http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6Cl D Ì K ČETRTEK, 18.AVGUST 2011 / ŠTEVILKA 922, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 922 kartica W (3 smnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 nartu* POOBLAŠČENI PRODAJALEC p® p Bariera-lzola jiggPt 030 239 790 Veliko prometa malo učinka Tisti, ki verjamejo, da veliko ljudi pomeni tudi veliko prometa in posledično veliko denarja imajo prav - v teoriji. V praksi, vsaj izolski in vsaj turistični, je lahko povsem drugače. (Mef) Saj ne, da ne maramo turistov. Sploh ne. Tudi vikendaše imamo na nek način radi. Konec koncev vsakega resnega vikendaša prej ali slej prime, da bi se za stalno preselil v Izolo. Nekateri so uradno tudi prijavljeni v našem mestu, če ne zaradi drugega pa zaradi dovolilnic za parkiranje, ki jim, kot stalno prijavljenim, pripadajo. Tistih stalnih in tudi občasnih smo veseli, saj so med njimi ljudje na katere smo lahko ponosni, da so del našega mesta. To so športniki, npr. Rajmund Debevec, glasbeniki, npr. Iztok Mlakar, politiki, npr. Dušan Kumer, gospodarstveniki, npr. Ljuba Kofler, novinarji, npr. Nada Ravter, tržniki, npr. Jure Apih, znanstveniki, npr. dr. Timi Ečimovič in še veliko jih je. Naj mi ne zamerijo tisti, ki se jih nisem spomnil ta trenutek, ampak dejstvo je, da smo s priseljevanjem v Izoli dobili veliko ljudi, ki lahko pomembno prispevajo k življenju in razvoju naše občine in našega mesta. Toda, vsako poletje dobimo tudi druge vrste ljudi. Tiste, ki si želijo morja pa ga ne dobijo nikjer drugje kot v Izoli. Morda zato, ker že mesece niso dobili plače ali pa so že dolgo na Zavodu za zaposlovanje, tiste ki z eno plačo preživljajo velike družine, tiste, ki enostavno ne morejo na počitnice v Portorož, kaj šele na Madeiro ali v Grčijo. Izola je tudi za njih obljubljena dežela. Pri znancu ali sosedu poceni najamejo njegov vikend, z njim dobijo še obesek za brezplačno parkiranje na Velikem trgu, za kopališče pa izberejo brezplačno plažo na svetilniku, kjer imajo tudi brezplačne tuše in WC, da bi zapravljali za branje in hrano pa itak nimajo kje. Vsak vikend pridejo še avtobusi kopalcev, ki se s parkirišča pri ladjedelnici kot kakšna procesija napotijo proti svetilniku, kjer se pridružijo domačinom in začasnim domačinom, ki na plažo odhajajo s hladilnimi torbami v katerih je vse kar človek na plaži potrebuje. Skratka, Izola je prijazno mesto za vse kategorije ljudi, ki jih sprejema brez posebnih razlik in ponosen sem, da je tako. Res pa je, da ne vem, kako bomo preživeli s tem našim turizmom. Da bi se šli elitni turizem so lahko le nore sanje politikantov. Izola je to, kar je. In če hočemo preživeti je skrajni čas, da se lotimo kmetijstva. Kriva je luna Vsi so strašno glasni, vsem gre kaj narobe, pri delu so počasni, kažejo si zobe od jutra do večera, s kozarcem preveč, so polni nemira vse jim je odveč. Prijatelj prijatelja napada, sosed na soseda kriči, še kelnarca se zdi premlada vino pa po kisu diši. Za ene so krivi tipi s komuna, da človek kar pozabi bonton., V resnici pa je kriva luna. ko se tako napolni, kot balon. Izola je (kljub vsemu) lepo mesto WWW.NAKUPI.NET ED BANKA KOPER II komunala izola - isola Obratovalni čas odlagališča PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO Dežurna služba V DELOVNEM času - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Rokometalnik Po pol stoletja smo brez (prvo)ligašic Letošnje poletje je bilo vroče a še najbolj med izolskimi športniki in najbolj med rokometaši in še posebej rokometašicami, ki so, kljub solidni uvrstitvi v prvoligaškem prvenstvu, ostale brez denarja, nato brez upravnega odbora in končno brez ekipe, ki seje razletela po sosednjih klubih. Izolskih prvoligašic ni več in tudi usoda mladih ekip visi na nitki. * CLUB TEAMS » NATIONAL TEAMS ZRK Izola CLUBINFO ADCHESS ZRK Izola K račka I. p.p 60 6110 Izola Slovenia CONTACT ; •di.taenikQtioMi-fnorla.cl EHF CUP 2004/05 PARTICIPATION ► ROUND ! ► ROUND 4 ZRK 'zola Bon El« Veliko 64 Tamovo C tar •.‘olike 64 Tamovo ZRK Izola Bori [part Ti 3 Ti) (15 71 » MATCHES k UATCHES 5:13) 7 :13) FORMER CLUB NAM ES 2004/05 - ZRK Izoa 2002103 ZRK Izotai Bon CLUB INFO DOWNLOAD Up*») 2004-05 TEAM ^ Benullc Loa ^ BU|ak Nina ,■ Božic Tasja Clnkl trupi ^ ^ Cuilna Enoja 1À « Ù' u f Gataj SaOina ji HmJIc Manuela CumurOzic AUvMa Frank Onns Igrale so tudi v Evropi Usoda izolskega ženskega rokometa visi na nitki, za razliko od podobnih klubskih propadov pa tokrat ni mogoče povprašati uprave kluba, kaj se je sploh zgodilo, saj uprave takorekoč ni. V klubu je ostalo le nekaj trenerjev, ki pa menda nimajo enakega pogleda na klubsko politiko. Kar seveda ni nič nenavadnega. Vsak trener lahko klubsko politiko razume tako. kot hoče. Težava nastane takrat, ko zaradi pomanjkanja uprave, organa, ki je zadolžen ravno za političen del obstoja kluba, to vlogo sprejmejo trenerji, ki pa za to niso strokovno podkovani. Ker so pač “le” trenerji. In to tudi kar uspešni. Skratka, klub, tudi izolski, potrebuje upravo. In to kljub temu, da je zdaj že gotovo, da članske ekipe Izola v naslednji sezoni ne bo imela. Lahko klub deluje brez uprave? Po uspešni lanskoletni sezoni, ko so v drugem delu sezone Izo-lanke nanizale nekaj pomembnih zmag in z domačim kadrom dokazale, da lahko več kot solidno zastopajo barve našega mesta na naj višjem državnem rokometnem nivoju, je ob koncu sezone prišlo do prvih težav. Novoizvoljeni župan Igor Kolenc je oznanil, da je Izola v finančnih težavah in bo zato potrebno “zategniti pas”. Zategovanje pasu pa se je začelo najprej pri športu in kulturi. Še najhuje so jo odnesli klubi, ki za svoje delovanje potrebujejo dvorano, oziroma občinske prostore, katerih redno vzdrže- vanje je kar naenkrat pristalo na njihovih, že tako osiromašenih, finančnih plečih. Društva in klubi so se borili, iskali so rešitve in ponekod so jih tudi našli, a vsi ti klubi so imeli eno veliko prednost pred ženskim rokometnim klubom: upravo. Če so trenerji tisti, ki skrbijo, da se ekipa pobere tudi v najhujših trenutkih, je uprava tista, ki skrbi, da se klub pobere tudi, ko jim gre za nohte. Darko Grad, občinski svetnik v vrstah stranke Izola je naša in do nedavnega tudi član uprave rokometnega kluba, je bil okoli razlogov za propad sistema dokaj jasen. Krivo je pomanjkanje sredstev. “Če bi količina sredstev namenjenih športu ostala na lanskoletni ravni, se danes o tem nikakor ne bi pogovarjali, ker bi klub brez težav preživel letošnjo sezono, kot je tudi lanskoletno. Nekaj dolgov res je, a ti so ostali na enaki ravni kot prej. Sam sem ostal v upravi, dokler sem imel še kakšno možnost pomagati klubu. Ko pa nisem imel več moči in ni bilo več možnosti iskanja pokroviteljev, sem se umaknil", je povedal Grad. O vlogi Občine pri reševanju problema, pa je še dodal, da upa, da bo občinska uprava našla rešitev in da bodo sredstva črpali iz drugih virov. “Čeprav bi se to moralo že zgoditi. Ko gospodarstvo ne more več podpreti športa, in v recesiji je to dejstvo, takrat mora občina priskočit na pomoč in zagotovit, da družbeno dogajanje funkcionira. To je ena od dolžnosti lokalne skupnosti. Če si želimo zdravega življenja, moramo imeti družbeno dogajanje. ” Kako naprej? Kaj to pomeni za izolski ženski rokomet? Pomanjkanje sredstev je pripeljalo do razpada prve ekipe, ki je še pred nekaj meseci zaključila prvoligaško prvenstvo na odličnem šestem mestu. Dekleta pa so se, v luči dogodkov, odločila za selitev v okoliške klube, kar pomeni, da tudi, če bi klub čudežno pridobil do sredstev, ki so potrebna za igranje v prvoligaški konkurenci, preprosto ne bi imeli več ekipe, s katero bi lahko nastopali. Petdesetletna tradicija bo torej