Edizione per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI	- štev. 24 a
Naročnina mesečno 13 Lir, za inozem-sivo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate.
Podru2nic&| Novo mesto. '

VENEC
, .... g Uredništvo ln oprava: Kopitarjeva t, Ljubljana, g
• Izključna pooblaščenkn za oglaševanje italijanskega in lujega 5 u	*.—----l. i ,,i,;„„ . =
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano,	|
Abbonamenti: Me.e 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.: Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-••rzionL Filiale! Novo mesto/
Redazione, Amminištrazione: Kopitarjeva A, Lubiana. f Concessionaria esclnsiva per la pnbbTlcitS dl provenienza italiana Telefon 4001—400%	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan zjntraj razen poaedeljka in dneva po praznika.
Bollettino No 979
Nuove posizioni conquistate in Tunisia
Valida resistenza alla pressione bri-tannica in Tripolitania - 10 velivoli nemici distrutti
II Quarticr Generale delle Forze Armate co-■nunica:
Nostro nnila nel settore occidentale della Tripolitania hanno validainente resistito alla con-tinua pressione hritannica. In contrattacrhi sonn stati respinti reparti nemiri operanti rontro una nostra formazione da rieognizione.
Sul fronte tunisino le forze delPAsse hanno eonquistato nuovr posizioni, mantenenilole salda-mento, non ostante violenti ritorni offensivi del-1'avversario.
La caccia italiana o gormanira abbatteva in rombattiinento sette velivoli ed allri tre ne distrug-geva al sunlo.
Sfax (Tunisia) veniva ieri bombardata in piii ondate da aerei nemiri: notevoli i danni: e in rorso l'accertamento del namero delle vittinie.
Aeroplani inglesi sganriavann qualchc linmha dirompento o spezzoni ineendiari nei dintorni di Cefalu e mitragliavano nclla stessa zona un trčim viaggiatori.
Altre azioni di mitragliamcnto si sono avufe su linec ferroviarin e su rntahili nelle provincic tli Palermo o Cosenza. Complossiramente ven-gono segnalati otto morti o nove feriti.
Un'inriirsione avversaria su Scirli (Siracusa) ransara diriotto morti e venticinquc feriti nella po-polazione c il crollo di alcuno ahitazioni.
Vojno poročilo it. 979
V Tunisu so bile zavzete nove postojanke
Pogumen odpor zoper angleški pritisk v Tripolisu - 10 sovražnih letal uničenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja :
Našo odinico so na zahodnem odseku T r i -polisa pogumno vztrajalo pred nadaljnjim angleškim pritiskom. V protinapadih so bili odbiti sovražni oddelki, ki so nastopili proti neki naši ogledniški skupini.
Na t u n i š k e m bojišču so osne sile zavzele nove postojanko in jih trdno obdržalo brez ozira na močno nasprotnikovo ofenzivno povratke.
Italijanski in nemški lovci so v boju sestrelili sedem letal, ostala tri pa so uničili na zom
Sovražni bombniki so včeraj v več valovili bombardirali Sfax (Tunis). Škoda je znatna. Ugotavlja so število žrtev.
Angleška letala so spustila nekaj razdiralnih liomb in zažigalnili drobcev na okolico Cofalu-j a tor na istem področju obstreljevala neki potniški vlak. Drugo obstreljevanje jo bilo izvedeno na železniško proge ter na vlake v pokrajinah P a I o r m o in C o s o n z a. Skupno jo bilo osem mrtvih in devet ranjenih.
Sovražni napad na Scicl i (Siracusa) je povzročil 18 mrtvih in 25 ranjenih med prebivalstvom ter razdejanje nekaterih hiš.
Odločna obramba na vzhodu
Branilci Stalingrada se junaško branijo — Nemški protinapadi med Kubanom in Manjičem ter med Doncem in srednjim Donom — Sovjetski napadi pri Voronežu krvavo zavrnjeni
Hitlerjev glavni stan, 29. janbarja. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja:
V	trdi in odločni obrambi so zavrnile armade vzhodnega bojišča vse množične sovjetske napade, bojujoč se po načrtih izvedle vse določene premike.
V	Stalingradu so branilci zavrnili besne sovražnikove napade na iužni odsek kljub najhujšemu pomanjkanju in velikokratni premoči sovražnika.
Množični sovražni poskusi za prodor v zapad-nem K a v k az u so se zrušili pred nemškimi in rumunskimi postojankami.
Na področju Kubana in v stepi južno od Manjiča so bili ustavljeni sovražni oklepni napadi. V protinapadu so nemške oklepne edinice razkropile divizijo sovjetskega gardnega konjeni-štva in neko pehotno edinico.
Na novo pripeljane rezerve so vrgle Sovjetc med Doncem in na področju srednjega Do-n a proti vzhodu.
Močni sovražnikovi napadi proti /.apndne-mii boku bojnega področja pri Voronežu no bili odločno iu krvavo zavrnjeni. Severopndno od Voroncža trajajo hudi iu menjajoči se boji dalje.
Južno od Ladoškega jezera jo sovražnik napadal samo na odseku ene divizije in je bil po hudih l)orbah zavrnjen z velikimi izgubami.
V	Afriki so bile sovražnikove sile, ki so skušale napasti naše postojanke v zapadni T r i-p o I i ta n i j i, zavrnjene.
V	Tunisu samo bojno delovanje krajev-nega pomena. Hitra nemška bojna letala so na-
Mobilizacija vseh nemških sil za državno obrambo
Berlin, 29 jan. AS. Nemški generalni komisar za delo Sauckel je uveljavil posebne pravice, ki mu jih je dal Hitler, ter izdal določila za mobilizacijo vseh moških in žensk, ki so sposobni z delom pomagali pri obrambi nemške države.
Po teh določilih se morajo vsi moški od 10. do 05 leta in vso ženske od 14 do 45. lela, ki prebivajo na ozemlju nemške države, zglasiti za vpis pri pristojnem delovnem uradu takoj, ko bo urad povabil k temu vse prebivalstvo, ali pa začel klicati posameznike.
Te obveznosti so oproščeni moški in ženske, ki so na dan 1. januarja 1943 že delali vsaj 48 ur na teden, dalje tisti delavci, ki na lasten račun opravljajo določeno delo in so ob istem času zaposlovali več kakor 5 delavcev, tisti, ki so bili zaposleni pri poljskih delih, uslužbenci javne uprave, učenci in učenke srednjih in višjih javnih ali zasebnih šol, duhovni in tujci. Daljo so ni treba za obrambno delo priglasiti ženskam, ki morajo skrlrcli za otroka, starega manj kakor 6 let ali pa, ki imajo vsaj dva otroka, mlajša kakor 14 let.
Po preskušnji posebnih sposobnosti in zdravja posameznih vpisancev bodo odločili, na katero področje državne obrambe jih bodo poslali, da bi čimbolj koristili. Pri ženskah bodo s temi pregledi ugotovili, kako opravljajo svojo posle kot matere in gospodinje.
