PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 92 (13.323)
Trst, sreda, 19. aprila 1989
Obleka po meri Veneta
MARKO WALTRITSCH
Obleka se bo ukrojila po meh Veneta, morda pa jo bo nosila tudi Fur-Janija-Julijska krajina. Tako pravijo v teh dneh politiki v naši deželi, potem ko so izvedeli za popravke k napol že odobrenemu zakonu o obmejnih področjih.
Za zakon, ki bi dajal prispevke gospodarskim pobudam v obmejnih krajih naše dežele, so se naši politiki potegovali več let. Prvotno je bil zakon zamišljen le za prave obmejne kraje. Odtod tudi njegovo ime. V poštev naj bi prišli kraji na Tržaškem, na Goriškem in v obmejnih krajih Videmske pokrajine, torej tudi Benečija in Kanalska dolina. Deželni politiki so se kasneje domenili, da bo v teritorialni pristojnosti zakona vsa naša dežela, vrh vsega naj bi v poštev prišli tudi nekateri kraji v pokrajini Belluno, ki sodi v deželo Venelo.
V zakonski osnutek so naši politiki dali vse: gospodarsko ovrednotenje naše dežele, še zlasti v tistih sektorjih, ki se nagibajo k izvozu svojih izdelkov; v njem so bile Deželi dane pristojnosti za gospodarski razvoj goratih krajev; v njem je bilo kulturno ovrednotenje s linansirajnem novih pobud tržaške ter videmske univerze;
v njem je bila tudi za nas izredno pomembna finančna postavka za finansiranje pobud slovenske narodnostne Skupnosti v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji; na tak način naj bi uporabili denar namenjen tema dvema skupnostma v državnem finančnem zakonu, za katerega porazdelitev pa ni bilo nikdar prej točno določeno komu bo šel in kako ga bodo delili.
Lani so pri nas bile deželne volitve. Vse stranke, tako vladne kot opozicijske, so si prizadevale, da bi bil ta zakon izglasovan, saj bi to bila zadnja finančna pomoč države po tisti iz let Popotresne obnove v Furlaniji in po Usti iz tako imenovanega paketa Al-bssimo za Trst in Gorico.
Rimska poslanska zbornica je lani spomladi odobrila ta zakon. Kmalu zatem naj bi bil ta poromal še v senat, kjer naj bi bil dokončno odobren.
Pa se je nekje zataknilo. Najbrž ne samo zaradi poletnih počitnic. Predsednik deželne vlade Veneta Bernini le zahteval večji kos torte za njegovo deželo, saj je po njegovem bil prispevek Bellunu premajhen. Že takoj je Prišlo do sporov med demokristjani dveh dežel. Druge politične stranke s° na to mirno gledale in trdile, da se v njihovi sredi kaj takega ne dogaja.
so se ti naši politiki ušteli, saj je nQ jesen deželni svet Veneta soglas-n° zavrnil predlog takega zakona, kakršnega je bila odobrila Poslanska zbornica. Takrat smo zapisali, da Ve-Peto spet gradi okope na reki Piave.
Spor se ni omejil le na demokristja-ne. prišel je v vse stranke. V nekate-r'f> je to prekipelo do vrhunca, z ostri-Pti polemikami, v drugih pa je pole-Ptika ostala v zatišju.
Nadaljevanje na 2. strani
Hladni jedrski fuziji se odpirajo nova spodbudna obzorja
Neverjeten podvig iz Frascatija Zadovoljstvo znanstvenih krogov
Italijansko metodo fuzije brez elektrolize težke vode so že patentirali V Združenih državah so ugotovili prisotnost helija-4 v paladijevih katodah
Fizik Francesco Scaramuzzi z Vsedržavnega inštituta za jedrsko iiziko v Frascati-ju (levo), z ministrom za industrijo Adolfom Battaglio (v sredini) in predsednikom ENEA Umbertom Colombom med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so prikazali glavne značilnosti nove italijanske metode hladne jedrske fuzije s titanovimi opilki in devterijem v plinskem stanju	(Telefoto AP)
RIM, NEW YORK — Profesor Francesco Scaramuzzi in njegova ekipa, ki je v Frascatiju uresničila italijansko metodo hladne jedrske fuzije, je na včerajšnji tiskovni konferenci doživela zaslužene trenutke slave. Te pa z znanstveno odmaknjenostjo niso pokazali, kar pa ne moremo trditi za oba prisotna ministra, Battaglia (industrija) in Rubertija (znanstvene in tehnološke raziskave), ki sta poudarila, kako sta stala ob strani Vsedržavni ustanovi za alternativno energijo (ENEA) v težkih dneh černobilske tragedije. Ponos in zadovoljstvo ob uspehu italijanske znanosti je preveval tudi poseg predsednika ustanove ENEA Umberta Co-lomba, ki je bil v preteklosti deležen toliko kritik s strani nasprotnikov jedrske energije.
Nedvomno odpira italijanski poskus novo fronto v naporih praktičnega izkoriščanja jedrske fuzije kot čistega in obnovljivega vira energije. Nič čudnega torej, da so skoraj istočasno s tiskovno konferenco funkcionarji ENEA patentirali to novo metodo.
Glede samega postopka je treba ponoviti, da je Scaramuzzijeva ekipa uresničila podvig brez elektrolize tež-
ke vode. Namesto paladijevih in titanovih katod so uporabili navadne titanove opilke, ki so jih v bistvu »nasiči-li« z devterijem v plinskem stanju, posodo z opilki pa so hladili z utekočinjenim dušikom. Poizkus so ponovili večkrat in vsakič ugotovili prisotnost nevtronov.
Znanstveniki in politiki so bili včeraj glede praktične uporabe skrajno previdni. Ce pa je sedanji poskus stal le bornih 30 milijonov, je lahko vsakomur jasno, da bodo z višjimi nakazili znanstveniki hitreje rešili sedanje zagonetke. Profesor Scaramuzzi je včeraj priznal, da še niso pojasnili, zakaj pride do jedrske fuzije, mehanizem zlitja v titanovi ali paladijevi kovinski strukturi je namreč še vedno popolna zagonetka.
Ce pa bi kdo imel še kak dvom, in teh je po vsem sodeč kar precej, pa ga je nedvomno razblinila vest, da je kemikom Chevesu Wallingu in Johnu-Simonsu v Utahu uspelo z najsodobnejšim masnim spektrometrom ugotoviti prisotnost helija-4 v paladijevi ka-todi Fleischmann-Ponsove metode, in to v količinah kot jih predvideva teorija o jedrski fuziji.
Po hudih dopoldanskih bojih včeraj v Bejrutu zavladalo krhko premirje
Libanonsko krizo bodo na izrednem zasedanju skušali rešiti zunanji ministri Arabske lige
BEJRUT - Od sobote pa do ponedeljka opolnoči je bilo v Bejrutu ubitih najmanj 45 ljudi, ranjenih pa preko dvesto. Toda ta že tako težka bilanca se je še poslabšala včeraj v jutranjih urah, ko je ponovno prišlo do topovskega obstreljevanja med krščanskim in muslimanskim delom libanonske prestolnice. Ob novih 13 človeških žrtvah je prišlo tudi do številnih požarov, ki jih je nemogoče pogasiti, saj v Bejrutu primanjkuje tudi vode.
Kako zaskrbljujoč je položaj, dokazujejo izjave predsednika krščanske libanonske vlade generala Michela Aouna, ki je za krajevno časopisje izjavil, da se Libanonci nikogar ne bojijo in da želijo le zdrobiti levu glavo. Po arabsko pa se levu reče asad, Asad pa je ime tudi sirskemu predsedniku, ki se s svojimi silami bori proti krščanskim libanonskim enotam.
Toda kljub vsemu se je popoldne v Bejrutu ustvarilo vzdušje krhkega premirja. Topovsko obstreljevanje je prenehalo, ko so Francozi začeli nuditi prvo pomoč ranjencem tudi v muslimanskem delu mesta. Doslej so na francosko ladjo-bolnišnico, ki je zasidrana pred bejrutskim pristaniščem, prepeljali približno sedemdeset hudo ranjenih.
Krivdo za krvave spopade obe strani še naprej z vračata ena na drugo, dejstvo pa je, da se na krščanski strani prav vsi ne strinjajo s politiko
generala Aouna. Zahtevajo vzpostavitev miru, saj bi se po njihovem mnenju nadaljevanje spopada z muslimani lahko sprevrglo v katastrofo neomejenih razsežnosti. Muslimani pa od Aouna zahtevajo, da preneha z obleganjem njihovih pristanišč. To obleganje se je začelo 14. marca in takrat je v bistvu izbruhnila vojna med muslimani in kristjani. General Aoun pa v zameno za prekinitev obleganja pristanišč zahteva umik sirskih enot iz Libanona. V Libanonu je danes 35 tisoč sirskih vojakov, ki so prišli v državo leta 1976 po pooblastilu Arabske lige.
Na izrednem zasedanju pa se bo v petek zbralo 21 zunanjih ministrov Arabske lige, da bi našli izhod iz libanonske krize. Za izredno zasedanje je bilo več kot dve tretjini članic, predsednik komisije za Libanon pri Arabski ligi kuvajtski zunanji minister šejk Sabah Al Ahmed pa ni hotel povedati, kako je glasovala Sirija. V zadnji številki ene od filoiraških libanonskih revij je bilo objavljeno, da se Al Ahmed zavzema za odhod sirskih enot iz Libanona, kjer naj bi jih zamenjale vsearabske mirovne sile. Kuvajtski zunanji minister se je prejšnji teden tudi sestal s krščanskim libanonskim voditeljem, generalom Aounom.
Na sliki AP: deček kaže plašč šrapnela, ki je priletel na eno izmed bejrutskih ulic.
Italijanščina, slovenščina in nemščina naj bodo obvezne v šolah treh sosedov
VIDEM — Italijanščina, nemščina naj bodo o Ki v vseh obveznih šolal "Oi-Julijski krajini, v Slovi koroškem. To predlagajo,
dem V so j° poslali preds« ,*e Pokrajinske upravi pokrajinski
Herbert Rosenwirth (iz Trt eppe Firmino Marinin (iz ČZ tUdi žuPan v Spetr meni11!9 <žuPan V Camino niie|t0]^ter Gianni Nassivei 1 I- O resoluciji so že ra k “?.misiii za kulturo v vid st ®)'nski upravi. Tu bodo -Dj, ., vzeli v pretres, vseh T že.I»jo, da bi našli solim-•P*11, Kmalu zatem
vanj e** t Prišla v razPrav° Po'ipismkPi0kraiinski svet Lucija sprejeuPrepritani’ d
Podpisniki utemeljujejo vsebino svoje resolucije z željo medsebojnega spoznavanja šolarjev treh sosednih dežel. Znanje jezika soseda, njegove kulture in njegovih običajev, prispeva k prijateljstvu in sožitju. Istočasno pa, je rečeno v resoluciji, bi to prispevalo k priznanju jezikovnih manjšin v omenjenih deželah, k uresničitvi juridičnih in ustavnih zagotovil o njihovi zaščiti kot tudi k temu, da bi bile odstranjene nacionalne napetosti.
Podpisniki ta svoj predlog utemeljujejo tudi zgodovinsko, saj so te dežele v osrčju Evrope, na stičišču treh velikih evropskih jezikovnih skupin.
Vsebino resolucije naj bi preučile pristojne deželne in državne vlade, ki bi seveda morale uresničiti to zamisel, saj je v vseh krajih šola v državni pristojnosti. (mw)
70-letnica ljubljanske Univerze
IVAN VOGRIČ
LJUBLJANA — V prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma je bila včeraj slavnostna akademija ob 70-letnici ustanovitve ljubljanske Univerze. Slavnostno srečanje je bilo vrhunec niza prireditev, s katerimi praznujejo te dni okrogli jubilej, na njem sta poleg kulturnega programa (v okviru katerega je nastopil orkester Akademije za glasbo) bila na sporedu govora predsednika častnega odbora praznovanj Janeza Stanovnika in rektorja Univerze akademika Janeza Peklenika.
Stanovnik je v svojem posegu spregovoril o zgodovini, predvsem pa o zaslugah te visokošolske ustanove. Posebej je poudaril, da je ljubljanski Univerzi zlasti po zadnji vojni uspelo vgraditi v družbo element znanosti in znanstvene vzgoje in da je s tem dala na razpolago prepotrebne kadre; po-
stala je hram duha oz. tvariteljica duhovnih dobrin, obenem pa tudi mesto, ki daje zavetje pravim talentom.
Poudaril je tudi, da je znanost del nacionalne celovitosti, vendar je izrazil hkrati potrebo, da se ta odpre v svet. Danes - je na koncu dejal Stanovnik - je znanost najbolj revolucionarna prvina, saj je tista, ki osvobaja človeka.
Za tem je spregovoril rektor Janez Peklenik, ki je spomnil, da poleg 70-letnice praznuje Univerza tudi 10-let-nico poimenovanja po Edvardu Kardelju. V nadaljevanju je dejal, da ima univerza kot akademska skupnost učiteljev in pedagogov odgovorno nalogo: namreč iskati in odkrivati resnico na najvišji ravni človekovih zmogljivosti.
To je tudi najpomembnejši razlog za njen obstoj, saj združuje in podpira najvrednejše intelektualne sposobnosti naroda pri iskanju resnice na najbolj svoboden način.
Pokal prvakov
Milan v prednosti proti Real Madridu
□ □ □ ■
Pokal pokalnih prvakov
Sampdoria v težavah proti Malinesu
□ □ □
Pokal UEFA
Napoli favorit proti Bayernu
NA 9. STRANI
Razprava o ticketu se je začela včeraj v komisiji za socialna vprašanja
Socialisti zahtevajo hitro in učinkovito spremembo odloka o ticketih na zdravstvo
RIM — Poslanska zbornica se je včeraj spoprijela s perečim vprašanjem zdravstvenih ticketov, senat pa se je lotil nič manj kočljivega vprašanja drugega davčnega odloka, ki bo zapadel 1. maja, če mu senat, kot je že storila zbornica, ne bo prižgal zelene luči. Gre torej za dve pomembni, skoraj odločilni etapi vladnega gospodarskega manevra. Hkrati pa bosta ta dva ukrepa, zlasti prvi, velika preizkušnja za vladno koalicijo,- v bistvu bomo ob njiju preverjali njeno trdnost.
O davčnem odloku je začela včeraj dopoldne razpravljati finančna komisija senata. Odlok je že šel skozi eno vejo parlamenta; glavni problem pa bo sedaj ta, ali ga bo odobril tudi senat, in sicer brez popravkov, kajti v nasprotnem primeru bi moral spet romati v poslansko zbornico, kar bi pomenilo, da bi ga 1. maj prehitel. Odlok, ki predvideva med drugim povračilo davčnega grabeža, naj bi po predvidevanjih že danes prešel iz komisije na plenarno sejo senata.
Splošna pozornost pa je v sedanjem političnem trenutku bolj kot na senat usmerjena v poslansko zbornico, in sicer v njeno komisijo za socialna vprašanja, kjer se je včeraj začela razprava o zdravstvenem ticketu. Že po prvih izmenjavah mnenj je bilo očitno, da bo boj med večino in opozicijo zelo oster.
Spričo izjav, ki so prišle z včerajšnje seje tajništva socialistične stranke, pa kaže, da tudi znotraj vladne koalicije ne bo šlo vse kot po olju.
Predstavniki opozicije so na včerajšnji seji komisije, ki ji je prisostvoval tudi minister za zdravstvo Donat Cattin, še enkrat zahtevali, naj vlada umakne odlok in prekliče ta krivični ukrep. Komunistični predstavnik Benevelli je celo napovedal, da se njegova skupina ne bo udeležila dejavnosti ožjega odbora, ki naj bi razvrstil in proučil amandmaje. S tem želi KPI podčrtati, da se tega družbeno krivičnega ukrepa čisto enostavno ne da popravljati in izboljševati, treba ga je umakniti. Iz socialističnih logov pa prav tako ne prihajajo za vlado najbolj spodbudne vesti. Craxi in njegovi seveda ne zahtevajo ukinitve odloka o ticketih, odločno pa poudarjajo, da ga je treba hitro in korenito spremeniti in popraviti. Tudi po mnenju socialistov je treba skratka zagotoviti večjo družbeno pravičnost. S temi zahtevami PSI sta po včerajšnji seji strankinega tajništva seznanila tisk načelnika parlamentarnih skupin sen. Fabbri in posl. Caria, ki sta specificirala, da odlok sicer lahko ostane v veljavi, vendar je treba njegove norme čimprej prilagoditi potrebi po večji pravičnosti.
Protest italijanske javnosti zaradi obdavčitve zdravstvenih storitev se še ni pomiril, kar pomeni,
da tudi sama razprava v parlamentu poteka pod vtisom splošnega ljudskega nezadovoljstva. Včeraj se je proti krivičnim ukrepom vlade dvignila Toskana s Firencami na čelu. Vsak dan se torej nekaj dogaja in PSI ne more ostati neobčutljiva za vse te proteste. Craxijevo tajništvo, ki se je v primerjavi s prejšnjim tednom vidno pomirilo, se je zato včeraj spet grozeče oglasilo. V bistvu ni še izreklo zadnje besede, pridržalo pa si je pravico, da jo izreče v prihodnjih dneh. Predvsem je spet odložilo sejo vodstva, ki je bila napovedana že za prejšnjo soboto, nato za nedeljo, pa spet preložena na včerajšnji dan. Včeraj pa je tajništvo končno odločilo, da se vodstvo sestane jutri.
Kaj se jutri lahko zgodi? Craxijeve poteze je težko predvidevati. Včeraj je vsekakor spet pokazal, da ni zadovoljen s ticketom, da še vedno ni požrl palermske zadeve, ki jo je označil za grobo politično prevaro, in da mu ne povsem dišijo zadnje De Mitove izjave o inštitucionalnih reformah. Za PSI zvenijo te izjave dokaj demagoško in predvolilno, kot bi De Mita nenadoma odkril nekaj novega, medtem ko so inštitucionalne reforme od samega začetka sestavni del vladnega programa.
DUŠAN KALC
Število žrtev v Sheffieldu naraslo na 95
LONDON — Število žrtev sobotne tragedije na stadionu Hillsbourgh v Sheffieldu je naraslo na 95. Včeraj ponoči je namreč v bolnišnici umrl eden izmed težko ranjenih navijačev. V bolnišnici Northern General Hospital v Sheffieldu leži še 25 ranjencev, za katere so zdravniki izrekli pridržano prognozo, šest od teh pa se bori s smrtjo. V Liverpoolu se je začel tudi teden žalovanja, ki ga je oklical župan Kevin Coombes.
Sobotna tragedija ima še vedno velik odmev v britanski javnosti. Ob tem velja povedati, da sta se dva člana nekdanje pop skupine The Beatles George Harrison in Paul McCartney odločila, da posnameta ploščo, katere dohodek bo namenjen družinam umrlih navijačev. Pričakujejo, da se bo tej pobudi odzval tudi tretji še živeči član slavne četverice Ringo Starr.
Devet ranjenih navijačev pa je včeraj vložilo tožbo proti yorkshirski policiji in nogometnemu klubu Sheffield zaradi pomanjkljive organizacije varnostne službe.
Džalalabad ni padel Nadžibulah spet upa
Uradno sporočilo predsedstva BiH o Kecmanovičevih stikih s tujino
LJUBLJANA - Potem ko sta Slovenija in Črna gora svoja predstavnika v zvezno delovno predsedstvo izvolila na referendumih, se isto obeta tudi Bosni in Hercegovini. Prejšnji teden parlament te republike namreč ni hotel izvoliti nobenega izmed dveh ponujenih kandidatov. Večina poslancev je oddala prazne volilne lističe.
Zapleti pri izvolitvi člana predsedstva SFRJ iz Bosne in Hercegovine, pa se niso začeli prejšnji teden na zasedanju parlamenta, temveč že prej, ko je od kandidature odstopil dr. Nenad Kecmanovič. Prav njemu pa so ocenjevalci dajali največ možnosti za izvolitev. Takoj po 6. aprilu, ko je objavil svoj odstop od kandidature, so začele o tem krožiti različne govorice. Na sami seji parlamenta pa je bilo mogoče slišati zahteve, naj se javno pove, zakaj je dr. Kecmanovič moral dostopiti.
Na začetku tega tedna je dr. Kecmanovič v beograjski Borbi objavil obširno razlago tega svojega dejanja, v katerega naj bi ga prisilila zarota konservativnih bosanskih politikov in vrha službe državne varnosti v republiki. Včeraj pa je predsedstvo Bosne in Hercegovine objavilo uradno sporočilo, v katerem pravi, da je bilo s strani varnostnih služb SFRJ obveščeno »o določenih aktivnostih dr. Nenada Kecmanoviča, ki so še posebej pomembne za varnost drža-
ve«. Republiško predsedstvo priznava, da se je na svojih sejah ukvarjalo s kandidaturo dr. Kecmanoviča in mu »predlagalo«, naj od nje odstopi. Kriv naj bi bil dolgoletnih stikov s tujimi obveščevalnimi službami.
V sporočilu predsedstva BiH med drugim piše; »Če upoštevamo cilje in način dela tujih obveščevalnih služb, je mogoče sklepati, da je tuji faktor lahko med številnimi stiki zbral dovolj kompromitiraj očega materiala tudi za možno diskreditacijo dr. Nenada Kecmanoviča, ko bi bilo to potrebno, in zato lahko na ta način vpliva na izvajanje funkcije člana predsedstva SFRJ.«
Dr. Kecmanovič je sicer ugleden bosanski družboslovec, ki je širši javnosti postal še posebej znan zato, ker je kot dekan sarajevske fakultete za politične vede protestiral proti zasliševanju svojih študentov, ki jih je služba državne varnosti spraševala o njihovih stikih s slovenskimi kolegi.
Med obtožbami na račun dr. Kecmanoviča je v uradnem sporočilu predsedstva BiH tudi ta, da je po svojih stikih z »osebami, ki zbirajo varnostno pomembne podatke« napadel še službo državne varnosti in sistematično ustvarjal v javnosti nezaupanje do nje.
DEJAN VERČIČ
ISLAMABAD — Po skoraj dveh mesecih obleganja Džalalabada mudža-hedini niso dosegli večjih uspehov. Občasne vesti, da jim je z raketami uspelo zadeti kako skladišče municije in goriva vladnih čet, ne spreminjajo vojaškega in političnega neuspeha islamske gverile.
Afganski predsednik Nadžibulah je ob takem položaju v intervjuju za sovjetsko vladno glasilo Izvestija navedel, »da na koncu sedanjega predora vidi brleti lučko upanja.« Nadžibulahova izjava potrjuje sovjetske vesti, da je Kabul že navezal stike z raznimi plemenskimi voditelji gverile. Sovjetsko časopisje je po umiku sovjetskih čet v skrajno temačnih barvah opisovalo položaj v Afganistanu. V zadnjih dneh pa so novinarska poročila iz te srednjeazijske države precej drugačno naravnana, kar daje slutiti, da se je gverila znašla v težavah. Kabul med drugim daje ogromen poudarek sodnim obravnavam proti plačancem, ki so jih zajeli v spopadih z mudžahedini. Poleg Pakistancev je namreč vladnim četam uspelo ujeti tudi nekega Jordanca. Ker so pripadniki skoraj vseh af-ganskih plemen sovražno razpoloženi do vseh tujcev, tako da so jim v preteklosti očitali celo ksenofobijo, ni nič čudnega, da Kabul vso zadevo obeša na veliki zvon. Resnici na ljubo, so mudžahedini obsojeni na pomoč tujih vojaških svetovalcev. Dosedanje gverilsko vojskovanje, ki je že mejilo na hajduštvo, je namreč obsojena na neuspeh, ko morajo mudžahedini osvajati utrjene položaje.
Na sliki (telefoto AP); mudžahedini polnijo netrzajni top pri Džalalabadu
Na CK ZKJ slovesnost ob 70-letnici Komunistične partije Jugoslavije
BEOGRAD — Člani CK ZK Jugoslavije bodo danes vendarle imeli priložnost, da prisostvujejo zgodovinskemu trenutku. Ne seveda zaradi nadaljevanja razprave o kongresu, temveč zaradi slovesnosti ob 70-letnici komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije, ki je po srečnem ali nesrečnem naključju sovpadla z aktualnimi razpravami o trenutnem kriznem položaju v ZK.
Organizacija, ki paznuje 70-letnico, se je rodila kot socialistična delavska stranka Jugoslavije leta 1919 v Beogradu, na 2. kongresu v Vukovarju 1920 pa se je že preimenovala v KPJ. Tega leta je sodelovala na volitvah v ustavodajno skupščino in bila s 50 mandati tretja najmočnejša stranka v novi kraljevini SHS, toda že decembra 1920 je bila z »Obznano« prepovedana. Do začetka vojne je nato delovala v ilegali. Josip Broz Tito je prišel na čelo partije leta 1937, ko je bil sedež KPJ tudi prenesen v domovino.
To je le nekaj zgodovinskih mejnikov razvoja organizacije, ki ima zelo burno preteklost ter zasluge za vstajo jugoslovanskih narodov proti okupatorju.
Čeprav se na plenumih v tem času zelo pogosto pojavljajo kritike, češ da je partija preveč federalizirana in da usodno zapostavlja »razredni značaj« na račun nacionalnega, pa verjetno
ravno v izrednem posluhu predvojnega vodstva za nacionalne posebnosti in interese leži skrivnost uspešnosti. Ustanovitev nacionalnih partij Slovenije in Hrvaške je bila bržkone prava pot za mobilizacijo naprednih slojev za skupni boj. Če ne bi presegli takratnih sicer dokaj močnih unitarističnih pojmovanj, bi verjetno zelo težko dosegli tolikšno operativno enotnost. Tako kot so, grobo povedano, centralistične in unitaristične tendence tudi zdaj eden glavnih vzrokov za nesporazume in nezaupanje v jugoslovanski zvezi komunistov. Neke vrste simbolika je zato v dejstvu, da se ravno ob praznovanju 70-letnice obstoja partija znova ukvarja s temi temeljnimi vprašanji. Kajti na današnjem plenumu (nadaljevanje petkove seje) ne gre samo za to, ali bo prihodnji (predčasni) kongres redni ali izredni, temveč, za kakšno pot se bo partija odločila: bo krenila v prihodnost kot moderna, demokratična organizacija (ki se bo bojevala za socializem po meri človeka, kot se glasi Kučanovo geslo), ali kot partija, ki bo znova uveljavila načelo preglasovanja in prevlade »večjih« nad »manjšimi«. Kot zgovorno priča zgodovina, bi bila to spet vrnitev na začetek - ali pa bi bil to kar konec »stranke«, ki sicer te dni praznuje dokaj častljivo obletnico... (Z. Š.)