prekinjena na najhujši možen način. Ne zaradi športnih rezultatov, ampak zaradi denarja. Še vedno pa je odprta usoda mladinskega pogona, v katerem je več kot pe- tdeset deklet, ki še ne vedo, če bodo lahko nadaljevale svojo rokometno pot. Ustanavlja se nova uprava Po prvi, neuspešni skupščini članov, pa je jasno, da reševanje kluba ne sme potekati samo skozi finančni vidik, temveč tudi človeški. Več kot očitno je, da v klubu obstajajo “klani”, ne samo med tistimi, ki klub v teh kriznih trenutkih vodijo, temveč tudi med starši mladih športnic. Šele, ko bodo vse strani zakopale bojno sekiro in ugotovile, da vendarle govorimo samo o športu, bodo lahko razmišljali o naslednjem koraku. Rokometna zveza Slovenije je menda pripravljena Izolankam podaljšati zadnji rok za prijavo ekip za mladinska tekmovanja, ki poteče 20. avgusta, to pa ne pomeni, da imenovanje uprave lahko čaka v nedogled. Naslednja izredna skupščina je napovedana v torek, ko naj bi tudi izbrali predsednika in člane uprave, če se bodo starši, oziroma člani, z odločitvijo seveda strinjali. Za imenovanje članov uprave je po veljavnem statutu menda potrebnih 51% glasov prisotnih, kar pa, po besedah tistih, ki razmere v klubu dobro poznajo, ne bo lahko doseči. Kakorkoli, Izola je v duhu varčevalnih ukrepov izgubila enega od redkih prvoligašev, vsekakor pa tistega, z največ tradicije in tudi največjimi športnimi uspehi doslej. Seveda je vprašanje, ali si mesto v trenutnih razmerah lahko privošči prvoligaša več kot na mestu, a recesija je zajela še kakšen drugi kraj podalpske države, ne same majhnega ribiškega mesteca ob tržaškem zalivu. Sredstva, ki pritekajo iz občinske blagajne v klub, bi morala zadostovati za mladinski pogon in ne bi smela biti namenjena delovanju članske, “amatersko profesionalne” ekipe. Ko ni drugih virov, imamo dve opciji: denar namenjen mladinskemu pogonu uporabimo za člansko ekipo, ki je bila v izolskem primeru večinoma le razširjena mladinska in kadetska ekipa, ali pa se odrečemo članski konkurenci in se osredotočimo na vzgojo mladih igralk, ki bodo nato prestopile v članske ekipe sosednjih mest. Zveni nekoliko žalostno, a očitno se bo na to trebno privaditi. AM Občinska Kar $mo v Livadah sejali bomo v Livadah želi Na zemljišču med neprofitnim blokom in južno cesto je gradbišče. To je tisto zemljišče s katerim je občina Izola plačala gradnjo neprofitnega bloka, zdaj pa bosta tam menda zrasla dva stanovanjska bloka, v katerih pa ne bo prav veliko neprofitnih stanovanj. Pravimo morda, ker o gradnji vemo bore malo. Naj spomnimo, da je leta 2009, ob predaji stanovanj v neprofitnem bloku, župan Tomislav Klokočovnik napovedal, da se bo gradnja neprofitnih stanovanj nadaljevala in da bosta na 12.000 kvadratnih metrov površin v neposredni bližini bloka zrasla še dva stolpiča s skupno 200 neprofitnimi stanovanji. Gradnja bi se sicer morala začeti lani, investitor pa naj bi bil Gorica Leasing, ki mu je občina, v zameno za lastništvo novozgrajenega bloka, predala zemljišča v neposredni bližini. Klokočovnik je takrat zatrdil, da lizinško hišo obvezujejo k takšni gradnji določila v prostorskih aktih in soin-vestitorski pogodbi. V aneksu je bilo tudi zapisano, da ima Občina Izola predkupno pravico, vendar je bilo že takrat vprašljivo ali bo občina imela denar za uveljavljanje te predkupne pravice. Smo zamudili pravi vlak? Kot je povedal nekdanji podžupan, Bojan Zadel, so se takrat z Gorica Leasingom dogovarjali o gradnji dveh novih blokov pri kateri bi sodeloval tudi Republiški stanovanjski sklad, ki je takrat mestni občini Ljubljana prodal 400 stanovanj in bi lahko ta denar plasiral delno v Izolo, vendar dokumentacije takrat še niso imeli in niso mogli projektov izpeljati do konca. Prepričan je, da bi občina takrat lahko pridobila od 30 do 40 novih neprofitnih stanovanj. To bi dosegli tudi zato, ker mora občina, po zakonodaji iz leta 2005, dati soglasje k projektom gradbenih del (PGD) in to je orožje s katerim lahko do neke mere obvladuješ investitorja. Zadela zanima ali je nova občinska uprava dala soglasje k tem projektom in zakaj ni vztrajala pri pogojih, ki bi koristili tudi Izolanom, ki čakajo na stanovanja. Iz urada župana so na naše vprašanje glede dogovarjanja z Gorica Leasingom oziroma Tehnikom, povedali, da se bodo trudili, da bi izposlovali ugodnejše pogoje nakupa stanovanj za izolske družine, vendar ponavljajo, da je investitor lastnik zemljišča in da bo pač ravnal v skladu s svojo ekonomsko logiko. Iz uredništva smo na Gorica Leasing in SGP Tehnik iz Škofje Loke poslali prošnjo za osnovne informacije o tem, kaj bodo tam gradili in kakšna stanovanja so predvidena v obeh objektih, vendar nam ne eni ne drugi niso na elektronsko sporočilo niti odgovorili. Tako nam ostaja le informacija, da so delavci Tehnika začeli z izkopavanjem temeljev dveh bodočih stanovanjskih stolpičev in da v teh vročih dneh razveseljujejo stanovalce neprofitnega bloka z izkopavanji, ki so vse prej kot tiha. Od kod pa zdaj vrtec? Ob rob zbiranja informacij glede te gradnje pa smo naleteli tudi na pripombo Bojana Zadela, ki je dejal, da bi Izola lahko rešila problem vrtca, če bi nova oblast nadaljevala tam, kjer so oni (prejšnja oblast) prenehali z delom. Po njegovem mnenju bi enoto vrtca lahko uredili tudi v zdaj praznih petih stanovanjih v kleti (pritličju) žer zgrajenega neprofitnega bloka. S spremembo gradbenega dovoljenja bi namreč dobili povsem primerne prostore za najmanj dve enoti vrtca, ki bi bil dovolj blizo osnovni šoli Livade in vrtcu v Livadah. Podobne ideje je bilo slišati že leta 2010, ko so na 18. seji Občinskega sveta, 24. junija 2010, obravnavali spremembe zazidalnega načrta Livade Zahod, kjer je šlo predvsem za spreminjanje turističnih enot v stanovanjske v že zgrajenem, najbolj zahodnem delu Livad, vendar je bilo ob tej priložnosti slišati tudi nekaj namigov v zvezi z urejanjem prostorov za vrtec v tem delu naselja. Na pobudo nekdanje svetnice Zaresa, Doris Gomezelj, naj se v odloku zapiše, da se prvo pritličje v stanovanjskih blokih nameni prostorom vrtca, so v strokovnih službah odgovorili, da je v veljavnem odloku ZN »Livade-zahod« že navedeno, da se lahko »predvidi gradnja vrtca (samostojni objekt ali del stavbe z drugo namembnostjo), kar pomeni, da se lahko v objektih prostori namenijo za vrtec. Dodali so še, da bi bilo smiselno, da se najprej ugotovijo potrebe, na podlagi katerih se določi velikost vrtca in šele nato se izdela prostorska preveritev glede potrebnih zaprtih in odprtih površin vrtca tako z vidika ustreznih zunanjih površin kot z vidika dostopnosti in zagotavljanja parkirnih prostorov. Glede na nekatere druge predhodne pripombe se ponuja možnost umestitve dejavnosti vrtca v območje Gl (zahodno od sedanjega gradbišča), kjer je možno zagotoviti najvišji standard glede razpoložljivih površin; možna je skupna raba zunanjih površin s kompleksom šole, dobra prometna dostopnosti in možnost zagotavljanja parkirnih mest. Že takrat pa so zapisali, da je ureditev vrtca v pritličju načrtovanih objektov neprofitnih stanovanj v območju C2 (območje o katerem pišemo), zaradi lastništva in lege manj primerna. Kaj pa hiša Brčičevih? Bojan Zadel je spomnil na še eno zanemarjeno možnost reševanja problemov vrtca. Gre za uresničitev že podpisane pogodbe o menjavi stanovanjske hiše v Kosovi ulici 3 za parcelo na drugi strani ceste. Na ta način bi vrtec dobil dodatne prostore in v skrajnem primeru bi tam, za majhen denar, lahko uredili pritlične prostore za omenjena dva oddelka. Toda, nova oblast ni naklonjena izpolnitvi že podpisane pogodbe in tako hiša ostaja na območju vrtca, vrtcu pa primanjkuje prostora. d.m. Trdoživost za