Pri določanju področja, na katero bodo različne vpisane osebe lahko poklicali v službo za pomoč pri državni obrambi, bodo seveda upoštevali večje ali manjše rodbinske obveznosti. Tako bo n. pr. ženska s 6letnim otrokom poklicana na dolo samo, ko lxxlo na mestih že vse ženske, ki nimajo otrok. Pri dodeljevanju posameznih obveznikov različnim panogam bodo upoštevali tudi želje posameznikov, v kolikor bo mogoče
Berlin. 29. januarja. AS. Današnji listi v velikem obsegu objavljajo odredbe glavnega nemškega komisarja za delo Sauckcla v zvezi z mobilizacijo moških in žensk, ki doslej še niso bili včlenjeni v delo za vojno ali koristno za vojno gospodarstvo ter na kratko komentirajo nove ukrepe, katerih izvedbo je Hitler neposredno poveril Sauckelu. Vsa Nemčija je pritegnjena v delo za ztnago, poroča »Borsen Zeitung«, ki pravi, da je nova zaposlitev narodnih 6il za obrambo Nemčije v tem izrednem trenutku njene zgodovine izraz
železne volje vsega nemškega naroda za končno zmago. Mobilizacija dela, komentira »Deutsche Allgenieine Zeitung« ima politični in gospodarski pomen. Je najboljši odgovor, kf ga je moči dati na splošni napad boljševizma. Cilj novih ukrepov je zagotovitev velikih količin in potreb vojnega gradiva za bojišče, pa tudi zagotovitev neobhodno potrebnih izdelkov za javno življenje v notranjosti države. Volkischer Beobachter«, ki predvsem poudarja obliko, v kateri bo Nemčija dosegla svoje vojne cilje s totalno in brezpogojno upora Ivo svojih delovnih rezerv, pravi, da so dodatna zakonska določila o obveznem delu omilila njegovo 6trogoc>l.
padala oklepna sovražna	izvidniška vozila in
železniško cilje. Nemška	in italijanska lovska
in protiletalska obramba	je uničila devet sovražnih letal.
Sovjetske vojne metode
Berlin, 29. jan. AS: Nemški vojni dopisnik popisuje IhiIjševi-ke vojne metode, s katerimi hočejo za vsako ceno doseči s\ojc cilje. Lahko smo ugotovili — piše časnikar — da -o rdeči pri svojih zadnjih napadih uporu,bij.ili nekaj napadalnih oddelkov, oblečenih v nein-ke uniforme, da bi tako premolili nemške straže ter nemške opazovalce. Boljševiki nadalje ne le, da uporabljajo možnarje vseh velikosti proti enemu samemu nemškemu vojaku, marveč tudi topništvo in razsijiavujo s strelivom, k.ikor še nikdar doslej. Težke sovjetske izgube pri njihovih ofenzivah v zadnjih mesecih, so prisilile Itoljševiško poveljstvo, da je začelo od \ se-povsod spravljati na bojišče rezerve. Nič redkega in čudnega ni. če vidiš na bojišču 50 let stare moške in 17 let stare mladeniče, ki so jih doslej uporabljali 'le p r i pomožnih delih v zaledju. Med temi vojaki sp nahajajo tudi ranjenci. ki so komaj prišli iz bolnišnic in so tako rekoč v začetku okrevanja. Protiletalsko topništvo, postavljeno zahodno od Stalingrada, so vodile ženske v starosti oil 22 do 51 let. V zvezi r delovanjem nemškega letalstva nad bojiščem jiri Voronežu p.i se jc izvedelo, da so nemška letala brc/ prestanka obstreljevala sovjetske kolone na pohodu ter zbirališča sovražnih čet. Na enem samem mestu je bilo na leni odseku uničenih 50 avtomobilov s četami in vojnim gradivom, en tovorni \lak ter dve proti-letalski bateriji.
Tojo je potrdil popolno solidarnost trojne zveze
Delo Kr. Akademije Italije
Seji Akademije je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske Akademije
Rim, 28. jan. AS: Te dni jc imela Kr, Akademija Italije svoje običajno zborovanje za mesec januar. Vsi štirje razredi Akademije so pričhli proučevati predloge za akademske nagrade in so obravnavali važna vprašanja umetniškega iu kulturnega značaja. V razredu moralnih in zgodovinskih ved je jKHljiredsednik De Stcfano proslavil spomin Pietra Fedela, ki je nedavno umrl. Predložena so bila razna poročila, med njimi zelo zanimiva, kakor na i>r.
Odposlanstvo fašistične stranke za proslave v Nemčiji
Rim, 29. januarja, s. Včeraj je odpotovalo v Nemčijo odposlanstvo fašistične stranke, ki se bo udeležilo prosilav ob desetletnici Hitlerjevega prevzema oblasti v Nemčiji. Odj>oslan6tvo vodi namestnik tajnika fašistične stranke Tarabini dn v njem sta člana narodnega vod,stva fašistične stranke Ajello in Pcrretti di Castelferretto, dalje še nadzornik Mittica, podnačelnik vrhovnega poveljstva GIL-a Zacclierini, zvezni tajnik ter poveljnik Echa.niz in Natali; poleg teli so še zvezni tajniki Tabclla. Morino, Gottoli, Scoti. Bcrtinelli, Spangaro, narodni zaupnik državnih ustanov Garatti, predsednik fašistične zveze kreditnih in zavarovalnih zavodov D'llavid, nadzornik GUF-a Pczzato in načelnik zunanjih služb fašistične stranke Leonini. Ob odhodu so odposlanstvo prišli pozdravit tajnik fašistične stranke ter zastopniki nemškega poslaništva v
Rimu.	,	. ..
Berlin, 29. januarja. AS. Odposlanstvo rasistične stranke, ki se ho udeležilo proslave desetletnice narodnega socializma, je prispelo v Berlin, kjer ga je na kolodvora pozdravil italijanski veleposlanik ter mnogoteri člani italijansko kolonije. Med nemškimi osebnostmi sta bila predstavnik Hitlerjeve pisarne državni vodja Bohrinaun ter poveljnik SS Himmlcr.
poročilo Pantalea Cara,bellesa o predmetnosti filozofije in Giussepoa Luglia o izkoj>aninah v Pometi. V razredu fizikalnih, matematičnih in naravoslovnih ved jc Guistavo Brunelli poročal o napredku pomorskih ved.
Te dni se je sestal tudi narodni svet Akademije, ki je odobril nove delovne načrte. Med številnimi udeleženci je bil navzoč tudi predsednik Akademije v Ljubljani prof. M. Vidmar, ki ga je predsednik Federzoni prisrčno pozdravil. Profesor Vidmar se je zahvalil za dobrodošlico in očrtal zgodovinske vezi med Italijo in Slovenijo ter izrazil globoko hvaležnost Italiji, ki je ohranila Sloveniji jezik in narodne tradici jc. Nato je akademik llssani poročal o delu narodnega sveta ter je predložil nove publikacije. Sledila je razprava, katere so sc udeležili Alberto de Štefani, senatorji Guddo Maz-zoni, Giovanni Gcntile, Tsurnon, narodna svetnika Di Mar/.io in Tallarico ter drugi.
