4620 gl. za podaljšanje prašičjih hlevov in asfaltovanje prostora, kjer se pobijajo goveda. Pokriti se ima ta svota iz letnega čistega dobička loterijskega posojila. O proračunu mestnega loterijskega posojila za prihodnje leto poroča odbornik Senekovič. Pokritje se proračunava na 84.165 gld. 76 kr., potrebščina na 74.593 gld. 73 kr., torej znaša prebitek 9572 gld. 3 kr. Proračun se odobri, vendar pa želi odbornik dr. Gregorič, da bi se v bodoče proračuna o loterijskem posojilu in amortizačnem zakladu posebej predložila. Odgovarjata mu odbornika Senekovič in S v e t e k , da to ni potrebno, ker se natančneje ta stvar pokaže v letnem računu, in župan, ki naznanja, da bo računski zaključek že ločen v tem smislu, v prihodnje se bo pa tudi lahko ustreglo želji dr. Gregoriča. Odbornik dr. Majaron poroča na to o prošnji kranjske stavbinske družbe za izplačanje ko-lavdačnega zneska pri pehotni vojašnici. Za gradnjo te vojašnice je prejela družba že 292.355 gld. 13 kr., ostanek v znesku 4788 gld. 50 kr. pa bi se ji moral izplačati tedaj, ko bi bilo pobeljeno vnanje zidovje. Družba se izgovarja, da ji ni bilo povedano, kako naj izvrši to delo, vendar je pa voljna v svrbo poravnave mirnim potom odstopiti za to delo odpadlo svoto 1163 gld. 55 kr. ali 7 kr. od m*. Ta ponudba se pa mestnemu svetu ne zdi primerna in se sklene, da odpusti družba 12 kr. za m1 ali okroglo 2000 gld. ter se ji izplača le svota 2788 gld. 50 kr. — Predlogu se pritrdi. Na to se prične razprava o raznih ugovorih v stavbnih zadevah. Kot neutemeljeni se odklonijo ugovori: dr. Ign. Kotnika proti stavbinskemu dovoljenju za gradnjo hiše soseda Iv. Grajžarja; določi se le, da mora znašati površina dvorišča mej hišama 16m'; Frana Lavrenčiča proti zvišanemu ni-velu trotoarja na južni strani Kongresnega trga; Adolfa Hauptmana proti prepovedi, da bi smel ob Besljevi cesti graditi jednonadstropno poslopje; Mateja Verbiča na Cesti v mestni log, ker se mu ni dovolila gradnja drvarnice na ulico, ter konečno prošnja Adolfa Kaiserja za spremembo regulačne črte pri njegovih parcelah. — Preko ostalih ugovorov se preide na dnevni red. Poročevalec odbornik dr. Požar, oziroma odbornik Pavlin. Poslednji odbornik poroča še o oddaji kamnoseških del pri mestni hiši. Oddaja umivalnika in plošč za imena bivših županov kamnoseku.Vodniku se naknadno odobri, poleg tega se temu ponudniku odda naprava kamnitnega balkona za 332 gld. 82 kr., okenskih okvirov po kamnoseku Tomanu za svoto 214 gld. Naprava voza za prevažanje jetnikov se odda ponudniku E. Schleglu za 760 gld. — Poročevalec odbornik Grošelj. Preko poročila o zavarovanju mestnih stražnikov proti nezgodam ee na predlog podžupana preide na dnevni red. Navodilo za mestnega ječarja se po poročilu odbornika dr. Majarona z neznatno spremembo odobri in sprejme predlog odb. S u b i c a, naj se napravi drug dohod k ječam. Pri ti priliki želi odbornik dr. Gregorič, da bi se jednake predloge razdelile mej vse odbornike, na kar župan pripomni, da se bo ustreglo v bodoče njegovi želji. Poročilo mestnega fnikata za leto 1896 se odloži za prihodnjo sejo. Za parketovanje jedne sobe v klavnični admi-nistracijski hiši in napravo jednih vrat predlaga podžupan svoto 107 gld. 60 kr., sprejme se pa predlog odbornika Kozaka, naj se izvrSe še vsa druga potrebna popravila. Prošnji Lichtenihurnove sirotišnice za brezplačno vodo v šolske namene občinski svet na predlog odbornika S u b i c a ne ugodi, ker je za ta zavod itak znatno znižana vodarina, I. vodovodnemu monterja Mir. Grossmanu pa nakloni 60 gld. podpore s pripombo, da pride monter Z novim letom itak v višji plačilni razred. Konečno se na predlog istega odbornika sklene, takoj napeljati na Prule vodovod za proračunano svoto 1100 gld., ker je nade, da se bo ta napeljava dobro rentirala. Poslednja točka se pa odstavi z dnevnega reda in seja zaključi. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. novembra. (Na sv. Elizabete dan) dne 19. novembra bo v križanski cerkvi po naročilu vodstva Elizabetine otroške bolnice ob desetih sveta maša, h kateri so povabljeni vse gospe-podpornice in drugi dobrotniki. (Osebne vesti.) Župnijskima upraviteljema sta imenovana g. Fr. J u v a n za Logatec in g. Jernej Bernard za Postojno. — Računski revident gospod Fr. B r e g a n t je imenovan računskim svetnikom pri računskem oddelku kranjske dežel, vlade. Stavbena pristava gosp. L. Bloudek v Kranju in g. K. Griinhut z Gornjeavstrijskega sta imenovana državnima inženirjema pri deželni vladi na Kranjskem. (Slovensko gledaliSče.) Sinoči pela se je ljubljanskemu občinstvu že od lani priljubljena opera „Fra Diavolo". Razloček bil je ta, da so bile vloge letos nekoliko premenjeae. Gosp. Nolli, gospodč. Sevčikova, gosp. Raškovič in g. F e d i -ckovsky, peli so svoje naloge jako dobro, gospod Štamcar skušal je nadomestiti gosp. Pod-g]rajski-ja, kar se mu pa v vsem ni posrečilo, g. R u s pa je pel ulogo g. B i n d e r j a , kateri je bil popolnoma kos, zlasti se mu je v zadnjem dejanju romanca vrlo posrečila, za to pa je žel občno pohvalo. Ostali solisti so bili deloma vsi na svojem mestu, tako tudi zbor in orkester. Gledališče je bilo še precej dobro obiskano. n. (Iz Spodnje Idrije) se nam piše: Ker se ni posrečilo mokračem, da bi bili pozobali kapelana, sklenili so ž njimi v to svrho zvezo naši liberalci pod vodstvom Leopolda Znidaršiča. Ker ni mogel „Delavec" oblatiti pred ljudstvom kapelana, dala ga je sedaj Poldetova mokraška-liberalna nerodna zveza v „Slov. Narod". Govori se, kako je kapelan propal pri zadnjih volitvah. Le počasi. Propal je prav za malo. Izvoljeni so bili trije od njega priporočeni možje. Sam je propal pri ožji volitvi, ker je bila že odšla skoro polovica volilcev ne sluteč, kaj še lahko pride. Izvoljen je bil res Polde z jednim glasom polovične večine, saj so tudi delali zanj vsi brezverski mokraški in liberalni duhovi. On sam, ki je pisal pri komisiji, ni nikakor mogel razumeti kapelano-vega imena in tako res zbegal par volilcev. Čudno, da imenuje ta klika kmete volilce nezavedne. Zapomnite si to dobro in delajte se tudi tako nezavedne, da ne bote znali piti Poldetovega vina, dasi bode imel sedaj zelo dobro, ker ne bode volil peti-jotarja, ampak Božiča. Zapomnimo si še nekaj dobio. V kratkem bodo občinske volitve. Bodimo nezavedni tudi takrat in ne poznajmo Poldeta, da bi ga volili v odbor. Najbrže mu diši županjski stol, katerega si misli priboriti z mokraško zvezo — a govorimo takrat odločno, da tacega nočemo poznati, ki se nas sramuje sedaj. Skakal je, da bi bili vpisani v volilni imenik vsi mokrači, ki bodo mogoče šele čez 10 let plačevali 5 gld. davka; ni se pa zmenil, da bi se vpisali kmetje, ki so že tri leta gospodarji in plačujejo nad 10 gl. davka. Dišalo mu je, da ne bodo plesali, kakor