vzgled Že 25 let zaporedoma sem nekaj poletnih dni preživel v naši prelepi Izoli. Že 25 let zaporedoma pa opažam, kako na zvoniku cerkve Marie Alietske, na številčnici ure v zvoniku pri številki IV raste iz zidu šop trave. Kljub vsem prenovam in čiščenju. So bila leta, ko je bila Izola zaradi suše skoraj izsušena in v mestu ni bilo videti kaj dosti žive trave. Ta šop trave pa je vztrajal in kljuboval suši, vročini in vetrovom. Čudež verjetno to ni, je pa že skoraj eno od izolskih čudes in znamenj izolske trdoživosti. Predvidevam, da k temu pripomore tudi kakšen izolski golobček, saj je logično, da tudi takšna trava potrebuje hranilo. Naj se ta trdoživost iz zvonika, prenese v vse pore življenja v Izoli in povsod v Sloveniji, je moja srčna Želja. Jože Raduha, Maribor Reaktor Konzorcij je potegnil „ta kratko" Čeprav je bil članek o spreminjanju vsebine degustacijskega centra v pisarne tic-a iz prejšnje številke Mandrača zapisan tako kot sva se z novinarjem pogovarjala bi rad dodal še naslednje: Povedati je treba, da je Konzorcij, ki je bil na začetku nosilec dejavnosti v tem prostoru na koncu pristal pri vsega 40% prostora. Tako je nekako zmenjeno z občino in tako naj bi bili razdeljeni tudi stroški o katerih pa še natančno ni dorečeno čisto nič. Konzorcij je županu tudi predložil urnik in način delovanja v katerem smo zapisali, kdaj bo tam prisoten naš človek in kdaj naj bi, po dogovoru z TlC-om, to funkcijo opravljal njihov človek. V poletni sezoni in ob protokolarnih zadevah bo prisoten predstavnik Konzorcija, v takoimenovani mrtvi sezoni, pa bo to opravljal človek zaposlen na TIC-u. Pa tudi v poletni sezoni ne bomo imeli tam osebja od jutra do večera, ampak samo v popoldanskem času. Kot smo že povedali je konzorcij namenjem zaščiti vin istreskega porekla višje kakovosti in v teh prostorih nočemo imeti pijančevanja pač pa kulturno spoznavanje vina in kulture vinogradništva, kletarjenja, vinarstva in Istre nasploh. To sem želel dodati zato, da bodo bralci Mandrača videli, kaj nam je od tega zanimivega projekta ostalo in da smo bili dejansko prikrajšani. Kot predsednik sem namreč dobil kar nekaj telefonskih klicev z strani članov konzorcija, ker o dogajanju morda niso bili dovolj obveščeni. Vsem pa moram povedati, da se, kljub temu, da smo potegnili "ta krajšo”, skušamo prilagajati in s TlC-em ustvarjalno sodelovati. predsednik Matej Korenika Znak mora biti na pravem mestu Ob prebiranju sestavka o “pasji” plaži ob Delamarisu v tedniku Man-drač sem se odločil, da si bom pobliže ogledal prometni znak, ki naj bi prepovedoval vodenje in zadrževanje psov na tem delu neurejenega kopališča. Prometni znak za prepoved dostopa s psi je postavljen levo od dostopne poti na plažo. Po analogiji iz veljavnega pravilnika o prometnih znakih na cestah po mojem mnenju velja tovrstna prepoved zgolj za levi del in ne dostopno pot, ki je desno od znaka. Enakega mnenja pa seveda niso naši komunalni redarji, ki si tolmačijo to pravno materijo drugače (vedno v korist “širše družbene skupnosti” kot radi rečejo, čeprav bi v primeru dvoma morala obveljati nasprotna trditev - v korist stranke). Da spomnim. Prometni znak, ki na primer prepoveduje parkiranje vozil se postavi na delu ceste (levo ali desno) in označuje tisto stran ceste, na kateri je prepovedano parkiranje. Znak se postavi pravokotno na os ceste in ne vzporedno z njo. Znak, ki bi formalno-pravno prepovedoval vodenje psov na predmetno plažo, bi po mojem mnenju moral imeti še dopolnilno tablo, ki bi določal razdaljo veljavnosti prepovedi v metrih levo in desno. Dokler ga občinske službe ne bodo ustrezno spremenile, bom s svojim psom mirno stopal po dostopni poti do plaže in se skupaj s psom namakal v morju. Komunalni redarji me bodo zagotovo tam našli vsak dan med trinajsto in štirinajsto uro, ko je čas za najin sprehod po Izoli. Izolan (naslov v uredništvu) Sršeni ne podpirajo košnje bankin Pik sršena je lahko usoden. In ko ni usoden, je zagotovo boleč. To dobro ve delavec Komunale, ki je pred nekaj dnevi preživel organiziran napad eskadrilje zoprnih in tečnih letečih kosmatincev. Pomoč sočloveku je temeljna lastnost današnje družbe. Oziroma, natančneje, tiste utopične včerajšnje. Danes je morda individualizem, ki ni nič drugega kot nekoliko polepšan izraz za egoizem, pomembnejša vrlina, a to še vedno ne pomeni, da se ga vsi držijo kot neke doktrine. Konec tedna so delavci Komunalnega podjetja kosili bankine pod Šaredom. Postopek je bil tisti klasičen: en delavec je vozil traktor in kosil bankine, drugi pa hodil za njim in grabil pokošeno travo na prikolico. Nato pa je prišlo do neslutene težave, ko je prvi pokosil gnezdo sršenov, ki nad košnjo niso bili nič kaj zadovoljni in so v klasični sršenov-ski formaciji napadli “grabljača”. Včasih radovednost rešuje življenja Na srečo je vso zadevo radovedno opazoval Andrija Tikvicki, ki se je ravno takrat zadrževal na sosednji njivi. Andrija, kot nekdanji izkušeni čebelar, je takoj zaslutil, kaj maha- nje z rokami delavca komunale lahko pomeni. Hitro ga je priklical na svojo njivo, kjer je delavec povedal, da so ga napadle čebele. Andriji se je to zdelo sila nenavadno, saj, je menil, kot čebelar bi zagotovo vedel, da je v bližini kakšen roj čebel. Odpravil se je na kraj zločina in videl, kako nič kaj veselo naokoli letijo veliki sršeni. Takoj je pregledal delavca in ugotovil, da sta se mu v ' lase zapletla kar dva sršena. Situacijo je rešil z vedrom vode in se pozanimal za stanje nesrečnega možakarja. “Najprej je povedal, da ni nič hujšega, da je dobil le nekaj pikov po glavi, nato pa je, ko sem ga vprašal, če ga morda kje kaj srbi, odgovoril pritrdilno. Srbenje pa ne prinaša nobenih dobrih novic" je povedal Andrija, ki je nesrečnika z avtomobilom takoj odpeljal do urgence. “Upal sem, da ne bo nič hujšega, a možakar je že počasi izgu- bljal nezavest. To pa je zelo slabo. Ko sem ga pripeljal do urgence je nekako še uspel stopiti iz avtomobila, nikakor pa ni več sam uspel splezati na posteljo. “ Sršeni so lahko zelo nevarni Zdravnica Marisa Višnjevec Tuljak, ki je pacienta tudi sprejela, je povedala, da je bila situacija že kritična. Pacient je menda že pred nekaj meseci pokazal znake alergičnega napada po piku čebele, kar pomeni, da je alergičen tudi na pik sršena. V primeru alergije na pik sršena je lahko že en sam pik zelo nevaren in osebe, ki vedo, da so alergične morajo vedno s seboj imeti škatlico za prvo pomoč. No, zgodba s sršeni na Šaredu se je tokrat dobro končala. Andrija Tikvicki je imel sicer nekaj težav z angažiranjem raznoraznih služb za deratizacijo in, ko se je že odločil, da bo gnezdo uničil kar sam, so mu na pomoč priskočili delavci Komunale (v tem primeru jih lahko imenujemo konjenica), ki so strokovno pokončali grožnjo. Zgodba s srečnim koncem, pri kateri moremo odgovoriti še na zadnje vprašanje: kje je bil ob vsem tem dogajanju voznik traktorja? Menda je opazil, da sodelavca ni več, šele, ko je bil ta že na poti do urgence. In odločil se je, da ga bo pač počakal. Daleč že ni mogel. am Ml MED SEBOJ Izolska visoka šola partijsko prijateljskega kadrovanja Prepričan sem, da v bibliji kadrovanja nikjer ni navodila, da mora direktor javnega podjetja, župan ali minister, biti član komisije, ki pregleduje prispele prijave na kadrovski razpis in da je prijateljevanje z enim od kandidatov najpomembnejši kriterij za zaposlitev tega kandidata. To se je v Izoli dogajalo in se dogaja in počasi postaja takšno ravnanje kar običajna praksa. Torej je dovoljeno. Odgovor opoziciji ali kakšnemu iz prejšnjega mandata pa je vedno enak: Saj ste vi počeli isto, ko ste bili na oblasti. Kadrovikov je dovolj Občina Izola nima