Tok io, 20. jan. AS. Včeraj se je začelo zasedanje japonske zbornice. Ob tej priliki je imel predsednik vlade general Tojo govor, v katerem je poleg drugega poudaril, da 60 napori Italije in Nemčije utrdili nepremagljivo postojanko, ki sta 6i jih bili osvojili. Rekel je, da polo/aj v Severni Alriki nima nobenega vpliva na celoten potek vojne v Evropi in v Vzhodni Aziji. Pristavil je, da se Japonska, Italija in Nemčija trudijo, da bi s jjospešenitni napori dosegle cilje medsebojnega sodelovanja in s tem dosegle tudi 6kupno zmago. Zatrdil je. da bo Birma letos dobila 6vojo neodvisnost, poudaril pa tudi nagli povratek te države v dobi miru in reda. Tudi Filipini bodo neodvisni, ako bodo hoteli sodelovati pri pospeševanju napredka \6e velike Vzhodne Azije. To smatra Tojo za trdno.
Predsednik vlade je izrazil simpatije za Indijo in za njene vodnike, ki 6e potegujejo za jx>po!no osamosvojitev od Velike Britanije.
Kolikor pa se tiče Cangkajškove Kitajske in Avstralije, je Tojo poudaril brezplodnost njunega odpora in zato bo Japonska nadaljevala s svojimi udarci, dokler 6e ti dve državi ne bosta znebili V6eh utvar. Tojo je prešel potem na obravnavo razmerja do kitajske narodne vlade in na vojno napoved te vlade Veliki Britaniji in Združenim državam. Razlagal je potem tesno sodelovanje med Siamom in Japonsko in zatrdil, da je to mnogo
65 milijonov za zimako pomoč
Berlin, 29. jan. tO. janua.rja, na peto ne. deljo, določeno za nabiranje prispevkov za zimsko jKitnoč. je bilo med nemš'kim ljudstvom zbrani! 64.^04.606 mark. Na isti dan lansikega leta je bilo zbranih 34,766.889 mark. Letošnji prispevki so se torej pomnožili v primeri z lanskim letom za 10,177.716 mark ali za 29.167Ž.
Barantanje za Norveško in nordijske države
Oslo, 29. jan. AS. Norveški tisk objavlja na prvih straneh |x>ročila, ki so jih objavili danski jisti o novih sovjetskih ozemeljskih zahtevah, katere eo stavili Rusi zadnje tedne na pogajanjih z Angleži ter Amerikanci. Med drugim zahtevajo Sov jeti zase tudi severno Norveško z Narvikoni ter Laponsko z Petsamom. Poudarjajo, da je sovjetski j>oslanik v Stockholmu na vprašanje zastopnikov tiska o tej zahtevi odbil vsak odgovor, ter ni hotel novice niti potrditi. niti zanikati. Norveški listi v svojih komentarjih omenjajo ruska imperialistična stremljenja proti morjem, kjer ni jedn. Norveški listi omenjajo tudi žalostno izkušnjo Finsko ter Baltskih držav f>od sovjetskim jar-

Turčija pazno spremlja dogodke v Siriji in Libanonu
Berlin, 29. jan. >Naclitnusgabe« piše v zvezi s sestankom v Casablanci. da so sile trojne zveze sjKisobne no le za močno obrambo proti anglosaškim vojaškim načrtom, marveč imajo tudi popolno svobodo za ofenzivo. Neusmiljena srrlitost bojev na vzhodnem bojišču te realnosti ne spreminja.
Ne da bi namigavali na bodoče sovražne načrte, berlinski oj>a/.ovalci poročajo o zanimivi pozornosti, s katero so spremljali v turški prestolnici sestanek v Casablanci. Kakor piše >Na/.ional Zeitung«, je v političnih ankarskili krogih bila jx>svcčena jx>sebna jx>zornost navzočnosti vrhovnih jx>veljnikov pomorskih, letalskih in kopenskih sil Angliio ter Amerike ter šieviluiti veščakov in tehnikov. Iz tega se
da sklepati, da so na sestanku bili sprejeti novi načrti za razvoj vojne v Sredozemlju in da so v zvezi s tem govorili tudi o Turčiji ter o Bližnjem vzhodu. Kakor piše »Nazional Zeitung« so turškim krogom še v sjiominu zadnje izjave ameriških političnih krogov, češ da 1k> po rešitvi vprašanja Francoske Severne Afrike prišlo takoj na vrsto turško vprašanje.
Tako v Turčiji tudi narašča zanimanje za dogodke v Siriji in Libanonu, kjer so Angleži in Amerikanci na delu z vedno večjimi vojaškimi pripravami in z zbiranjem velikih količin vojaštva ter gradiva. Po sporočilu bevrut-skega radia naj se prebivalstvo Vzhoda pripravi na izredne ukrepe. Kakšni bodo ti ukrepi, se še ne vc. Od degaullovske strani sc je izve-
pripomoglo k utrditvi japonskega slratcgičncga položaja, ki se po drugi strani 6talno ojačuje.
Predsednik vlade je r>otem dejal: »Da bi zmagali v tej vojni, je treba spraviti na noge V6e sile na domačem bojišču, potem pa vselej in do skrajnosti zadostiti potrebam naših oboroženih sil. Vso skrb je treba osiedotočiti na edini cilj, ki 6e mu pravi večanje udarne sile države.« I
Vlada sc silovito trudi, oa bi povečala vojno izdelavo, pesebno kar 6e tiče ladij. Da bi se za-jamčila učinkovita, uspešna mobilizacija vseh sil in zalog v državi, je jx>trebno, da se odpravijo nekatera določila in zakoni, ki ne ustrezajo več današnjim razmeram, razen tega pa bo treba dati predsedniku večja fiooblastila. Govornik je ponovno poudaril, da ii nobenega dvoma glede zmagovitega izida sedanje vojne. Da bi pa dosegli ta cilj, se bo treba seveda sprijazniti z novimi omejitvami in žrtvami. Japonsko ljucstvo 6e mora sprijazniti z načinom preprostega življenja in se vživeti v sedanje vojne razmer, obenem pa se voljno podvreči vsem omejitvam, ki jih sedanja vojna nalaga.
Govor 60 navzoči navdušeno odobravali. Nato je govoril zunanji minister Tani. Podal je pregled dogodkov lanskega leta in poudaril vstop |a]>on-ske v vojno, kar je dalo drugim narodom Vzhodne Azije priliko, da so se po dolgem času otresli britanskega in ameriškega jarma.
mom. Norveški tisk objavlja tudi senzacionelne izjave Slaiforda Crippsa in besedilo tajne angle-ško-ruske pogodbe. Listi pišejo, da ti novi glasovi |>otrjujojo strašno grožnjo, ki preti Norveški ter vsem nordijskim državam, kakor tudi strašne posledice, ki bi se rodile, ako bi hotela nesreča, da hi bile premagane evropske armade, katero se borijo proti rdečim hordam.