Južnokorejski novinarji
Južnokorejski novinarji so včeraj v Seulu protestirali proti policijskim ukrepom proti vodstvu nekega levo usmerjenega časopisa, ki naj bi pošiljal svoje reporterje v LDR Korejo. Novinarji so zahtevali tudi svobodo tiska	(AP)
• Obleka po meri Veneta
Slobodan Miloševič še ni celotna Jugoslavija
NADALJEVANJE S 1. STRANI V zadnjih dneh iz Rima prihajajo vznemirljive vesti. Baje niso nič pomagala Biasuttijeva potovanja k De Miti v Rim. Venelo igra v prestolnici pomembnejšo vlogo od naše, brez dvoma tudi zaradi tega, ker je socialist De Michelis, doma iz Benetk, podpredsednik v De Mitovi vladi. Izdelani so bili popravki, pa čeprav vlada (rdi, da ni zanje odgovorna, ki naj bi popolnoma izničili prvotno zamisel zakona. Črtane naj bi bile številke postavke v korist naše dežele. Črtana naj bi bila večina sredstev. Venetu naj bi dali veliko denarja, pa čeprav bi ga še več bilo za naše potrebe. Od prvotno zamišljenih tisoč milijard naj bi jih v našo deželo prišlo le 180, nadaljnih 120 naj bi jih šlo deželi Veneto.
V vso to polemiko se je vrinila še polemika v vrstah politikov naše dežele. Parlamentarci očitajo predsedniku deželne vlade, da jim skuša odvzeti pristojnosti. Nekateri poslanci raznih strank so vodilnim v senatu očitali, da so zaspali. Nekateri senatorji očitajo poslancem, da ni pošteno, da se vmešavajo v pristojnosti senata. Spet se je raz-vznela medstrankarska polemika.
Pri vsem tem, čeprav ti popravki niso še v celoti znani, pa se zdi, da škode ne bo utrpela le vsa dežela Furlanija-Julij-ska krajina, marveč da bomo škodo imeli tudi mi Slovenci, saj tolikokrat obljubljeni denar v podporo naših dejavnosti, kot tudi tisti namenjen Italijanom v Istri, bo najbrž ponovno črtan iz zakona, ter ostal le v mislih tistih, ki so tolikokrat dali lepe in zveneče izjave.
Se morda motimo?
BEOGRAD — Očitki, da jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pogosto komentira dogodke na Kosovu z rahlo srbskim navdihom, zadnje čase niso tako redki. V zvezi s tem se je pred tedni razvila kar precej odmevna polemika med ljubljanskim Delom in beograjskim urednikom Tanjuga. Zdaj pa kaže, da se tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo vse težje otresa intervencij "lokalnega okolja", v katerem ima (ob dvojni naravi mesta Beograd) sedež.
Tako je pred dnevi, kot piše dnevnik iz Ljubljane, jugoslovanski veleposlanik dokaj ostro protestiral pri uredništvu New York Timesa zaradi komentarja, v katerem naj bi »grobo žalil Jugoslavijo in Slobodana Miloševiča«. Jugoslovanski časopisi so to no-
vico objavili na zelo različne načine, nekateri celo brez navedbe Miloševi-čevega imena, najbolj pompozno pa je protest pospremila beograjska televizija.
New York Times je v redakcijskem komentarju, objavljenem 10. aprila z naslovom Zmeda na Balkanu, z veliko zaskrbljenostjo analiziral položaj na Kosovu in nevarnost razširitve etničnih spopadov na celoten Balkan. O kakšnih žalitvah SFRJ bi težko govorili, Miloševič pa je omenjen takole: »Samo cinični demagog bi lahkomiselno razpihoval stara etnična nasprotja za uveljavitev svojih osebnih političnih ambicij. Prav to je storil Slobodan Miloševič, voditelj srbske Komunistične partije in s tem voditelj največje jugoslovanske republike.«
Nadalje komentar opisuje politični portret srbskega politika št. 1, o katerem pravi, da je »sprožil neusmiljeno politično kampanjo, podprto z množičnimi zborovanji, ognjeno retoriko in nedemokratskimi čistkami z namenom, da bi Srbija in njen partijski voditelj zavladala prekrojeni Jugoslaviji«.
Brez dvoma so ocene New York Timesa o Slobodanu Miloševiču neprijetne, komentira dnevnik, vendar bi težko govorili o žalitvi Jugoslavije. Miloševič namreč (za zdaj) še ni voditelj države, zato je enačenje njegovih političnih dejavnosti s politiko SFRJ neprevidna in lahkomiselna poteza jugoslovanskega veleposlanika v ZDA -oziroma njegovih šefov doma. (Z. Š.)
Deželni svet F-JK ponovno odobril zakon o osebju
TRST — Deželni svet Furla-nije-Julijske krajine je včeraj ponovno odobril zakonski osnutek, ki spreminja, dopolnjuje in tolmači predpise o juri-dičnem statusu deželnega osebja in s tem osvojil pripombe vlade glede vsebine prvega osnutka. Novo besedilo osnutka so po razpravi, v katero so posegli svetovalci Carpenedo (KD), Cavallo (DP), VVehrenfen-nig (Zelena lista), Giacomelli (MSI-DN), Poli (KPI), Zanfagni-ni (PSI) in Cecovini (LpT), podprle svetovalske skupine KD,
KPI, PRI, PSDI, SSk in odborniki PSI Carbone, Vespasiano, Saro in Lamberti Mattioli; proti so glasovali Proletarska demokracija, Zelena lista in Zeleni, vzdržali pa so se LpT, MSI-DN in svetovalci PSI Zanfagnini, Bulfone, Vampa, Tersar, Bruno Lepre in Blasig.
Sicer pa je bil večji del včerajšnje seje posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije odbornikov. Med temi je bil govor o najrazličnejših vprašanjih, ki zadevajo deželno stvarnost.
Dolgotrajno čiščenje reke Reke
ILIRSKA BISTRICA — Pomanjkanje denarja precej zavlačuje uresničevanje zahtevnega in v izpolnjenih delih že tudi uspešnega programa za trajno očiščenje reke Reke. Tako bodo morali po najnovejših informacijah zaradi investicijskih težav morda odložiti tudi začetek obratovanja nove TOKOVE čistilne naprave, vprašljiv pa je še začetek gradnje centralne čistilne naprave, za katero je zaenkrat predvidenih le 1,8 milijarde dinarjev.
Sicer pa naj bi letos poleg pripravljalnih del za centralno čistilno napravo končali še kanalizacijo na levem bregu potoka Bistrica ter uredili preostalih 605 metrov kolektorja Z. Hkrati nameravajo pripraviti tudi tehnično dokumentacijo za zadrževalne bazene s skupno zmogljivostjo nekaj več kot 700 kubičnih metrov na kolektorjih S, A, C in B.
Seveda bodo letos nadaljevali tudi lani začete ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov iz nekaterih manjših onesnaževalcev Reke. Mednje sodi tudi DO Transport, kjer so lani opravili meritev onesnaženosti odpadnih vod, prav sedaj pa zbirajo ponudbe za pripravo sanacijskega programa. Medtem ko so lanske meritve pokazale, da Grafika ne onesnažuje vode bolj, kot je to dopustno, v podgrajski Piami še morajo uresničiti drugi del posegov, s katerimi naj bi dokončno zaprli krogotok tehnoloških voda. Zaradi vse gostejše poselitve Podgore in vse intenzivnejše kmetijske obdelave bodo morali Bistričani čimprej pripraviti tudi program za zmanjšanje onesnaževanja zgornjega toka Reke ter uresničiti zamisel o mladinskem raziskovalnem taboru. (J. O.)
Višje cestnine od danes dalje v Sloveniji
LJUBLJANA — Cestnine na slovenskih avtocestah bodo od danes dalje v povprečju višje za 61 odstotkov. To je letos druga podražitev cestnin. Po novem bodo cestarji lahko povišali cene, ko se bodo cene na drobno povečale za več kot 20 odstotkov. Pred vsako podražitvijo pa bodo morali pridobiti soglasje republiške vlade.
Vozniki osebnih avtomobilov z jugoslovanskimi registracijami bodo na primer za vožnjo po avtocesti od Ljubljane do Razdrtega po novem za cestnino plačali
10.000	dinarjev (do včeraj 6.000 dinarjev). Od Hoč do Arje vasi bo cestnina 6.000 dinarjev (doslej 4.000), vožnja po avtocesti do Kranja pa bo stala 5.000 dinarjev (doslej 3.000). Vozniki osebnih avtomobilov s tujimi registracijami bodo za vožnjo po slovenskih avtocestah odšteti enkrat več denarja.
Cestnjna za tovorna vozila (IV. cestninski razred)) bo po novem od Ljubljane do Razdrtega 60.000 dinarjev, od Arje vasi do Hoč
35.000	dinarjev, do Kranja pa
30.000	dinarjev. Kljub precejšnjemu povišanju cestnin na Skupnosti za ceste pričakujejo, da se promet ne bo preusmeril na vzporedne ceste.
Predstavitev
knjige
P. Petriciga
Paoio Petrkig
ŠPETER V tem kraju bodo jutri predstavili knjigo Pavla Petriciga PER UN PUG-NO Dl TERRA SLAVA, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Predstavitev bo v občinski dvorani ob 20.30. O knjigi se bodo pogovarjali Branko Babič, Mario Lizzero in Marino Gjualizza. Predstavitev prireja Študijski center Nediža.
Predor na Pločah: zaskrbljenost v F-JK
VIDEM — Pomisleki in težave glede gradnje predora na Pločah (Ploc-kenpass-Monte Croce Carnico), ki jih je v nedeljo v Vidmu iznesel avstrijski minister za prevoze Rudolf Streicher, so v političnih in gospodarskih krogih Furlanije-Julijske krajine povzročili precejšnjo zaskrbljenost. Minister Streicher je v bistvu dejal, da je treba pred gradnjo predora najprej slišati mnenje zainteresiranega prebivalstva, na katerega so z velikim uspehom vplivala gibanja zelenih in raznih združenj naravovarstvenikov, ki v bistvu seznanjajo javnost s posledicami, ki bi jih zaradi gradnje te strukture oziroma nove prometne žile za težki promet, utrpeli doslej ti z naravovarstvenega vidika dobro ohranjeni kraji. Avstrijski minister Streicher je v bistvu dejal, da se mora o problemu izreči prebivalstvo z referendumom.
Minister Santuz je skušal pomiriti zaskrbljenost avstrijskih naravovarstvenikov z zagotovilom, da namerava Italija preusmeriti največji del blagovnega prometa na železnico, ki jo skuša potencirati. Dokaj oster v svojih izjavah je bil deželni odbornik za promet in prevoze Di Benedetto. Med drugim je dejal, da se mu zdi čudno, da vprašanje referenduma prihaja na dan šele sedaj, potem ko je bil med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško že doseže sporazum o gradnji predora. Opozoril je sicer, da ga nista doslej ratificirali ne italijanska in niti avstrijska vlada. Di Benedetto je zagotovil, da bo minister Andreotti že na začetku maja govoril o tem vprašanju z avstrijskim kolegom Mockom. Di Benedetto je vsekakor izrazil veliko zaskrbljenost, da prihaja do takih zaviralnih akcij pred letom '93, ko bi nasprotno hiorali odpraviti vse zapreke za čim bolj odprto Evropo. Deželni odbornik se je tudi polemično vprašal, zakaj bi morala F-JK investirati od 10 do 20 hiilijard lir za obnovitev ceste na Mokrine, ki v glavnem služi turističnim delavcem na avstrijski strani.
Predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo pa je kljub vse-•hu temu optimist in upa v pozitivno rešitev problema.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Makedonske manjšine po drugi svetovni vojni
Druga svetovna vojna je prinesla makedonskemu narodu in njegovim manjšinam nove hude preizkušnje. Jugoslovanski "vardarski" del Makedonije sta si razdelili Bolgarija in Albanija, a v pokrajini se je vseeno razvil narodnoosvobodilni boj, ki je bil na koncu kronan s priznanjem makedonske narodne samobitnosti v novi Jugoslaviji. Tudi egejski Makedonci v Grčiji so se vključili v tamkajšnja osvobodilna gibanja (EAM in ELAS) in leta 1943 jim je za sedem mesecev celo uspelo ustanoviti lastno politično in vojaško organizacijo. Bili so v stiku z vardarskimi makedonskimi partizani in na osvobojenih ozemljih egejske Makedonije so ustanovili šole ter časopise v domačem jeziku. Pod pritiskom grške KP je bila ta struktura pozneje ukinjena.
Manj izrazito, a vendar pomembno vlogo v partizanskem gibanju svoje pokrajine so odigrali tudi pirinski Makedonci v Bolgariji. Sprva se je zdelo, da bodo njihova prizadevanja in žrtve upoštevani. Prvi povojni bolgarski popis je zabeležil v pirinski Makedoniji 253.000 Makedoncev ali 70% tamkajšnjega prebivalstva. V šolskem letu 1947J8 je bilo v tamkajšnje šole uvedeno poučevanje makedonskega jezika in zgodovine, v ta namen je bilo zaposlenih 96 učiteljev iz jugoslovanskega dela Makedonije. Meja se je odprla, preko nje so prosto prehajale knjige in gledališča. Govorilo se je že o upravni avtonomiji pokrajine. Nato sta dva dogodka ta razvoj ustavila in ga obrnila v nasprotno smer.
Prvi je bil resolucija informbiroja leta 1948; drugi pa smrt političnega voditelja Dimitrova leto kasneje. Marsikatera pobuda je bila ustavljena, a do pravega zanikanja manjšine ni prišlo takoj. Še leta 1956 je popis zabeležil 179.000 Makedoncev (64% vseh prebivalcev pokrajine). Do dokončnega preobrata v uradni politiki je prišlo leta 1958, ko je prevladalo stališče, da so Makedonci pravzaprav le Bolgari. Popis leta 1965 je v celi državi ugotovil le 8.750 Makedoncev, pozneje pa so sploh izginili kot kategorija tudi v novi ustavi iz leta 1971. Makedoncev uradno ni več in kot zadnji asimilacijski ukrep je bila njihova pokrajina leta 1987 priključena glavnemu mestu. Kljub uradnemu zanikanju Makedonci ocenjujejo, da jih je še vedno najmanj 250.000.
Za egejske Makedonce se vojna ni končala leta 1945. Močno so bili vpleteni tudi v državljansko vojno, ki se je odvijala pretežno na njihovem ozemlju (od leta 1946 do 1949). Tudi v tej vojni so nastopili s svojimi enotami in dosegli nekaj pomembnih, a kratkotrajnih rezultatov. Ustanovili so 180 osnovnih šol in uvedli uradno rabo makedonskega jezika, a ko se je vojna končala z njihovim porazom (ki seveda ni bil samo njihov poraz), so bile posledice katastrofalne. Poleg zelo hudih človeških izgub (17.000 umrlih, 28.000 evakuiranih otrok, kakih 50 uničenih vasi) je represija sprožila še emigracijo (umaknilo se je kakih 50.000 prebivalcev), množične internacije, preseljevanje domačinov in kolonizacijo Grkov iz drugih pokrajin.
V letih 1959-60 je bil spet oživljen obred, ko so se morali prebivalci manjšinskih območij pred policijo in verskimi predstavniki javno zaobljubiti, da ne bodo več rabili svojega jezika niti doma. Normalna kazen za
prekršitve je bila en dan zapora za vsako besedo.
Ko se rane državljanske vojne še niso zacelile, je nastopila diktatura (1967-1974), a tudi po njej se asimilacija ni ustavila, le metode so postale bolj rafinirane. Odvijala se je s potuj-čevalnimi šolami, s cerkveno politiko, z ekonomskimi in drugimi ukrepi. Iz emigracije se lahko, na primer, vrne le tisti, ki izjavi, da je Grk po poreklu; za prehod meje z Jugoslavijo je potreben vizum itd.
Danes živi v Grčiji - po ameriških in sovjetskih ocenah - še okoli 150.000 Makedoncev. Oni sami menijo, da jih je več kot 200.000, po grških neuradnih virih pa se njihovo število giblje med 65.000 in 80.000. O njihovem obstoju priča tudi njihov odpor asimilaciji, katerega predstavlja predvsem ilegalni Centralni komite za ljudske pravice Makedoncev v Grčiji, ki je leta 1984 izdal manifest.
Albanija je edina država, ki ne zanika obstoja makedonske manjšine na svojih tleh, kar seveda ne pomeni, da so tamkajšnje razmere idealne. O tem pričajo že same številčne ocene: večina poznavalcev meni, da je tamkajšnje število Makedoncev približno med 45.000 in 60.000; po izjavah albanskih politikov pa naj bi jih bilo le
4.000,	"za eno zadrugo". Tudi ime Makedonci so zamenjali z "Albanci slovanskega porekla".
Po uradnem popisu iz leta 1979 naj bi jih bilo 4.163; torej le za nekaj vasi z enega samega območja, dejansko pa živijo na štirih območjih. Ustava iz
leta 1976 jim jamči enakopravnost in razvoj, vendar je položaj danes slabši kot po vojni, ko je veljala ohlapnejša ustava. Takoj po vojni je za Makedonce v Albaniji bilo poskrbljeno približno tako kot v Makedoniji: šole v 13 vaseh, učitelji in učbeniki iz Jugoslavije itd. Tudi tu je bila resolucija ko-minforma začetek konca, le da se je po desetih letih zanikanja manjšine začela spet izvajati neka minimalna manjšinska zaščita. Leta 1966 je bila izvedena albanizacija osebnih in krajevnih imen. Tej osnovni politiki je sledilo le nekaj skromnih priznanj: v devetih naseljih regije Mala Prespa so uvedli v prva dva razreda osnovne šole nekaj ur pouka domačega narečja, in to je v glavnem vse.
Perspektiva makedonskih manjšin je v procesu demokratizacije sosednjih držav, ki bi dopuščala vsaj tisto raven manjšinske zaščite, ki je bila dosežena prva leta po zadnji vojni.
VIR: referat prof. Evgenija Dimitrova na ljubljanskem posvetu SAZU, 30. 3. 1989
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Težka izguba za Benečijo
Tiho in skromno odšel
Mario Lavrenčič
\
ČEDAD — Odšel je tiho in skromno, kot je skromno živel. Maria Lavrenčiča, enega od sodobnih beneških Čedermacev ni več. Bolezen in leta (letos bi praznoval 81-letnico) so strli viharnika, ki je 54 let župnikoval v Štoblanku, zvest svojemu poklicu in svojim ljudem.
Mario Lavrenčič se je rodil 21. novembra 1908 »pri Pulerju« blizu vasice
Karavanški predor: Slovenija pred ciljem
LJUBLJANA — Le še dobrih 250 metrov masivne kamenine loči graditelje karavanškega predora do srečanja z avstrijskimi kolegi. Ti so svoj del (4414 metrov) že prebili konec prejšnjega meseca, na slovenski strani pa bo delo tudi končano do dogovorjenega roka (do sredine avgusta).
Strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane predvidevajo, da jih pri vrtanju do Avstrije ne čakajo večja presenečenja, saj bodo graditelji v prihodnje vrtali predor v masivnem dolomitu, kar dopušča sorazmerno hitro napredovanje (4 do 5 metrov na dan). Na posameznih mestih se bo verjetno pojavil svetlosivi dolomit z vložki tufskega glinovca, v bližini avstrijske meje pa pričakujejo nekaj plasti slabo preperelega lapornatega apnenca. Večjih vdorov vode sicer ne pričakujejo, predvidevajo pa, da se bo v posameznih plasteh količina vode nekoliko povečala (nekoliko večje pretoke so zabeležili v teh dneh). Še naprej pa bodo s predvrtanji ugotavljali geološke razmere na čelu predora in z njimi sproti seznanjali projektante.
Strokovnjaki Geološkega zavoda se zdaj ubadajo tudi z vprašanjem, kako čimbolj racionalno uporabiti okoli 150 metrov dolg pomožni rov, ki so ga morali izvrtati zaradi vdora vode in hribinskega materiala, da so lahko obšli prelomno cono in potem nadaljevali z vrtanjem. Z meritvami so namreč ugotovili, da priteče iz prelomne cone in okolice 125 litrov vode na sekundo (iz celotnega predora pa okoli 230 litrov na sekundo). Zato so predlagali Jeseničani, da bi pomožni rov uporabili za zajetje pitne vode (okoli 100 litrov na sekundo). Če bodo to možnost izkoristili, bodo prebivalci Zgornje-Savske doline pridobili precejšnje količine kvalitetne pitne vode, s tem pa bo investitor upravičil tudi precejšnje stroške, ki jih je imel z vrtanjem pomožnega rova.
Po približno 3185 metrih izvrtanega predora na Geološkem zavodu že lahko rečejo, da so pravilno napovedali geološko strukturo hribine, prav tako litološko sestavo in hidrogeološke razmere. (F. D.)
Vrh nad Landarjem v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Tajčetu in v Čedadu, srednjo šolo v Casteleriu pri Vidmu, gimnazijo in teologijo pa v furlanskem glavnem mestu. Kot drugi beneški duhovniki njegove generacije je tudi Mario Lavrenčič imel v narodnem buditelju Ivanu Trinku svojega vzgojitelja in mentorja, predvsem pa vzor. In temu vzoru je Mario Lavrenčič ostal zvest do zadnjih dni.
Potem ko je bil v začetku julija 1934 posvečen v duhovnika, je že v avgustu nastopil službo pri Štoblanku, kjer je ostal do smrti. Dokler mu tega niso izrecno prepovedali na kvesturi v Vidmu je v cerkvi pridigal po slovensko, pa tudi po prepovedi se ni povsem odpovedal slovenski besedi v cerkvi. Med vojno je bila njegova hiša odprta vsem, po vojni pa je prav zaradi svoje privrženosti slovenstvu predvsem pa svojim beneškim Slovencem doživel vrsto napadov, saj so ga neofašistični časopisi označevali za »titovca«, »komunista«, »izdajalca«, itd.
Po vojni je sped uvedel pridige v slovenskem jeziku in tudi bogoslužje takoj po liturgični reformi. Z veliko vnemo je nadaljeval delo, ki ga je začel s svojim prihodom v Štoblank in je bil med ustanovitelji verskega lista Dom, pomagal je pri organizaciji kulturnih manifestacij v Benečiji, bil je aktiven na socialnem področju. Različni strankarski interesi in pogledi ga niso iztirili, ostal je zagovornik sožitja med ljudmi, ne glede na njihovo narodnostno ali strankarsko pripadnost. Njegova življenjska filozofija je bila vera v človeka, zato ga je motila vsaka nestrpnost, tudi nestrpnost posameznika.
Mario Lavrenčič je pisal priložnostne članke v Dom, ki ga je v prvih letih urejal skupaj s prijateljem, tarbij-skim župnikop Emilom Cenčičem, bil pa je predvsem praktičen človek. V marsikaterem pogledu je bil duhov-nik-delavec v pravem pomenu besede, saj je vselej prijel za kramp in lopato, da bi dal zgled v skupnem delu.
Leta 1982 mu je Zveza slovenskih kulturnih društev podelila za življenjsko delo priznanje Krog z zvezdo, lani ob njegovi 80-letnici pa so mu osebno čestitali tudi občani tolminske občine in se mu zahvalili za njegov prispevek k sodelovanju med sosedi.
V zadnjih letih je Mario Lavrenčič nekoliko s težavo dohajal vse spremembe v Benečiji, kljub vsemu pa je bil v srcu vseh Benečanov kot vzor skromnosti in vztrajnosti. Še danes se govori, kako je leta 1948 iz oddaljenega Barija s starim motornim kolesom pripeljal v domači Štoblank posmrtne ostanke domačina, ki je kot italijanski vojak padel v Grčiji. Tak je bil po značaju Mario Lavrenčič in takega ga bodo prebivalci Benečije ohranili v trajnem spominu.
Ob predstavitvi proračuna v miljskem občinskem svetu
Zupan Mutton ostro napadel pokrajinski nadzorni odbor
»Pokrajinski nadzorni odbor poseže ob vsaki politično pomembni priložnosti, v kateri bi se lahko osnovala trdna vlada za naše mesto, in določi red, o katerem je deželno upravno sodišče v preteklosti že razsodilo, da je pristranski, in o katerem mi danes v drugo mislimo, da je pristranski ter da ne spoštuje naše upravne avtonomije in dostojanstva inštitucij, v katere smo bili poklicani. Zato napovedujemo, da se bomo ponovno obrnili na deželno upravno sodišče za zaščito javnih koristi. Danes tega sklepa ni na dnevnem redu občinskega sveta, ker menimo, da ima proračun prednost.«
S temi besedami je župan Claudio Mutton predsinočnjim odprl sejo milj-skega občinskega sveta. Šlo je očitno za izredno trd napad na odločitev pokrajinskega nadzornega odbora, da razveljavi vse sklepe, ki jih je miljski občinski svet sprejel 27. in 30. januarja letos, in torej vsaj posredno tudi odstope, ki so jih napovedali skorajda vsi svetovalci opozicije. Mutton in vsa Lista Frausin brez dlak na jeziku očitata pokrajinskemu nadzornemu odboru, da grobo presega svoje pristojnosti in ravna politično, tako kot naj bi politično nastopal že septembra 1987, ko je razveljavil izvolitev Muttona na mesto župana, saj je to razveljavitev potem razveljavilo deželno upravno sodišče.