težav s ka-droviki. Tistih po funkciji in po izobrazbi ima skoraj toliko kot kakšen veletrgovec. Poleg formalnega direktorja občinske uprave, Romana Cvetka, ki je kadrovik po izobrazbi je tu še dejanski direktor občinske uprave, nekdanji sodelavec in sedanji županov svetovalec, mag. Marko Unterlech-ner, ki je magistriral s področja poslovodenja in organiziranja. Študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru je sklenil z nalogo »Inoviranje in spremembe obstoječega proizvodnega procesa z uporabo pristopa Lean Six Sigma«. V Uradu za splošne zadeve, finance in računovodstvo je, še iz časov župana Klokočovnika, kot višji svetovalec za pravne zadeve, zaposlen mag. Branimir Kopše, ki je delo na izolski občini tudi začel kot kadrovik. V istem uradu je kot višja svetovalka za upravno pravne in kadrovske zadeve zaposlena Karmen Pavlič, ki je bila pred tem zaposlena na Uradu za okolje in prostor, ki ga je v času župana Klokočovnika nekaj časa celo vodila. Najnovejši kadrovski kader je mag. Martina Miklavčič Šuman-ski, ki bo septembra zasedla novo delovno mesto poimenovano podsekretar za kadrovske zadeve in informiranje. Gre za delovno mesto, ki je sicer izven organizacijske enote, kar bi lahko pomenilo, da bo nekakšna svetovalka župana ali kaj podobnega. Tako kot mag. Unterlechner tudi ona prihaja iz vrst županovih nekdanjih sodelavcev, magistrirala pa je na FDV na temo: Timsko delo in ugotavljanje skupinskih struktur po sociometrični metodi v proizvodnem podjetj u. Poleg kriterija prijateljstva, lojalnosti in zaupanja, ki je blizu županom, in Igor Kolenc se v tem nič ne razlikuje od prejšnjih oblasti, je tudi tokrat izrazito kadrovanje strankarskih kadrov oziroma kadrov, ki so blizu stranki na oblasti. Začelo se je s takojšnjo, povolilno zaposlitvijo Kristine Zelič, svetnice SD, zdaj vodje kabineta župana, ki je koordinirala predvolilne aktivnosti župana Kolenca. Nadaljevalo pa se je v turistični organizaciji, ki formalno sicer ne sodi v občinsko kadrovsko sestavo, dejansko pa je njen del. Iz kandidatne liste SD prihajata direktor Danilo Markočič in višji svetovalec Peter Može. Vladajoči opciji je nedvomno zelo blizu tudi najnovejša kadrovska pridobitev, izolske občine, podsekretarka, vodja Urada za okolje in prostor, sicer pravnica, Vesna Vičič. Malo bolje smo jo spoznale na Facebooku, kjer pove, da so njeni prijatelji: Luka Jurij, Sebastjan Kokalj in Mojca Kleva. Nasploh je Facebook kar primerno sredstvo za ugotavljanje s kom se kdo druži in kam sodi. Odprti do dobrih Zadrteži in lokalisti bi rekli, da najožje izolsko občinsko vodstvo, v celoti, prihaja iz sosednjih občin, vendar me to niti ne moti. Konec koncev živimo na istem prostoru in veliko Izolanov dela v sosednjih občinah, tudi na pomembnih mestih. Prav tako ne bi bilo korektno trditi, da gre zgolj za prijateljske in partijske kadre. Konec koncev imamo opravka z visoko izobraženimi ljudmi. Zagotovo pa bi politična analiza pokazala na nekaj vzorcev, ki jih kadrovska znanost ne zagovarja. Predvsem pa bi pokazala, da so po volitvah na občini zaposlili že kar nekaj magistrov, odpustili pa hišnika in vratarja. d.m. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/ 640 0015, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Vsaj zaradi varnosti Izolski skate park ima dokaj klavrno podobo. Pravzaprav nobena od ramp ni več varna za uporabo in zelo manjka napis, da je uporaba parka na lastno odgovornost. Kljub temu smo tam srečali navdušenca z bmx kolesom, ki nas je potolažil, da na občini obljubljajo, da bodo rampe popravili. Želimo mu, da bi bilo res. Kdo podpira samovoljo v Izoli? Stranka Izola je naša apelira na izolskega župana in stranke, ki ga podpirajo. Pero je v Izoli stalnica, Pero je del zgodovine, Izolani hočejo Perota, hočejo ta lokal in tega človeka, kar dokazuje število podpisov, ki jih je prejel. Če Pero »pade«, ostane na cesti pet ljudi in to pomeni pet dodatnih družin v stiski...in to prav danes, ko imamo v Izoli 836 prijavljenih brezposelnih občanov. Pero ima novi idejni načrt, novo podobo za svoj lokal, pripravljen je sprejeti vse zahteve občine in vse dodatne zahteve župana. V stranki se sprašujemo, ali je nov razpis za to območje smiselen in ali je smiselno »rušiti« Perota? Pa še to: Pri razgovoru z občani, vinarji in drugimi pridelovalci iz zaledja, nas je presenetilo še eno dejstvo. In sicer, kako je mogoče, da le-ti niso bili obveščeni o spremembi namembnosti prostorov, ki so jim bili zagotovljeni in za katere so bila že pridobljena EU sredstva? Stranka Izola je naša Obvestilo za člane Društva invalidov Izola Vljudno vabljeni 10.9.2011 na izlet v Novo gorico, Ajdovščino in Solkan. Srečanje bomo nadaljevali z MDI Domžale v gostišču na Dornberku. Odhod avtobusa ob 8 uri na običajnih postajah. Rezervacije in prijave že potekajo na sedežu društva ob sredah popoldan od 15. ure dol7. ure. Vabljeni! Franc Poropat, predsednik Srečanje upokojencev Društvi upokojencev Jagodje - Dobrava in DU Izola vabita svoje člane, da se udeležijo srečanja primorskih upokojencev, ki bo 2. Septembra v Orehovljah pri Mirnu. Člani DU Izola se lahko prijavijo na sedežu društva vsak ponedeljek od 9 -11 ure in vsako sredo od 15. -17-ure ter na tel. 6419 737 (drustvou-pokoj encevizola@siol. net) Člani DU Jagodje - Dobrava se lahko prijavijo pri članih upravnega odbora društva, katerim plačujete članarino. Ob prijavi plačate 10 Eu za avtobusni prevoz. Informacije in prijave do 10. avgusta Organizator obljublja, da bo poskrbel tako za zabavo kot hrano in pijačo, zato vabljeni. Jožica Radujko Izlet v orlovo gnezdo Za prijatelje Izole organiziramo tridnevni izlet v Hitlerjevo orlovo gnezdo, rudnik soli in Loenig -Brechtesgaden z okolico. Izlet bo od 9. do 11. septembra. Prijave in informacije pri Tončku, 041 807 800. Poletje 2011 I# >1 ■■ I MI I ■Vr| ■ ■ a ■■ Na Košterlagu pri Jagodju so praznovali kar dve zlati poroki, pri Pečarjevih in pri Staričevih. Dorina in Marjan Pečar sta zlato poroko praznovala 12. avgusta. Dorina iz Montekalva (Šareda) in Marjan iz Košterlaga (Jagodja) sta se spoznala leta 1959 na plesu v Šaredu na Binkošti. Poročila sta se dve leti kasneje, leta 1961 v Izoli. Rodila sta se jima hči Klara in sin Dejan. Oba sta bila zaposlena v podjetju Oprema v Izoli. Poleg te službe pa sta se ukvarjala tudi s kmetijstvom, dejavnostjo, ki ju je prevzela, ko sta se upokojila. Tako pridelujeta zelenjavo, vino ter jagode, ki so značilnost Pečarjevih že kar 50 let. Ob njunem jubileju jima še mnogo srečnih in zdravih desetletij želijo: hči Klara in sin Dejan z družinama, vnuki, pravnukinja ter sorodniki in prijatelji. Regina in Ivan Starič sta praznovala 50 let skupnega življenja. Regina iz Zreč in Ivan iz Motovuna sta se spoznala pred 51 leti v Izoli. Regina se je zaposlila v Delamarisu, Ivan pa najprej v izolskem Stavbeniku, nato pa v Luki Koper. Skupen dom sta ustvarila v Jagodju, kjer živita še danes. V njunem zakonu se jima je rodila hči Nada. Ivan je bil dolgoletni član balinarskega kluba Jagodje - Dobrava in še danes je član društva invalidov in upokojencev v Izoli. Želimo jima še mnogo zdravih let: hči Nada z družino ter vsi prijatelji in sorodniki. Zlato poroko so praznovali tudi pri Primožičevih. 