Obvezno delo za ženske v Angliji
Bern, 29. jan. Iz Londona se jo izvedelo, da je angleški delovni minister Bevin naznanil včeraj v spodnji zbornici nove ukrepe' za jiopolnejšo izrabo vseh razpoložljivih moških in ženskih delovnih sil. Ti ukrepi, ki bodo kmalu uveljavljeni, bodo predvidevali vsakdanje nekaj ur trajajoče obvezno delo z.a večino poročenih žensk, ki še niso matere. Iz. Londona tudi poročajo, da je zunanji minster Eden sporočil v spodnji zbornici, da ne moro točno povedati, kdaj bo debata o sestanku Churchill-Roosevelt v Casablanci. Razprava ne bo mogla biti prej, dokler ne bo mogel Churchill podati v zbornici svojega |ioročila.
Osvoboditev mednarodne rdeče brigade odgodena
Tangcr, 29. jan. Poročajo, da bo verjetno orf-godeno vprašanje osvoboditve članov zloglasne mednarodne brigade, ki so bili po zmagi generala Franca internirani v Severni Afriki.
delo — nadaljujejo »Nazional Zeitung« — da bo v kratkem v Libanonu zaukazana obvezna vojaška služba za vso tamkajšnje Francoze, ki bodo uvrščeni v tako zvano francosko armado, ki jo mislijo Amerikanci oborožiti ter finančno vzdrževati ter seveda imeti vrhovno poveljstvo nad njo. Po poročilih iz Damaska pa anglo-amerikanei spletkarijo, naj bi Sirija in Libanon napovedala vojno Osi. 1/ vsega tega je razumljivo. da je vlada v Ankari zadnje čase s stopnjevano odločnostjo poudarjala voljo Turčije ]>o nevtralnosti. V zvezi z morebitnimi angleško-amcriškimi načrti, ki stremijo za razširitvijo svetovnega spopada, ankarska vlada na vse načine in jx>j>olnoma jasno izraža, kakšno bo bodoče zadržanje Turčije,
t
Novi nemški generalni konzul obiskal Vis. komisarja
Ljubljana, 29. januarja.
V vladni palači je Visoki komisar 6preiel novega nemškega konzula v Ljubljani, dr. Rudolfa Miillerja, ki je prišel v spremstvu vodje pisarne Liesembergom. Z njim se ja zadržal v prisrčnem razgovoru. Eksc. Grazioli je potem vrnil obisk na 6edežu nemškega konzulata.
Dr. Miillcr prihaja v Ljubljano kot diplomatski predstavnik sijajne kariere. Doslej je bil že na več mestih visokega zaupanja, pri čemer je pokazal vse svoje visoke darove razumnika in političnega uradnika. Dolgo časa je bil pri poslaništvih v Bernu, Bruslju, Bogoti, Bukarešti in Oklenburgu,
nato je bil poklican v zunanje ministretvo, dokler mu L 1926 ni bilo poverjeno vodstvo konzulata v Posadas v Argentini. Tu je ostal do 1. 1933., nakar je odšel v Porto Principe v Havani kot odpravnik poslov. Potem je postaj konzul v Curitibi v Braziliji, kasneje zopet odšel v zunanje ministrstvo, odšel kot konzul v Bolzano, kjer ga je 1. 1940. doletelo imenovanje za predstavnika nemške vlade pri izvedbi preselitve Nemcev. V tem svojstvu je ostal do imenovanja za visokega komisarja nemške vlade. V Bolzanu je bil imenovan za nemškega generalnega konzula v Ljubljani.
Dr. Miillerju izrekamo prisrčno dobrodošlico.
Visoki komisar na seji odbora za protiletalsko zaščito
V Vladni palačii je Visoki komisar predsedoval v ponedeljek, sredo in četrtek nekaterim sejam za obravnavo vprašanj protiletalske zaščite na področiu Pokrajine.
Prisotni so bili: viceprefekt dr. David, kve-stor dr. Ravelli, podžupan dr. Tranchida, inšpektor protiletalske zaščite polkovnik Tombo-lan in številni funkcionarji Visokega komisariata, občine, industrije in interesiranih pod-jetij.
Pri obravnavi zanimivih vprašanj so zlasti bili na dnevnem redu: ustanovitev postaj za
prvo pomoč, podrobnosti za izselitev civilne bolnišnice, skupine za prvo poinoč, rezervne tehnične skupine, zasebna zaklonišča, imenovanje in delokrog hišnih predstojnikov, navodila za zadržanje prebivalstva v primeru alarma. Vsi prisotni so razpravljali o tem dnevnem redu.
Na koncu je Ekscelenca Visoki komisar dal točna navodila, da bi se čim prej uresničil načrt, ki je bil izdelan na sejah, za kar naj ekrbe zainteresirani organi, kar vse jo posledic« točne in plodonosne 'razprave.
Visoki komisar pregledal proračun mestne občine
18. t. m. je Visoki komisar pregledal proračun ljubljanske občine, kateremu, kakor je bilo objavljeno, so bile dodane modifikacije, ki nnj gredo v korist izboljšanja cen na mestnih trgih.
Prispevki denarnih zavodov podporni akciji Vis. komisariata
Predsednik Zveze kreditnih ln zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine je izročil Vis. komisarju ie nadaljnji znesek 19.050 lir kot prispevek v namene Pokrajinskega podpornega aru-štva Visokega komisariata v Ljubljani in na deželi. V ta znesek so prispevali sledeči: Mestna hranilnica ljubljanska 15.000 lir, Adrijanska zavarovalna družba, podružnica v Ljubljani 2000 lir, črno-meljska občinska hranilnica 1000 lir, zveza dirigentov 1050 lir. S tem zneskom je dosegel skupni znesek 159.650, ki so bile po zaslugi totalitarne in prostovoljne pomoči društev in zavodov vložene v pomožni fond.
Opozorilo prebivalstvu
Oblastem je bilo naznanjeno, da se nekateri zlobneži in goljufi predstavljajo v trgovinah ali javnih lokalih, da so bili poslani od osebnosti oblasti in tako prevzemajo razno blago.
Trgovci in meščani so vabljeni, da v lastnem interesu naznanijo vsako tako osebo takoj brez izgubljanja časa oblasti, ki jo bo aretirala in primerno kaznovala.
Bolniška pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo izdal naslednjo odločl>o:
Fašistična državna zveza vzajemnih bolniških blagajn industrijskih delavcev se pooblašča, da ustanovi v Ljubljani svojo poslovalnico, ki naj pobira prispevke, daje gmotne podpore in ima vob-čo na skrbi vse, kar je potrebno za izvrševanje sporazuma, sklenjenega dne 9. novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašistično zvezo industrijskih delavcev gledo bolniško pomoči delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljansko pokrajino pri nacionalnih podjetjih.
Ta odločba stopi v veljavo dno 1. februarja
i<m-xxi.
*
Pokrajinski namestitveni odbor. Namesto
I-angusa Josipa in Golmajerja Cirila sta imenovana za člana Pokrajinskega namestitvenega odl>ora gg. Rogina Karel in Majcen Franc, predsednik očldelka poljedelskih, oz. bančno-zavarovalnih nameščencev Pokrajinske delavske zveze.