bo delala njegova godba, če ne drugače tudi pepelnično sredo zjutraj. Laž je, daje delal kapelan na skrivnem; prav očitno je govoril, kakor bo gotovo tudi pri občinskih volitvah, da ne voliti Poldeta v odbor, da ne prileze nazadnje še na županjski stol. Res je, da bi bil on za vse in tak mož bi bil najboljši za župana. Ne 1 Mi moramo imeti celega in katoliškega moža na županjskem stolu; ne smemo toraj iskati takega za vee. Pri volitvah za peto kurijo se je Polde zdržal volitve, češ da se ne bom zameril niti farovžu, ki mi da veliko skupiti, niti mokračem. A mokrači so mn pokazali hrbet, dokler ni sklenil zveze žnjimi. Posnemajmo jih v tem, da ne bomo marali za polovičnjake. Mi moramo biti tudi celi katoličani. Ljudje pa, ki z jezikom gore za katoličanstvo, v cerkvi jih pa leto in dan ni videti — so slabi katoličani. Lažejo se dopisniki v „Slov. Narodu", da kapelan prezira in pretepava otroke takih očetov, ki niso njega volili. Ce bi bilo to resnično, bi bili že pripeljali k Fari vse zdravnike in rudniške komisije, da bi pregledale otroke in prav eksemplarično kaznovale kapelana. Ali pa mar misli Polde, če je on neuemiljeno pretepaval hlapca, da je potem vsak tak. Najbolj pa mislijo ti ljudje, da so pokopali kapelana, če so pisali v „Narod", da kapelan ne bode hodil obhajat tistih, ki niso volili njega. Na noge, možje, in dokažite kapelanu, da se ni takoj odpravil, da je le zvedel za bolnika. Res pa je že večkrat povedal kapelan, da k zakramentu sv. pokore epada pet rtčij in da je v zakramentu reda prejel oblast, odpuščati in zadrževati grehe. Nazadnje pa svetujejo ti ljudje v „Narodu" kapelanu, da naj ima pamet in naj pride v mesnico k Poldetu, da mu bode zastonj dal možgan. Le porabite vaše možgane doma pri Poldetu v družini. Da naj ji torej teh možgan, po bode zopet vse dobro. Tudi sam Polde jo je večkrat zavozil; sami mokrači so ga imenovali zgubo. Naj jć sam torej te možgane in ne bode mu več treba na veliko sramoto pripoznavali, da je preveč govoril. Mogoče bodo ti možgani dali tudi Poldetu to modrost, da ne bode več „Cuceku" toliko zaupal in mu že teden poprej pravil, da hode dal kapelana v „Narod". Gotovo ima Polde veliko možgan doma v mesnici in bi jih rad prodal, zato jih je jel hvaliti po „Narodu". Le poskusite z njimi doma; če se vam bodo dobro obnesli, potem bodo še prišli po nje tudi drugi in še plačali jih vam bodemo. (Častno občanstvo.) Iz Celovca dne 16. nov. Občinski odbor v Mariji na Žili je imenoval v svoji seji dne 3. t. m. nadučitelja Fr. Ellerja častnim občanom z ozirom na mnoge zasluge, katere si je pridobil za občino tekom 32 letnega delovanja. — Dne 12. t. m. je izbral občinski odbor v Smibelu nad Pliberkom (obč. Bistrica) častnim občanom preč, g. stolnega školastika in drž. poslanca Lamb. E i n-s p i e 1 e r j a in posestnika Janeza P e t e k a v Pod-peči. Tako je prav, čast — komur čast I Društva. (Zabavni večer,) katerega je priredilo kat. društvo za delavke v nedeljo, 14. t. m. v društveni dvorani na Zabjaku, se je sploh prav dobro obnesel. Vse točke zanimivega vsporeda so se vršile točno in živahno. Društveni predsednik preč. gospod kanonik Rozman je prisrčno čestital v imenu društva gospodu Leopoldu Belarju, društvenemu pevo-vodju k veselemu imendanu, in društvenice so mu poklonile krasen šopek s primerno deklamacijo. „Društvena pesem" je veselo se razlegala po dvorani. Nadaljni