5. avgusta sta Norma in Robert Primožič v ožjem družinskem krogu praznovala zlato poroko. Spoznala sta se med študijem v Ljubljani. Po končanem študiju sta se poročila na ljubljanskem magistratu. Nato sta se preselila v Izolo, se tukaj zaposlila in si ustvarila družino in dom. V njunem zakonu sta se jima rodili hčeri Nelly in Irena. Sedaj ju razveseljujejo vnuki Sara, David, Boštjan in Veronika. koliko dežja bo. V torek je župan Igor Kolenc sklical tiskovno konferenco, na kateri je ob pomoči sodelavcev predstavil letošnji Ribiški praznik. Z eno besedo, pričakujemo lahko “Ribiški praznik kot an bot”, torej kot je bil nekoč, z izključno ribjo ponudbo, delo lokalnih gostincev in pečenim volom na Lonki. Glasbeni program bo ravno tako povsem lokalno obarvan, novost praznika pa je program za mlade na Svetilniku, v organizaciji KIŠD-ja in Radia Capris. Če se bodo mladi povsem pričakovano večinoma trli na Svetilniku, pa bodo ostali obiskovalci imeli na voljo le peščico klasičnih prireditvenih prostorov: Manziolijev trg, na kateremu bodo tudi edine letošnje stojnice s ponudbo lokalnih pridelkov, vina, oljk in rib. Veliki trg, na kateremu bodo prepevale glasbene zvezde večera, Ljubljanska ulica, na kateri bodo nastopali harmonikaši in zasedba whviele, in katere organizacija je delo okoliških lokalov in seveda Lonka, a le tisti manjši del, saj bo parkirišče letos nedotaknjeno, normalno plačljivo a le do 23. ure, ko se tradicionalno dvigne zapora. Brezplačno parkiranje ob veliki masovki pa je zagotovo turistična atrakcija sama po sebi. Še ena posebnost letošnjega praznika je odsotnost stojnic na Sončnem nabrežju. Zanimanja je bilo menda veliko, a na Občini so se odločili, da bo letos Sončno nabrežje namenjeno izključno sprehajalcem. Nenavadno sicer je, da v času “varčevanja” in “stiskanja pasu”, tako brez težav odklonimo zaslužek, za katerega ne bi bilo potrebno narediti veliko, a če je bilo tako “an bot”... ur Marija se je vrnila v Strunjan V nedeljo so strunjansko Marijo prinesli na nekdanji carinski pomol, kjer se je začela procesija z barkami v Strunjan. Verniki so v nedeljo pospremili strunjansko Marijo iz izolskega carinskega pomola do strunjanske cerkve Marijinega prikazanja. Veliko število romarjev je v konvoju pospremilo Marijo do strunjanskega pomola, od tam pa so nadaljevali romanje do cerkve, kjer je koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak vodil mašo. Po slovesni maši je sledila procesija z lučkami do Strunjanskega križa ter molitev za ribiče in pomorščake. RIBIŠKI PRAZNIK 2011 19. IN 20. AVGUST 2011 19.08. PETEK 18.00 Hotel Riviera. VIP-ovci pečejo sardele 19.00 Tekmovanje v malem nogometu Ribiči: ostali (umetna trava na Kraški) 19.30 Lonka: Modna revija Vulcanomodels 20.00 Lonka: Piero's band 20.00 Veliki trg: Rudi Bučar & Ne mejugat 20.00 Ljubljanska ulica: Vruja, Srečanje harmonikarjev 20.00 Manziolijev trg: ONI 20.00 Svetilnik: RadioCapris in KIŠD / Secret disco 20.08. SOBOTA 20.00 Lonka: Primorski fantje 20.00 Veliki trg: Primorska glasbena legenda & Roxie band 20.00 Ljubljanska ulica: WWTele 20.00 Manziolijev trg: Los amigos 20.00 Svetilnik-: RadioCapris in KIŠD / Zmelkoow, Alba-Chiara, IMPLOSI A ŠPORTNI PROGRAM v soboto 08.30 Veslaška regata v šolskih čolnih (jole) - Carinski pomol 11.00 Ribiška regata novopečenih jadralcev v optimistih - Carinski pomol 12.00 Predstavitev dejavnosti Društva starih bark Izola- Carinski pomol 14.00 Beach volley cup (za hotelom Delfin) 17.00 Start povorke mladih jadralcev in veslačev iz izolske marine 18.00 Start mini plavalnega maratona - Carinski pomol 18.05 Predstavitev nordijske hoje (ŠD Adrenalina) -Carinski pomol 19.00 Zaključek - podehtev spominskih medalj in priznanj vi Y\nit\c 8 ----------------------------------------------ArtIzolai Restavratorji obnavljajo, kar smo Izolani in narava pred časom odnesli Ni veliko let tega, ko so izolski šolarji v Simonovem zalivu še zbirali pisane kamenčke iz nekdanjega mozaika Rimske vile in jih uporabili pri izdelavi šolskih mozaikov. Zdaj je območje vile že nekaj let predmet arheoloških raziskav in tudi to poletje je tam živahno. Domači in tuji obiskovalci si med počitniškimi sprehodi ob izolski obali tako že lahko ogledajo ostanke rimske obmorske vile v Simonovem zalivu. Kljub poletni vročini je to poletje v parku še posebej živahno, saj so na delu restavratorji, ki so po več desetletjih ponovno odgrnili bogate mozaične površine stanovanjskih prostorov te rimske vile. Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalne-ga središča Koper Univerze na Primorskem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta partnerja v strateškem projektu Arheološki parki severnega Jadrana (ParSJaD), ki je sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija, in v okviru katerega poteka konser-viranje in restavriranje arheoloških ostankov vile v Simonovem zalivu. Stanovanjsko območje te obmorske vile se lahko pohvali z najobsežnejšimi površinami ohranjenih mozaičnih tal med najdišči rimske dobe v Sloveniji in villa maritima je prav zaradi tega najpomembnejše arheološko najdišče na slovenski obali. Konservatorsko restavratorski poseg na mozaikih poteka od 7. julija in se bo zaključil 20. avgusta 2011. Dela izvaja ateljeje Triptih d.o.o., nadzor nad deli pa vodi Restavratorski center ZVKDS. Očiščeni mozaiki bodo po zaključenih delih zaščiteni in nadkriti za namene prezetancije in ogleda v sklopu Arheološkega parka Simonov zaliv. Izr. prof. dr. Irena Lazar Tudi brez festivala se lahko zgodijo dobre stvari Čeprav se, v primerjavi z večino slovenskih krajev, Izola ne more pohvalčiti s kakšnim posebej organiziranim glasbenim ali drugačnim festivalom (izjema je Kino Otok), se vsake toliko le zgodijo zanimivi nastopi. Tako smo prejšnji teden na Manziolijevem trgu poslušali Laro Jankovič, šansonjerko in igralko, ki na odrskih deskah trenutno navdušuje s predstavo posvečeno Edith Piaf, Izolanom pa je predstavila glasbeni projekt »Na kožo napisane zgodbe«. Gre za pesmi prekmurskega pisatelja in pesnika Ferija Lainščka ki jih pevka in igralka iz Ajdovščine izvaja ob spremljavi odličnih glasbenikov, kitarista Vitalija Osmačka, Petra Trobca na kontrabasu, Matije Krečiča na violini in Žarka Vojinoviča na harmoniki. Povsem druge vrste nastop pa je bil petkov koncert VIPsajdersov, gfla-sbenega projekta pianista Roberta Vatovca. 23 ljudi različnih starosti, poklicev in izobrazb je sodelovanje v projektu, ki ga je zasnoval sicer prekaljeni glasbeni maček Robert Vatovec, pričela brez posebnih izkušenj s prepevanjem pred pravim mikrofonom. Povečini prihajajo iz Kopra in njegove okolice, vsi pa so se projektu priključili predvsem zaradi pristnega prijateljskega zbliževanja in skupni ljubezni do glasbe. Ker so tipičen koprski glasbeni projekt (skoraj snackbaristični) je bilo takšno tudi občinstvo v katerem so v petek prevladovali poslušalci iz sosednjega Kopra. Pred VIPsajdersi pa se je na kratko predstavil še Vlado Jeremič s svojo skupino in tako napovedal izid svojega albuma z naslovom Za vedno, ki je prav ta teden izšel v Mandračevi založbi. Album bo sicer samostojno predstavil v začetku septembra, brezplačno pa ga bodo prejeli vsi tisti naročniki Mandrača, ki so poravnali svoje naročniške obveznosti. Kje so stoli in luči? Tako sprašujejo jezni obiskovalci večernih nastopov pihalnih godb na Msnziolijevem trgu. Starejši obiskovalci se jezijo, ker so stoli zloženi in zaklenjeni ob strani, godbeniki pa zato, ker so brez luči in ne vidijo not. Podpišite nas kot Izolane, so še rekli in ponovili, da so res jezni. Certifikat za nateg Kar nekaj izolskih obrtnikov in podjetnikov nas je obvestilo, da so na svoj naslov prejeli sporočilo o tem, da so pridobili nekakšen certifikat za kakovost, ki ga podeljuje podjetje Sigma d.o.o. v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom. Motilo jih je predvsem to, da morajo za pridobitev tega certifikata plačati okrog 200 Surov. V resnici gre za premeteno akcijo, ki poteka tako, da določenega podjetnika, obrtnika ali gostinca pokličejo iz studia in mu sporočijo veselo vest, da so njegovo delo ocenili z visoko