Nova zadruga. V zadružni register je bila
vpisana »Sadjar in vrtnar«, nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, z. z o. j. Člani uprave: Vnvpotič Joško, Ceč Vilko, CataT Alojza), Gu-ribaldi in Mihevc Anton.
KULTURNI OBZORNIK
Zimski mir v ljubljanskem Tivoliju
Kdor hoče uživati zimsko idilo v Tivoliju sem in nemoten, ga mora obiskati zjutraj ali opoldne. Takrat ne srečuje običajnih sprehajalcev. Drobiž, ki še ne h<xli v šole, pripeljejo matere na zrak šele okrog pol enajste ure, mladi športniki f sanmi ali drsalkami pa pridejo šele popoldne. Proti večeru pa se nabere tudi večje število sprehajalcev: odraslih, ki jim gre za dober zrak in za hojo, pa mladih v dvoje, ki jim gre za dobro besedo od srca do srca.
Pred tednom je razkazoval naš Tivoli še svojo razkošno zimsko obleko. Bela odeja, mehka kakor puh iu lahka kakor pena se je držala drevja, sneg na travnikih pa je bil še nepohojen. Potem ko so zmrzle sape odnesle bele blazinice z drevja, in ko so sončni žarki polizali še zadnje ostanke, je nastopila doba ivja. Z brez »o visele dolge, naježene nitke, podobne onim, f katerimi kinčajo božične smreke. Poganki mladega drevja so štrleli v nebo kakor vitke, dolge sveče, breze v ivju pa so bile podobne cvetočim češnjam.
Tudi doba ivja je že za numi. Toplo sonce, ki je sijalo tri ali štiri dni, ga je vzelo. Ko sem bil včeraj ponovno v tem priljubljenem vrtu — bilo je okrog poldne — sem videl saimo še svinčenobelo, skorjastobelo odejo in golo drevje. Tivoli, poleti tako razkošen v cvetju in barvah, je spet spremenil svoje obličje. Tisočeri Ljubljančani, ki so ga obiskovali vse od pomladi do pozne jeseni, so zdaj pozabili na svoj vrt in se umaknili v svoje tople 6obe. Sedaj se zdi, da ima samo še nekaj sto zvestih prijateljev.
Po glavnih poteh je sneg odmetan, otroško igrišče pa je še nedotaknjeno. Srečal sem ne-
koliko mater, ki so se vračale s svojimi otroki k obedu. Tudi dvoje sani sem zagledal, ko sera hodil proti sankališču. Redkim dopoldanskim gostom se je mudilo, zakaj v mestu je že od-zvonilo poldne. Sprehod, po nekdaj tako razkošnem vrtu me jc spominjal na dobo zimskega spanja. Goli kostanji štrlijo v svinčeno ozračie, bele breze in hrasti z redkim listjem jim delajo družbo. Edino, česar se oko razveseli, so smreke: navadne zelene smreke in one plemenito s srebrnozelenimi iglicami.
Na sankališču je bilo videti, da je bilo tam morda še včeraj popoldne zelo živahno. Stotere sledi v snegu so pričale, da je iinel klanec pod gozdom veliko hvaležnih obiskovalcev. Opoldne ni bilo tam niti enega. Nič čudnega; to je čas, ko se zbirajo otroci pri mizi, v ostalem pa ni več tako dober saninec, kot je bil. Sankališče je kakor preorano, bela odeja se je naježila in dobila srenasto skorjo.
Potem me je zanimalo, kako je sedaj s prebivalci »tičistana«. V gozdiču, kjer je bilo poleti toliko veselega čivkanja, 6em zagledal samo nekaj vral>cev, strnadov, škorcev in kosov. Prijetno pa je človek presenečen, ko stopi k ljubki leseni hišici na kolišču, kamor naj bi dobri ljudje prinesli drobtinic in zrna za prebivalce mestnega vrta. Pravo izobilje zagledaš na deščicah: za prst debelo kaše, prosa, sladkih buč-nic in drugih dobrot.. Tudi nekaj zdrobljenih orehov sem zagledal in prgišče dragocenih mandeljnov. »Kdo skrbi za tičjo krmo?« sem vprašal moža s čepico na glavi, o katerem sem sodil, da je mestni uslužbenec. »Občina, društvo za zaščito živali — ali dobri ljudje?« sem skušal poizvedeti. »Bo že tako; mogoče občina,
»Naša knjiga« v letu 1943
Izšla je 6. številka Vestnika Ljudske knjigarne »Naša knjiga« za 1. 1943, v kateri je med drugimi naznanjen tudi program za letošnje leto ter pogoji plačevanja. V prvem polletju bodo Izšle štiri knjige, v II. pa tudi štiri. Plačevanje je določeno za prvo polletje, in iicer za vse štiri vezane knjige 180 lir, ali po 30 lir mesečno; poleg tega pa imajo naročniki »Naše knjige« še 25% popust pri vseh knjigah Ljudske knjigarne. Ob tej priliki naznanja Vestnik tudi kratko vsebino, katero posnemamo sedaj, da seznanimo svoje bralce z novostmi, ki jih pripravlja književni trg Ljudske knjigarne v zbirki »Naša knjiga«.
1.	Antoine d Saint Exuperyi Veter, pesek in zvezde.
Ta knjiga nosi v francoščini naslov »Terre des Homes« — »Zemlja človekova«; tej pa bo dodano še delo istega pisatelja pod naslovom »Vol de Nuit« — »Nočni polet«. Obe deli pa nista ne roman ne reportaža, temveč nekakšne zbirke spominov, ki so tesno povezani med seboj. V obeh delih je poudarek ne toliko na veličastnih in pretresljivih dogodkih, temveč na čaru izkustva in plemenitih doživetij, ki odkrivajo smisel človekovega življenja. Je to knjiga spominov letalca, ki nam odkriva silne nečloveške napore v borbi z naravo in njenimi silami, ki letalca vsak dan spravljajo v nevarnost. Snežni vrhovi gora, megla, oblaki, puščava, morje ... vse to preži nanj v izvrševanju dolžnosti. Sredi vsega pa občuti letalec velik mir. Izgubi se v puščavi, kjer ga mami misel na smrt, pa se le z nadčloveškimi silami reši iz nje. Tako z življenjem letalca naletimo na najgloblja življenjska vprašanja. Pisatelj sam je letalec-pilot. Znan je v mednarodnih letalskih podvigih kot drzen letalec, ki je preletel prvi Saharo Mnogokrat je gledal smrti v oči in ni še dolgo, ko se je zrušil z letalom na Guatemali. Letalo se je raztresnilo, on pa je ostal živ, Knjiga bo gotovo vzbudila veliko zanimanje. Prevaja P. Kosem,