Za kakšno politiko pa naj bi šlo? Prvi nasprotnik miljske KPI je v tej
politični fazi brez dvoma PSI in po mnenju komunistov ni slučaj, da je pokrajinski nadzorni odbor razveljavil seji, na katerih se je miljski občinski svet zbral 27. in 30 januarja letos, s tem, da je sprejel priziv, ki ga je vložil načelnik PŠI v miljskem občinskem svetu Jacopo Rossini. Toda Mutton predsinočnjim ni napadal samo PSI, marveč »stranko za predčasne volitve«, ki naj bi bila precej širša in ki naj bi v dobršni meri koreninila zunaj Milj, saj naj bi po njeni zaslugi propadel sporazum, ki so ga lanskega decembra podpisala miljska vodstva KD, KN, PRI in PSDI za osnovanje trdne občinske uprave.
Kot rečeno, pa je miljski občinski odbor dal prednost pred prizivom na deželno upravno sodišče obravnavi proračuna za tekoče leto. Mutton je povedal, da to delajo v pričakovanju, da bi prišlo do obnovitve sodelovanja, ki bi omogočilo naraven iztek mandatne dobe. V nasprotnem primeru pa je dal razumeti, da bodo volitve res neizbežne.
Med predstavitvijo samega proračunskega dokumenta je miljski župan najprej obžaloval, da so državni prispevki krajevnim upravam letos še manjši od lanskih in da te uprave povrhu ne smejo vzeti niti toliko ljudi v službo, da bi krili prazna mesta. Kljub tem težavam pa da je proračunski dokument zastavljen tako, da bodo zago-
tovljene vse bistvene občinske službe, zlasti na socialnem in šolskem področju. Mutton je spomnil tudi na prizadevanja svoje uprave, da bi priklicali v občino nove gospodarske dejavnosti, kot sta oziroma bosta tekstilni tovarni skupin Pezzoli in Galimberti. Miljski župan je tudi napovedal, da namerava njegova uprava naročiti študijo za obnovo zgodovinskega jedra Milj znanemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci, ki živi na Dunaju in je pred nedavnim prejel Prešernovo nagrado.
Proračun za leto 1989 je nato s knjigovodskega vidika podrobneje predstavil podžupan Luciano Tremul, ki je sicer tudi odbornik za proračun. Miljski občinski svet pa je nato na predlog občinskega odbora soglasno odobril resolucijo za obnovitev službe Rdečega križa v Miljah. To resolucijo bodo vsi miljski občinski svetovalci, ki so člani medobčinske skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote, predložili v razpravo tudi na tem drugem forumu. Kaže, da vsa ta prizadevanja ne bodo zaman: zdaj se govori o tem, da bi v Žavljah odprli center za hitre posege, ki naj bi služil ne samo Miljam, ampak celotnemu južnemu delu tržaške pokrajine.
Prihodnjič se bo miljski občinski svet sestal v petek, 28. t. m. Razpravljal bo seveda o proračunu, ki ga bodo pred tem obravnavale posamezne svetovalske komisije, (mb)
Jutri na Tržaškem velesejmu
Okrogla miza o prihodnosti kot jo obeta hladna fuzija
Laboratorij znanstvenega imagi-narija za Muzej znanosti prireja jutri, 20. aprila, okroglo mizo na izredno aktualno temo, ki nosi naslov »Po jedrski dobi - hladna fuzija in prihodnost energije«. Te zanimive razprave, ki bo se bo začela ob 18. uri v kongresni palači na Tržaškem velesejmu (Trg de Gasperi 1), se bodo udeležili vidni predstavniki italijanske znanosti oziroma raziskovanja, in sicer: prof. Vittorio Crescenzi, redni profesor industrij-
ske kemije na rimski univerzi La Sapienza, prof. Renato Ricci, redni profesor splošne fizike na Univerzi v Padovi in predsednik Italijanske družbe za liziko, prof. Erio Tosatti, redni profesor za strukturo materije pri SISSA v Trstu in prof. Emilio Zavattini, redni profesor splošne fizike na inženirski fakulteti Univerze v Trstu in član odbora pri centru CERN v Ženevi. Okroglo mizo bo vodil prof. Paolo Budinich.
V kratkem se bo začela deželna selekcija za »Projekt Arhimed«
Tudi v Trstu so odprli selekcijo za tako imenovani »Projekt Arhimed«, to je za tečaj za poklicno izobraževanje, ki ga je pred šestimi leti osnovala družba Meet iz Perugie. Kot je znano, »Projekt Arhimed« omogoča vsem mladim, ki še niso stalno zaposleni ali niso povsem vključeni v svet dela in ki bi radi ustanovili samostojno podjetje, da spoznajo tehnike marketinga in osnove vodenja podjetij.
»Projekt Arhimed« za tržaško pokrajino so v prejšnjih dneh orisali na sedežu Združenja industrijcev, kjer so predsednik skupine mladih podjetnikov krajevnega Združenja industrijcev Paolo Sadoch, odgovorni za projekt v Trivenetu Giacinto Pata-ne, ravnatelj Deželne agencije za delo Cesare Pironti ter pooblaščeni upravitelj tržaške Business Innovation Centre Francesco Zacchigna orisali posebnosti letošnjega tečaja.
Izobraževalni tečaj predvideva 1200 učnih ur. Predavanja v razredu bodo v Perugii in bodo trajala osem tednov, v nadaljnjih 22 tednih pa bodo mladi imeli možnost, da se naučijo ocenjevati krajevne gospodarske možnosti in načrtovati podjetniško delo.
Za udeležbo ni treba imeti nobene posebne diplome. Mladi, ki bi se radi udeležili tečaja, pa bodo morali prestati nekatere preizkušnje, s katerimi bodo prireditelji ugotavljali, ali so nagnjeni k podjetništvu. Udeleženci ne smejo imeti več kot 25 let.
Kdor želi podrobnejše informacije, lahko telefonira na št. 63868.
Danes na Pomorski postaji
Simpozij CRUP o novi davčni zakonodaji
Na seji tržaškega občinskega sveta
Odobritev vrste sklepov tekoče upravne narave
Tiskovna konferenca KPI
»Inertnost občinske uprave povzroča mestu veliko škodo«
Od danes do petka
Danes v Rossettiju Kleistova Družina Schroffenstein
V dvorani Oceania kongresnega centra na tržaški Pomorski postaji bo danes enodnevni simpozij na temo »Davčna prijava in osebni kompjuter — zadnje novosti za izračunanje obdavčljivih dohodkov za različne kategorije«. Simpozij prireja videmska in pordenonska hranilnica CRUP (Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone) v sodelovanju s podjetniško šolo IPSOA iz Milana in je namenjen predvsem profesionistom, trgovcem, knjigovodjem, odvetnikom, odgovornim za davčne zadeve raznih podjetij in vsem, ki se ukvarjajo z izračunavanjem davkov.
Namen simpozija je ponuditi najpopolnejšo informacijo o novih zakonskih določilih, ki bodo vplivala na letošnjo davčno prijavo. Na simpoziju pa bodo spregovorili tudi o knjigovodskih režimih, o postopkih za ugotavljanje dohodkov, o davčnih obveznostih za odvisne in neodvisne delavce, zlasti pa za manjša podjetja in nazadnje še o davčnem odpustu in o davčni utaji.
Kot vidimo že iz te kratke napovedi bo simpozij zelo razčlenjen in bo zajel vso davčno problematiko. Zato bo še posebno zanimiv za tiste, ki se želijo poučiti o najnovejših zakonodajnih predpisih. Za učinkovitost in konkretnost posveta pa jamči že sama operativna udeležba milanske podjetniške šole IPSOA. Vsi, ki bi želeli podrobnejše informacije o pobudi, lahko telefonirajo na štev. 765355 in 767155.
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v celoti posvečena tekočim upravnim zadevam, so odobrili kakih dvajset upravnih sklepov, med katerimi izstopa odobritev variante štev. 4 k podrobnostnemu regulacijskemu načrtu za zgodovinsko mestno središče. Namen sklepa, ki ga je predlagal pristojni odbornik Cecchini, je uresničitev parkirnih prostorov v pritličjih poslopij v tem delu mesta. Po zagotovilih občinske uprave naj bi šlo za znatno število parkirnih prostorov, ki ne bodo prizadeli zunanjega videza poslopij, niti ne bodo otežkočili avtomobilskega prometa v mestnem središču.
Prav tako na predlog odbornika za urbanistiko Cecchi-nija je občinski svet odobril osnutek operativne konvencije med Občino in IACP (Avtonomnim zavodom za ljudske hiše), pa kateri bo Občina prevzela nase del bremen za javno izkoriščanje struktur in naprav kompleksa IACP na Rocolu-Melari. Občinski svet je tudi odobril najem nekaterih posojil. Eno teh, za 6 milijard lir, bo služilo finansiranju del za ublažitev posledic naprave za uničevanje odpadkov na okolje. S posojilom 300 milijonov lir pa bodo izvedli izredna vzdrževalna dela v otroških vrtcih v ulicah Conti, Vasari, Pallini in Manzoni. Med ostalimi upravnimi sklepi pa gre omeniti še odobritev obračuna stroškov za manifestacije ob razstavi "Trouver Trieste” (tudi na ponedeljkovi seji so se v tej zvezi ponovile stare polemike) ter odobritev načrta za razširitev nogometnega igrišča na Čarboli in za preureditev njegovih slačilnic. Sprejeta je bila tudi resolucija - podpisala sta jo zeleni Bekar in demokristjan Ambrosi t o ustanovitvi tako imenovane "zelene posvetovalnice", ki naj bi se ukvarjala s čedalje bolj pekočimi problemi onesnaževanja okolja.
Na začetku seje je župan Richetti orisal program proslav in svečanosti ob 25. aprilu. Že to soboto bodo na vrsti uradne proslave Občine v počastitev spomina žrtev nacifašizma, 23. t. m. bodo na sporedu manifestacije Odbora za zaščito vrednot odporništva, 2. maja bodo položili vence na fojbe, 5. maja pa v Ul. Imbriani.
Inertnost tržaške občinske uprave povzroča mestu veliko škodo, ker se ne rešujejo ključni problemi, ki že preveč časa čakajo na ustrezne odgovore, kot so na primer problemi javnih storitev, socialnih služb in kulturnih dejavnosti. Tako pravi komunistična svetovalska skupina v občinskem svetu, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci svojega načelnika Maurizia Pessata pritisnila na alarmni zvonec: nujno se je lotiti dela, vsaj v tistih sektorjih, ki najbolj pogojujejo kvaliteto življenja v mestu in ki potrebujejo hitre in učinkovite izbire.
Kot rečeno, je Pessato postavil poudarek na tri bistvene sektorje, kjer je nedelavnost občinske uprave še posebno škodljiva. Kar zadeva javne storitve, je treba nujno nekaj storiti za to, da bi mesto končno dobilo ustrezno smetarsko službo. Po hudih problemih, ki so nastali v začetku leta, in po takratnih nujnostnih ukrepih, se ni nič spremenilo in še vedno ni nobenega načrta, kako preurediti to bistveno važno službo. Hud je tudi problem podjetja ACEGA, ki mora nujno razširiti krog porabnikov, Občina Trst pa nasprotno ovira izvedbo načrta za metanizacijo občine Devin-Nabre-žina, ki je bistvene važnosti ne samo za tamkajšnje prebivalstvo, ampak tudi za razvojne možnosti podjetja.
Glede socialnih služb je nedelavnost občinskega odbora še bolj nevarna: Dežela se je namreč na osnovi svojega socio-skrbstvenega načrta že lotila izdelovanja kriterijev za prehod pristojnosti na tem področju od pokrajin na občine, Občina Trst pa je povsem pasivna in ne daje od sebe nobenega mnenja ali smernice.
In končno kulturne dejavnosti, katerim javne ustanove po kapljicah odmerjajo razne podpore, ne nudijo pa jim ustreznih storitev. Na predlog arh. Omera namerava KPI izvesti anketo o razpoložljivosti prostorov za kulturne dejavnosti. Ni res, da teh prostorov ni, treba jih je le dati na razpolago mestu in predvsem mladini, ki to potrebo močneje občuti. Anketa, pri kateri naj bi sodelovale kulturne organizacije, rajonski sveti in posamezniki, naj bi predstavljala vsaj prvi korak v tej smeri.
Tragedija Družina Schroffenstein velikega nemškega dramaturga Hein-richa von Kleista bo od danes zaživela na odrskih deskah gledališča Ros-setti v postavitvi skupine Centra Te-atrale Bresciano in v režiji Masslma Castrija. Skupina iz Brescie, ki je že večkrat nastopila v Trstu (zlasti s posrečenima postavitvima Ibsenovih Mali Eyolf in John Gabriel Bor-kmann), posveča svojo pozornost predvsem tistim dramaturgom 19. stoletja, kot je prav Kleist, 'ki napovedujejo krizo razuma in vrednot.
Vprašanje, ki ga izpostavijo Kleistova tragedija, je prav nesposobnost komuniciranja in krhkost medčloveških odnosov. V Družini Schroffenstein ima namreč glavno vlogo naključje, ki — tako kot usoda v grški tragediji — postane deus ex machina celotnega razpleta. Tragedijo je Kleist napisal, ko je doživljal hudo bivanjsko krizo, in sicer kmalu potem, ko je spoznal Kantovo teorijo Kritike čistega uma. Tragedija pripoveduje ljubezensko zgodbo Agnese in Ottokarja (švabskih Romea in Julije), ki se ne moreta združiti zaradi sovraštva, ki vlada med njunima družinama.
V glavnih vlogah nastopajo Piero Di lorio, Nicoletta Languasco, Massi-mo Popolizio, Mauro Malinverno, En-rico Ostermana, Eros Pagni, Leda Negroni in Laura Montaruli. Scene in kostume je pripravil Maurizio Balo, igro pa bodo ponovili še v petek.
Pripravilo ga je KD France Prešeren
Navdušujoč plesni večer v Boljuncu
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Še o glasovanju za proračun devinsko-nabrežinske občine
Kulturno društvo France Prešeren je za pretekli konec tedna pripravilo res prijeten plesni večer. V občinskem gledališču v Boljuncu so se v enem samem večeru zvrstili številni, med seboj različni plesni trenutki. Navdušenemu občinstvu so se tako predstavili mladi in starejši, bolj ali manj izkušeni, a vsekakor pripravljeni plesalci, ki sq' na odru gledališke dvorane ponudili v užitek sodobni izrazni ples, "tradicionalne" standardne plese v dvojicah, razposajene akrobatske rock plese, pa tudi svojevrstne koreografije break-plesalcev.
Pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, so se najprej predstavili gojenci plesnega studia Lai iz Izole. Skupina že več let uspešno goji sodobno gledališko zvrst plesa, pod mentorskim in koreografskim vodstvom Liljane Šantič se je predstavila ob številnih priložnostih, na vsejugoslovanskem srečanju amaterjev Abraše-vič pa je odnesla posebno nagrado. Po sodobnem plesnem izrazu so bili na vrsti standardni plesi s parom Lenardon, ki vadi v okviru plesnega kluba Diamante iz Turjaka. Za sugestiven zaključek prvega dela sta nato poskrbela Ful-vio in Morisa Settomini, profesionalna učitelja zgoraj omenjenega kluba, ki sta se že večkrat uspešno izkazala tudi na evropskih in svetovnih plesnih tekmovanjih.
Drugi del večera je začela razposaje- mante v svojih razkošnih oblekah in v na tržaška skupina Electric Črev/ Brea- ritmu svetovno znanih melodij, kers, ki že štiri leta goji svojevrstni stil Po sobotnem plesnem večeru se v Bo-tako imenovanega break-dance. Na odru	ljuncu v kratkem obeta še druga podob-
sta nato v dvojici zaplesala Antonella	na prireditev. Že na začetku junija se
Berini, sicer vaditeljica boljunske plesne	nam bodo namreč predstavile skupine,
šole, in njen partner Fabio. Občinstvo je	ki vadijo v okviru plesne šole standar-
nadvse navdušil nastop mladih plesal-	dnih in modernih plesov boljunskega
cev tržaške skupine Electric Feet, ki se	kulturnega društva France Prešeren,
je predstavila z razposajeno koreografi-	(dam)
jo akrobatskega rock and rolla. Za su-	1	'
gestiven, lesketajoči se zaključek pa so Na sliki (foto Magajna) prizor z ve-seveda poskrbeli plesalci kluba Dia- čera plesnih skupin v Boljuncu.
Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika!
Primorski dnevnik je 14. t. m. objavil pismo Stanke Mokole in Bogomila Gabrovca o političnem položaju, ki je v devinsko-nabrežinski občini nastal ob glasovanju za proračun za leto 1989. Želel bi se kratko povrniti k temu dogodku, in sicer zato, da bi si bralci lahko ustvarili nekoliko popolnejšo sliko o njem.
Res je, da je bil proračun Občine Devin-Nabrežina za tekoče leto odobren z odločilnim glasom svetovalca Baicija, ki je bil izvoljen na listi LpT. Upravno zavezništvo, ki ga sestavljajo Slovenska skupnost, Krščanska demokracija, neodvisni Tuta in zeleni Certo, razpolaga namreč z 10 glasovi, medtem ko v občinskem svetu sedi 20 svetovalcev in je torej za absolutno večino potrebnih najmanj 11 glasov.
Toda k vsemu temu je treba dodati vsaj dvoje. Prvič, Baici je glasoval za proračun, ki je bil sestavljen v skladu s programom občinske uprave. Gre za program, ki je bil izdelan na začetku sedanje mandatne dobe, ki so ga v eni ali drugi obliki odobrile vse pomembnejše krajevne politične sile (tudi PSI in KPI) in ki postavlja na prvo mesto vprašanje sožitja med Italijani in Slovenci, vključno z zahtevo po globalni
zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Drugič, Baici je glasoval za proračun, ki ga je sestavil občinski odbor z bistveno slovensko komponento in s slovenskim županom na čelu. In to povrh prav v času, ko socialistična stranka, se pravi največja zaveznica Liste za Trst, vodi kampanjo proti takšni slovenski prisotnosti v vodstvu devinsko-nabrežinske občine.
Kdor hoče to imenovati sodelovanje z LpT, kot delata Stanka Mokole in Bogomil Gabrovec, naj kar. Prav pa bi bilo, da bi tudi obrazložila, zakaj tega ne pravi sama Lista za Trst in še manj Baici, o katerem je sicer znano, da se približuje pozicijam KD.
Mimo tega nas čudi, da Stanka Mokole in Bogomil Gabrovec v svojem pismu med drugim trdita, da SSk zavrača sodelovanje s KPI v devinsko-nabrežinski občini. Kot predstavnika te stranke bi morala vedeti, da je še pred nedavnim obstajala konkretna možnost za pristop KPI k upravni večini, a da se je krajevno" vodstvo KPI v zadnjem trenutku premislilo in se raje usedlo na maksimalistična stališča.
Že vnaprej se Vam zahvaljujem za objavo in Vas lepo pozdravljam.
FABIO PAHOR
Proračun bodo brez težav odobrili danes
Tudi manjšina v proračunski razpravi pokrajinskega sveta
Danes popoldne se bo sestal tržaški pokrajinski svet in odobril proračun za leto 1989, ki ga je predstavil Crozzoli-jev odbor. Da bo izid glasovanja pozitiven, že zdavnaj ni več nobenega dvoma, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, s kolikšno večino bo proračun odobren. Tega ni dokončno razjasnila niti 'ponedeljkova razprava, v katero so posegli predstavniki skoraj vseh svetovalskih skupin.
Se tik pred predstavitvijo proračuna je upravno zavezništvo med KD, PSI, PRI in PLI razpolagalo zli glasovi, medtem ko v pokrajinskem svetu sedi 24 svetovalcev in bi zatorej za absolutno večino bilo potrebnih najmanj 13 glasov. Upoštevati bi sicer bilo treba, da je že poprej svetovalec Pertusi, ki je bil izvoljen na listi zelenih z marjetico, prestopil k PSDI in se tako približal upravnemu zavezništvu, toda vanj še ni dokončno vstopil. Prav na dan predstavitve proračuna, to je 10. t. m., pa je svetovalec Bonat uradno prestopil iz Liste za Trst v PSI, njegov dotedanji strankarski kolega Dini pa je napovedal, da bo po vsej verjetnosti glasoval za proračun, tako da je Crozzolijev odbor že pred dobrim tednom lahko računal na 13 glasov, h katerim bi se lahko pridružil še Pertusijev.
Le-ta v ponedeljek ni posegel v razpravo, v pogovorih s časnikarji pa je potrdil, da se v nasprotju z zagotovili pokrajinskega vodstva PSDI še ni odločil, kako bo glasoval, oziroma da bo glasoval »kot bo zahtevala korist mesta«. Med predsinočnjimi razpravljale! pa je presenetil listar Ca-vicchioli, ki ni izključil svoje podpore proračunu, češ da odraža program, ki ga je pomagala sestavljati tudi LpT. Ta izjava je nekoliko presenetila, ker je Cavicchioli za razliko od Dinija pristaš večinske Gambassinijeve struje v LpT, ki se je opredelila proti sodelovanju s strankami upravne koalicije. Sicer pa kaže, da bodo na današnje zadržanje LpT v pokrajinskem svetu vplivali tudi izidi pogovorov o morebitnih skupnih nastopanjih na bližnjih evropskih volitvah, ki so ta čas v teku.
Iz rečenega izhaja, da bi danes lahko za proračun glasovalo kar 15 svetovalcev, ni pa izključeno, da jih bo še več, saj je z upravnim zavezništvom že od nekdaj v dobrih odnosih tudi svetovalec Zelene alternetivne liste Capuzzo. V ponedeljkovo razpravo so od predstavnikov upravnega zavezništva posegli Gerin (PSI) ter Poilluci in Benci (KD), ki so poleg političnih obravnali tudi upravna in programska vprašanja, in to ne brez kritičnih poudarkov.
Veliko bolj kritični pa so bili seveda predstavniki opozicije, začenši s KPI. Spaccini je ostro napadel zadržanje uprave pri gradnji in vzdrževanju šolskih struktur, Vallon je kritično razčlenil mladinsko politiko, Cordara pa se je prav tako kritično pomudil pri ekoloških in kulturnih vprašanjih. Daljši poseg je imela Košutova, ki se je lotila skrbstva in kulture, zlasti v povezavi z manjšinsko problematiko. Opozorila je, da bi Pokrajina na osnovi deželne zakonodaje morala prihodnje leto prepustiti skrbstveno službo občinam, a da doslej ni ničesar ukrenila v tem smislu, kar je zelo zaskrbljujoče, saj se pojavlja nevarnost, da bi propadla služba, ki je še do nedavnega bila zelo dobra. Kar zadeva manjšinsko problematiko, je Košutova obžalovala, da Crozzolijev odbor ostaja večkrat le pri lepih frazah in opozorila na pravico do rabe slovenščine v odnosih z javnimi upravami.
Dokaj kritičen je bil tudi Harej (SSk), ki se je dotaknil vseh pomembnejših upravnih sektorjev. Po njegovem mnenju programi uprave odmerjajo premalo pozornosti in sredstev kmetijstvu, ki je na Tržaškem sploh zanemarjeno. Kar zadeva kulturo, se je zavzel za večje podpiranje manjših društev in skupin »ljudske narave«, za večjo koordinacijo posegov in za izgradnjo večnamenskega centra po vzoru ljubljanskega Cankarjevega doma. Govoril je tudi o potrebi po obnovitvi dvojezične toponomastike in sploh za politiko zaščite slovenske manjšine v duhu ustave in mednarodnih sporazumov. O tem govori tudi resolucija, ki jo je Harej predlagal pokrajinskemu svetu, podobno kot so v teh dneh storili predstavniki SSk v drugih tržaških izvoljenih telesih.
Nova publikacija o tukajšnji stvarnosti
»Ta knjiga je smerokaz na poti sožitja in miru«
Letošnji Ljudski misijon bo za sabo pustil neizbrisljivo in dragoceno kulturno sled. V okviru te pobude je namreč izšla zajetna knjiga z naslovom 'Trst, obrisi nekega mesta" (Trieste li-neamenti di una citta), ki analizira Trst in njegovo prebivalstvo iz več različnih zornih kotov, zgodovinskega, etničnega, verskega itd. Ugotovitve in razmišljanja k temu poskusu je prispevalo 59 avtorjev, med katerimi je devet Slovencev, in sicer Dušan Jakomin, Ivo in Nadja Jevnikar, Marijan Kravos, Marko Oblak, Sergij Pahor, Jože Pirjevec, Ester Sferko in Tomaž Simčič.
Knjigo so predstavili sinoči v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. O njej so spregovori škof Bellomi, župan Richetti in Alojz Rebula. Škof je
orisal razloge, ki so narekovali, da bi izdali tako knjigo in je dejal, da je Cerkev čutila potrebo po globljem poznavanju tržaške kulturne, družbene
in politične stvarnosti. »Upam,« je dejal škof, »da nam bo ta knjiga služila kot smerokaz na poti, ki jo moramo prehoditi skupaj za sožitje, dialog in mir.« Tudi Richetti je navdušeno ocenil knjigo, ki vzpodbuja dialog in istočasno vrednoti in krepi identiteto vseh posameznih komponent, medtem ko je Rebula spregovoril o tem, da je slovenski katoličan v Trstu dvakrat manjšinec: nacionalno nasproti večinskemu narodu in ideološko nasproti laični večini svoje narodnostne skupnosti.
Na sliki (foto Križmančič) sinočnja predstavitev knjige.
Ponedeljkov gost v DSI
Astrofizik Janez Zorec o zvezdah »supernove«
Zaradi izkoriščanja prostitucije aretirali bivšo Moncinijevo ženo
Prireditelji večerov v Društvu slovenskih izobražencev so imeli v ponedeljek v svoji sredi uglednega znanstvenika Janeza Zorca, ki že dvanajst let živi in dela v Parizu, kjer je zaposlen v astrofizikalnem inštitutu. Zorec se je rodil v Argentini in je sin slovenskih staršev. V Buenos Airesu se je vpisal na fakulteto za astronomijo, fi-ziko in matematiko, sla po znanju pa ga je več let vodila po svetu, dokler ni končno "pristal" v Franciji. Zaradi svoje strokovnosti je Zorec znan v vseh znanstvenih krogih, a je posebno vesel, kadar lahko spregovori slovensko ali o Slovencih. V Parizu je na primer rad sprejel predsedniško mesto tamkajšnjega slovenskega društva. Te dni pa se bo mudil v Ljubljani, kjer bo z okroglo mizo in seminarjem za študente dal svoj prispevek k praznovanju 70-letnice tamkajšnje.univerze.