oceno in mu bodo, v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom podelili certifikat kakovosti, ki velja leto dni. Ob prejemu certifikata srečni dobitnik ugotovi, da mora za objavo o prejemu certifikata plačati (z DDV) okrog 200 Eurov. Takrat se navadno zatakne, vendar pa kdo od dobitnikov le “nasede”. Splet je poln zapisov o tej akciji in na forumih so zapisane cele zgodbe o podeljevanju certifikatov kakovosti s strani podjetja, ki za kaj takega sploh ni registrirano. najpomembnejše pa je sporočilo, da Nedeljski Dnevnik pri poklanjanju ekskluzivnih certifikatov nima nič, je zgolj medij, kjer za plačilo objavijo oglas, kot ga naredi Studio Sigma. Posebna cvetka je seveda utemeljitev, da so podeljevalci “certifikata” en mesec opazovali, kaj o podjetniku piše na internetu in če ne piše nič slabega, potem si ugleden podjetnik in si zaslužiš ekskluziven certifikat. Seveda je takšna ocena vse prej kot verodostojna, približno tako, kot v Lonely Planetu, kjer so v svojih kriterijih povsem popustili in zdaj svetujejo celo obisk določenih gostišč, ki se jih domačini na daleč izogibajo. Nasploh pa je s podeljevanjem tovrstnih priznanj marsikaj narobe. Če bi, naprimer, pogledali spisek slovenskih gazel, bi našli le redke, ki še poslujejo. ur V nedeljo začenjajo nogometni tretjeligaši Izolski nogomet je z napredovanjem v 3. slovensko ligo zahod po več letih nastopanja v Primorski ligi vendarle naredil korak naprej. Potem, ko so v lanski sezoni pristali na tretjem mestu, jim je preskok med tretjeligaše omogočilo dejstvo, da so se drugo uvrščeni Kortežani odpovedali pravici do napredovanja. Trener Izolanov Sandro Valdevit, ki je fante prevzel v lanski sezoni, ima pred startom na razpolago dobro trideseterico igralcev. Za odločitev o ponujeni priložnosti za tretjo ligo so v Izoli imeli le nekaj dni časa. Pozitiven odgovor je bil posledica hotenja, da se v mestu z bogato dolgoletno tradicijo nogometa slednjemu dvigne raven in ugled, zlasti pa vzpostavi in ohrani čvrsto člansko ekipo, ki bo igralcem nižjih klubskih selekcij dovolj velika motivacija, pa tudi -kot za že mnoge fante doslej, odskočna deska v večje klube. Tretjeligaški izziv so izolski nogometaši vzeli zelo resno. Treninge imajo dvakrat dnevno petkrat tedensko, katere izvaja tudi pomočnik trenerja Miroslav Stampfer. Igralci lanske ekipe, ki jo je zapustil le kapetan Pero Maletič, ostajajo v klubu tudi v novi sezoni. Za belo modro enajsterico bodo tako mastopali Hamid Mustafič, Darko Cavar, Alban Hoti, Matija Mar-šič, Midhad Šabič, Marko Božič, Aldin Memič, Dragan Meš, Elvis Muminovič in Elvis Hasanagič. Seznam igralcev dopolnjujejo še Izolani, ki so začasno igrali v drugih klubih, in sicer Gregor Mikac, Dean Žunič in Matija Sčulac (Dekani) , Gregor Marc in Sašo Boži-čič (Primorje) ter Uroš Mačkovec (Ankaran). Izkušenim igralcem se bodo iz mladinskih vrst MNK Izola pridružili še Alen Gunjač, Sean Džajič in Matej Zemljak, moštvo pa je bogatejše tudi za dva igralca iz koprskega kluba. Trener Sandro Valdevit tako s popolnitvijo igralskih mest nima težav. “Moč ekipe se bo pokazala po nekaj krogih, ko bo tudi bolj znana kakovost lige. Z uvrstitvijo se ne obremenjujemo, saj je naš glavni namen napredek mladih igralcev, da zagotovimo kakovostjo sredino z možnostjo napredovanja. Ocenjujem sicer, da bi se lahko uvrstili med prvo peterico, poudarjam pa, da so cilj predvsem dobri nastopi in rezultati, ki bodo pritegnili gledalce na stadion. ” Doslej so izolski nogometaši odigrali več prijateljskih srečanj. V prvih dveh krogih gostujejo in sicer pri Kamniku (20.8.) in Ankaranu (27.8). Premierno domačo tretje-ligaško preizkušnjo bodo odigrali 4. septembra proti Ilirski Bistrici ob 18. uri. Trofeo Simone Lombardi - Garda Na Gardskem jezeru je v terminu 13.-15. avgusta potekala regata optimistov Trofeo Simone Lombardi, ki ga vsako leto uspešno organizira Fraglia Vela Malcesine. Regate so se udeležili tudi slovenski optimisti J.K. Jadra, Š.D. Pirana, J.K. Pirata in jadralec J.K. Izola. Jana Germani, mlada jadralka koprskega jadralnega kluba Jadro, je po dobrem rezultatu na Ora Cup v Arcu še izboljšala svojo uvrstitev na regati v Malcesinah. Odlično je jadrala in v konkurenci 162 mladincev končala na odličnem tretjem mestu. Na prvem mestu je pristala Maria Vittoria Marchesini (S.V.B.G), druga pa je bila evropska prvakinja Francesca Bergamo (STV). V Malcesinah pa ni bil to edini slovenski uspeh. Drugo mesto je med 87 kadeti zasedel reprezentant E. P. Martin Peternelj iz Jadra, ki je v zadnji regati, ki je potekala v zelo težkih vetrovnih razmerah končal drugi. Četrto mesto je zasedel Nikola Kravanja Š.D. Piran. Regato je med kadeti zmagal Hrvat Mika Maglica. DP Windsurfing race Med 12. in 14. avgustom je v organizaciji ŠD Keka potekalo državno prvenstvo v jadranju na deski v razredu Windsurfing -race. Prvenstva se je udeležilo 6 jadralcev na deski. Državni prvak je postal Žiga Korene, drugo mesto je zasedel Aleš Stepanov in tretje mesto Jan Vit Sabadin. Riva: prve Evropske igre mladih Eurosaf in Fraglia Vela Riva organizirata med 13. in 18. avgustom prve Evropske mladinske igre kjer nastopajo mladi jadralci v razredih Byte CII, 29er in Bic Tedino 293. Naše barve zastopata Eva Peternelj in Žan Luka Zelko, ki sta se v razredu Byte CII ude- ležila lanskih Olimpijskih iger za mlade v Singapurju. Po treh izpeljanih plovih zaseda Žan 3. in Eva 6. mesto. POI 2012 pripravljalna regata Končala se je “Test event “ regata, Gašperju Vinčecu pa ni uspel rezultat, ki bi mu prinesel nastop v regati za medalje razreda Finn. Gašper je bil seveda razočaran, a nič mu ne moremo zameriti, saj je prav gotovo že sam želel več in vse naredil za to. Sam pravi, da še ni najbolje pripravljen v tem trenutku in da je bilo tako kot za vse, tudi zanj, Weymouth & Portland International regata, test. Včeraj so si člani ekipe 470 (tekmovalne in spremljevalne) ogledali regate za medalje s pobočja ob trdnjavi Nothe, kjer je prava naravna tribuna in kjer je svoje tekmovalce spodbujalo kar lepo število gledalcev. Osebno še niso doživeli kaj takšnega (glede dejanske možnosti ogleda regat) in samo predstavljajo si lahko, kako bo vse skupaj izgledalo prihodnje leto na Olimpijskih igrah. Vsekakor bo to enkratna priložnost, da jadranje pridobi zanimanje gledalcev, kar pa pomeni tudi še večji interes sponzorjev. Na zadnjem “Team Leader’s meetingu” je ekipe s svojim obiskom počastil tudi Sir Keith Mills, ki je eden najzaslužnejših, da je London dobil 01 2012, in je podpredsednik Organizacijskega komiteja za Igre 2012 (LOCOG) ter eden zaslužnejših za razvoj jadranja v Angliji. Povedal je, da je prepričan, da bo jadranje prihodnje leto eden najbolj gledanih in medijsko podprtih športov. Sicer je to bolj želja, ampak Weymouth je ena prvih priložnosti, ki imajo tudi dejansko podlago za nekaj takšnega. Prodane vstopnice in prihodek od le-teh je to že pokazal. Vaško 5. v Cascaisu Vasilij Žbogar je po dveh olimpijskih medaljah naredil korak dlje in si priboril mesto krmarja za eno od nastopajočih ekip na America’s cup challengu, v sklopu regat, ki bodo v naslednjih dveh letih določile izzivalca za naslednji America’s cup. Izjemen uspeh, ki pa v poletnem slovenskem medijskem prostoru tako prepolnem uspehov podapskih športnikov, nikakor ne pride do izraza. Jah, no. Kakorkoli, Vaško je pred enim tednom končno spoznal katamaran AC45 španske ekipe Green Comm Racing in po le dveh dneh priprav stopil na regatno polje z ekipo, ki jo je sam sestavil. “V Cascais nas je pripotovalo šestnajst, in imel sem dva dni časa, da sestavim petčlansko ekipo. Ko pa sem končno določil prave fante smo ugotovili, da smo kakšnih deset