2.	Javkov: Domačija na meji.
To delo je najzrelejša umetnina bolgarskega pisatelja Jordana Jo v kova (1884—1937), pa tudi ena najboljših stvaritev sodobne bolgarske proze. Jovkov, od katerega imamo že prevedeno povest »Zanjec«, je velik pesnik bolgarske zemlje in vasi, posebno svojega rojstnega kraja Dobrudže, barvno razkošen opisovalec pokrajine in duš, ki v tesni povezanosti z zemljo žive svoje posebno življenje in usodo. — Vse odlike njegovega peresa so najlepše vidne v romanu »Domačija na meji« (Čiflik kraj granicata). Iz cele galerije oseb in »tipov«, ki jih je nanizal avtor, se dvigujejo tri postave, nosilci zgodbe. Stari Manolaki, bogat posestnik s svojim pretresljivim doživljanjem propadanja svojega posestva in rodnega doma, ki ga uničujeta nov čas in nove razmere. Njegova hči Nona, prisrčno ljubka in na pol divja, v sebi polna nasprotij in skritih globin, usodno bitje z usodnim življenjem in smrtjo. Poročnik Galčcv, poveljnik graničarske čete, ki mu je lepa Nona zavo-jevala srce, ne da bi mu sama hotela pokazati svojo ljubezen, vse do usodne poročnikove smrti
mogoče društvo, mogoče dobri ljudje.., swm ne vem.« Sodil sem, da nisem naletel na pravega in nadaljeval s potjo.
V naslednji hišici sem zagledal prebivale«, o katerem ne bi mogel prav reči, ali se mi je zdel krotak ali nadut. Oboje hkrati. Mirno je ždel v svojem zavetju, le bohotno naježeno perje mu je dajalo videz nadutosti. Bil je navaden kos in je zletel šele tedaj, ko sem pogledal na njegovo imizo. Tudi tu je bilo vsega v izobilju, po vrhu pa še nekaj bresikvinih ko-ščic. Prav tako je bilo tudi v večjih steklenih hišicah na koncu glavnega sprehajališča. Skrb za zveste prebivaloe Tivolija mi je bila všeč in sam ne vem, na koga bi naslovil javno pohvalo: na občino, na društvo prijateljev ptičev ali samo na zasebnike.
Svoje krožno potovanje sikozi zimski mir našega mestnega vrta sem zaključil z ogledom starega drsališča. Tu sem se spet prepričal, da sem prišel o pravem času. Vse, kar sem videl, je bila ledena površina z enim samim drsalcem. Menda si je iz bral prav ta ea.s, da je lahko nemoteno treniral svoje zanke in spirale. V ostalem pa je bila ledena površina dovolj zgovorna. Tisočere ravne in zaokrožene zareze na ledu so pričale, da ima tudi staro, častitljivo drsališče svoje zveste izkoriščevalce.
Tako bo v tivoliju še štiri ali šest tednov, kar je pač odvisno od nebeških vremenarjev. Na.jzvestejša rwu bo ostala družina ptičev in veveric, nič manj pa tisto pičlo število sprehajalcev, ki si želijo dobrega zraka 'in samote, pa dobrih mater, ki vodijo otroke na sprehod. Obisk športnikov bo odvisen od vremena: ob ugodnem sanincu bodo navalili na položno sankališče, ob nizki temperaturi pa na drsališče.
v borbah na meji. Okrog teh treh oseb pa se plete še drugo pestro življenje z vsemi posebnostmi tega obmejnega kraja. Ves roman pa prepleta blaga posmrtna senca rajne Manolakijeve žene, plemenite Antice. — Prevaja 2. 2un.
3.	Archibald Joseph Cronini Citadela.
Kot tretja knjiga izide v prevodu L. Klak jčefja, svetovno znana angleška knjiga, zdravniški roman A. J. Cronina: Citadela. Pisatelj je sam zdravnik, ki je prehodil burno življenjsko pot; a prehodil jo je zavestno s tenkočutnim srčnim in umskim merilcem. Njemu je zdravilstvo odskočna deska, na kateri je lahko sam spoznal, da z relativno medicinsko vedo ne bo zajel vsega človeka. Zato opisuje v tem delu borbe in bolesti, ki jih medicinski obrazec ne zajame več, pa jih je usoda namenila človeštvu v tako obilni meri. Knjiga je samo v Angliji doživela v dveh letih 15 izdaj. Citadela (The Citadel) je povest mladega, idealnega zdravnika, ki mu je Bog dal idealno žen»v Toda njega zajema zdravniški pohlep in vse, kar je z njim v zvezi: po blodnjah ln vrvenju, kjer so orisane gnusne strani medicinske slave, je ob svoji ženi, ki je ob njem trpela in postala žrtev nesreče, spoznal, kako piškova je življenjska vlava. — Prevaja L. Klakočer.
4.	M. Budak: Musinka:
Musinka je najnovejše delo Mile Budaka, mojstra sodobne hrvatske proze. Naši lanski naročniki in vsi bralci njegovega najboljšega romana Ognjišče bodo Musinke še prav posebno veseli. Saj nosi podnaslov: Posebno poglavje iz romana Ognjišče. Je prav za prav nekaka predkronika Ognjišča, čeprav je popolnoma samostojna knjiga, V nji riše pisatelj pretresljivo usodo tete Musinke, njeno ljubezensko zgodbo in njeno norost, ki po usodnem zakonu krvi prehaja na njene potomce, od katerih dva že poznamo iz Ognjišča: deda Nl-kolo in Ducina. Roman Musinka, ki obsega 320 strani, je po svoji zgoščenosti in pretresljivih slikah v nekem smislu še dovršnejši ko Ognjišče. Spet zaživi pred nami kršna Lika v vsej svoji epiki. — Prevaja L. Sali.
5.	Sally Scalminen: Katarina.
Sodobna finska pisateljica nas popelje na At-landsko otočje, ležeče sredi morja med Švedsko in Finsko. Reven košček zemlje je to, ki le za silo živi maloštevilne prebivalce, trd rod pomorščakov in ribičev. Njihova borba z morjem, ledom in mrazom, z naravo, ki je ko mačeha, daje vsemu romanu okvir daljnega severa. — Dejanje samo pa je zgoščeno v usodi Katrine, žene, ki siedi klicu svojega srca in sc iz bogate domače hiše poroči v revščino in zapuščenost. Katrina je roman o materi. O njenih veselih in bridkih urah, polnih skrbi in predanosti za moža in številne sinove in hčere, ki jih vzgoji v trde, klene pomorščake in matere. — Prevaja prof. B. Stopar.
6.	Timmermanns: Kmečpi psalm.
Timmermans je slovenskim bralcem že star in ljub znanec. Pred leti je v naši Leposlovni knjižnici izšel njegov roman Župnik iz cvetočega vinograda, Hram pa je izdal Flamsko zemljo in Je-zuščka v Flandriji, mnogo krajših prevodov pa je raztreseno po listih in revijah. Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami je Kmečki psalm, čudovita, vedra in umetniško do kraja dozorela knjiga. Ena sama hvalnica delu in zemlji, prelesten opis preprostega vaškega življenja z vsemi njegovimi drobnimi, razgibanimi in globokimi doživljaji. Timmermans je v nje ves bard flamske zemlje. — Prevaja dr. A. Vodnik.