Ponedeljkov gost se je na srečanju z občinstvom v Društvu slovenskih izobražencev dotaknil zanimivih tem iz svoje stroke. Največ časa je posvetil razlagi o nastanku zvezd, ki jim znanstveniki pravijo "supernove". Zorec je strokovno pojasnil, kako pride do tega, da tako imenovane "normalne" zvezde postanejo "nenormalne" in zakaj pride do ekpslozije v vesolju. Predavatelj je obravnaval dva tipa teh zvezd: supernove prvega tipa se pojavljajo na nebu približno vsakih deset let in so pomembne zato, ker omogočajo računanje razdalj v vesolju.
Pred dvema letoma (24. februarja 87) pa so znanstveniki ogromnega observatorija v Čilu opazili zadjo supernovo drugega tipa. Te se v enem tisočletju pojavijo približno štirikrat. Prvo so zagledali Kitajci po letu 1000, zadnjo pa je odkril Kepler okrog leta 1600. Supernove drugega tipa so pomembne za računanje starosti vesolja. Ogromne razdalje v vesolju pa je Zorec takole obrazložil: ko je zvezda, ki so jo opazili pred dvema letoma, dejansko eksplodirala, je po naši zemlji še hodil homo sapiens.
Ob koncu predavanja je občinstvo postavilo gostu vrsto vprašanj. Poslušalce je predvsem zanimalo izvedeti, kje se srečujejo in kje razhajajo nauk o stvarjenju in odgovori, ki so jih dala sodobna znanstvena odkritja.
Iz Milana smo včeraj dobili vest, da so agenti tamkajšnjega letečega oddelka prijavili sodnim oblastem 39-let-no Martino Hoppner (na sliki), prvo ženo tržaškega podjetnika Alessandra Moncinija. Obtožena je izkoriščanja prostitucije. Poleg nje se je v past policistov ujelo še pet oseb, ki so se ukvarjale s tem poslom. Hoppnerjeva je po rodu Nemka, več let je živela v Trstu, v Milan pa se je preselila po ločitvi. Na tržaški kvesturi so nam včeraj povedali, da je bil njen kazenski list doslej čist in da ni bilo, vsaj v našem mestu, nikoli nobene preiskave proti njej. Gre torej za zadevo, s katero se bodo ukvarjali le preiskovalci iz Milana. Vest o odkritju organizacije, ki se je okoriščala s prostitucijo, bi verjetno za naše mesto sploh ne bila zanimiva, če bi Hoppnerja ne bila bivša žena Moncinija. Alessandra Monci-
Ob kritikah na račun vodstva Tržaškega Lloyda
Carbone podprl zahtevo po novi pomorski politiki
Čimprejšnje srečanje z vlado za definicijo nove vsedržavne pomorske politike in odložitev skupščine Tržaškega Lloyda, ki bi se morala sestati v petek; ti dve zahtevi bo podpredsednik deželne vlade Carbone po včerajšnjem srečanju s krajevnimi tajništvi CGIL, ČISL in UIL in z zainteresiranimi gospodarskimi kategorijami posredoval pristojnim oblastem.
Udeleženci včerajšnjega sestanka na Deželi so soglašali, da je treba radikalno spremeniti dosedanjo politiko
Tržaškega Lloyda, ki zapostavlja Trst in njegovo pristanišče, v ta namen pa je treba tudi zamenjati vodstvo upravnega sveta te pomorske družbe oziroma njenega pooblaščenega upravitelja. Prav tako je predstavnik deželne vlade soglašal s sindikati in gospodarstveniki, da je nameravana vključitev treh krajevnih predstavnikov v upravni odbor tržaškega Llovda lahko učinkovita le v primeru, če sovpada z novo politiko krepitve javnega brodar-stva in vloge Jadrana v pomorskem trgovinskem prometu.
nija, ki je bil v ZDA obsojen na leto dni zapora zaradi preprodaje pornografskega materiala, osumljen pa veliko hujšega kaznivega dejanja: sadističnega spolnega zlorabljanja mladoletne deklice. Osumljenec je samo izrazil takšen namen, na procesu pa mu vsekakor niso mogli dokazati, da je hotel to "željo" tudi udejanjiti. Afera je v Trstu dvignila veliko prahu, posebno še, ker je Moncini v očeh javnosti veljal za ugledno osebo.
Policijski agenti iz Milana so med drugimi prijavili sodnim oblastem tudi 45-letno Rusinjo in 35-letno Mehikanko. Prva je upravljala agencijo »New Safari«. Formalno naj bi bila agencija za prevajalce, v resnici pa je šlo za pravo javno hišo, v katerih je bilo "zaposlenih" kakih sto deklet, pretežno iz Južne Amerike. Hoppnerjeva in Mehikanka pa sta imeli nalogo, da sta iskali "kliente". Preiskovalci domnevajo, da sta prirejali zabave na katere sta pripeljali dekleta, ki jih je dala na razpolago agencija »New Safari«.
Preiskave so se pričele na pobudo milanskega urada za tujce. Ko so policisti pregledovali dokumentacijo o vseh tujcih, ki so prišli iz držav tretjega sveta so ugotovili, da ima približno sto deklet stike z agencijo »Naw Safari«, čeprav dekleta niso bila po poklicu prevajalke... Kdor je hotel preživeti prijeten večer, je moral za usluge plačati od 500 tisoč do milijon lir.
V prometni nesreči so se poškodovale tri osebe
Včeraj zjutraj pri Sv. Jakobu čelno trčila rešilec RK in mestni avtobus
V silovitem trčenju med rešilcem Rdečega križa in linijskim avtobusom št. L, so se včeraj zjutraj v bližini Trga sv. Jakoba ranile tri osebe. Najhuje se je poškodoval 30-letni bolničar Roberto Peschier iz Ulice Isola d lstria 11, ki se bo moral zdraviti dva meseca. Zdravniki so ugotovili, da ima kompli-eiran zlom ključnice in so ga sprejeli ha ortopedski oddelek. V nesreči sta še ranila njegov 32-letni kolega Nllio Simeoni iz Ulice Politi 5 in voz-hik rešilca, 40-letni Sergio Giuffreda 12 Ulice Alpi Giulie 7. Oba bosta okre-vala v treh tednih. Zdravniki so se sPrva bali, da je Giuffreda dobil tudi Stranje poškodbe, saj je dobil pri tr-Cenju močan udarec v trebuh, kasneje Ra so ugotovili, da ni v nevarnosti. Šo-.®r in potniki avtobusa pa se niso podedovali.
Rešilec Rdečega križa je ob 9. uri ^avnokar vključil sireno. Na Istrskiuli-; ie namreč neko dekle z vespo povo-o 0 priletno žensko in jo lažje poško-j^ala Nekaj metrov pred Trgom sv. k°ba pa se je hitra vožnja rešilnega tomobila nasilno prekinila. lj , hijski avtobus št. 1, ki ga je uprav-“tl-ietn) Floriano Degrassi iz Ulice 89, je namreč zavozil na na-°tho stran cestišča, ker se je moral
Poškodovani rešilec Rdečega križa po nesreči	(Foto Magajna)
izogniti ustavljenemu tovornjaku. Ko je šofer zaslišal sireno je sicer takoj zavrl, a nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Tudi voznik rešilca je obupano pritisnil na zavore, kolesa vozila pa so zdrsnila na spolzkem cestišču in rešilni avto je čelno trčil v avtobus.
Ranjencem je prvi priskočil na pomoč neki bolničar Rdečega križa, ki je ravno v tistem trenutku prišel mimo. Čez nekaj minut pa sta prihitela še dva rešilca z dežurnim zdravnikom Zalukar-jem. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji.
V Barkovljah so pokopali domačinko Rožo Pertot-Kobal
V	Barkovljah smo 12. aprila t. 1. pokopali Rožo Pertot-Kobal. K zadnji poti so jo pospremili mož Pepi, sorodstvo in lepo število domačinov. Bivša senatorka Jelka Gerbec se je poslovila od pokojnice z ganljivim govorom ter v njem orisala glavne točke Rozinega življenja.
Roža Pertot se je rodila v Barkovljah 2. aprila 1907, in sicer v slovenski delavski družini. Mati je bila perica, oče zidar, ki se je že mlad včlanil v socialistično, nato po ustanovitvi pa v komunistično stranko. Roža je tako doraščala v naprednem duhu ter z globoko narodno zavestjo.
V	času vsesplošnega narodnega upora se je Roža vključila v delovanje Osvobodilne fronte ter sodelovala z dr. Delakom. Nabirala je zdravila in sanitetni material za potrebe narodnoosvobodilne borbe. Po vojni, ko je bilo potrebno vse nanovo ustanoviti, je sodelovala pri važni akciji za odprtje slovenskega otroškega vrtca v Barkovljah, ki so ga zavezniške oblasti zavirale. Sodelovala in spremljala je razvoj vsega kulturno-prosvetne-ga in političnega delovanja v domačem kraju. Tako v sekciji KPI Marij Matjašič kot v društvu in pri pomorskem klubu Sirena.
Roža je neizmerno ljubila svoj jezik in čeprav ji ni bilo dano, da bi se bila izšolala, je dobro poznala slovenske
književnike. Najbolj so ji bili pri srcu Prešeren, Cankar in Gregorčič. Posebno Gregorčiča je zelo cenila in njegove pesmi je v glavnem znala na pamet. Ob bridkih trenutkih svojega trdega življenja so ji bile v tolažbo. Tudi takrat, ko ji je pred dvema letoma kruta usoda odvzela edinega sina Edija, so ji Gregorčičeve pesmi blažile neizmerno žalost, ki jo je postopoma in neprizanesljivo privedla v grob. Naj ji bo lahka domača gruda!
M. P.
Cepljenje v Miljah
Župan Občine Milje sporoča, da se je včeraj na vsem ozemlju miljske občine začelo poskusno cepljenje lisic proti steklini. Prebivalce zato vabi, naj se strogo držijo določil, ki so bila objavljena z lepaki.
Kolegice in kolegi deželnega sedeža radiotelevizijske ustanove RAI izrekajo globoko sožalje Anamariji Zobec Debeljuh ob izgubi brata Ar-manda.
Preteklo soboto je imela občni zbor
Društvena gostilna na Proseku opravila obračun lanskega dela
V prostorih Društvene gostilne na Proseku je bil preteklo soboto redni občni zbor tega gostinskega obrata. V imenu upravnega odbora je udeležence pozdravil predsednik društva Ivan Ban, ki je obenem povabil vse, da z enominutnim molkom počastijo nedavno preminule člane Ivanko Legiša, Zdravka Kanteja in Ivana Štoko. Ban je v svojem poročilu med drugim omenil, da se je odbor redno sestajal in obravnaval probleme društva, katere je skušal postopoma reševati. Glede količine prodanega vina je z zadovoljstvom ugotovil, da je društvo letos odkupilo pri članih in domačih pridelovalcih rekordno količino vina v povojnem obdobju, kar pomeni, da je pri odjemalcih vedno več povpraševanja po domačem pridelku. Kljub vsemu temu pa je tudi letos prišlo pri prodaji vina do rahlega padca. Ta pojav pa ne zaskrblja, ker se podobno dogaja tudi v deželnem in državnem merilu, in to v prid drugih nealkoholnih pijač. Poleg običajnih popravil je odbor nakupil nove stolice za jedilnico in točilnico ter kupil nekaj pripomočkov za boljšo učinkovitost gostinskega obrata. Kot običajno, je društvo dodelilo finančne podpore domačim društvom, tudi v obliki reklame na transparentih in brošurah. Ob koncu se je Ban zahvalil še gostilničarju Dariu Tencetu
in njegovim sodelavcem za redno delovanje obrata.
Blagajniško poročilo je podal Silvester Umek. Iz njega je izhajalo, da je društvo zaključilo poslovno leto 1988 s presežkom. Prav zaradi tega je predsednik nadzornega odbora Bruno Rupel pozval člane, naj odobrijo bilanco, kot jo je predložil upravni odbor, kar so udeleženci občnega zbora tudi soglasno naredili. Ker se razprava ni razvila, je Ban zaključil občni zbor. (b. r.)
Tridnevni tečaj argentinskega tanga
Skupina Velemir Teatra prireja krajši tečaj argentinskega tanga, ki ga bo vodila koreografinja Silvia Vla-dimivsky. Potekal bo od petka, 21. aprila, do nedelje, 23. aprila, v paviljonu M bivše umobolnice po naslednjem urniku: v petek in soboto od 18. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 18. ure. Na tečaju bodo obravnavali tango kot ljudski in kot obredni ples, govorili pa bodo tudi o teoriji in plesni tehniki. Informacije po telefonu št. 577927 (9.30-16.30).
Skupina Velemir Teatro bo v petek ob 20.30 uprizorila v dvorani študentskega doma predstavo »180 Story«.
Letni občni zbor kulturnega društva Rovte-Kolonkovec
Preteklo soboto, 15. aprila, je imelo redni letni občni zbor kulturno društvo Rovte-Kolonkovec, ki se ga je - kot vidimo na našem posnetku -udeležilo lepo število članov.	(Foto Magajna)
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m. odprta razstava slikarke Renate De Mat-tia.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1' - je do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 6. maja, na ogled razstava AMSTI-CI za PIRELLO GOETTSCHE.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne GOVORILNE URE, ki bodo v šolskih prostorih danes, 19. aprila, ob 18. uri za 1. a, 1. b, 3. a, 3. c, 3. klas. licej; ob 19.30 pa 2. a, 2. b, 5. a, 4. b, 5. višja gimnazija; v petek, 21. aprila, ob 18. uri za 1. c, 5. b, 3. b, 4. v. g.; ob 19.30 za 2. c, 4. a, 1. klas. in 2. klas. licej.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev y Trstu prireja danes, 19. aprila, ob 17. uri PREDAVANJE O BOLNICI FRANJI v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Predvajana bo tudi kaseta, ki jo bo obrazložil Jože Koren. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v soboto, 22. aprila, RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČEGA KRUHA IN VINA. Večer bosta popestrili Tonca in Vanka s svojim zabavnim programom ob zvokih harmonike. Nagrajevanje vin bo isti večer. Začetek ob 20. uri.
Alpinistični odsek SPDT prireja v petek, 21. t. m., predavanje znanega slovenskega alpinista PAVLETA KOZJEKA na temo: ' Plezanje po snegu in ledu ". Predavanje, ki bo na sedežu odseka (Ul. Carducci 8) ob 20.30 bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
KD Lipa - Bazovica vabi v petek, 21. t. m., na srečanje s psihologoma MARIJO in VINKOM SKALARJEM na temo PUBERTETNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Srečanje bo v Slomškovem domu ob 20.30.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 19. aprila 1989
JELKA '
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.44 - Luna vzide ob
18.35	in zatone ob 5.15
Jutri, ČETRTEK, 20. aprila 1989
BOŽO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.43 najnižja -45 cm, ob 9.42 najvišja 28 cm, ob 15.18 najnižja -32 cm, ob 21.31 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11,4	stopinje, zračni tlak 1010,2 mb narašča, veter 12 km na uro, zahodnik, vlaga 80-odstotna, padlo je 1,8 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Tomasoni, Nicholas Turella, Andrea Capriulo, Kat-juša Smotlak, Marco Schmid, Anna De Biasi.
UMRLI SO: 53-letni Remigio Klimer, 79-letni Giovanni Marši, 67-letna Daniela Bercarich por. Luches, 79-letna Anna Tuftan, 80-letna Anna Glavina, 75-letni Giovanni Puzzer, 81-letni Giacomo Be-nedetti, 47-letni Fulvio Siega, 64-letni Vladimiro Spadoni, 50-letni Alfredo Pe-vera, 66-letni Bruno Sirotich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVlČA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8Ž.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za slovenski jezik in Filozofska fakulteta v Trstu -Inštitut za Sfovansko filologijo
vabita na predavanje
SODOBNA
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V AMERIKI
Predavala bo dr. Helga Glušič.
Jutri, 20. t. m., ob 16. uri
v Trstu v Ulici Universita 7.
gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 19. t. m., ob 20.30 gostuje DRAMMA ITALIANO z Reke s predstavo V. Stojanoviča NI ČLOVEK, KDOR NE UMRE v režiji L. Georgievskega.
Jutri, 20. t. m., ob 10.30 in v petek, 21. t. m., ob 10. uri gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo A. A. Milneja MEDVED PU. Predstavi sta organizirani za osnovne šole.
Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Kopru in v petek, 21. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo I. Cankarja LEPA VIDA.
V	soboto, 22. t. m., ob 19.30 v Kočevju s predstavo H. Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE v izvedbi Bogdane Bratuž.
VERDI
V	petek ob 20. uri (izven abonmaja) predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Chazalettes.
V	petek, 21. t. m., ob 12. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) predstavitev SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZONE 1989. V gledališču Verdi so v teku priprave na zadnjo opero na repertoarju in sicer Donizettijevo LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini. Premiera bo na sporedu v sredo, 26. t. m., ponovitve pa 28. in 30. aprila ter
2.,	4., 7., 9., 11. in 13. maja. Opero bo predstavil Riccardo Allorto v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
V	ponedeljek, 24. t. m., bo v gledališču Verdi na sporedu koncert FILHARMONIČNEGA ORKESTRA MILANSKE SCALE pod vodstvom Carla Marie Giu-linia s sodelovanjem violončelista Maria BRUNELLA.
ROSSETTI
Od danes, 19., do 23. t. m. bo skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila delo Heinricha von Kleista DRUŽINA SCHROFFENSTEIN. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Francesca GUCCINIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popusti za abonente.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela G. Bernarda Shawa LA MILIAR-DARIA.
razna obvestila
Zveza upokojencev SPI-CGIL vzhodnega Krasa vabi vse upokojence na sestanek, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Na dnevnem redu bo obravnava sindikalnega spora z vlado glede zahtev upokojencev. Prisoten bo član pokrajinskega vodstva.
Zadruga Mangart vabi na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 19. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Kmetijska zadruga v Trstu - Upravni odbor vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju v petek, 21. aprila, ob 17. uri ter v drugem sklicanju v soboto, 22. aprila, ob 18. uri v prostorih socialnega centra A. Ukmar - Miro pri Domju.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine-Bani-Fer-lugi. Rezervacije za družabno kosilo, ki bo v restavraciji DISPRAL - Domjo dne 23. aprila ob spominski svečanosti v Rižarni lahko dobite v Prosvetnem domu na Opčinah.
Zadruga NAŠ KRAS sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR in sicer v petek, 28. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu, v prvem sklicanju, v drugem pa v nedeljo, 30. t. m., ob 10. uri. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, diskusija in odobritev bilance, izvolitev upravnega in nadzornega odbora in razno. Člane prosimo, da se udeležijo občnega zbora v prvem sklicanju.
Tržaški pevski zbor predstavlja razpored vaj in nastopov TPPZ P. Tomažič do 1. maja: v petek, 21. t. m., ob 19.30 uri nastop pri Sv. Ivanu, v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri nastop v Rižani, v petek, 28. t. m., ob 20. uri nastop v Kulturnem domu v Gorici, v soboto, 29. t. m., ob 11. uri nastop v Furlaniji - S. Vito, v soboto, 29. t. m., nastop v večernih urah v Corde-nonsu ter 1. maja, ob 15. uri nastop na Socerbu (Jugoslavija). Dragi pevci, godbeniki, recitatorji in solisti pridite vsi, da počastite s pesmijo praznik NOB in odporniško gibanje.
Šola Glasbene matice Trst obvešča, da v ponedeljek, 24. t. m., odpade pouk.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje DRAMMA ITALIANO Rijeka Velimir Stojanovič
Ni človek, kdor ne umre
(CHI NON MUORE, NON HA DIGNITA)
Režija Ljubiša Georgievski
Danes, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu.
(alerlja
UL. SV. FRANČIŠKA 20 TRST Vas vabi
jutri, 20. t. m., ob 18. uri
na odprtje razstave
PETRA WALDEGA
jedkanice
Že visi v Dijaškem	domu modra
pentlja, ki oznanja	
ALEŠA	
Erike in VJalterja	
	Višješolci
čestitke
koncerti
izleti
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Splendor, r. Et-tore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massimo Troisi.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Una pallotto-la spuntata, kom., ZDA 1988, r. D. Zuc-ker, i. L. Nielsen, P. Presley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigourney VVeaver
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Jacknife, r. D. Jones, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.30, 21.30 La chiesa, r. Dario Argento, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Giochi erotici e disinibiti, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Insepara-bili, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.30, 22.15 La Boheme, r. L. Comencini, i. Barbara Handriks.
EDEN - 15.30, 22.10 Dinamici incontri, pom., □□
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 La parte piu appetitosa della femmina,
porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un pešce di nome Wanda, kom., i. J. Lee Curtis. LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 Lo stranie-ro, i. Orson Welles.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Senza via di scampo.
RADIO - 15.30, 21.30 Viva Vanessa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
mali oglasi
Naši teti VALERIJI iskreno čestitamo za njen 60. rojstni dan Aljek, Miran in Danica.
Danes praznuje 60 let VALERIJA SMOTLAK. Še na mnoga leta ji želijo Željka, Drago, Sandy, Ksenija in Tadej.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET ACADEMICA z violončelistom R. FILIPPINIJEM.
SKD Vigred - Šempolaj priredi v nedeljo, 23. aprila, družabni pohod na Nanos z osebnimi avtomobili. Zbirališče od
7.30	do 8. ure na šempolajskem trgu. Malica iz nahrbtnika.
PRODAM hišo v Dolini. Plačilo po dogovoru. Tel. 228419.
PRODAM motorno kolo honda 125 NSR, junij '87, v odličnem stanju. Tel. 228967.
VVINDSURF ali round fun, 3,5 m/jambor fanatic, dve jadri, kompleten, v odličnem stanju prodam za 500.000 lir. Tel. 228352.
PRODAM jadralno desko znamke tornado, regatni razred 2. divizije, dolžina 3.80 m, teža 18 kg, kompletna z jadrom, bumom in jamborjem, vse v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel. 040/200426.
SLOVENSKI PAR kupi enodružinsko hišo na Krasu: novo, nedokončano ali potrebno malih popravil. Telefonirati ob uri kosila na št. 751603.
IŠČEM pomočnico za ostarelo žensko. Nudim prenočišče, hrano in plačo. Tel. 763905 ali 911173.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini. Tel. 280591 od 19. ure dalje.
PRILETNA ZAKONCA iščeta na Opčinah manjše stanovanje za poletne mesece. Tel. 393624.
IŠČEM v najem stanovanje v Devinu ali okolici. Tel. 422172.
IŠČEM majhno stanovanje v centru mesta ali neposredni bližini. Tel. 213837 od 13. do 14. ure.
MORO ETTORE - Palkišče 28 (občina Doberdob) - je odprl osmico. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-
*2.on'
IŠČEMO osebo, ki bi vodila tečaj slovenščine v Gorici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Slovenščina".
ŽENSKA išče delo v Gorici kot hišna pomočnica, otroška varuška, kuharica ali kakorkoli delo v družini. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Pomočnica'".
ŽELIM si dopisovati s tržaškim Slovencem ali Italijanom, ki je živel v matični domovini, bil borec NOB ter star čez 60 let. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Dve kulturi".
prispevki
Namesto cvetja na grob Antona Race-ta daruje družina Križmančič 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Jožefa Perčiča in ne Pernarčiča daruje Danica (Bajta 63) 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Ob rojstnem dnevu in v spomin na dobro teto Rožo Košuto ter vseh pokojnih članov družine, pri kateri je bila zaposlena nad 40 let daruje nečakinja Vlasta z možem 150.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na predrago Slavico Tence por. Košuta darujeta Vlasta in Armido
20.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na tov. Bortola Petronia daruje Armido Ukmar 20.000 lir za Center za socialno dejavnost.
V	spomin na nepozabno mamino teto Rožo Košuto por. Segre daruje Vlasta z možem 20.000 lir za vaško glasilo Skdanc.
V	spomin na pok. očeta Andreja Pečarja darujejo sinovi Andrej, Pepi, Toni in hči Marija 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 20.000 lir za Bazovski dom, 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Juštine Grgič daruje Milka 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na tov. Ivanko Štoko daruje Alma 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Kazimirja Majowskega daruje družina Černjava (Božje polje)
30.000	lir za MPZ V. Mirk.
Aleksander Kocen daruje 3.000 lir za
obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Češka Šumana daruje Milica Sancin 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Franca Legišo daruje Albin Škabar z družino 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na svoje starše darujeta Franci in Vida Ukmar 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
menjalnica______________________
TITIB VAITITK	FIXING BANKOVCI
----iyJE VALUTE___ MILAN TRST
Ameriški dolar.... 1368,250	1355.—-
Nemška marka...... 733,800	732.—
Francoski frank... 216,800	215.—
Holandski florint ... 650,460	648,—
Belgijski frank...	35,056	34,50
Funt šterling.... 2336,700	2315,—
Irski šterling.... 1956,600	1940.-—
Danska krona...... 188,600	186,60
Grška drahma......	8,610	8,10
Kanadski dolar.... 1152,950	1130.—
18. 4. 1989
TtITF VAITTTF	FDCING BANKOVCI
----/UJE VALUTE_____ MILAN TRST
Japonski jen ....... 10,341	10.—
Švicarski frank..... 834,400	829.—
Avstrijski šiling... 104,241	103,80
Norveška krona...... 201,940	199,80
Švedska krona....... 215,570	213,40
Portugalski eskudo .	8,870	8,30
Španska peseta ..... 11,810	11,30
Avstralski dolar.... 1093,750	1060.—
Jugoslov. dinar .... —	0,13
ECU................ 1526,350	—
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Drevi v ljubljanski Hali Tivoli, jutri v Pordenonu
Noč rock kitaristov
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Nov stil ženskega nastopanja
Robbie Krieger In Peter Hayncock med koncertom The Night of the Guitar v Turinu
Ljubljano čaka drevi prava »kitaris-tična noč«. The Night of the Guitar je namreč naslov prireditvi, na kateri se bo slovenskim ljubiteljem rocka predstavilo devet kitaristov, ki so od konca šestdesetih pa vse do začetka osemdesetih let s svojimi inštrumenti v mno-gočem krojili usodo svetovne rock glasbe. Letos so se združili, da bi skupno obnovili spomin na tiste zanje in za mnoge druge nepozabne čase, da bi z zvokom svojih kitar spet prispel do nas odmev njihove nekdanje slave.