kilogramov pretežki. Zaradi tega sem moral prvi regatni dan dva zamenjati z dvema, ki sta na barki preživela morda pol ure. Tudi zaradi tega smo na začetku imeli takšne težave. Le s pomočjo saune in intenzivnega ekspresnega hujšanja smo kasneje uspeli zajadrati tisti, za katere mislim, da smo največ pokazali in jim najbolj zaupam. Priznam pa, da ni bilo lahko ostalim povedati, da tokrat ne bodo jadrali. Prvič sem moral zelo avtoritativno udariti po mizi, dobesedno, in s tem sem si tudi nabral veliko dozo spoštovanja ekipe. ” Format novega America’s cupa je povsem namenjen spektaklu. Najprej ekipe med seboj tekmujejo v kratkih regatah, v hitrostnih preizkušnjah in match race-u, nato pa v nedeljo, kot pri Formuli ena, pride na vrsto edina regata, ki šteje za kvalifikacije za America’s cup. Po enotedenskem spoznavanju barke je nato Vaško z ekipo v edini zares pomembni regati dosegel odlično peto mesto, lahko pa bi bil tudi boljši. “V nedeljo smo vsem pokazali, koliko smo vredni, in to kljub temu, da je član ekipe naredil neverjetno napako s krilom (katamaran AC45 uporablja krilo namesto klasičnega jadra op.n.). Ko smo se končno sprostili nam je šlo jadranje odlično od rok in smo bili tudi najhitrejši. Pozna se, da smo navajeni manjših in okretnejših jadrnic, kar je bila naša velika prednost pred tekmeci”, je povedal Vasilij, ki se zaveda, da ima v rokah življensko priložnost, kateri pa ne bo podredil vsega. “Prioriteta ostaja finn in Olimpijske igre v Londonu, a dejstvo je, da je America’s cup najbolj popularna regata na svetu. Nedeljsko regato v Cascaisu sije na televiziji in internetu ogledalo kar66 milijonov gledalcev” pravi Vaško, prvi slovenski skipper na naj starejšem še aktualnem tekmovanju na svetu. Kulturniški smerokazi Četrtek -18.avgust 2011 Park Pietro Coppo ob 20.00 KIŠD-jevi kulturni večeri NAS TRI FUSION - JAZZ TRIO Igrajo avtorsko glasbo, katero pišejo in skladajo vsi trije, igrajo pa tudi nekaj jazzovskih preoblečenih standardov... Njihova zvrst je mešanica fusiona, funka, smooth jazza in jazza Sobota - 20.avgust 2011 Park Pietro Coppo - ob 10.30 PUF 2011-Poulični lutkovni festival Rozin teater - Andrej Roman Roza lutkovna predstava Balon velikon. Nedelja - 21.avgust 2011 Park Pietro Coppo - ob 10.30, Manziolijev trg - ob 20.00 Nedeljske poletne pihalne godbe v Izoli Društvo pihalni orkester Šentjaž Kograd Igem. Četrtek - 25.avgust 2011 Park Pietro Coppo ob 20.00 KIŠD-jevi kulturni večeri GUITAR SAX DUO Kitarist Samo Turk in saksofonist Žiga Fabbro skupaj igrata v mnogih različnih glasbenih skupinah. V svoj repertoar sta tako vključila različne jazz standarde, nekaj etno komadov, predvsem pa dajeta poudarek avtorski glasbi in skladatelju Franku Zappi, ki ga skušata interpretirat na svoj način. Petek - 26.avgust 2011 Manziolijev trg - ob 20.30 ANA PUPEDAN S svojimi pevskimi, pivskimi in siceršnjimi domislicami nas bo neizmerno zabavala pivška glasbena skupina, ki je ni treba posebej predstaviti Sobota - 27.avgust 2011 Park Pietro Coppo - ob 10.30 PUF 2011-Poulični lutkovni festival Teater ČIN ČIN (slovaška) Lutke Manziolijev trg - ob 20.30 MUZIKAL Produkcija Mednarodne gledališke delavnicelju Franku Zappi, ki ga skušata interpretirat na svoj način. NEDEUA - 28.AVGUST 2011 Park Pietro Coppo - ob 10.30, Manziolijev trg - ob 20.00 Nedeljske poletne pihalne godbe v Izoli Društvo »Brkinska godba 2000« Letni kino Arrigoni Izola ob 21.00 ČET 18.8. SHINEALIGHT TOR 23.8. OTROČIČKI ČET 25.8. ČLOVEK NA ŽICI TOR 30.8. HRANA D.D. Kulturno društvo harmonikarjev v petek 19.8.2011 ob 18.00 uri na Ljubljanski ulici, pri tržnici, organizira tradicionalno srečanje harmonikarjev v okviru letošnjega ribiškega praznika. Vabimo vas na ogled razstave Aleš Sedmak grafike 1986,2011 v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru, in v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo v Kopru in Izoli odprta do 8. septembra 2011. NOVAK DŽAMIČ Pretorska palača v Kopru. Titov trg, Koper Urnik (orario) 9-21 Razstava bo na ogled do do JI. avgusta 2011. Galerija Salsaverde / KUD Salsaverde - Kulturno umetniško društvo Salsaverde Mala hiša, Mali svet Mitja Ficko 06.08.2011 -17.09.2010 _____ Občina Trst - Občinska dvorana umetnosti, Marko Žerovnik lesorezi trg Enotnosti 4, Trst * Cerkev Sv. Marije Alietske Razstava fotografij: Zdravko Primožič, Ljubo Radovac urnik: vsak dan 16.00 - 20.00 Razstava bo na ogled do konca avgusta Galerija Al^a /Knstanovtrgi «f » •• « Evolucija Prodajna razstava avtorja Charlesa Škapina Niz ogled bo do 20. avgusta. Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009 Kulturno društvo Korte Izola - 22. - 28. avgust Mednarodne poletne gledališke delavnice pod vostvom mentorjev - 27. avgusta na Manziolijevem trgu produkcije skupin, več informacij: www.jskd.si (gledališče in lutke), gledalisce@jskd.si, 01/241 0500 Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna enota Izola Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 01.07. do 31.08.2011 za obiskovalce odprta: • ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 in od 18.00 h do 20.00 h. • ob torkih, sredah, petkih od 8.00 h do 15.00 h. • ob sobotah bo knjižnica zaprta. Središče za samostojno učenje in Borza znanja bosta delovala v času odprtosti knjižnice. • Razstava izdelkov iz keramike Miloša in Milenke Arsenov • “ Morje" Razstava izdelkov likovne skupine iz vrtca Školjka, ki so nastali pod mentorstvom Jože Kleve in Melite Čermelj • »Istrski utrinki« razstava fotografij Dinko Dominik Bizjak • Razstava slik na temo “Morje” akademske slikarke Martine Žerjal • Razstava slik Jasne Rizvanovič • SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimediiskih programov, iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282 • BORZA ZNANJA. Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631282 ali na spletni strani www.borzaznanja. Predzadnja KRIMINALNE Vse je videl V ponedeljek smo na enem od parkirišč obravnavali dva vloma v vozila. V obeh primerih je neznanec razbil steklo in iz notranjosti ukradel stvari, ki so jih lastniki pustili na vidnem mestu. Kolesa grejo v promet Na Morovi ulici je nekdo ukradel moško gorsko kolo znamke GT Ava-lanche sive barve. Motorji pa tudi Iz hodnika ene od večstanovanjskih hiš je neznanec ukradel kolo z motorjem znamke C.P.I. model JR45, modre barve, reg. št. KP PZ-02. Plaža gnjavaža Tatvine smo obravnavali tudi na plažah, in sicer je nekdo nemškemu državljanu ukradel digitalni fotoaparat, slovenskemu državljanu pa nahrbtnik, v katerem je imel spravljen svoj mobilni telefon znamke Nokia ter ključe stanovanja, tretjemu pa črn nahrbtnik z osebnimi stvarmi. Dišal pa bo V eni izmed trgovin je neznani moški ukradel več kozmetičnih artiklov in po dejanju zbežal. Problemi so problemi bodo V ponedeljek okoli 21.15 ure smo bili obveščeni, da na skalah pri AC Jadranka leži fant, ki je zaužil več tablet. Na kraju je bil izsleden 22-letnik iz Cerknice. Poskušal je storiti samomor z zaužitjem večjega števila tablet. Moški je bil z PHE odpeljan v SB Izola v nadaljnjo oskrbo. Gori gori... Megane V sredo zjutraj smo bili obveščeni, da gori osebni avtomobil Renault Megane. Ugotovili smo, da je bil prejšnji večer ukraden v Izoli in da je lastnik v njem pustil ključe vozila. MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. - Zamenjam dvosobno stanovanje 68 m2 v Ljubljani za manjše enosobno v Izoli z doplačilom. Vseljivo, ZK urejeno. 