7.	Balsamo Crivelli: Življenje Rafaela Santija.
Balsamo Crivelli ni napisal suhoparen življenjepis, ki bi našteval samo gole podatke in datume. Knjiga se bere kakor napet in razgiban roman o življenju in delu mojstra italijanske slikarske renesanse sodobnika Michelangelovega, Rafaela Santija, čigar dela so še dandanes splošna last človeštva. Ta zanimiv romansiran življenjepis bo opremljen s številnimi fotografijami najlepših umetnikovih del. — Prevaja dr. Lavrenčič.
8.	Stuart Clocte: Kolesa se vrtijo.
Je napeta in pretresljiva zgodba o velikem preseljevanju Burov leta 1836, z glavnim junakom Hendrikom van der Bergom. Ta je bil zbral peščico mož in žena, ki se niso hoteli pokoriti Angležem, ter jih odpeljal proti severu v Canaan. Bil je trd in neizprosen mož, ki so se ga vsi bali. Brezobzirno je stopal do cilja. Ubil je svojega sina, ker je ljubil dekle, Sannie, ki jo je hotel oče pridobiti zase, ne da bi mu bila ljubeča žena, marveč le zato, da bi mu rodila otroke ter ohranila njegov rod. Ko jo nazadnje res poroči, se za oba prične pekel, ki ga neti kri ubitega Hermana. — Prevaja A. Petrišič.
Nova družba za trgovino med Bolgarijo in Italijo. V Sofiji je bila ustanovljena nova delniška družba za trgovino med Italijo in Bolgarijo z nazivom »Adriatica«. Glavnica znaša 1.5 milij. levov. Upravni svet sestoji iz 4 Bolgarov in 3 Italijanov.
J z uzrekero mlm nastala arercie mira
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Argentinija . . . . Peru ,..«■» Ecuador . . . , , Druge dežele , . Trinidad . . ■ < . Ibero-Amerika . . Svetovna proizvodnja
14.024 15.458 16.900	I In tako je dejansko izgledalo, saj je bil Mexico tedaj »najbolj
16.314 17.593 16.045	| bogata petrolejska zaloga Združenih držav«.
1.637 1.951 2.245	Že 15 let pred Deterdingom se je pojavil v Mexlcu neki gospod
584 179 261	Doheny. Imel je malo denarja, zato pa tem večjo lakoto po bogastvu.
10.984 13.237 17.750	Leta 1904 je postal »finančni« svetovalec predsednika Porfirija Diaza,
235.069 262.992 305.216	ki je bil tedaj predsednik države ln poleg tega tudi najboljši trgo-
1,522.243 1,801.786 1,983.090	vec v deželi in v času, ko je Anglija »odkrila« Perzijo, je Amerika
,, , . _ , „., , ,	. »kolonizirala« s pomočjo Dohenyja Mexiko. Leta 1914 so dali mexiški
Med svetovno vojno je Deterding zasluzil dovolj denarja, da	je petroicjg'ki vre]ci 200.000 sodov petroleja, leta 1910 pa že 14 milijonov lahko mislil na ogromne načrte. V letu 1913 je imela Royal Dutch sodov Doheny je jmel vga , ,a ,ja. Potrero del Llano . Tux_
4' / mili tAtimr ffAlilnin itiatv .1 , *,i ,1 /.m ,1 lr\ln 1 01 O n X« (V? I ■ iaiioii	\/ ...
Boj za cene na Kitajskem, boj za petrolejska polja v Djambi je bil samo začetek: Vsepovsod po svetu sta začeli Amerika in Anglija meriti svoje sile, a vedno — kakor na Kitajskem — na drugih bojnih j
poljih. Kolumbija, Bolivija, Mexico in Nicaragua so postale orodje.............. »»j«" .»»'»"»i " """'"'"T..,' '	pamu je dajal dnevno 150.000 sodov in vrelec Cerro Azul 200.000.
v rokah petrolejskih gospodov. Vsepovsod je vladala Clemenceau- e™"1 ^mem letu vojne jo lahko posodil Franciji 300 milijonov zlatih	Njegova tedenska proizvodnja je znašala za približno milijon dolarjev,
jeva beseda: »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi...« frankov mo« ki je dvajset let poprej imel koma, 300 mark mesečne	Djaz je ižel do t da mu od teh milijonov ne ri da to_
plače Tudi Rockefeller je med vojno obogatel a je Deterdlngovo	Hko k(>likor bj morak) Ua ne w Amerikancem gkodil in bi gam
podjetje zasluzilo mnogo več, kajti toluol in xylol - dve sestavim j vendarle imei ge vedno veliko korist, je poklical v deželo leta 1908 surovega petro eja - je mogla proizvajati samo Royal Dutch na , Angleže. Nekemu Mr. Pearsonu je dal avico do izkoriščanja petro-Borneu pri Balikpapanu loluol ln xylol, pomešana s soliterno, ,ejgkih vreIfev jn ,ik d svetovno vofno so Ž0 nadzorovaii Pearson kisl.no - mtrotuol m mtroxylol - pa sta vazn. gonim snov.. Samo|jn njegovi angleški prijatelji 58% vg0 mexlkanske petrolejske pro-
izvodnje.
VIII.
PETROLEJ JU2NE AMERIKE.
(»Otvoritev« Mexike in Venezuele.)
Deterding se je ustanovil v Severni Ameriki že pred svetovno vojno. Med vojno in še posebej po vojni pa se je vrgel na Južno Ameriko, kajti njeni petrolejski vrelci imajo posebno vrednost, ker dajejo »prost* petrolej. Združene države sicer proizvajajo tri petine reiokupne svetovne proizvodnje, a v veliki meri ta petrolej same porabijo. Sovjetska Rusija je drugi veliki producent, a tu so v notranjosti dežele prometna pota prav tako prostrana, da za izvoz ne preostane dovolj petroleja. Le nekaj manj kot tretjina svetovne proizvodnje petroleja je na razpolago državam, ki nimajo lastnih vrelcev. In od teh 30% ga dajejo 15% južno- in srednjeameriške države. Sledeča razprodelnira nam nudi sliko o proizvodnji petroleja južno-in srednjeameriških držav. Število je izraženo v tisočih sodov:
Mexlco . Venezuela Kolumbija
1934
38.172 136.103 17.341
1936
41.028 154.794 18.752
1038
40.500 190.200 21.315
nitroxylol — pa sta važni gorilni petrolejski vrelci na Borneu imajo tuluol in samo Shellove čistilnice v Rotterdamu so ga mogle proizvajati. Te čistilnice so leta 1915 podrli in jih spet zgradili v Portishead v Somersetshire, kjer so vsak mesec proizvajali 1100 ton toluola. Komaj leto dni pozneje so nemške podmornice vod tako ogražale, da so čistilnice morali znova seliti: v teku enega tedna se je posrečilo, da so jih prenesli v Toulon v Franciji in jih tam tako spravili v obrat. In Royal Dutch je spet lahko služila težke denarje.