V deveterici so res izjemna imena rock kitaristov. Mogoče je najbolj znan prav Robbie Krieger, kitarist skupine The Doors, avtor številnih hitov, med katerimi je tudi prva uspešnica skupine iz leta 1967 Light My Fire.
Več kot stokilogramski Leslie West je bil eden najbolj popularnih ameriških kitaristov. S Felixom Pappalardi-jem je bil gonilna sila hard skupine The Mountain, nadaljeval je v triu z
Bruceom in Laingom, posnel pa je tudi vrsto samostojnih plošč.
Phil Manzanera je bil med ustanovnimi člani skupine Roxy Musič. Je izjemno kreativna in inovativna osebnost, zato ni nič čudnega, da ga izvedenci rock glasbe uvrščajo med največkrat posnemane kitariste sedemdesetih in osemdesetih let.
Randy California je pravcati »kita-ristični mit« s konca šestdesetih let. Že kot najstnik je osnoval skupino Špirit, s katero je dosegel tudi največje uspehe. Glasba te skupine je bila mešanica rocka in jazza prav po zaslugi tehnično izredno podkovanega Randyja.
V ljubljanski Hali Tivoli bo med kitaristi zaigral tudi Peter Haycock, član znamenite skupine Climax Blues Band. Skupina je bila ena od najbolj vplivnih popularizatorjev bluesa na angleških tleh.
Kitara Steva Hunterja je bila nekaj let pravi alter ego underground pevca Lou Reeda. Hunter je začel sodelovati z njim pred šestnajstimi leti, in posnel dve plošči - Berlin in Rock'n'roll Ani-mal, ki sta postali klasika rocka. Zatem je igral še v skupinah Alicea Coo-perja, Petra Gabriela in drugih.
Ted Turner in Andy Powell sta bila kitaristični par skupine Wishbone Ash. Vse do srede sedemdesetih let sta s svojima inštrumentoma uspešno osvajala svetovno rockovsko sceno, vse dokler Turner ni zapustil skupine. Pred dvema letoma se je skupina priložnostno spet združila in s svojim trdim rockom odprla wembleyski koncert Live Aid.
Jan Ackerman je bil po mnenju pre-nekaterih vodilni evropski kitarist sedemdesetih let. Deloval je v nizozemski skupini Focus, ki je pustila za seboj nekaj res izjemnih plošč in pesmi (Hocus Pocus je med vsemi najbolj znana), s katerimi je dokazala, kako je mogoče v rock zliti elemente klasične glasbe, jazza in rock'nTolla.
Koncert The Night of the Guitar bo drevi v ljubljanski Hali Tivoli, že jutri pa bo kitaristična smetana nastopila v Pordenonu, kjer se bo omenjenim glasbenikom pridružil tudi italijanski kitarist in pevec Pino Daniele, (m.k.)
»Splav je nasilje, posilstvo pa ne?« Tako je pisalo na enem izmed številnih trasparentov, ki so jih nosile udeleženke množične ženske manifestacije prejšnjo soboto v Rimu. S tem so tudi jasno povedale, da protestni shod ni bil oklican samo v obrambo zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Pravilno so ocenile in tudi številni dogodki so nedvoumno opozarjali na to, da je ogrožena še tista relativna vloga, ki so si jo ženske izborile v italijanski družbi.
O tej splošni zavesti, ki jo je osvojila večina italijanskih žensk, priča tudi potek sobotne manifestacije, ki so jo oklicale članice laičnih političnih strank in sindikalnih organizacij CGIL ter UIL. Z ozirom na organizatorke je seveda šlo za natančno opredeljeno manifestacijo, ki pa je zadobila širši okvir.
Glede na slične manifestacije izpred približno desetih let, ko je o usodi osporavanega zakona št. 194 odločal referendum, so ženske spremenile stil svojega nastopanja. Od golega, zelo vehementno izraženega protesta, so prešle k manj slikoviti govorici, ki je odraz stvarhejšega odnosa do problemov in v tem okviru mirnejšega postavljanja zahtev.
Če naj tudi ta novejši stil ženskega nastopanja, ki ga nekateri označujejo kot »tretji tip feminizma«, opredelimo z geslom, si moramo izposoditi vsebino letaka, ki so ga med rimsko manifestacijo delile najmlajše udeleženke. Zapisale so: »Nočemo se vrniti nazaj, želimo spremeniti sedanjost, zato da si zgradimo bodočnost, ki naj nas osvobodi splava«.
Proti splavu pa se v sedanjih italijanskih razmerah borimo le z zavzemanjem za pravilno izvajanje zakona št. 194. Pri tem ne mislimo samo na pravico do posegov za prekinitev nosečnosti, temveč predvsem na vsa določila, ki govorijo o kontracepciji in o široko zasnovanih akcijah za podrobnejše informiranje javnosti o spolnosti. In da je ravno svobodno in zavestno odločanje v zvezi s spolnostjo glavno strašilo, dokazuje tudi težavna pot zakonskega osnutka o spolnem nasilju, ki bo spet romal v poslansko zbornico.
S tesno večino je namreč senat prejšnji teden odločil, da je družinsko nasilje manj nasilno od pouličnega posilstva, kar pomeni, da je za sodni postopek proti partnerju potrebna tožba prizadete stranke. S pičlo večino so senatorji tudi menili, da se spolnost lahko začenja šele pri 14. letih.
Okoli teh dveh vprašanj se bo v poslanski zbornici ob ponovni in nujni obravnavi spet vnela polemika. Tudi zato, ker so bili poslanci med nedavno razpravo drugačnega mnenja, kar se je v praksi izkazalo s tekstom, ki je izšel iz poslanske zbornice ter pristal v senatu. Da bi bilo dolgega romanja od poslanske zbornice do senata ter spet nazaj že enkrat konec, so nekatere sile, na primer socialistična stranka, pristale na zahtevo KD o očitnem razlikovanju med nasiljem v domačem krogu oziroma med neznanci. Iskanje kompromisov ni rešilo zakonskega osnutka, ki bo v predelani obleki in hudo načet še enkrat, in verjetno ne zadnjič, tarča hudih polemik. Do tega ponovnega spopada v parlamentu pa nas loči najmanj pol leta, kakor določajo predpisi.
Zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in zakonski osnutek proti spolnemu nasilju imata veliko stičnih točk. Ob spolnosti državljanov, v katero posegata, si delita tudi težavno, že skoraj mučeniško pot. Zakrivata pa tudi bistveno težnjo sodobnih žensk, da tako imenovane ženske usode ne doživljajo več pasivno, temveč si svojo pot načrtujejo. Kajti obramba enega izmed najbolj osporavanih zakonov in zagovor zakonskega osnutka, ki nikakor ne more priti do cilja, sta v bistvu klic po svobodi, pa čeprav večkrat izkri-čan v žalosti in nemoči.
današnji televizijski in radijski sporedi
[J RAI 1___________________
7.15	Aktualno: Lino mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaji: Odprta šola,
15.30	Novecento
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.25	Nogomet: evropski pokali - drugi polfinale
22.15	Aktualno: Linea diretta
22.45	Dnevnik in filmi
23.00	Dokumentarec: Itala -Raid Peking-Pariz
23.30	Košarka: polčas tekme iz it. prvenstva
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Le ragazze di S. Frediano (kom., It. 1955, r. Valerio Zurlini)
10.30	Nan.: Llmpareggiabile giudice Franklyn
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Quando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
17.00	Dnevnik
17.25	Aktualno: Lepa Italija, L’ago della bilancia
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Moonlighting
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Ciclone sulla Gia-maica (pust., ZDA 1965, r. A. Mackendrick, i. Anthony Ouinn)
22.20	Dnevnik
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik, nato Uomini e
affari
0.25 Film: Imputazione di omicidio per uno študente (dram., It. 1971, r. M. Bolognini, i. Massi-mo Ranieri)
^ RAI 3	|
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi - Leningrajske podobe
15.00	Šport: odbojka, četrfina-le play off, 15.30 Kolesarstvo, dirka po Apuliji, 16.00 Posnetki prvenstva v ameriškem nogometu
16.30	Tenis: mednarodni ženski turnir (prenos iz Montecarla)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: II ladro di Bagdad (pust., ZDA 1940, r. Lud-wig Berger, Tim Whe-lan, Michale Powell, i. Sabu, John Justin, Juna Duprez)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, 10.50 Svet na zaslonu
11.30	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan
17.45	Pregled: Svet na zaslonu
18.05	Video strani
18.10	Otroška oddaja: Pedenj-žep - Narodne z Zlatkom in Milanom
18.30	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Nana, mala opica (J. Ribičič, 3. del), gledališka predstava Jurček (Pavel Golia, SNG Maribor, 2. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Inocencia (dram., Braz. 1983, r. Walter Lima jr., i. Edson Celulari, Fernanda Tor-res, Sandro Salvieti, Ri-cardo Zambelli)
22.00	Dnevnik
22.10	Pregled aktualnih dogodkov: Svet poroča
23.10	Video strani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	It. prvenstvo v odbojki
15.00	Tenis: Ladies Cup
16.30	Nogomet: tekma za evropske pokale
18.10	Tenis: Ladies Cup
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
VIDEM — Zahteva pokrajinskih svetovalcev po uvedbi slovenščine, furlanščine in nemščine v šole LJESA — 20 let KD Rečan RAVASCLETTO — Obračun zimske sezone
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Hokej: Finska-Svedska
22.45	TVD Novice
22.55	Nogomet: tekma za evropske pokale
RTV Ljubljana 2
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dok. o Turčiji
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualno: Žarišče
20.35	Športna sreda: nogomet Milan-Real; hokej Fin-ska-Švedska
CANALE 5
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - Una licenza speciale, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito (vodi Corrado),
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie (vodi Marco Predolin)
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale (vodi Marta Flavi)
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria - Una mineštra di sassi
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19-00 Kviza: 11 gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-
„ lumbro) ‘
0 25 Aktualnosti: II gatto
2.,	(vodi Giuliano Ferrara) '90 Variete: Maurizio Co-„ stanzo Show ■50 Rubrika: Premiere '40 Nanizanki: Baretta - Vi-soni volanti, 1.35 Mannix - Contro ogni logica
RETE 4 _______________
7.40	Nanizanke: Lou Grant,
8.40	Switch
9.40	Film: Vento di primave-ra (kom., It. 1958, r. Arthur M. Rabenalt, i. Sabine Bethman, Lauretta Masiero)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper -Gentesenzapassato -
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California -Scelte difficili
17.45	Nad.:Febbredamore
18.35	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Gli occhi della not-te (krim., ZDA 1967, r. Te-rence Voung, i. Audrey Hepburn, Alan Arkin)
22.35	Rebecca, la prima moglie (dram., ZDA 1940, r. A. Hitchcock, i. Lauren-ce Olivier)
1.05	Nanizanki: Vegas - Om-bra su una stella, 2,05 Missione impossibile -Gioco dazzardo
ITALIA 1_______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo - Il clandestino, 18.30 Super-car - Energia alternativa,
19.30	Happy Days - Il se-sto senso
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nan.: Chiara e gli altri,
21.30	I Robinson, 22.00 Denise, 22.301-taliani
23.00	Variete: Dibattito!
23.20	Aktualno: Fish-Eye
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Troppo for-te, 0.30 Giudice di notte -Giornata nera, 1.00 Kung-fu
ODEON__________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nanizanki: Good times,
10.15	Arthur re dei bri-tanni
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes risanke in nanizanka Thomas & Senior
19.30	Znanstvena rubrika: Be-yond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: L'arbitro (kom., It. 1974, r. Filippo dAmico,
i.	Lando Buzzanca, Joan Collins)
23.00	Film: Le monache di SanfArcangelo (dram., It. 1973, r. Domenico Pao-lella, i. Ornella Muti)
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	VestbTMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip Clip
15.00	Tenis: polfinale ženskega turnirja
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Le piccanti avven-ture di Robin Hood (kom., ZDA 1984, r. Ray Austin, i. George Segal, Morgan Fairchild)
22.15	Dok. oddaja: Galileo
22.50	Vesti in šport
TELEFRIULI____________
13.30	Rubrika o kolesarstvu
14.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nadaljevanka: Quer pas-ticciaccio brutto de via Merulana
23.30	Glas. odd.: Sei corde 0.30 Dnevnik, Dražba, Vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
9.00	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Na goriš-kem valu,- 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (44. del); 15.15 Neopravičena ura;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.); 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Z našimi interpreti: klarinetist Igor Karlin; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Odlomki iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva;’22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.00	Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ;
18.33	Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Pokrajina bo preuredila območje bivše bolnice za ostarele
V Ul. Diaz bo študijsko-Mturao središče
Goriška pokrajinska uprava namerava morda že letos pričeti z obnovitvenimi deli bivše bolnišnice za ostarele Fatebenefratelli v Ul. Diaz. O načrtu za preureditev poslopja je bil govor predsinoči na sestanku rajonskega sveta za mestno središče. Arhitekt Lino Visintin, ki mu je pokrajinska uprava poverila izdelavo izvršilnega načrta za obnovo zapuščenega objekta, je namreč prikazal rajonskim svetovalcem, kakšna bo postala podoba stavbe, ki je sestavni del goriške zgodovine zadnjih dveh stoletij. Stavbo je leta 1753 zgradil grof Alvarez in živel v njej vse do svojih poslednjih dni. V oporoki je grof dodelil poslopje dobrodelni ustanovi, ki je poskrbela, da so mogočno vilo preuredili v sirotišnico. V teku let so stavbi prizidali še nekatere manjše objekte, ki niso spremenili stare podobe mogočnega poslopja. Ko so nato zgradbo prevzeli duhovni so bivšo Alvarezovo vilo preuredili v bolnišnico za ostarele. Ker je stavbo že močno načel čas, so duhovni pričeli graditi novo bolnišnico v Ul. Fatebenefratelli. Leta 1983 so preselili bolnišnico v nove funkcionalnejše prostore, stavbo v Ul. Diaz pa so zaprli in popolnoma zapustili. V naslednjih šestih letih je poslopje še hitreje propadalo. Tedaj pa je nastopila goriška pokrajinska uprava, ki je poslopje odkupila za 800 milijonov lir.
Kakšna usoda bo doletela bivše Alvarezovo bivališče? Pokrajinska uprava namerava v poslopju odpreti kulturno-izobraževalno središče. Zdi se, da bodo v njem imele sedež nekatere univerzitetne fakultete ali pouniverzitetne šole. Pokrajinski upravitelji so v tem smislu že vzpostavili stike z Videmsko univerzo. Arh. Visintin je dejal, da so pri izdelavi načrta želeli v celoti ohraniti sedanjo zunanjo obliko. Poslopje bodo sicer ločili od sosednih stavb. To bodo storili zato, da bodo na ta način skušali ohraniti nekdanji mogočni videz, ko je grofova vila stala na samem. Če opazujemo sedanje pročelje poslopja, bodo na levi strani pridobljeni prostor namenili pešcem. Ozka pešpot bo namreč povezovala Ul. Diaz z UL Nizza. Na desni strani pročelja pa bo vhod v
Maketa območja bivše bolnice po obnovi (na levi Ul. Diaz, na desni Ul. Nizza)
podzemno garažo. Ta bo ležala pod sedanjm vrtom, ki meji na Ul. Nizza. Garaža bo dvonadstropna in bo v njej prostora za 140 avtomobilov. Arh. Visintin je dejal, da bodo parkirni prostori na razpolago le obiskovalcem študijskega centra. Izhod iz garaže pa bo v Ul. Nizza.
Prvo nadstropje bodo namenili učilnicam in knjižnicam, drugo pa laboratorijem in pomožnim prostorom. Na notranji strani stavbe, kjer je lep manjši park, bodo drevje in grmičevje primerno uredili. Del
površine bodo izrabili za gradnjo večje sejne dvorane za večje manifestacije.
Sedanje poslopje stoji na površini kakih 7000 kvadratnih metrov, prostornina pa presega 22 tisoč kubičnih metrov. Izdelani načrt predvideva zmanjšanje prostornine za kakih 2 tisoč kubičnih metrov. Obnovo bodo izvajali v dveh delih. Najprej bodo predelali obstoječo zgradbo, nato pa bodo zgradili sejno dvorano in podzemno parkirišče. Denar za prvi del je že na razpolago, celoten načrt pa bo veljal kar sedem milijard lir.
SSŠ vabi neučno osebje k stavkam
Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica vabi neučno osebje slovenskih šol, naj se pridruži stavkovni akciji državnega neuč-nega osebja. Sindikat slovenske šole postavlja naslednje zahteve:
1.	priznanje dvojezičnega dela (ekonomska spodbuda po členu 9 DPR 209/87);
2.	odpravo 7. člena 426/88 (omejevalni ukrepi za suplence v naslednjem šolskem letu).
Stavka bo potekala takole:
Jutri, 20. aprila, zadnjo uro vsake delovne izmene; v petek, 21. aprila, prvo uro vsake delovne izmene; 26. aprila zadnjo uro vsake delovne izmene; 27. aprila prvo uro vsake delovne izmene.
Stavko neučnega osebja ATA (administrativno, tehnično in pomožno) so oklicali zvezni sindikati CGIL, CISL, UIL in avtonomni sindikat SNALS z zahtevo po odpravi navedenga 7. člena zakona 426, ki močno omejuje možnosti imenovanja suplentov v primerih odsotnosti neučnega osebja. To bi po mnenju sindikata preobremenilo neučno osebje, povzročilo zmedo in težave v šolah. Sindikat slovenske šole soglaša s to oceno in zahtevo po odpravi 7. člena, ob tem pa zahteva, naj se slovenskemu neučnemu osebju, predvsem v tajništvih, zagotovi doklada za dvojezično poslovanje. Sindikat pri tem ugotavlja, da je dvojezično poslovanja vsakodnevna praksa v naših šolah in bi moralo zato biti ustrezno ovrednoteno.
Marca več kot milijon 100 tisoč prehodov
Promet čez mejo v Gorici iz meseca v mesec večji
Zmerne obsodbe in polovica oproščenih na procesu zaradi vozniških dovoljenj
Promet skozi mejne prehode na Goriškem je iz meseca v mesec gostejši. Po statističnih podatkih mejne policije so v mesecu marcu zabeležili rekorden obseg prometa, kakršnega ni bilo že precej let. Marca so v obe smeri skozi vse goriške mejne prehode našteli milijon 108 tisoč potnikov. To je nekaj deset tisoč več kot avgusta in decembra lani, ki sta veljala za na meji najbolj prometna meseca v zadnjih letih.
Da je promet čez mejo vsak dan večji, se sicer lahko prepričamo vsak večer, ko se po zaprtju maloobmejnih prehodov ustvarjajo daljše vrste na mednarodnih prehodih Štandrež-Vr-tojba in še posebno pri Rdeči hiši, kjer kolona avtomobilov pogosto dosega pol kilometra in celo več. Z evidenčnih tablic je mogoče razbrati, da k povečanju prometa prispevajo v veliki meri tudi Videmčani, ki vozijo zvečer čez mejo po bencin. Statistični podatki potrjujejo to ugotovitev, saj so marca našteli več kot 300 tisoč prehodov italijanskih državljanov s potnim listom. Gre za številko, ki je še pred dvema letom niso dosegali niti v poletnih mesecih, ko se lokalnemu prometu pridružijo trume turistov.
Prehodov jugoslovanskih in drugih tujih državljanov je bilo sicer manj, okrog 132 tisoč, kar pa je precej več kot povprečno zadnje mesece.
Po vsej Goriški so začeli včeraj nastavljati vabe s cepivom proti steklini. Gre za ploščice podobne kosu čokolade: cepivo je prekrito s plastjo živalske maščobe in ribje moke. V naši pokrajini bodo namestili približno 3600 takih ploščic, po 20 na kvadratni kilometer na področjih, ki so bolj izpostavljena nevarnosti stekline. Ob vabah bodo napisi v več jezikih, ki bodo opozarjali na cepivo za lisice. Vab se ne sme nihče dotikati; v primeru naključnega dotika si je treba umiti roke oz. se zateči po zdravniško pomoč v primeru hujših težav. Prav tako priporočajo, naj lastniki ne dopuščajo klatenja domačih psov ali mačk, da ne bi pojedli vab, ki so namenjene lisicam. Sicer so vabe postavljene vsaj 300 metrov od hiš oz. 500 metrov od večjih naselij.
Na nevarnost prostega klatenja domačih živali pa bolj kot vsako priporočilo oblasti opozarja predvčerajšnji dogodek, ko sta volčjaka napadla človeka, ki je po Ul. Don Bosco peljal na sprehod svojega psička. Enega od napadalnih psov so nato ustrelili agenti, drugega pa so lahko ujeli živega in ga imajo sedaj na opazovanju v občinskem pesjaku v Ul. degli Scogli. Načelnik veterinarske službe KZE dr. Al-merigogna nam je včeraj povedal, da bodo morali počakati vsaj deset dni, da bodo ugotovili, ali j$ pes stekel.
Marca se je močno povečal tudi maloobmejni promet. S prepustnico je šlo čez mejo približno 423 tisoč italijanskih in 252 tisoč jugoslovanskih upravičencev. Ob prehodih zaradi nakupov in drugih opravkov lahko domnevamo, da je povečanju prometa v primerjavi z zimskimi meseci deloma botrovala pomlad in velika noč, ko postaja vreme primernejše za izlete in sprehode v naravo.
Aniasi na slovesnosti pred ladjedelnico
Podpredsednik poslanske zbornice in predsednik Zveze partizanskih združenj posl. Aldo Aniasi bo slavnostni govornik na manifestaciji ob deseti obletnici postavitve spomenika 503 padlim delavcem tržiške ladjedelnice. Zborovanje prireja v petek ob 11.30 Enotni antifašistični odbor Fincantieri pred spomenikom ob vhodu v tržiško ladjedelnico v okviru slovesnosti ob prazniku osvoboditve.
Aniasi, ki je dolgo let bil župan v Milanu in nekaj časa tudi minister, je furlanskega porekla, saj se je rodil v Palmanovi. Med osvobodilnim bojem je bil poveljnik partizanske divizije Garibaldi-Redi, ki je delovala v dolinah d'Ossola in Valsesia.
Truplo pobitega psa so že poslali v Videm in od tam v Padovo. Jutri naj bi iz laboratorija izvedeli, ali je bil pes okužen s steklino. V primeru pritrdilnega odgovora, bi seveda bila zadeva dokaj zaskrbljujoča. Na območju Livade so pred nekaj tedni že ustrelili steklo lisico, širjenje okužbe med domačimi živalmi pa bi nedvomno povečalo nevarnost, posredno tudi za ljudi. Prav zaradi tega zdravstvene oblasti
Skoraj devet ur so sodniki včeraj zasedali za zaprtimi vrati, da so sestavili razsodbo proti 30 obtožencem na procesu zaradi vozniških dovoljenj. Razsodba je za nekatere med glavnimi obtoženci precej mila. Sodniki so kar polovico obtožencev oprostili z različnimi utemeljitvami. Glede na zahteve javnega tožilca, ki je zahteval obsodbe na skupnih več kot 60 let zapora, so sodniki izrekli obsodbe za skupnih 27 let zapora in še od tega po nekaj let posameznim obtožencem odpustili.
Na najstrožjo kazen je bil obsojen 47-letni Gianfranco Braidot iz Gorice: 5 let in šest mesecev zapora (dve leti so mu odpustili) ter milijon 200 tisoč lir globe. Braidotu, kot tudi vsem drugim obsojenim so prisodili še prepoved opravljanja javnih poklicev za razna obdobja, ki so večinoma enaka zaporni kazni. Obsojena sta bila še dva posrednika: 35-let-ni Marino Barbacetto iz Ravascletta na 2 leti in 10 mesecev zapora (eno leto so mu odpustili) in milijon lir globe, Vinicio Valentini iz Tržiča pa na leto in 7 mesecev zapora in 700 tisoč lir globe (zanj je kazen pogojna).
Med funkcionarji je bil obsojen le 60-letni Fernando Previdi iz Rima na 2 leti in 5 mesecev zapora (9 mesecev so mu odpustili) in 800 tisoč
še enkarat priporočajo predhodno cepljenje psov in spoštovanje odlokov, ki prepovedujejo klatenje živali. Kar zadeva dva napadalna volčjaka je na primer v teku policijska preiskava, da bi ugotovili, čigava sta bila. Lastnik ali lastnika bi morala plačati globo zaradi klatenja psov, poleg tega pa sta tudi odgovorna za telesne poškodbe (na srečo lažje), ki sta jih živali povzročili človeku.
lir globe. 65-letnega Giorgia Hvas-tio iz Trsta oprostili z različnimi utemeljitvami (nekatera dejanja niso kazniva, drugih ni zagrešil, tretjih so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov). Tretji funkcionar motorizacije, 56-letni Giorgio Bacchia iz Trsta, se bo zagovarjal na drugem procesu, ker je bil tokrat odsoten zaradi bolezni.
Z različnimi utemeljitvami so sodniki oprostili lastnika avtošole 54-letnega Vittoria in 47-letnega Pietra Paola Filippuccija iz Gorice ter domnevne posrednike 67-letnega Alci-da Vecchieta iz Koprivnega, 50-let-nega Enza in 27-letnega Piera Bel-trameja iz Pradamana.