dve pesmi „Cerkvica" in „Jadransko morje" sta šli gladko in zvonko iz mladih grl, dasi je zadnja težka za ženski zbor. Najbolje je ugajala zadnja pesem „Slava Slovencem", gospoda L. Belarja lastna skladba, katero so dekleta s posebnim na-udušenjem zapele. Sploh se more reči: pevski zbor je prav dober. — Za tem so predstavljale društvenice „Hišni mir", glumo v treh dejanjih. Igra ta provzroča mnogo smeha in igralo se je povsem dobro, da sem ter tje celo pretiravalo. Ako pripomnimo, da šepetalka nima nič posla pri teh predstavah, menimo, da je to prednost, katere ne nahajamo povsodi. Želeti pa je, da dobi društvo primerneje prostore za take večere. —e— Telegrami. Dnnaj, 17. novembra. Cesar je danes opoludne vsprejel ogersko in ob eni uri avstrijsko delegacijo. Glede političnega položaja je cesar govoril nastopno: Tekoče leto je dajalo povod marsikaterim skrbem, ki so pa sedaj hvala soglasnemu postopanju velevlastij srečno odstranjene. Evropske vlade so mnogo storile za odstranitev zmedenih razmer na vzhodu, in četudi se jim ni posrečilo zabraniti obžalovanja vredno vojsko mej Turčijo in Grško, vender so dosegle, da se je vojska omejila in konečno vsled posredovanja velevlastij tudi končala. Sedaj je naloga evropskih velevlastij napraviti red na Kreti s tem, da se varujoč vrhovne pravice sultana uvede avtonomija kot zagotovilo boljše prihodnjosti. Z zadovoljstvom konštatujem, da so naše razmere do vseh držav najboljše. Naša zveza z Nemčijio in Italijo je tudi še sedaj nepremakljiva podlaga naše politike. To podlago ohraniti je naloga, za katero se trudi moja vlada. K dosedanjim porokom miru pridružile so se naše prijateljske razmere do ruske države. Opetovani sestanki z ruskim carjem prepričali so me o soglasju našega mišljenja in so napravili mej obema državama razmerje mejsebojnega zaupanja. Z zadovoljstvom se spominjam obiskov, s katerimi me je počastil nemški cesar, moj zvest prijatelj in zaveznik,poprej tukaj na Dunaju in nedavno v Budimpešti. Cesar se spominja nato lanskega obiska v Rumuniji in protiobiska rumunskega kralja in kraljice. Ohranitev evropskega miru bode tudi v bodoče glavna naloga avstrijske vlade in upam, da zamoremo mirno gledati v bodočnost. Cesar je nato poudarjal, da so zahtevki vojne uprave primerni splošnemu gospodarskemu in financijelnemu položaju monarhije in da hitrejša dopolnitev vojnega materijala ob začetku letošnjega leta ni prekoračila sploh za dopolnitev vojne določenih mej£L — Konečno omenjal je cesar tudi rednega razvijanja okupacijskih dežel, ki se s svojimi dohodki vzdržujejo. Končal je svoj nagovor cesar s pozivom na znano previdnost in patrijotično požrtvovalnost delegacij. Dnnaj, 17. novembra. Prvim podpredsednikom je danes bil izvoljen poslanec dr. Kramar, oddanih je bilo 206 glasov; od teh je dobil dr. Kramar 136, 69 je bilo glasovnic praznih, jeden glas pa je dobil dr. Gross. — Začetkom seje je načelnik poljske ljudske stranke, dr. Danielak, odločno zavračal psovke liberalnih in nacijo-nalnih Nemcev, s katerimi so pri zadnjem glasovanju glede ministerske zatožbe obsojali poslance poljske ljudske stranke ter izjavil, da se zastopniki poljske ljudske stranke ne dajo terorizovati od nemških razgrajačev. Dunaj, 17. novembra. Proračunski odsek je včeraj popoludne nadaljeval razpravo o nagodbenem provizoriju. Govorili so posl. Barwinski, Rigler, Menger, Schlesinger, Kaiser, Weiskirchner