031 847 788 NAJAMEMO - Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdi-bje. tel 051 341 907 - Mlad par išče poceni garsonjero v najem za dalj časa. najraje v kopru, lahko tudi v izoli. resna in oba zaposlena. pokličite: 031438187 ODDAMO Oddam poslovni prostor (Jagodje), primeren za opravljanje masaže, alternativno zdravljenje ali dejavnosti temu primerne. Info GSM: 031 377 536 Vozila in plovila - Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173 Alko lestvica Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo obravnavali štiri voznike, rekorder je imel 1,08 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Mercedesa ni našel V Izoli je nekdo med 19.30 in 23.20 uro vstopil v odklenjeno ladijsko kabino, iz katere je ukradel 300 EUR gotovine, ročno uro Seico, GSM Nokia in kontaktne ključe od osebnega avtomobila Mercedes. Za 800 EUR je oškodovan 65-letni državljan Avstrije. Nekaj čez polnoč je spet nekdo v izolski marini vlomil v čoln in ukradel fotoaparat znamke Kodak in kamero znamke Sony. Prijavitelja je oškodoval za 1.000 EUR. Kolesa ne rabi več Ob 14.00 smo bili obveščeni, da je nekdo v Izoli ukradel motorno kolo Piaggio, rdeče barve, na kraju pa je ostalo verjetno storilčevo kolo, znamke jeep Chirocco. 36-letni Izo-lan je oškodovan za 250 EUR. ie padla in utonila V torek dopoldne, najverjetneje okrog 10.00 ure, je na območju med Simonovim zalivom in Podbelve-derjem utonila domačinka A. B., upokojena učiteljica iz Jagodja. Ko so jo opazili drugi kopalci ji ni bilo več pomoči. Glede na poškodbe je dokaj verjetno, da ji je med t.i. knajpanjem (namakanje vod v slani vodi) zdrsnilo in je nesrečno udarila ob kamen ali skalo ter nato utonila. Točne vzroke smrti bo sicer pokazala obdukcija. Vprašanje Pristaniški kapitaniji Ponavljamo vprašanje, ki smo ga zastavili vsako poletje v zadnjih letih: - Ali je dovoljeno sidranje velikih turističnih jaht kjerkoli ob slovenski obali, tudi v neposredni bližini kopališč. Za boljše razumevanje vprašanja predlagamo pogled skozi okno. Razno - Ugodno prodam šivalni stroj BACAI 515 z omarico in 2 palmi visoki 4 in 5 metrov. Za odvoz poskrbite sami. tel 051 686 652 - Sod INOX 300 1 z dvema pipama in električni drobilec vej za kompostiranje na vrtu prodam. Tel. 041 721 220 - Prodam novo fitnes napravo Ener-getics Multi Gym 580/780 za 150 eur. Tel.: 051/411-741 Delo Iščemo delavca z vsaj dvoletnimi izkušnjami za delo v gostinstvu (za šankom) z možnostjo stalne zaposlitve. Tel: 041 642 612 - Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410 - Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 Pa smo res že v Ameriki Torkov rop poslovalnice Banke Koper v poslovnem centru v Luciji je bil spektakularen po izvedbi in zaključku, vmes pa je potekala tudi zelo intenzivna medijska akcija in prav medijem so se včeraj policisti zahvalili za dobro sodelovanje in obveščanje do prijetja obeh roparjev. Sporočila iz policijske uprave so si, v kratkih razmakih sledila tako-le: - Ob 9.40 smo bili obveščeni o ropu banke v poslovnem centru v Luciji. Dva neznanca sta zagrozila z orožjem, vzela denar in zbežala. Odpeljala sta se z rdečim kros motorjem starejše izdelave, nazadnje sta bila opažena na območju Gažona, in sicer peš. - Roparja banke v Luciji sta na begu. Po zadnjih informacijah bežita od stare Šmarske proti Šmarski cesti. Ker sta oborožena, opozarjamo vse prebivalce okoliških krajev naj se zdržujejo v hišah in naj zavarujejo (zaklenejo) svoje avtomobile in motorje, saj je velika verjetnost, da bi jih storilca na begu ukradla. Prav tako prosimo vse, da v primeru izginotja prevoznega sredstva to takoj prijavijo na policijsko interventno številko 113. - Policisti so prijeli storilca današnjega ropa v Luciji, in sicer na lokaciji, kjer smo ju tudi iskali. Vsem medijem se zahvaljujemo za pomoč pri obveščanju prebivalstva. Ob 16. uri bomo pred Policijsko upravo Koper dali izjavo o današnjem dogajanju. Približno šest ur po ropu in po obsežni akciji, ki je vključevala kakšnih 200 policistov, vključno s posebno policijsko enoto in dvema helikopterjema, so na tiskovni konferenci povedali, da sta banko oropala 22 in 24 let stara Italijana z območja Bergama. V banko sta vstopila zamaskirana in oborožena. Z macolo sta razbila steklo na delovnem pultu, ga preskočila ter z grožnjo z orožjem in s fizično silo zahtevala denar. Koliko denarja sta odnesla, takrat še ni bilo znano, sta pa del izplena izgubila na begu. Ko sta zapustila banko, sta sedla na ukraden motor in se čez Malijo umaknila v smeri Gažona. Tam sta že naletela na policijsko blokado in ko sta bila oddaljena še kakšnih 100 metrov je eden od osumljencev izstrelil najmanj štiri naboje in z enim zadel policista v nogo, vendar policist pri tem ni bil poškodovan. Nato sta se obrnila, zapeljala na kolovoz, tam odvrgla motor in zbežala v smeri Gažona in nato proti Šmarski cesti, kjer so ju, tudi s pomočjo helikopterjev, ob 13.55 prijeli v gozdu pod staro šmarsko cesto. Ker sta videla da nimata nobenega izhoda sta se predala brez upiranja. Tudi izolski policisti so sodelovali v akciji in blokirali ceste v okolici Baredov v smeri proti Gažonu in Šmarjam. Tam je bila takrat naša terenska ekipa, ki je pripravljala reportažo v okolici Malije, vendar so se, k sreči, izognili srečanju z roparjema, ki sta takrat hitela mimo Malije proti Gažonu. Umrla je Anica Barbarič 1945 -2011 učiteljica v pokoju iz Senčne ulice 3 v Jagodju Od tragično preminule žene in m bomo poslovili v petek, 19. avgusta i uri na izolskem pokopališču. Mož Vlado in sin Zoran iatere se ob 14.00 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče in nono HENRIK RUDL - RIKO 1937-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom MNK Izola za izraženo sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Izola, prehospitalni enoti in urgentnemu bloku SB Izola za ves trud ter osebju diabetološke ambulante v Luciji za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: žena Zvezda, sin Aleš in hčerka Maja z družinama. Izola, avgust 2011 NLB Premijsko varčevanje Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 www.nlb.si/premijsko-varcevanje Območje Belih skal je sicer del Krajinskega parka Strunjan, vendar ne sodi v tisto najožje območje od Mesečevega zaliva do Rta Ronek, kjer je sidranje povsem prepovedano. Seveda pa tam vseeno veljajo nekatere omejitve tudi pri vožnji s šolni, sidranju, kampiranju, kurjenju in podobnem. Gre za izo-lanom najljubšo plažo, ki pa že nekaj časa ni več samo “naša”, saj jo vsako poletje zasede več gostov, tudi tistih, ki v Izoli nimajo nič in si tam uredijo kamnite “apartmaje”, ki jih menda celo oddajajo. Pot do plaže je presenetljivo lepo urejena in človek kar pozabi, da je nekaj korakov od doma. Sobotno razstavo iz serije Umetnost na cesti je postavil veteran med izolskimi slikarji, Dušan Fabič, bil pa je deležen tudi množičnega obiska, saj so na otvoritev prišli tudi udeleženci izleta, ki ga pripravlja radijska oddaja Dobro jutro Slovenija, ki jo ureja neumorni urednik Franci Potočnik, na programu pa je vsak četrtek in soboto na enajstih radijskih postajah. Zanimivo razstavo je popestrila zanimiva fešta ob rojstnem dnevu, ki ga je prav takrat praznoval Mirč, kapitan Ribe2. Glede na to, da so imeli zadnje čase lepe kalade je, seveda, dišalo po sardelah, ki jih je pripravila standardna ekipa prireditev v Ljubljanski ulici. V soboto pozno popoldne je v Izolo prišla Strunjanska Marija, še pred njo pa je, sicer brez posebne napovedi, prišel sam križani, ki pa si je to breme naložil iz čisto preprostega razloga, ker se je pač obsodil na življenje z Izolanko. Prijatelji iz Pirana pa tudi nekateri domači fantje so ga pospremili na tem križevem potu po izolski promenadi. Časi se očitno spreminjajo. Včasih bi Piraneža, ki se ozre za izolskim dekletom dočakale batine, zdaj pa je le dobil svarilo, da križ na hrbtu ni še nič v primerjavi s tem, kaj ga čaka z Izolanko.