Na 1 leto in 4 mesece zapora ter po 400 tisoč lir globe so obsodili skupino 11 kupcev vozniških dovoljenj, devet pa so jih oprostili. Obsojeni so bili Roberto Bizaj (Gorica), Walter Citossi (San Giorgio di No-garo), Gino Lega (Rezija), Antonio Puccio (Pradamano), Luigi Faddi (Lauco), Ermidio in Ivonne Fabian, Edi in Giacomo Dereani, Claudio Spiz (vsi Paularo), in Aldo Nadalin (Maiano). Vsem so tudi odvzeli na nedovoljen način pridobljeno vozniško dovoljenje.
Do odkritja prekupčevanja z vozniškimi dovoljenji je prišlo pred dobrimi petimi leti, ko je agent pro-
Predprodaja vstopnic za koncert Motorhead
Svetovno znani ansambel rock glasbe Motorhead bo nastopil v Ljubljani na koncertu v dvorani Tivoli 28. aprila. Za koncert vlada tudi pri nas že precejšnje zanimanje. Goriški ljubitelji dobijo vstopnice in informacije v zvezi z ljubljanskim koncertom skupine Motorhead v Kulturnem domu (tel. 33288).
Iščejo informacije o padlem borcu
Zveza borcev iz Pirana zbira podatke o padlih borcih. Med temi je tudi Franc Simčič, mornar v jugoslovanski mornarici, ki je padel 1. 4. 1945. Rodil naj bi se leta 1925 v Doberdobu. Vse, ki vedo kaj več o njem naprošajo, naj podatke posredujejo odbornikom sekcije VZPI v Doberdobu.
Lažja nesreča motociklista
Včeraj popoldan se je v prometni nesreči na cesti iz Sovodenj proti Vrhu poškodoval 15-letni Aleksander Boškin iz Sovodenj, Čase sparse 55/a. Peljal se je na motornem kolesu, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste. Ponesrečenca so nato pospremili v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom ramena. Okreval bo v enem mesecu.
metne policije iz Vidma iz zaupnih virov izvedel, da je mogoče v Gorici priti na lahek (čeprav drag) način do vozniškega dovoljenja. Preiskava je nato omogočila izsleditev nekaterih "kupcev" dovoljenj, skupine posrednikov ter nekaterih funkcionarjev urada za motorizacijo, ki naj bi ponarejali izpitne listine kandidatov. Vse se je odvijalo v avtošoli bratov Filippucci, ki pa kot kaže, nista bila soudeležena pri nedovoljenih dejavnostih.
koncerti
Organist Hubert Bergant bo nastopil jutri ob 20.30 v goriški stolnici na koncertu, ki ga prireja SKPD Mirko Filej.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev prireja danes ob 17. uri v predavalnici v Ul. Croce in ob 20. uri v domu O. Župančič v Štandrežu predavanje inž. Milana Bu-dimiroviča o uporabi in koristi zdravilnih zelišč. Jutri ob 20. uri bo Budimiro-vič predaval v Kulturnem domu v So-vodnjah.
KD Jezero iz Doberdoba vabi jutri, 20. aprila ob 20.30 na predavanje o varstvu okolja. Predaval bo izvedenec Marko Vudrag.
KD Jadro vabi v petek, 21. aprila ob 20. uri na sedež društva v Romjanu, kjer bo predaval dr. Pavel Medvešček iz Nove Gorice o uporabi zelišč v ljudski medicini in v kulinariki.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Una pallottola spuntata«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man«. VITTORIA 17.30-22.00 »I racconti sensu-ali di Cicciolina«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00-
22.00	»Attrazione sessuale«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Mooonwalker«. 'ŠEMPETER Danes zaprto. Jutri 20.00 »Policaj maniak«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale II - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Antonia Bisiach por. Galli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uh Olga Brumat iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Včeraj začeli nastavljati lisicam vabe s cepivom
Odločnejši ukrepi proti steklim
Take so ploščice s cepivom in napisi, ki opozarjajo nanje	(foto Čubej)
Na današnjih povratnih polfinalnih tekmah v evropskih nogometnih pokalih
POKAL PRVAKOV
MILAN - REAL MADRID
Pričakovanje za tekmo je res izredno. Neki Italoameričan se je na primer v svojem luksuznem cadillacu vozil po Milanp in iskal vstopnico: dobil jo je, a za milijon 300 tisoč lir. Vstopnice so namreč pošle še predno so jih praktično dali v prodajo. Kako se bo srečanje izteklo, pa je vprašanje brez odgovora. Milanu bi za uvrstitev v finale sicer zadostoval neodločen izid brez gola (v prvi tekmi v gosteh je izenačil 1:1), a proti tako izkušeni ekipi kot je Real Madrid bi bile take špekulacije lahko hudo nevarne, še zlasti za moštvo, ki se ne »odlikuje« z nekoč značilno italijansko igro. Glede na vse to, kar so Gullit in tovariši pokazali v Madridu, pa bi zmaga ne smela uiti. Real je bil vseskozi v podrejeni vlogi, kar je bilo skoraj nerazumljivo. Vendar ne smemo pozabiti, kakšnih podvigov je bilo špansko moštvo sposobno v pokalnih tekmah (sicer na svojem terenu), zato ga nikakor ne gre podcenjevati, a še manj vnaprej odpisati. Res je sicer, da Beenhakkerjeva enajsterica ni v pravi formi, vendar z druge strani je tudi težko pričakovati, da bo tako renomi-rana ekipa spet tako bledo igrala.
Realov trener včeraj ni hotel povedati, koga bo poslal na igrišče. Prav z igralci pa imajo nekaj težav pri Mila-
nu, saj se je prav na zadnjem treningu pred odhodom v Španijo poškodoval Evani (zvil si je levi gleženj). Zamenjal ga bo Costacurta, Virdis pa v začetku bi moral ostati na klopi.
Drugi polfinale: Galatasary (Tur.) -Steaua (Rom.), prva tekma 0:4.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SAMPDORIA - MALINES
Sampdorii se nič dobro ne piše. Zaradi drugega opomina na prejšnji tek-
mi (Sampdoria jo je izgubila z 2:1) bo namreč brez izključenega Viallija, manjkala pa bosta prav tako izključeni Carboni in še vedno poškodovani Mannini. Zamenjali jih bodo Pradella, Salsano in Lanna. To pa še ni vse, kar zaskrblja trenerja Boškova. Ekipa ne preživlja najboljšega trenutka (zadnjo zmago je dosegla 5. marca), za sabo pa ima tri poraze in dva neodločena izida. Nazadnje ne gre pozabiti vrednosti nasprotnika: Malines je v dveh letih nastopanja v evropskih pokalih doži-
vel en sam poraz, a tudi sedaj je le korak pred osvojitvijo belgijskega naslova. Kljub vsemu pa so pri Samdorii optimisti, čeprav poudarjajo, da bo odločilnega pomena, če bodo že v prvem polčasu dosegli gol.
Drugi polfinale: Sredets (Bol.) - Barcelona (Šp.), prva tekma 2:4.
POKAL UEFA
BAVERN - NAPOLI
Še najlažjo nalogo bi moral imeti Napoli, ki bo branil prednost dveh golov. Ta naloga pa postaja vse manj lahka, če pomislimo, da bo igral na tujem, in da je njegov nasprotnik Ba-yern. O trdoživosti Nemcev ne gre zgubljati besed, zato je pričakovati ostro, trdo tekmo. Poleg tega imajo pri Napoliju nekaj težav. Maradona ni še v pravi formi, Carnevale pa zaradi izključitvene ne bo igral.
Drugi polfinale: Dinamo Dresden (NDR) - Stuttgart (ZRN), prva tekma 0:1.
TAKO DANES PO TV
Italijanska televizija bo neposredno prenašala vsa tri današnja srečanja, in sicer: od 15.30 (RAI2) Sampdoria - Malines, ob 20:15 (RAI3) Bayern - Napoli in ob 20.30 (RAI1) Milan - Real Madrid.
Na sliki (AP): Hugo Sanchez (desno), napadalec Real Madrida, ob prihodu v Milan.
Šahovski turnir v Barceloni
Ljubojevic še bolj utrdil vodstvo
BARCELONA - Po 15. kolu četrtega turnirja za svetovni pokal v Barceloni je Jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevic še bolj utrdil vodstvo na skupni lestvici.
Ljubojevic je v 15. kolu premagal Islandca Hjartarsona in ima sedaj 10,5 točke, eno in pol več od Kasparova ter dve več od Hubnerja, Korčnoja, Salo-va in Shorta. Ljubojevic je igral zelo agresivno sicilijansko obrambo in dosegel blestečo zmago (v 43. potezi).
Drugi jugoslovanski velemojster na tem turnirju, Nikolič, je z belimi figurami remiziral z Riblijem v 16. potezi.
REZULTATI 15. KOLA: Ljubojevic -Hjartarson 1:0, Speelman - Hiibner remi, Beljavski - Korčnoj 0:1, Šalov -Sejrawan 1:0, Nikolič - Ribli remi, No-gueras - Kasparov remi, Spasski -Iljeskas 1:0, Vaganjan - Jusupov prek., Šalov je bil prost.
VRSTNI RED: Ljubojevic 10,5; Kasparov 9; Hiibner, Korčnoj, Šalov in Short 8,5; Spasski in Nikolič 7; Jusupov 6,5; Ribli 6,5; Hjartarson 6; Sejra-wan, Vaganjan, Speelman, Beljavski in Iljeskas 5,5; Nogueras 4,5.
SPORED 16. (PREDZADNJEGA) KOLA: Kasparov - Spasski, Ribli - Nogueras, Jusupov - Nikolič, Sejrawan -Vaganjan, Korčnoj - Šalov, Hubner -Beljavski, Hjartarson - Speelman, Short - Ljubojevič; Iljeskas je prost.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Kanada in SZ še v vodstvu
STOCKHOLM — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A so sinoči odigrali srečanja 3. kola. Tako Sovjetska zveza kot Kanada sta zmagali in- ohranili prvo mesto na lestvici. Največje presenečenje so pripravili Zahodni Nemci, ki so Švedom odvzeli točko.
REZULTATI 3. KOLA: Švedska - ZRN 3:3 (1:1, 2:0, 0:2); SZ -Finska 4T (1:1, 0:0, 3:0); ČSSR - Poljska 15:0 (4:0, 8:0, 3:0); Kanada - ZDA 8:2 (2:2, 3:0, 3:0).
LESTVICA: Kanada in SZ 6 točk, ČSSR in Švedska 5, ZRN 2, Finska, ZDA in Poljska 0.
Košarkarice C. zvezde jugoslovanske prvakinje
BEOGRAD — Košarkarice beograjske Crvene zvezde so že 24. osvojile naslov jugoslovanskih državnih prvakinj. V včerajšnji tretji finalni tekmi play offa so premagale Elemes iz Šibenika z 92:83 (39:40).
Več kot 7 milijard lir nagrad v VVimbledonu
LONDON Nagradni fond letošnjega teniškega turnirja v VVimbledonu (26. junij - 9. julij) bo res bogat. Med udeležence bodo razdelili več kot 7 milijard lir nagrad. Britanska teniška zveza je lani vnovčila okrog 170 milijard lir.
Prva jugoslovanska nogometna liga
Danes veliki derbi Vojvodina - C. zvezda
Na prvi etapi kolesarske dirke po Apuliji
Lecchi presenetil sprinterje
Jugoslovanski nogometaši (1. zvezna liga) bodo že danes odigrali 26. kolo, nakar bo prvenstvo prekinjeno do 3. maja, ker jugoslovansko reprezentanco 29. t. m. čaka kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo s Francijo.
Osrednja tekma kola bo seveda v Novem Sadu, kjer se bosta pomerili vodeča Vojvodina in Crvena zvezda, ki za njo zaostaja le.še za štiri točke.
DANAŠNJI SPORED: Sloboda - Nap-redak, Dinamo - Osijek, Hajduk - Buduč-nost, Sarajevo - Vardar, Partizan - Rad, Vojvodina - Crvena zvezda, Čelik - Že-Ijezničar, Radnički - Velež, Spartak - Ri-jeka.
LESTVICA: Vojvodina 31, Rad 28, C. zvezda 27, Hajduk in Dinamo 25, Vardar 24, Velež in Osijek 23, Budučnost 21, Radnički, Rijeka in Spartak 20, Partizan 19, Sloboda 18, Željezničar, Napredak in Sarajevo 17, Čelik 13.
FOGGIA — Vsi so pričakovali kakega sprinterja, a na cilju prve od petih etap kolesarske dirke po Apuliji je bil najhitrejši 23-letni Angelo Lecchi, ki je znan po tem, da mu več ležijo vzponi. Za mladega Lecchija, ki je lani prestopil med profesionalce, je to prva uveljavitev v karieri. Potem ko je 50 km pred ciljem dal pobudo za pobeg, je na 18 km dolgem zadnjem ravninskem delu silovito potegnil ter pustil za sabo vseh 18 tovarišev, ki so se mu bili pridružili.
VRSTNI RED: 1. Lecchi, ki je 183 km prevozil v 4.40'36" s poprečno hitrostjo 39,130 km na uro (10" odbitka);
2.	Convalle (3" odbitka); 3. Bombini (2" odbitka); 4. Bardelloni (1" odbitka); 5. Saligari; 6. Colage; 7. Jarmann (Švi.); 8. Contini; 9. Roscioli; 10. Gaggioli, vsi v istem času.
Po tradicionalni anketi najboljšega športnika leta tržaškega tednika II Meridiana
Kotalkar tržaškega Jollyja Sandro Gu-erra je najboljši tržaški športnik za leto 1988 po že tradicionalni anketi tržaškega tednika II Meridiane. Mladi tržaški kotalkar je zasluženo osvojil prvo mesto, saj je lani osvojil svetovni naslov na Novi Zelandiji, poleg tega je osvojil še vrsto prestižnih naslovov. Guerra je zbral 104 glasove.
Druga, s 96 glasovi je gimnastičarka SGT Roberta Kirchmayer, tretja pa (52 glasov) košarkarica CRUP Carol Meucci. Četrti s 36 glasovi je nogometaš Triesti-ne Maurizio Costantini, 35 glasov (peti) pa je prejel, in to prvič po tej anketi nenavaden športnik, in sicer... konj Indro Park.
Med 22 finalisti sta bila tudi dva naša predstavnika, in sicer Jadranovo košarkarsko moštvo ter Poletov kotalkar Samo Kokorovec. Ostali finalisti pa so bili: Fa-bio Baldas (nogometni sodnik), Bepi Ste-fanel (predsednik Stefanela), Benito Col-mani (košarkar Stefanela), ženska košarkarska ekipa CRUP, sabljač Francesco Granbassi, trener Triestine Marino Lom-
bardo, ženska košarkarska ekipa Inter-club Monteshell, košarkar Stefanela Stefane Maguolo, vaterpolska ekipa UST Modiano, nogometaš Triestine Walter Pasgualini, košarkar Stefanela Claudio Pilutti, nogometaš Triestine Cleto Poloma, konjenik Antonio Ouadri, jadralec Alessandro Bonifacio, košarkarsko društvo Don Bosco.
Nagrajevanje je bilo v nekem tržaškem hotelu ob prisotnosti številnih družbenopolitičnih in predvsem športnih delavcev.
Dosedanji dobitniki ankete II Meridiane: 1978 Tagliavini (nogomet), 1979 Lombardi (košarka), 1980 Cividin (rokomet), 1981 Tonut (košarka), 1982 De Falco (nogomet), 1983 Buffoni (nogomet), 1984 Ber-tolotti (košarka), 1985 Romano (nogomet), 1986 Societa Velica Barcola-Grignano (jadranje), 1987 Causio (nogomet), 1988 Guerra (kotalkanje).
Na sliki: naj športnik 1988 Sandro Guerra.
h kratke vesti
Becker in živojinovič na turnirju v Turinu
TURIN — V petek in soboto bo v Turinu teniški četveroboj, katerega izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Prvi dan bodo igrali: Živojinovič (Jug.) - Sanchez (Šp.); Becker (ZRN) - Jelen (ZRN). Srečanja se bodo pričela ob 20. uri.
Sovjetski boksarji v ZDA kot profesionalci
NEW YORK — Nekaj sovjetskih boksarjev bo šlo v ZDA, kjer bodo nastopali kot profesionalci. Tako piše včerajšnji New York Times, ki se pri tem sklicuje na dogovor med nekaterimi sovjetskimi športnimi funkcionarji ter Louom Falcig-nom, organizatorjem iz New Yorka. Dogovor naj bi trajal deset let.
Shobert še v kritičnem stanju
SAN JOSE — Zdravstveno stanje ameriškega motociklista Shoberta, ki se je ponesrečil med nedeljsko dirko za VN ZDA, je še vedno kritično. Še 24 ur mu bodo dajali močna pomirjevalna sredstva, da bi mu uravnali možganski pritisk.
Na 11. trofeji M. Favero
Naši jadralci so se izkazali
V tekmovalni skupini prve moške košarkarske divizije na Tržaškem
Nabrežinski Sokol še vedno prvi na lestvici
V nedeljo je bila nasproti kraja Ca-orle tekmovalna regata za 11. trofejo M. Favero za jadrnice vrste Europa, laser in 420, v organizaciji tamkajšnjega jadralnega društva Circolo Nautico Santa Margherita.
Čupini jadralci so bili prisotni v dveh kategorijah s štirimi čolni (laser in 420), Sirenin jadralec Maksi Ferfolja pa v kategoriji laser. V kategoriji 420 je dvojica Igof Marušič-Adriano Ferfo-ija osvojila drugo mesto in seveda Pokal.
Prvo mesto si je priborila dvojica Tommasin-Augusti (SVOC). Na tretje mesto pa se je prebila Ksenja Marušič } Markom Tomšičem na drugi Čupini jadrnici. V kategoriji laser so osvojili Prva tri mesta bratje Bressan (CNSM). Sirenin jadralec Maksi Ferfolja je osvojil 7. mesto, Marko Kojanec in Aleks Domeniš (oba Čupa) 12., oz. 14. mesto.
Te športne prireditve se je udeležilo deset jadralnih klubov. Na društveni lestvici je bila Čupa tretja za SVOC iz Tržiča in organizatorjem CMSM.
SOKOL - ACLI	68:62 (30:29)
SOKOL: Terčon 14, Pertot, Ušaj 5, Ve-lussi 4, Pahor 15, Caharija 4, Devetak 17, Pupis 2, Sedmak 5, Klanjšček 2.
TRI TOČKE: Pahor 1, Devetak 1.
Sokolovi košarkarji so pričeli z zmago tudi povratni del tega prvenstva, čeprav njihova igra ni bila rano navdušujoča.
Domačini so po dobrem uvodu nekoliko popustili, tako da se je bil izenačen boj za vsako točko. Nabrežinci so v zadnjih minutah polčasa zašli v rahlo krizo, vendar jim je neverjeten koš Devetaka s kakih 13 metrov dal novega elana.
Srečanje se je odločilo v 38. minuti, ko so naši fantje z zagrizeno obrambo in z učinkovitimi protinapadi strli odpor solidnih gostov in si zagotovili nov par točk, tako da so še vedno sami na prvem mestu lestvice. (A. N.)
FIAMMA - POLET FURLANI 64:60
(35:24)
POLET FURLANI: Malalan 11 (1:5), Granier 8 (2:4), Berdon, Gerdol 15 (1:1), Jančar 4, Sestan, Škerlavaj 2, Feri 10, Ba-itz 4, Košuta 6 (2:3).
Poletovci so kot v prvem tudi v povratnem delu tesno izgubili z močno ekipo Fiamme. Škoda, da so naši bili prema-
lo uspešni v napadu v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu povsem zadovoljili tako v obrambi kot v napadu.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Petra Gerdola. (A. Granier)
LESTVICA: Sokol 16, Fiamma 14, Bas-ket Trieste, Agip Borgo San Sergio 8, Polet Furlani in Informatica 6, Skyskrap-pers 5, Magic Basket 2.
NETEKMOVALNA SKUPINA BREG - KONTOVEL	85:98 (37:35)
BREG: Schiulaz 13, Simonič 17 (3:4), D. Salvi, Bandi 18 (0:1), B. Salvi 18 (4:7), Koren 4, Pertot 10, Corbatti 2, Zobec 3 (1:4).
KONTOVEL: Nabergoj 13 (1:3), Pertot 15 (3:3), Kneipp 10 (2:2), Cingerla 3 (1:2), Cunja 2 (0:2), Bogateč 4 (1:2), Starc 2, Emili 25 (7:9), Versa 24 (1:9).
TRI TOČKE: Schiulaz 3, Pertot in Kneipp 2, Bogateč 1. PM: Breg 8:16, Kontvel 17:32. ON: Breg 27, Kontovel 18. PON: Koren (29).
V slovenskem derbiju med Bregom in Kontovelom so tokrat v Dolini slavili gostje. Prvi polčas je bil dokaj izenačen in se je končal z rahlo prednostjo domačinov, predvsem zaradi točnega meta Borisa Salvija. V nadaljevanju pa so Konto-velci s hitirmi protinapadi Emilija in
Verse obrnili tekmo v svojo korist. V 35. min. je njihova prednost znašala 21 točk (92:71). Dobra serija košev Simoniča v končnici srečanja pa je za domače ubla-
žila poraz. Poleg že omenjenih igralcev si zaslužijo pohvalo še Bandi in Schiulaz med Brežani ter Nabergoj in Botagec med Kontovelci. (Andrej)
^ SREČANJE Z JUGOSLOVANSKO SMUČARSKO REPREZENTANCO
Gostje večera bodo
MATEJA SVET, VERONIKA ŠAREC, TOMAŽ ČIZMAN, GREGA BENEDIK in TONE VOGRINEC
V ponedeljek, 24. aprila, ob 18. uri
VABLJENI
naše šesterice v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
Zdaj na vrsti samo še najboljši
O napredovanjih v L moški in 2. ženski diviziji bo odločal play off V L ZD Sloga Sagor na končnem 4. mestu, na Goriškem pa Agorest na tretjem
Kontovel Electronic Shop prvak under 15 med dekleti
1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A
SLOGA B - DLF	1:3
(10:15, 9:15, 15:13, 11:15)
SLOGA B: Čuk, Križman, Maver, Mesar, Radetti, Renčelj, Riolino, Stopar.
Zadnje kolo v prvenstvu je mladim slogašem končno prineslo tudi zadoščenje, da so osvojili svoj prvi niz. Ekipa je tokrat dobro odigrala srečanje in bila vseskozi enakovredna izkušenejšemu nasprotniku. Slogaši so prvenstvo zaključili na zadnjem mestu, vendar tega res ne gre jemati tragično. Ob začetku prvenstva so namreč društveni odborniki sklenili, da ekipo prijavijo v 1. divizijo, saj je bilo prvenstvo under 18, ki so se ga slogaši udeležili, absolutno prekratko in bi slogaši brez tega nastopanja premalo igrali. Izbira se je pokazala kot nadvse uspela, saj so Slogini igralci iz tekme v tekmo bolje igrali in pridobivali na samozavesti, ligaške tekmovalne izkušnje pa jim bodo v bodoči odbojkarski karieri prišle še kako prav. (Inka)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: Club Altura Omse - La Marmotta 0:3, Sant'-Andrea - Inter 1904 3:1.
KONČNA LESTVICA: CUS 20, La Marmotta 16, Club Altura Omse 14, SanfAndrea 12, Inter 1904 in DLF B 10, Sloga B 0. (CUS in La Marmotta sta se uvrstila v play off)
Skupina B
PREVENIRE - SLOGA SAGOR 3:1 (7:15, 15:12, 15:4, 17:15)
SLOGA SAGOR: Božič, Čač, Jercog, Kerpan, David in Marko Kralj, Pahor, Sain, Sgubin.
V zadnjem kolu regularnega dela prvenstva so slogaši izgubili z vodilnim Prevenirjem z enakim izidom kot v prvem delu. Tekma sama je bila zgolj prestižnega značaja, saj sta se obe ekipi že predčasno uvrstili v play off za napredovanje, slogaši pa tudi v primeru gladke zmage ne bi mogli zasesti prvega mesta. Potem ko so naši fantje osvojili prvi niz, so se v drugem in v četrtem povsem enakovredno kosali z domačini in bi bil izid tekme lahko tudi drugačen, venda se je Slogi Sagor poznalo, da njeni igralci med tednom zaradi šolskih obveznosti niso redno trenirali. Za slogaše pa se pr-. venstvo pravzaprav začenja šele sedajo saj bodo kmalu stekle tekme v play offu, kjer spodrsljaji seveda ne bodo več dovoljeni. (Inka)
BOR - VOLLEV CLUB	3:0
(15:5, 15:8, 15:4)
BOR:_ Neubauer, Fučka, Ciliberto, Starc, Škabar, Furlanič, Visintin, Liven, Zaina, Pavlica in Šavron.
Odbojkarji Bora so končali prvenstvo s pričakovano zmago. V zadnjem nastopu so gostili najslabšega nasprotnika v skupini in seveda zlahka zmagali, kljub dejstvu da so stopili na igrišče prav vsi razpoložljivi igralci. V zadnjih dveh nizih so nastopili mladi in končni izid ni bil nikoli v najmanjšem dvomu. Prav mladim odbojkarjem gre največja pohvala za napredek, ki so ga pokazali v tem za njih prav gotovo zahtevnem prvenstvu. Starejši odbojkarji so jim bili v veliko oporo in temu dejstvu gre pripisati, da so odšli na igrišče veliko bolj sproščeni. V drugem delu prvenstva je šesterka pokazala več kot zadovoljiv napredek in prav noben nasprotnik je ni nadigral.
(G. F.)
OSTALI IZID 14. KOLA: Legovini šport - DLF A 1:3.
KONČNA LESTVICA: Prevenire 24, Sloga Sagor 20, DLF A 14, Le Volpi 12, Bor 10, Legovini šport 4, Volley Club 0. (Prevenire in Sloga Sagor sta se uvrstila v play off)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
CUS - SLOGA SAGOR	3:0
(15:7, 15:4, 15:3)
SLOGA SAGOR: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Grilanc, Jogan, Kosmina, Križmančič, Pieri, Regent, Repinc, Škerk.