iu Mauthner. Nato se je razprava prekinila. Dunaj, 17. novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije je izvolil načelnikom člana Jaworskega, namestnikom pa delegata Dumba. Poročila so se mej posamne člane razdelila nastopno: zunanje ministerstvo Dumba, vojni ordinarij baron Walterskirchen, ekstraordinarij Popowski, konečni račun baron Czedik, kredit za okupirane dežele Bar-winski, mornarico Stransky, skupno finančno ministerstvo in carino Lupul, najvišji računski dvor grof Dzieduszycki. Dunaj, 17. novembra. Deželnim predsednikom za Solnograško je imenovan grof Goess, dosedaj deželni predsednik v Bukovim. Dunaj, 17. novembra. Pod predsedstvom knezonadškofa kardinala grofa Schon-borna so se pričela včeraj predposvetovanja za velike škofovske konference, ki se prično 23. t. m. Dunaj, 17. novembra. Ogerska delegacija se je sešla k seji sinoči ob 5. uri. Po pozdravu starostnega predsednika se je izvolil predsednikom grof Szapary in namestnikom Koloman Szell. Po nagovoru predsednikovem se je vršila volitev v odseke in seja zaključila. Budimpešta, 17. novembra. Vlada je povabila k enketi, ki se vrši 19, t. m. petnajst bivših članov reškega mestnega zastopstva, ki so po večini pravi Mažari. Pet članov, mej njimi bivši župan Maylander je izjavilo, da se ne vdeleže enkete. Berolin, 17. novembra. Na tukajšnjem Potsdamskem kolodvoru je trčil vlak s tako silo ob odnašalec, da je prvi voz skočil na stroj in ga razbil. Strojevodjo so našli ubitega v sredi mej vozovoma, kurjača pa nevarno ranjenega. Tudi več potnikov je ranjenih. lase. Heprekosljivega učinka Je Taniio-cliinin tinktura za ОкгербпЈе ln ohranjuje lasliče ln preprečuje izpadanje la«. Cena 1 »teki. z rabllnlm navodom 50 kr. Jedlna zaloga 67 41 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v ljublj ani, Besi Jeva oeata itev. 1, poleg mesarskega mosta, Telefona štev. 68 je slav. občinstvu v poljubno porabo. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo z a 2 e I o d e o (Tinctura Rhei composita G. Piccoli)" Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem. Bolniinica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leltner. 232 100-66 nadzdravnik. Ш Umrli no: 15. novembra. Marija Germ, gostija, 84 let, Studentovske ulice 11, ostarelost. 16. novembra. Frančiška Škerjane, dninarja hči, 3\ meseca, Karolinška zemlja 1, oslabelost. V bolnišnici: 14. novembra. Cecilija Cvirn, pekova hči, 4 leta, davica Tujel. 14. novembra. Pri Slnr u: Victor iz Heilbron-a. -- Dilrich iz Postojine. Piscuer iz Trsta. — Steinberger iz Inomosta. — Mayer, Reise, Homann, Gellis, Klinger, Griinfeld. Steiner, Dreyschock z Dunaja. — Pick iz Stuttgart-a. — Pollak iz Zatca. — Ponikvar iz Starega Trga. — Kretinsky iz Kandije. — Kreiner iz Starega Loga. — Schnideritscb iz Trbiža. — Oberwalder iz Domžal. Pri Maliiu : Šutey iz Ribnice. — Schwallek iz Budimpešte. — Neugebauer, Garaj, Albrecht, Aiehholzer, Gluck ln Lobl z Dunaja. — Degischer iz Domžal. — Kollin iz Magde-burg-a. — Arch iz Mirne Peči. — Tobell iz Trsta. — Genff iz Pulja. — Treo iz Postojine. — Schon z Dunaja. Pri Lloydu : Krejči iz Modiing-a. — Mickusch z Dunaja. Pri bavarskem dvoru : Mayer iz Gradca. — Vezjak iz Maribora. — Bijancani iz Planine. Pri Južnem kolodvoru: Zupan iz Mojstrane. — Kunstelj z Vrhnike. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m. a •e => čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «-s •9 d ► P» a Л N > * > 16 9. zvečer 745-0 10 9 sl. jug oblačno 17 7. zjutraj 2. popol. 744 1 744 1 9'7 131 sl. jjzah. sr. jzah. oblačno n 00 » » o---- I TJ Srednja včerajšnja temperatur;« 1Г5", za 8'0° nad normalom Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod a. j a мшшшаош. Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 32 St. 160 pr. Razpis službe. 759 2—2 Pri mestnem magistratu je popolniti službo začasnega blagajničnega azistenta s prejemki VI. činovnega razreda. Za razpisano službo se zahtevajo^v prvi vrsti srednješolske studia in pa izpita iz državnega računarstva in blagajništva. če bi pa takšnih prosilcev ne bilo, zahteva se vsaj splošna usposobljenost za to službo. Prosilci za omenjeno službo naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje pri predsed-Wištvu podpisanega magistrata najpozneje (lo %m ii® II v kjer točim pristno, naravno vino različnih vrst, Reinlnghausovo marčno pivo in pristno žganje. — Postrežem tudi z okusnimi gorklml ln mrzlimi jedili. Za točno, prijazno postrežbo skrbela bode gospa Rozalija Wester. V mnogoštevilni obisk in naročila se uljudno priporočam. Odličnim spoštovanjem 773 2-1 Dominik Lušin, trgovec z vinom na drobno in debelo. V I 4. Д \lg-J" • ft se 0E r« »>? \ Usojam si najuljudneje naznanjati, da sem otvoril na tukajšnjem IC Mestnem trgu štev. 19 pod trgovsko-soduo protokolirano tvrdko J. C. FSAVNSEISS trgovino s dtUsatami ia mesnino. Prizadeval si bodem vedno imeti v zalogi pristna domača in inozemska vina, izvrstne likere, konjak, čaj, rum, sladkor, kavo, riž, makarone, posladkorjeno sadje, najfinejše klobase in suho mes* lastnega izdelka, kakor tudi razne vrste namiznega sira itd. Skrbel bodem za solidno in pazljivo postrežbo ter se nadejam, pridobiti si s tem popolno zaupanje in mnogoštevilen obisk častitih naročnikov. Velespoštovanjem C 772 3-1 J. C. PRAUMSEfS8. Vnanja naroČila izvršujejo se točno in najskrbneje. 5Л S ae W2 > <-+ D u n a i s k a borza. iUiŠ Dnč 17. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 50 kr. 102 45 „ 122 90 , 102 15 „ 122 30 „ 100 9S0 353 119 76 „ 58 83 «/,„ 11 76 „ 9 63 «/,„ 45 25 „ 5 6G .. Dnč 16. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b°l„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 50/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 6°/„ . „ „ dolenjskih železnic 4°/|, 160 gld. 25 kr. 169 75 192 — ti 90 70 »> 139 50 >1 128 75 109 50 M 112 50 98 — n 98 60 226 — 184 25 126 25 11 99 n 50 »1 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — „ Avstrijskiga rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........74 St. Genois srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st! v. 3395 Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ... 406 Akcije južne železnice, 200 gld. er. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 93 Montanska družba avstr. plan.....132 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........126 25 60 60 50 60 50 60 20 12 ЛЈГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „II K It € U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. МЈГPojasnila"JsTji v vseh gospodarskih in finančnih stvarei potem o kursnih vrednostih vseh špekulacIj-iM'" "rednostnil papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCo visoceg» obrestovanja pri popolni varnosti ЛјГ naloženih ^lnvnlc. ~7lXZ