V tekmi, ki je odločala o tretjem mestu na lestvici, so slogašice po dokaj medli igri prepustile točke domačinkam in tako zaključile prvenstvo na 4. mestu. Visoko mesto so si igralke priborile že po odlično odigranem prvem' delu prvenstva, v katerem so izgubile eno samo tekmo. Končna uvrstitev na sredino lestvice predstavlja za Slogo Sagor vsekakor lep uspeh, saj sestavljajo ekipo izključno mlade igralke, za katere so si pri društvu pred prvenstvom zadali kot cilj le obstanek v ligi in seveda čimveč igralnih izkušenj. (Inka)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: Virtus -OMA Mobili San Giusto 3:0, DLF -Killjoy 3:0.
KONČNA LESTVICA
Dlf	12	11	1	34:3	22
Oma Mobili SG	12	8	4	27:16	16
Cus Trst	12	8	4	26:18	16
SLOGA SAGOR	12	7	5	24:25	14
Virtus	12	4	8	19:30	8
Killjoy	12	3	9	18:30	6
Legovini šport	12	1	11	8:34	2
(DLF je napredoval v		D ligo, Killjoy			in
Legovini šport sta izpadla v 2. divizijo)
2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A
IZIDI 14. KOLA: SanfAndrea -Club Altura 0:3, Sokol Indules - Bor Friulexport B (se igra 20.4), Kontovel Electronic Shop - Le Volpi (odigrana sinoči), OMA ni igrala. Zaostala tekma: OMA - Le Volpi 3:0.
LESTVICA: Club Altura Omse 20, Bor Friulexport 14, SanfAndrea in Kontovel Electronic Shop 12, Sokol Indules 10, OMA Mobili San Giusto 6, Le Volpi 4. (Sokol Indules ima dve tekmi manj, Bor Friulexport, Kontovel Electronic Shop, Le Volpi. in OMA Mobili San Giusto imajo tekmo manj)
Skupina B
VIVAI BUSA' - BOR FRIULEKPORT A
1:3 (4:15, 16:14, 10:15, 8:15)
BOR FRIULEKPORT: Del Piero, Bandi, Bandelj, Sancin, Pernarčič, Milanič, Gregori.
Borovke so v zadnjem srečanju zanesljivo premagale tudi povprečno ekipo Vivai Busa, čeprav so res dobro igrale samo v prvem nizu.
Osvojitev prvega mesta v skupini in uvrstitev v play off je za Borovo ekipo, ki na samem začetku ni imela takih ambicij, zelo lep uspeh. Ekipo sestavljajo nekatere igralke letnika 70, ostale pa sodijo še v kategorijo under 16 in čeprav je prvič, da ekipa igra skupaj v takem sestavu, je že pokazala dobro stopnjo uigranosti in lepo složnost. Na dlani je, da si bodo plave v play offu skušale zagotoviti napredovanje v 1. divizijo, saj so z dosedanjimi prepričljivimi nastopi pokazale, da takšne želje niso neuresničljive.
BREG - LE VOLPI A	3:0
(15:5, 15:3, 15:5)
BREG: Sancin, Gaburro, Glavina, Ota, Seganti, Canziani, Šturman, Gior-
gi-
Na domačih tleh so Brežanke gladko premagale ekipo Le Volpi. Domača šesterka je popolnoma nadigrala nasprotnika, kateremu je prepustila le nekaj točk v vsakem setu. Tekma je bila za domačinke dober trening za nadaljnji finalni del. Vse igralke so se izkazale v vseh elementih igre, pred-
vsem učinkovit je bil servis tolkačice Karin Glavine.
Zmaga ni bila odločilna, ker so si Brežanke nastop v finalu zagotovile že pred to tekmo. (Ilaria Giorgi)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: Prevenire - Julia 1:3, La Marmotta - DLF odložena.
KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port A 26, Breg 22, La Marmotta 16, DLF in Vivai Busa 14, Prevenire 8, Le Volpi 6, Julia 4. (Bor Friulexport A in Breg sta se uvrstila v play off)
UNDER 16 MOŠKI
VOLLEV MANIAGO - SLOGA 2:3
(12:15, 15:13, 6:15, 15:13, 5:15)
SLOGA: Križman, Andrej in Martin Maver, Mijot, Natalicchio, Radetti, Riolino, Simonetig, Stopar.
S svojega najdaljšega gostovanja se Sloga vrača še z eno zmago, ki ji je prinesla tudi dokončno potrditev tretjega mesta na deželni lestvici, pa čeprav manjka do konca prvenstva še eno kolo. Gre za res lep uspeh Sloginih mladincev, ki uvrščajo v ekipo tudi nekaj dve leti mlajših igralcev in ki so izgubili le obe tekmi z VBU iz Vidma in deželnim prvakom Sočo. Ti dve še-sterki pa sta bili tudi skozi vse prvenstvo za razred boljši od ostalih ekip. Nedeljska tekma je bila vseskozi izenačena, saj si je Maniago prizadeval, da bi točki ostali doma, vendar je Slo-gina premoč le prišla na dan in v odločilnem tie breaku so naši igralci domačine povsem nadigrali. (Inka)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Soča Če-rimpex - Volley Bali Udine 3:0, ACLI -Inter 3:0, Pallavolo Trieste - DLF 3:0.
LESTVICA: Soča Čerimpex in Vol-ley Bali Udine 24, Sloga 18, ACLI Ron-ke 14, Volley Bali Maniago in Pallavolo Trieste 8, Inter 1904 6, DLF 0. (DLF in Maniago imata tekmo manj)
UNDER 14 ŽENSKE Skupina A
SLOGA SAGOR- SOKOL
INDULES	2:0 (15:2, 15:1)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Fonda, Kalc, Mahnič, Spacal, Starc.
SOKOL INDULES: Pertot, Caharija, Golemaz, Švara, Antonič, Legiša, Kralj, Visintin, Ban, Radetič.
Derbi na Opčinah je potekal vseskozi v eno samo smer. Sloga Sagor nastopa z isto postavo, ki je igrala tudi v prvenstvu under 16, mlajše sokolove igralke pa se objektivno boljšim in izkušenejšim nasprotnicam res niso mogle upirati. (Inka)
SOKOL INDULES - RICREATORI 0:2
(0:15, 8:15)
Tudi ekipa Ricreatori je bila za so-kolovke pretrd oreh. Kljub gladkemu porazu pa je treba naše igralke pohvaliti, ker so pokazale veliko volje, v drugem setu pa so vse tudi odlično servirale. Treba je poudariti, da Sokolovo vrsto povečini sestavljajo igralke letnika 1977 in bodo torej v tej kategoriji nastopale kar še dve sezoni.
LESTVICA PO 3. KOLU: Sloga Sagor in Ricreatori 4, Kontovel 2, Club Altura in Sokol Indules 0. (Club Altura ima dve tekmi manj, Sloga Sagor, Ricreatori in Kontovel imajo tekmo manj)
Skupina B
VIRTUS - SLOGA SKLAD MITJA
ČUK	2:0 (17:15, 15:6)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Ber-toli, Čuk, Ferluga, Gojča, Kosmina, Race, Spetič, Bensi, Vrše.
V zaostali tekmi iz prvega kola so slogašice klonile pred ekipo Virtus, vendar so imele v tekmi res smolo. V prvem setu so odločno začele in tudi stalno vodile, vendar se jim je visoko
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
CUS	2:1 (8:15, 15:2, 15:3)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Briščik, Černe, Canziani, Crissani, Pertot, Luxa, Grilanc, Kralj (Tretjak, Be-zin in Gojča).
Ženska vrsta Kontovela Electronic Shop je letošnji pokrajinski prvak v kategoriji under 15. Prav v zadnjem kolu so se varovanke mladega trenerja Branka Saina na Proseku prepričljivo otresle edinega nasprotnika, ki bi jim še lahko preprečil, da bi slavile končno zmago. Pred tekmo so imele Kon-tovelke na skupnem vrstnem redu točki več, a v primeru poraza bi jih CUS po točkah sicer le dohitel, vendar pa bi postal prvak zaradi boljšega količnika v nizih. Za Kontovelke je tako prišla v poštev edinole zmaga in uspelo jim je!
Po prvem nizu je kazalo, da naloga Kontovelk ne bo lahka. Po vodstvu s 5:1 so po time outu zgrešile servis in odtlej jim prav nič ni šlo več od rok. Od drugega niza dalje pa so slovenske odbojkarice zaigrale kot prerojene in končale tekmo, ne da bi več sploh zagrešile kako napako. Na ta način so tudi potrdile, da so si naslov prvaka
vodstvo s 14:10 izmuznilo iz rok. Trdoživi Virtus je z zagrizeno igro osvojil niz, to pa je slogašice tako zmedlo, da mu v drugem setu nista več znale nuditi enakovrednega odpora. (Inka) LESTVICA PO 3. KOLU: Virtus in Bor Friulexport 4, PrimawScuola in DLF 2, Sloga Sklad Mitja Čuk 0. (Pri-ma Scuola, Virtus in Sloga Sklad Mitja Čuk imajo tekmo manj)
Skupina C
LESTVICA PO 3. KOLU: Bor Friu-lexport 6, OMA in Sloga 2, L'Arcoba-leno in Breg 0. (OMA ima dve tekmi manj, L’Arcobaleno, Breg in Sloga imajo tekmo manj).
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
VILLACHER - AGOREST	0:3
(6:15, 12:15, 8:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Kraščekt Florenin, Fajt, Tabaj, Grillo, Pavšič, Černe.
povsem zaslužile, saj so v teku prvenstva izgubile le eno tekmo z OMA, ekipo CUS pa so obakrat premagale.
Ta rod Kontovelovih odbojkaric res obeta. Nadebudni trener Sain je z njimi pričel delati lani in sadovi so bili takoj vidni, saj je ekipa v sezoni 1987/1988 osvojila naslov prvaka under 14, letos pa se je uveljavila tudi v starejši kategoriji. Za to ekipo igrajo tudi tri članice ŠZ Sloga, iz Sloginih vrst izhaja tudi trener, tako da so rezultati te ekipe tudi potrditev uspešnosti sodelovanja med tema našima sosednjima kraškima društvoma, (ak)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: Zaule Rabuiese - Breg 1:2, OMA Mobili S. Giusto - Prima Scuola 2:0.
KONČNA LESTVICA
Kontovel ES	12	11	1	22:7	22
CUS	12	9	3	19:7	18
OMA	12	8	4	16:13	16
Ricreatori	12	7	5	17:11	14
Breg	12	4	8	12:20	8
Zaule Rabuiese	12	3	9	8:18	6
Prima Scuola	12	0	12	4:24	0
Na stiki: prvakinje under				15 Kon-	
tovela Electronic Shop.
Na gostovanju v Tržiču so mlade predstavnice Agoresta premagale Tr-žičanke in si s tem zagotovile 3. mesto' na lestvici. Srečanje ni bilo zahtevno, saj so Prinčičeve varovanke tako v prvem kakor tudi v tretjem setu povsem nadigrale nasprotnice, katerim so nekaj svobode pustile le v drugem nizu.
MOSSA - SOČA ČERIMPEK 3:1
(8:15, 15:13, 15:9, 15:2)
^ SOČA ČERIMPEK: E., M., S. in A. Černič, K. in S. Princi, Devetak, Florenin, Tuniz.
Na gostovanju v Moši so sovodenj-ske odbojkarice začele dokaj zbrano in osvojile prvi niz. Dokaj izenačen in zanimiv je bil drugi set, v katerem so domačinke že vodile s 14:10, nakar so sočanke zbrale 3 točke in le v končnici popustile. Nerodno zapravljen set je slovenskim predstavnicam odvzel potrebne odločnosti, tako da so v nadaljevanju igre povsem popustile in za Mosso ni bilo večjih problemov.
(E. Černič)
Kras Trimac bližji obstanku
S točko, ki so jo v nedeljo osvojili proti San Donaju (na stiki), so rokometaši Krasa Trimac še utrdili svoj položaj v boju za obstanek. V nedeljo pa jih v Padovi čaka verjetno odločilna tekma z ekipo Cellini
Pohod SK Devin za memorial »Mirko Škabar«
Rekordno število udeležencev
Pravo spomladansko vreme je v nedeljo dopoldne pripomoglo k brezhibni organizaciji tradicionalnega pohoda v spomin na prerano preminulega planinca, odbornika in bivšega predsednika športnega društva Devin Mirka Škabarja, ki ga je že tretje leto zapored priredilo istoimensko društvo.
Letošnjega pohoda, ki je zaobjemal približno tri ure in pol hoje iz Praprota do Velikega Repna, se je udeležilo rekordno število nastopajočih, kar 315 jih je bilo, od teh se jih je nič manj kot 135 letos na lastne oči prvič prepričalo o res krasno izpeljani trasi med še skorajda neomadeževano floro naših kraških hribov od Lenarta tja do Volnika.
Več kot polovica udeležencev je zastopalo planinska društva iz matične domovine. Kar 35 jih je predstavljalo koprski planinski društvi Tomos in Obala. Prisotni pa so bili še Ljubljančani, Sežančani in planinsko društvo
Snežnik, s katerim je smučarski klub Devin tudi pobraten. Kar pa se tiče zastopstva z naše strani meje, ki bi moralo biti le številnejše kot je dejansko bilo, pa je bilo kot običajno najštevilnejše Slovensko planinsko društvo iz Trsta s približno 30 pohodniki. Prisotni so bili še člani kulturnega društva Vigred iz Šempolaja, športnega društva Grmada iz Mavhinj, smučarskega kluba Devin in kulturnega društva Kraški dom.
Sprva je bila napovedana tudi udeležba planincev iz Bohinjske Bistrice in z Reke, ki pa zaradi raznovrstnih razlogov, se pohoda žal niso mogli udeležiti.
Najstarejši udeleženec je bil tudi tokrat Rudi Škabar, najmlajša pa komaj dveletna Mateja Kante. Pogumni ljubitelji narave so se iz Praprota odpravili ob 8.30 do 10.00, vsak, ki se je udeležil vseh treh dosedanjih pohodov pa je prejel bronasto značko.
Za konec moramo omeniti odlične organizatorje, ki so bili z okrepčevalnicami med potjo in na cilju stalno na roko udeležencem, tako da so se med pohodom kar najboljše počutili. Pred-no so se razšli pa so obljubili, da se zagotovo srečajo tudi na prihodnjem pohodu, poleg tega pa v svojo sredo vabijo še veliko ostalih novih pohodnikov, katerim je letos lahko žal, da so zamudili res enkraten dogodek. (Z. S.)
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v petek, 21. t. m., predavanje znanega slovenskega alpinista Pavla Kozjeka na temo "Plezanje po snegu in ledu". Predavanje, ki bo na sedežu odseka (UL Carducci 8) ob 20.30, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Spet uspešnejši le v mlajših kategorijah
Od »najmlajših« navzdol osvojili 14 od 18 možnih točk - Pomembna točka za »najmlajše« Juventine - Sovodenjcem derbi »cicibanov«, Primorje odlično začelo finalni del
UNDER 18
MONTEBELLO - PRIMORJE 1:1 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Prasselli.
PRIMORJE: Blason,^ Princival, Stefančič, Tence, Škabar, Štoka, Žagar, Šuc, Gherbassi (Luxa), Trampuž, Prasselli.
Na kakovost igre je gotovo vplivalo blatno igrišče. Ekipi nista mogli izvajati dobre igre, kajti razmočeno igrišče je dopustilo v glavnem le osebne akcije, saj je bilo težko podajati. V prvem polčasu sta bila vratarja brez dela, ker so vsi streli na obeh straneh končali mimo vrat. V drugem polčasu je sodnik neupravičeno dosodil 11-metrovko v korist domačinov, ki so tako povedli. Prosečani so odtlej vztrajno napadali. Žagar je po podaji Štoke z levega krila poslal žogo za las mimo vrat, nato je Prasselli izenačil po lepi akciji celotne ekipe v protinapadu.
. (Š. M.)
BREG - MUGGESANA	0:1 (0:1)
BREG: Castellano, Pitacco, P. Tamaro, Sancin, Kozina, Prašel (Kerstich), Giures-si, Paiano, Buzzi, De Franceschi, M. Tamaro (Švara), Bandi.
Netočnost v napadu in naivne napake v obrambi so bile oznake za sobotno tekmo Brežanov. Tekma je bila izenačena in borbena, a brez hujših prekrškov. Gostje so dosegli zadetek okoli dvajsete minute prvega polčasa in nato so Brežani skozi celo tekmo skušali izenačiti, a vsi napadi so bili zaman. Tudi nasprotnik je večkrat resneje ogrožal Bregovega vratarja, ki pa je zmeraj učinkovito branil. Muggesana je tudi zgrešila enajstmetrovko. (E. B.)
SAN SERGIO - VESNA	2:0 (1:0)
VESNA: Francioli, Esposito, Madotto, Zarotti, Sterni, Švab, P. Sedmak, Babič, M. Sedmak, Košuta (v 45. min. Tence), Zorzut.
Vesna je v soboto gostovala pri Sv. Sergiju, kjer je doživela nezaslužen poraz. Domačini so bili že od vsega začetka prepričani, da točki ostaneta doma. Zato so igrali tudi sproščeno. Vsekakor so naleteli na trd oreh, čeprav jim je blatno igrišče (na katerega so očitno bolj vaje-r,j) nnatuo pomagalo. Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča. San Sergio je povedel že v 20. min. Priložnost za izenačenje se je ponudila Petru Sedmaku. V kazenskem prostoru pa ga je vratar sunil na tla. Na sredini igrišča je nato Švab vsakič zaprl pot tehnično boljšim nasprotnikom. Tudi v nadaljevanju se razmere niso spremenile. Domačini so v 72. min. drugič zadeli. Gol je popolnoma potrl Križane, ki pa so vendarle vztrajali do konca. (M. Sedmak)
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Fortitudo -Edile Adriatica 0:3, Chiarbola - Supercaf-fe 3:1, CGS - SanfAndrea 4:1, Olimpia -Costalunga 0:2, Opicina - Vivai BUsa 0:6.
LESTVICA: Fortitudo 37, Vivai Busa 36, Edile Adriatica in San Sergio 35, CGS 34, Muggesana 31, Costalunga 30,
Olimpia 26, Chiarbola 25, Breg 24, Opicina 22, Vesna in Montebello 21, Primorje 16, SanfAndrea 13, Supercaffč 10.
NARAŠČAJNIKI
BREG - DON BOSCO	1:2
STRELEC ZA BREG: Bandi.
BREG: GillifanO, Štefančič, Menegon, Rocchetti, Zuppin, Azzano, Bandi, Impel-lizzari, Grilanc, Sancin, Majevski.
Brežani so nezasluženo izgubili tekmo, ki bi jo lahko dobili celo z zelo visokim rezultatom. Prvi so povedli gostje. Kmalu pa je Bandi izenačil. Nato so si naši fantje zapravili neverjetno število priložnosti za zadetek. V zadnji minuti pa so gostje dosegli zmagoviti zadetek. (Buzzi)
OSTALI ŽIDI 26. KOLA: Fortitudo -Zaule 0:5, Čampi Elisi - Opicina 1:6, Por-tuale - San Sergio 1:1, Opicina - CGS 0:2, Giarizzole - Domio 0:0, Azzurra - Muggesana 1:3, Campanele - Costalunga 1:2, Montebello - Supercaffe 2:2.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 44, Supercaffe 40, Costalunga in San Sergio 37, CGS 33, Portuale in Fortitudo 31, Muggesana 30, Giarizzole in Olimpia 29, Čampi Elisi 26, Montebello 25, Opicina in Don Bosco 14, Azzurra, Campanelle in Domio 13, Breg 7.
NAJMLAJŠI
BREG - DON BOSCO	9:0 (3:0)
STRELCI ZA BREG: Mauri (3), Ferluga (3), Poretti, Švab in en avtogol.
BREG: Rapotec.^ Poretti, Strain, Lavrica, Švab, Kalc,_ Čuk (Gropatti), Bajec, Mauri, Ferluga, Švara.
Končno so po dolgem premoru Brežani spet dosegli zmago, čeprav proti skromnemu Don Boscu. Domačini so lepo igrali le v začetku drugega polčasa. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem pa je bilo očitno, da je domača vrsta boljša. Omenimo samo še to, da je branilec Poretti dosegel svoj prvi gol. (Švab)
GIARIZZOLE - PRIMORJE 1:5 (0:1)
STRELCI: Sardoč (2), Gruden, Savi, Štolfa.
PRIMORJE: Franza, W. Emili, A. Pahor, Kante, Davi, Gherbassi, M. Emili, Štolfa, Gruden, Sardoč, Trampuž, Reg-
gente.
V prvem polčasu je bila tekma precej borbena, nato so se naši urejeno branili in hitro napadali. V drugem polčasu so naši praktično vseskozi ciljali na nasprotnikova vrata. V enern od protinapadov je Gruden realiziral. Že prej je sodnik povsem nerazumljivo razveljavil njegov zadetek. Drugi zadetek je dal Savi takoj na začetku drugega polčasa iz prostega strela. Odtlej so naši streljali z vseh krajev, Štolfa in Sardoč (dvakrat) pa sta bila pri tem tudi uspešna. Prav v zadnji minuti je Aldo.Pahor po podaji lastnemu vratarju Franzi zagrešil avtogol.
(Maxi)
ZAULE RABUIESE -
ZARJA ADRIAIMPEK	2:1 (2:0)
STRELEC: Cinti.
ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Silli, Kralj, Reja, Krašovec, Čok, Cinti, Umek, Blason, Kariš, MunafO.
Na zelo razmočenem in blatnem igrišču sta enajsterici Zauleja Rabuiese in Zarje odigrali dobro tekmo. V prvem polčasu so bili boljši gostitelji, ki so nekajkrat spravili zarjane v težave in realizirali dva gola. Popolnoma nasprotno je bilo v drugem polčasu, saj je Zarja imela pobudo v svojih rokah. Uspelo ji je tudi zmanjšati razliko na 2:1 s Čintijem, vendar v nedeljo je bilo preveč Zarjinih igralcev odsotnih, da bi lahko upali na kaj več. Omeniti je treba solidno igro Krašovca, v drugem polčasu še Reje in Silli-ja. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Campanelle
-	SanfAndrea 2:1, Domio - Opicina 1:1, San Sergio - Montebello 8:0, San Gio-vanni - Triestina 1:0, Fortitudo - CGS 1:2, Olimpia - Portuale 1:1.
ZAČETNIKI Skupina A
FANI B -
ZARJA ADRIAIMPEK	0:2 (0:1)
STRELEC: v 10' p. p. in v 15' d. p. Jurinčič.
ZARJA ADRIAIMPEK: Družina (Poro-pat)i Kristjan in Denis Pussini, Maks Grgič, Tence, Biondi, Metlika, Umek (Ra-žem), Hočevar, Lipovec, Jurinčič, Gran-zotto.
Zarja je osvojila obe točki proti povprečnemu nasprotniku, vendar z igro ni povsem prepričala. V obrambi fantje še niso odpravili starih napak: branilci so slabo pokrivali nasprotnike, tako da bi slednji z malo več sreče prišli lahko tudi do gola. Tudi sredina igrišča ni delovala najbolje. Ko je bilo treba braniti, je bila premalo strnjena in vse prepočasna, ko se je bilo treba pripraviti na napad. Edino napadalci so opravili dobro svojo nalogo in s prisebnim Jurinčičem prišli dvakrat do gola. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI 25. KOLA: Portuale -SanfAndrea 0:0, San Giovanni - Campanelle 2:0, Al tura - Esperia 1:0, Supercaffč
-	Ponziana A odložena, Muggesana - Ser-vola 2:0, Soncini A - Vivai Busa A 4:0.
LESTVICA: Soncini A 46, San Giovanni 38, Ponziana A 36, Supercaffe 34, Zarja Adriaimpex 29, SanfAndrea in Altura 23, Muggesana in Portuale 22, Vivai Busa B 18, Domio -15, Fani B in Esperia 13, Campanelle 8, Servola 5.
Skupina B
IZIDI 24. KOLA: Zaule - CGS 0:0, Vivai Busa A - Fortitudo odložena, Fani A -Roianese 5:0, Fulgor - Primorje 1:1, Don Bosco - San Sergio 0:2, Costalunga - Ponziana B 4:0, Chiarbola - Opicina 3:0.
LESTVICA: Soncini B 34, Vivai Busa A, Fulgor in San Sergio 33, Costalunga 29, Opicina 26, Chiarbola 25, Ponziana B in Fani A 24, Primorje 23, Fortitudo 18, CGS 16, Don Bosco 11, Roianese 4, Zaule Rabuiese 3.
CICIBANI Finalni del
SAN GIOVANNI -
PRIMORJE	0:2 (0:1)
Strelec: Šušteršič, avtogol.
PRIMORJE: Husu, Braini, Ž. Bukavec, Carli, Lovrečič, Šemec, Šušterič, A. Škrlj, S. Bukavec.
V	prvi tekmi finalnega dela za naslov prvaka so rdeče-rumeni igrali odlično. Tekma je bila dopadljiva in ekipi sta si bili precej enakovredni. Prvi zadetek je prišel po nesrečni podaji branilca Tržačanov vratarju, kateremu ni uspelo prestreči žoge. Naši so se urejeno branili in večkrat ogrožali nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so se v glavnem branili, a dosegli so drugi zadetek s Šušteršičem, ki je odbito žogo poslal v mrežo. Številni navijači Primorja so odtlej prisostvovali odlični predstavi, še posebno vratarja Husuja. Pohvalo zasluži celotna ekipa, poleg že omenjenega Gorazda Husuja in Šušteršiča, ki je prvič realiziral letos. Če bodo naši tudi vnaprej igrali tako požrtvovalno, bodo lahko imeli še mnogo zadoščenj. (Maxi)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Soncini A -Opicina A 3:3, Fortitudo - Fani 1:4.
Na Goriškem NAJMLAJŠI
CORNO-
JUVENTINA ASS. CARNICA 2:2
(2:1)
STRELEC: Marko Devetak (2).
JUVENTINA: Peric, A. Devetak, Mar-co Peteani, Florenin, Marušič, Dario, Kobal, M. Devetak, D. Gergolet (A. Ferfo-Ija), Marino Peteani, Meniš, Frandolič, Bais.
Na gostovanju v Cornu di Rosazzo so predstavniki Juventine dosegli pomemben rezultat proti tretjeuvrščeni domači postavi. Srečanje je bilo zanimivo in priložnosti za zadetek ni manjkalo. Gostje so prvi povedli z napadalcem Markom Devetakom, ki je z odličnim strelom ugnal nasprotnega vratarja. V nadaljevanju igre je bila reakcija domačinov precej ostra, tako da so dosegli kar dva zadetka.
V	drugem polčasu so predstavniki Juventine igrali odločneje in to se jim je obrestovalo, ko je Marko Devetak drugič zatresel domačo mrežo. Ta igralec je bil z Marinom Petejanom najboljši na igrišču. (A. Ferfolja)
IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA: Nati-sone - Azzurra 0:2, Juventina - Lucinico 3:1, Villesse - Corno 0:1, Pro Romans - A.
S. Anna 3:1, Medea - Isontina 1:3, Cormo-nese B - Itala San Marco B 1:0.
LESTVICA: Azzurra 30, Juventina 25, Corno 20, Pro Romans 19, Villesse, Itala San Marco B, A. S. Anna in Cormonese B 17, Isontina 12, Natisone 9, Medea 5, Lucinico 3.
ZAČETNIKI
MLADOST TRATT. AL LAGO -ROMANA	2:1 (2:0)
STRELEC: Černigoj (2).
MLADOST: Pavio, Mažgon, Ambrosi, Trampuš, Zanier, Černigoj, M., A„ P. ih I. Gergolet, Gallo, Lorenzut, Pisk, Suban.
Začetniki Mladosti so zelo dobro začeli srečanje in z odličnim Černigojem dosegli že v prvem polčasu dvojno prednost. V nadaljevanju igre so Kraševci nekoliko popustili in dovolili, da je Romana dosegla častni zadetek. (A. G.)
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA: Turri-aco - Vermegliano 9:0, San Michele - Romana 0:1, San Marco - Staranzano 0:6, San Canzian - Fogliano 4:0, Mladost -Aris 0:0, Pieris - Monfalcone 2:0.
LESTVICA: Staranzano 37, San Canzian 34, Turriaco 27, Ronchi in Pieris 25, Fogliano in Mladost 23, Gradese 20, Monfalcone 19, Aris 17, Romana 15, Vermegliano 14, San Michele 13, San Marco 5, San Piero 3.
CICIBANI Goriška skupina
SOVODNJE - JUVENTINA 5:2 (3:0)
STRELCI: Petejan (3), I. Prinčič (2), M. Devetak in Peteani.
SOVODNJE: Florenin, Pellegrin, Petejan, Zanfagnin, M. Devetak, Ožbot, E. in B. Kovic, Piras, Cotič.
JUVENTINA:'B. in I. Prinčič, A. in J. Plesničar, D. in L. Lutman, Sošol, Koršič, Tartaglia, Rossano, Mažgon, Mužič, Klanjšček.
V slovenskem derbiju sta obe ekipi nastopili oslabljeni. Štandrežci brez prvega vratarja, Sovodenjci pa brez treh igralcev. Kljub temu je bilo srečanje dokaj zanimivo. V prvem polčasu so bili boljši domačini, v drugem pa mladi igralci Juventine. Najboljše sta se izkazala Vasja Petejan in Iztok Prinčič. (E. Čurlič)
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA: Azzurra - Borgo Sanf Anna 3:1, Juventina -Sanrocchese 1:5, Lucinico - Sovodnje 1:0. Počivala je ekipa Isontina B.
LESTVICA: Sovodnje 14, Lucinico in Sanrocchese 12, Azzurra in Juventina 6, Isontina B 3, Borgo Sanf Anna 1.
Tržiška skupina
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA: Staranzano - Aris 5:2, San Marco - Vermegliano 2:3, Ronchi - Monfalcone 3:2, Pieris - Mladost 5:2.
LESTVICA: Staranzano 23, Aris 18, Vermegliano in Ronchi 15, Turriaco 12, Mladost 11, Pieris 8, San Piero 7, San Marco 6, Monfalcone 5.
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Tokrat nekoliko boljši obračun
Visoka zmaga mladincev Cicibane - Jadranovi kadeti niso igrali, ker je Dean Oberdan na treningu z državno reprezentanco - Kontovelci uspešni z naraščajniki in dečki
MLADINCI
CICIBONA -
LIBERTAS b	100:86 (47:41)
CICIBONA: Pertot 40 (4:4), Turk 10, Lippolis 7, Cecco 33, Bogateč 10, Simo-, nič.
V predzadnjem kolu 'deželnega mladinskega prvenstva je Cicibona, čeprav v okrnjeni postavi, brez velikih težav Premagala šibko peterko Libertasa B.
Tokrat sta se v napadu izkazala še posebej Pertot in Cecco, v obrambi pa so ^rali vsi pod svojimi sposobnostmi. Naj “menimo še, da bo v nedeljo v zadnjem kolu v Nabrežini na sporedu slovenski derbi med Sokolom in Čicibono.
LESTVICA: Stefanel in Saba 32; Inter 1904 26; Alabarda 23; Latte Carso in Li-“ortas A 20; Cicibona 18; Stella Azzurra 12; Sokol in CGI Milje 4; Libertas B 0.
DRŽAVNI KADETI
FINALNA SKUPINA
JADRANOVCI PROSTI
Najpomembnejše tekme tega kola fi-?alne skupine državnih kadetov med |?dranovci in San Benedettom niso igra-'■ ker je jadranovec Dean Oberdan za-Poslen s treningi državne reprezentance, 1 se pripravlja za kadetsko evropsko pr-ehstvo.
I LESTVICA: Don Bosco 20, Stefanel 18, adran Farco j4i gan Benedetto 10, Sote-2° >n Electrolux 8, Fantoni 6, Ricrgatori
Va^ TOLAŽILNA SKUPINA
ADRIATHERM 103:78 (48:41)
!WEG ADRIATHERM: Schiulaz 3 (3:4), 2g ,l'ca U (2:2), Simonič 8 (0:2), Debeljuh ”;4), Starec 1 (1:2), Barini 2, Corva 11
(1:4), Škabar 2, Pettirosso 7 (1:2), Bandi 4 (2:2). 3 TOČKE: Pavlica 1.
Brežani so tudi tokrat ostali praznih rok. Stanje je bilo še kar izenačeno do 26. minute (69:75), nakar so domačini odločno zaigrali in zadali našim pekoč poraz. Slabo igro je treba delno pripisati slabi formi, delno nemotiviranosti.
Upati je samo, da Brežanom že na prihodnjem srečanju ne bo manjkalo motivacij, saj bodo v slovenskem derbiju igrali proti Kontovelcem. (A. Pavlica) LESTVICA: Martignacco 16, Valvaso-ne in Libertas 10, Breg Adriatherm in Latte Carso 8, Cervignano 6, Kontovel Techna 4.
DEŽELNI KADETI
DON BOSCO - SOKOL 77:56 (29:25)
SOKOL: Gabrovec 2, Krevatin 21 (3:10), M. Pertot 6 (2:2), D. Štolfa 2 (0:1), Coloni 4 (2:2), A. Pertot 12 (4:9), Kozma 9 (5:8).
PON: Kozma (36), Coloni (38).
Sokolovci so sigurno odigrali eno najboljših letošnjih tekem. Čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, brez svojega najboljšega strelca Sama Pertota in brez borbenega Kapuna, so po prvem polčasu zaostajali le za 4 točke. V drugem polčasu pa so sokolovci celo povedli in prednost obdržali vse do 10. minute. Potem pa so domačini bolje zaigrali in strli odpor Nabrežincev.
Pri Sokolu je treba pohvaliti Martina Krevatina, ki je končno uveljavil svojo višino pod košema. (A. Pertot)
STELLA AZZURRA -
BOR	102:40 (48:22)
BOR: Ferluga 6, Žerjal 2, Pregare 23 (1:3), Š. Furlan 12 (1:2), C. Furlan 2.
TRI TOČKE: Pregare 4, S. Furlan 1.
Borovi kadeti so tokrat igrali slabo. Pomanjkljivi so bili predvsem v obrambi, v napadu pa se je dobro odrezal le Pregare. Borovci so morali odigrati vso tekmo le v petih. (R. Ž.)
LESTVICA: Saba 28, Latte Carso 26, Stella Azzurra in Don Bosco 20, Santos in Inter 1904 16, Ferroviario 12, Ricreatori 8, Bor Indules 4, Sokol 0.
NARAŠČAJNIKI Na Goriškem
DOM - ARDITA	66:85 (36:42)
DOM: Silič 30, Pavšič 4, Skok, Primožič 1, Bordon 18, Zavadlav 11, Covi 2, Lo Grasso, Bednarik. PON: Bordon v 32. min. ON: Dom 17, Ardita 22. 3 TOČKE: Silič 2, Zavadlav 1.
Semoličevi naraščajniki so proti drugouvrščeni Arditi igrali res dobro. V prvem polčasu so domovci bili celo boljši tekmec, saj so vodili tudi z desetimi točkami prednosti. Proti koncu polčasa pa so naši odpovedali, kar so nasprotniki izkoristili.
V drugem polčasu je prišla na dan boljša fizična pripravljenost gostov, odhod Bordona z igrišča v 32. minuti zaradi petih osebnih napak je dokončno zapečatil izid srečanja. V prvem srečanju so belo-rdeči proti Arditi izgubili kar s štiridesetimi točkami zaostanka, zato je sobotno srečanje, kljub porazu, spodbudno za nadaljnje nastope.
Dobro je tokrat igral Zavadlav, ki se je požrtvovalno boril tako v obrambi kot tudi v napadu, (af)
Na Tržaškem
INTER 1904 -
KONTOVEL TECHNA 56:59 (25:29)
KONTOVEL TECHNA: Ban 6 (0:4), Turk, Emili 17 (3:7), Budin 12, Spadoni,
Gruden, Cingerla, Daneu 17 (3:6), Černe, Vodopivec 7 (3:4).
Kontovelci so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor košarkarjev Interja 1904. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, naposled pa so naši le zbrali toliko moči, da so zasluženo zmagali. (M. R.)
TECNOLUCE-
POLET FURLANI	79:75 (46:36)
POLET FURLANI: Marucelli 2, Gruden 37 (6:6), Clarich 2, Rauber 7 (3:6), Vatta 10 (2:2), Vavpetič 12 (0:5), Malalan,
Vidah 5 (1:2).
Poletovci za las niso poskrbeli za presenečenje, in to kar v gosteh proti močni peterki SGT. Naše predstavnike je v zadnjih minutah enostavno zajela trema pred zmago, saj so nerodno zapravili veliko število žog.
Sicer za požrtvovalno igro je treba pohvaliti vse Poletove igralce, posebno pa še Grudna in Vatto. (A. Granier)
LESTVICA: Don Bosco 36, Stefanel 32, Latte Carso 26, Ricreatori 22, Bor Indules in Kontovel Techna 18, Tecnoluce 12, Libertas 10, Inter 1904 8, Polet Furlani 6, Intermuggia 0.
DEČKI
BARCOLANA -
KONTOVEL TECHNA 49:91 (22:46)
KONTOVEL TECHNA: Colja 4, Spadoni 21 (1:4), Križman 7 (3:8), Emili 16 (0:2), Daneu 2, Cingerla 8 (0:6), Gruden 2, Budin 27 (1:2), Černe 4.
Z dobro igro Spadonija, Emilija in Budina so Kontovelci brez težav premagali zadnjeuvrščeno Barcolano. Že po prvem polčasu je bilo jasno, da Kontovelci ne bodo imeli težav z domačini. V nadaljevanju so to le potrdili, Trener Šepec je
poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, ki so se tudi vpisali med strelce.
(M. R.)
LESTVICA: Poggi A 40, Ricreatori 34, Don Bosco 32, Latte Carso A 30, Konto-vel Techna in Poggi B 22, Bor Indules 20, Polet Furlani 14, Scoglietto 10, Libertas 8, Latte Carso B 6, Barcolana 2.
MINIBASKET
TURNIR ZINI & ROSENVVASSER POLET - CAMB	41:43
POLET: Taučer 8, Sosič, Petaros 4, Lakovič 19, Brundula, Fonda, Germani 4, Milič, Košuta 2, Genardi 4.
V	zadnji tekmi tolažilne skupine turnirja Zini & Rosenwasser v minibasketu so poletovci le za dve točki izgubili proti ekipi CAMB. Resnici na ljubo pa so naši predstavniki izgubili veliko priložnost, da bi osvojili svojo tretjo prvenstveno zmago. Preveč pa so grešili predvsem v napadu.
Tako ali drugače, poletovci so sklenili ta dolg in naporen turnir, na katerem so si nabrali prepotrebne izkušnje za bodoče nastope na isti prireditvi. Razen treh igralcev so namreč vsi mlajši in bodo še za eno ali dve leti lahko nastopali na tem turnirju. (A. Granier)
TURNIR PRVI KOŠI LIBERTAS - POLET	33:3
POLET: Bogateč, Malalan, Milič 3, Brundula, Kocjančič, Fonda,. Šturman, Grilanc, Corbatti, Kalc.
V	tretji tekmi turnirja v minibasketu Prvi koši za letnike 1980 in mlajše so poletovci visoko izgubili proti Libertasu. Naši so igrali nepovezano in predvsem slabo v obrambi in visok poraz je bil neizbežen. (A. Granier)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000,	- din. letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš; 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
19. aprila 1989
Po smrti bivšega generalnega sekretarja kitajske partije Hu Yaobanga
Študenti iz Pekinga in Šanghaja zahtevajo svobodo izražanja in demokratične reforme
PEKING — Smrt bivšega generalnega sekretarja kitajske komunistične partije Hu Yaobanga je dala povod novim študentskim manifestacijam v Pekingu in Šanghaju. Tako je včeraj pred kitajsko skupščino v središču Pekinga več kot dva tisoč študentov glasno zahtevalo več svobode in demokracije, predvsem pa manj korupcije v samem kitajskem vodstvu.
Študentom so se pridružili tudi prebivalci kitajske prestolnice, ki so skupaj s študenti počastili tudi spomin umrlega Hu Yaobanga. Študenti so enemu od višjih funkcionarjev parlamenta izročili ljudsko peticijo, v kateri zahtevajo svobodo izražanja in pisanja, odobritev demokratičnih reform in pa javno objavo vseh dohodkov najvišjih kitajskih predstavnikov. Študentske manifestacije so včeraj trajale več kot 12 ur, toda številni med njimi so tudi izjavili, da manifestacij ne bodo prekinili, dokler jih ne sprejme kdo izmed političnih voditeljev.
Tako v Pekingu kot v Šanghaju so se manifestacije začele v noči na torek v obeh naj večjih univerzitetnih središčih, kjer so najrazličnejša študentska gibanja izredno živahna. Policija je sicer dogodke izredno pozorno spremljala, vendar pa v dogajanja ni posegla niti takrat, ko so si predstavniki študentov s silo utrli pot v parlament.
Včerajšnje študentske manifestacije so največje po 1. januarju 1987, ko je policija s silo razgnala večsto študentov, ki so vzklikali podobna gesla kot včeraj ter zahtevali demokracijo in svobodo. Po mnenju nekaterih udeležencev včerajšnjih protestov policija tokrat ne more poseči, ker je simbol študentov Hu Yaobang, ki je kljub temu, da so ga pred dvema letoma in pol odstranili iz aktivnega političnega življenja, še vedno užival velik ugled, na svoji strani pa je imel tudi po odstavitvi del partijskega vodstva.
Na sliki AP: Študenti pred pekinškim parlamentom
Po 34 letih »upokojili« letalo U-2
NEW YORK — Po 34 letih tajne kariere je znamenito ameriško vohunsko letalo U-2 odšlo v pokoj. Zadnji primerek tega letala, ki je postalo neke vrste simbol hladne vojne, je včeraj zabeležil vrsto rekordov.
Preizkusni pilot Jerry Hoit je včeraj nad letalskim oporiščem Edwards v Kaliforniji z zadnjim U-2 potolkel kar šest svetovnih rekordov, med katerimi je najzanimivejši podatek, da je letalo doseglo višino 22.300 metrov v 12 minutah in 13 sekundah.
Družba Lockheed je za ameriško tajnoobveščevalno službo CIA in za vojno letalstvo izdelala od leta 1955 sedeminpetdeset primerkov. Širša svetovna javnost je bila seznanjena z obstojem tega letala, potem ko so ga 1. maja 1960 sestrelili nad sovjetskim ozemljem. Tedanji sovjetski partijski voditelj Hrustov je zaradi tega odpovedal srečanje z ameriškim predsednikom Eisenho-werjem. ZDA so zato prekinile vohunske polete nad SZ, nadaljevale pa so jih nad Kubo in LR Kitajsko.
Terry Broome ni ubila Francesca D’Alessia
MILAN - - Terry Broome 26. junija 1982 v Milanu ni ubila Francesca DAlessia, bogatega in znanega predstavnika rimske visoke družbe. To je zagotovil Francescov oče, odvetnik Carlo D'Alessio, v včerajšnjem intervjuju za Rete A pod naslovom »Kdo je oborožil Terry Broome?«.
Znani odvetnik trdi, da je Francesca ubil eden izmed prijateljev, ki so bili prisotni na zabavi. DAlessio je tudi prepričan, da ni šlo za naklepni uboj, temveč za reakcijo na kako sunkovito gesto njegovega sina, ki naj bi bil tudi pod vplivom alkohola. Morilec naj bi nato pištolo porinil v roke Terry Broome, ki se zaradi zaužitega mamila ni zavedala ničesar, in jo prisilil, da je izstrelila še tri krogle, ki so se nato zarile v strop.
Francescov oče te svoje trditve utemeljuje s tem, da je nemogoče, da bi prva dva strela z izredno natančnostjo zadela Francesca v prša in glavo, naslednji trije streli pa bi končali daleč stran od žrtve. Zato je Carlo DAlessio prepričan, da je morilec nekdo drug, ki se je potem skril za neprisebno Terry Broome. DAlessio tudi trdi, da je nemogoče, da bi tako krhko dekle, kot je Terry, s silo zvila zapestje Francescu tako, da bi vase usmeril revolver, kot je bilo to po njegovem napačno ugotovljeno v preiskavi.
V Švici aretirali poslovneža Kashoggija zaradi nezakonitih posredniških poslov
BERN — Švicarska policija je na zahtevo ameriške včeraj v Bernu aretirala savdskega poslovneža Adnana Kashoggija, ki si je z uspešnimi posredniškimi posli pridobil nepopisno bogastvo. Poslovnež je prijatelj številnih članov savdske vahabitske kraljeve hiše, vplivne prijatelje pa ima skoraj povsod.
Ameriško sodstvo je proti njemu izdalo mednarodno tiralico 24. marca. Obtožuje ga, da je bivšemu filipinskemu diktatorju Marcosu omogočil najrazličnejše translacije v škodo filipinskega državnega imetja. Konkretno naj bi bil Kashoggi vpleten v izginotje treh slik iz manilskega Metropolitan museuma. Kashoggi trdi, da mu je umetnine zakonito prodal Marcos in da jih je nato prodal družbi Intercon-sult. Po vsem sodeč pa to ni edini posredovalni posel, v katerega naj bi bil vpleten savdski poslovnež. Po vsem sodeč je Marcosovim pomagal, da so na varno v tujino spravili ogromno bogastvo, ki ga sedaj zahteva filipinska vlada.
Ameriške oblasti imajo sedaj na podlagi ameriško-švi-carskega sporazuma o ekstradiciji 60 dni časa, da švicarskemu sodstvu posreduje vso dokumentacijo, ki bi opravičevala Kashoggijevo izročitev. Savdski poslovnež pa ima prav tako 10 dni časa, da zaprosi za pogojno izpustitev na prostost.
Na sliki (telefoto AP): Adnan Kashoggi (levo) z veleposlanikom ZDA v Italiji Maxwellom Rabom (desno)
Avstrijska ljudska stranka stopa na pot prenovitve
DUNAJ — Z včerajšnjim sklepom o tem, da bo sedanji minister za kmetijstvo Josef Riegler na bližnjem kongresu (19. in 20. maja) avstrijske ljudske stranke (OEVP) edini kandidat za strankinega predsednika in z določitvijo treh novih ministrov, sta bili prekinjeni desetletna vladavina dosedanjega predsednika Aloisa Mocka ter polemika okoli njegove želje po ponovni kandidaturi. Postavlja pa se vprašanje, ali bo 50-letnemu Josefu Rieglerju uspelo stranko vsebinsko prenoviti in jo popeljati k volilnim uspehom.
Razlog za odstranitev Aloisa Mocka tiči namreč prav v seriji neuspehov, ki jih je OEVP doživela začenši s parlamentarnimi volitvami novembra 1986, ko ji kljub trdnemu pričakovanju njenega vodstva ni uspelo iztrgati socialistom relativne večine, in se je nadaljevala na vseh deželnih volitvah v zadnjem dveletnem obdobju. Mocku je v tem času sicer uspelo ustoličiti kandidata OEVP za predsednika republike, t.j. Kurta Waldheima, pa še ta uspeh se je spričo domačih in tujih reakcij, ki so sledile, prelevil v bumerang. Očitki, ki so se v tem obdobju znotraj stranke nakopičili proti Mocku, segajo od kritike, češ da je preveč brezpogojno propagiral vstop Avstrije v Evropsko skupnost (ES) in si tako zapravil simpatije vseh tistih volilcev stranke, ki se iz ekoloških ter drugačnih nagibov vstopa v ES bojijo, pa vse do dejstva, da se je vicekancler Alois Mock pred mediji redno slabše odrezal od socialističnega kanclerja Franza Vra-nitzkega.
Glede na vse večjo pomembnost medijske podobe tudi resnobni 50-let-ni Josef Riegler ne izžareva ravno karizme. Zato pa je izrazito '.ekološko" usmerjen ter zagovarja 'zeleno ' tržno gospodarstvo, katerega definicija pa
še ni povsem jasna. Josef Riegler, ki mu prav nihče ne odreka strokovnih kompetenc, se od Mocka razlikuje tudi po tem, da ni nikoli (vsaj javno ne) koketiral z zamislijo o "mali koaliciji" s Haiderjevimi svobodnjaki. V celoti gledano se vsaj za sedaj skratka pričakuje, da bo Josef Riegler, ki bo od Mocka prevzel tudi mesto kanclerjevega namestnika, postavil distanco do Haiderja in lažje sodeloval s socialističnim kanclerjem. Vse to pa še ni poroštvo za prenovo OEVP v sodobno konservativno stranko, ki bi znala ponuditi vizije in perspektivo, da obrne negativni volilni trend.
Kako in kaj bo z vsebinsko prenovo, o čemer bo gotovo tekla beseda na bližnjem kongresu, ostaja torej odprto. Reformatorjem s štajerskim deželnim glavarjem Josefom Krainerjem na čelu je sicer uspelo spodriniti Aloisa Mocka, ki pa bo ostal zunanji minister ter za obliž postal častni strankin predsednik. Mesto ministra za gospodarska vprašanja, ki ga je do pred nekaj dnevi zasedal Robert Graf, bo prevzel dosedanji generalni sekretar gospodarske podorganizacije OEVP Wolfgang Schiissel, neuspešnega ministra za znanost Hansa Tuppyja pa bo zamenjal vodja dunajske OEVP Erhard Bu-sek. Oba prišleka veljata za reformatorja. Obrambni minister Robert Lic-hal, ki velja za enega od vodij konservativnih "jeklenih čelad", pa bo na temelju včerajšnjega kompromisa med konservativno spodnjeavstrijsko strankino organizacijo, sredinci in reformatorji, zadržal svoj resor, prav tako pa je ostal nedotaknjen strankarski aparat. Z menjavo na krmilu in s prihodom novih ministrov se je prenova OEVP, kolikor bo do tega prišlo, torej komaj začela.
BOJAN GROBOVŠEK
V Singapuru pa je prepovedano!
Kaže, da je v Singapuru mnogo takih, ki svoje potrebe opravljajo kar po dvigalih in po vogalih. Singapurske oblasti so V javnih poslopjih razobesile take plakate, ki opozarjajo tudi, da bodo kršilci morali plačati 600 singapurskih dolarjev globe	(Telefoto AP)
Leta 1994 avtocesta Šentilj - Zagreb
ZAGREB — Vse kaže, da bodo 117 kilometroY dolgo avtocesto med Zagrebom in Šentiljem začeli graditi v začetku prihodnjega leta. Dokončali naj bi jo leta 1994.
To so včeraj sporočili na seji izvršnega sveta hrvaškega Sabora, ki je obravnaval in podprl predlog organizacije gradnje te avtoceste v SRH, ki jo bodo financirali s skupnimi vlaganji. Čeprav obstaja interes tudi za gradnjo jadranske in drugih avtocest, se zdi najrealnejša možnost ustanovitev skupnega mešanega podjetja s tujimi partnerji za graditev avtoceste Šentilj - Zagreb. Naložba naj bi bila vredna okoli 760 milijonov dolarjev.
Ob jugoslovanski obali morje še ne cveti
ZAGREB — Ob jugoslovanski obali morje še ne "cveti". Ker pa obstaja nevarnost, da se bo neprijeten pojav z italijanske strani razširil tudi na drugo stran, je nujno takoj sprejeti vse potrebne ukrepe, so poudarili na včerajšnji seji IS hrvaškega sabora.
Izvršni svet je podprl predlagani program zaščitnih ukrepov v primerih "cvetenja" in zadolžil pristojne organe in ustanove, da v roku 15 dni konkretizirajo ta program, odvisno od intenzivnosti in vrste pojava. Iz programa je razvidno, da bodo na desetih stalnih postajah, predvsem na severnem Jadranu, spremljali pojavljanje in širjenje alg in tudi meduz, da bi tako. pravočasno opozorili na nevarnost in če bo potrebno, zgradili tudi pregrade na posameznih plažah.
Zlasti so poudarili, da se je treba lotiti preprečevanja pojavov "cvetenja" morja skupaj z Italijo, predvsem z zmanjševanjem onesnaženja Jadranskega morja.