Amerikanci seveda tega niso mirno prenesli. Petrolejski vodi so bili uničeni, petrolejski vrelci zažgani. Leta 1908, meseca julija, je bil zažgan vrelec pri Tampicu, ki je gorel 60 dni v silnem plamenu, 20 metrov širokem in 400 metrov visokem. 150 kilometrov daleč nad Mexiškim zalivom je bil viden ta požar. Ogromna bakla je ugasnila šele potem, ko je prišla na površino slana voda in je zgorelo skoro 11 milijon kub. metrov petroleja. Požari, umori inženirjev, napadi na Te ogromne dobičke iz gorilnih snovi in bencina jc Deterding delavce, vso to se je dogajalo, a Angleži se niso vdali. V letu 1911 najprej naložil v Mexicu: za 250 milijonov mark je kupila Royal , je vstala državljanska vojna in boj med Maderom in Diazom. Ame-Dutch najmogočnejšo angleško zakupnico mesikanskih petrolejskih j riški častnik Lavvrance F. Converse, eden izmed Maderovih »organi-polj »Mexican Eagle Co.«.	j zalorjev«, ki ga je pozneje zaslišala komisija ameriškega senata, je
Neizmeren vihar srda je zajel tedaj vso Ameriko. Prekršena jo izjavil, da ja pošiljal denar in orožje Maderu — Dohoney. Francisco bila Monroeva doktrina in Pheelan je izjavil v ameriškem senatu: Madero jo zmagal in Amerikanci so zadihali.
»Anglija se ne oborožuje samo za bodoče boje, ko grabi zase petrolejske zaloge sveta, ampak istočasno gre za tem, da vzame svojemu morebitnemu nasprotniku petrolej, ki ga je doslej imel. Anglija si prizadeva, da oropa Ameriko njenih surovin.«
Madero pa jo hotel uveljaviti svojo pretkanost: ko je prišel do moči, je sklenii zvezo, da bo lahko to moč zagoiovil. Pogajal »e Je z Japonci in z njimi podpisal pogodbo, na podlagi katere mu bo Japonska pomagala z orožjem, če bi ga napadla Amerika.
Kaj je Suha krajina trpela pod komunističnim terorjem
Vsem tistim, ki še do dane« niso sprevideli, kakšno gorje so napravila partizani slovenskemu kmečkemu ljudstvu, naj Suha krajina pove, kakšno svobodo« je uživala na »osvobojenem« teritoriju.
x Prvo dejanje »svobode« ee je dogodilo 8. maja, ko eo partizani ubili na avtobusu od Stične proti Žužemberku organista Požuna. Organ ist Požun se je vračal a poslovnih potov iz Ljubljane — bil je vodja žužemberške posojilnice — ter stopil v Stični v avtobus, da ee odpelje proti domu. Takoj je pri-6edel k njemu tujec, ki ga je že čakal prejšnji dan, da bi se vozila skupaj. Partizani so kmalu od Za-gradca,u6tavili avtobus in Požuna ustrelili. Tujec, ki je sedel v avtobusu, je zginil z aktovko, v kateri je imel Požun blagajniški dnevnik.
Partizani so se nato spravili na Sttho krajino. Predstavljali so se kot narodna vojska, dvigali pesti in klicali: »Svoboda narodu! Čez dva meseca boste vsi osvobojeni!«
Začetek terorja
Začeli so ee prvi sestanki. V Zagradec so pri-rogovilili ponoči, segnali vse ljudstvo v Žitnikov dom in mu tam razložili svoje načrte in povedali, da kdor 6e ne bo pokoril, mu bo revolver pomagal na drugi svet.
Da so svoje narodne delo bolje podprli, so tisto noč odpeljali vodjo električne centrale Udriha, potem upraviteljdco pošte Vrančičevo, njeno služkinjo in pismonošo Grma.
Te tri reveže so čez dva dni 15. maja na Kre-mejeku ubili: Udriha in Grma so pobili s krampom, Vrančičevo so pa z nožem zaklali. Te tri žrtve so sedaj pokopane na pokopališču v Zagradcu.
V zagraškem župnišču so tudi povedali ob slovesni polnočni uri, da je ljubljanski škof »največji izdajalec« in da bodo duhovnike klali.
Pred binkoštmi so prišli tudi v Ambrua. Najprej so izropali občino in blagajno, potem 60 pa imeli prvi sestanek, na katerem je imel prvo besedo tovariš Boris. Povedal je, da so prišli komunisti, ki bodo narod »osvobodili«. »Bog in molitev ne bosta nič pomagala, ampak samo puška.« V6i morajo biti za »osvoboditelje« in pristopili k partizanski vojski. Če se bo našel kak izdajalec, bo lizal svojo kri! Ljudstvo, ki so ga nagnali s puškami na sestanek, ee je zgrozilo pred revolverjem, ki ga je tovariš Boris vedno držal v rokah. Začela se je grozna in krva>va svoboda revolverja in puške. »Svoboda« se je polagoma razlezla po Suhi krajini. Začeli so ustanavljati nove vaške uprave.
Sklicali so volitve, na katerih so imele aktivno in pasivno volivno pravico vse osebe obojega spola, ki so dovršile 18. leto in ki so bivale na področju pristojnega terenskega odbora.
S čim je bil odbor zaposlen
Poglejmo nekoliko, kaj je delal odbor. Tovariš predsednik je bil gospod. Samo ukazoval je in vas je morala na njegovo besedo 6toriti v6e, drugače ti je brž povedal, da «i osumljen in da boš kmalu šel pred sodišče za prvi grm. Drugi oblastnik je bil komandant straže. Vsaka vas je imela stražo noč in dam, ki te ni pustila skozi, če nisi imel prepustnice, ki jo je izdal »terenski predsednik«. Prepustnice ni dobil vsak. Je moral biti čistokrven ■prijatelj komunizma. V sosedno občino so 6meli lo najzanesljivejši, drugi so pa bili doma in premišljevali, kdaj bo konec teh malih »rajonov«I Stražniki so prišli tudi v ječo, če niso dobro strašili. Učitelj tovariš Lado je kupil cigarete na Krki in jih tudi civilistom prodajal, seveda po primerni ceni: zaivojček »Zeta« po 15 im tudi 20 lir. To je izvedela partizanska oblast in ga je vtaknila v ječo, ker ne bi smel cigaret nikomur dati, razen partizanom. Lado je biil komisar, pa je vseeno moral v zapor. Ponoči so ga tovariši komisarji rešili. Zjutraj so pa stražo zaprli, ker ni bilo komisarja v zaporu. Stražarji so bili zaprti do opoldne.
Mastili so se le komandanti in partizanke
Partizani so imeli med sabo grozne zmešnjave. Med 6eboj so se grizli komisarji in vojaški komandanti. Vsak je izdajal svoje odredbe in vsak dan drugačne. Tudi uro je pomaknil tak komandantek na sončni čas. In je bila takoj še večja zmeda, ker so potem partizani prihajali prepozno h glavnemu štabu v Stari log. Vrhovni poveljnik je potem po enem tednu izdal zopet odlok, da se morajo ure ravnati zopet po prejšnjem času. Tudi policijsko uro so nastavili sredi poletja ob šestih popoldne, pa samo v ambruškem teritoriju, da so kmetje kar sredi popoldneva nehali z delom. Pa je moral vsak čepeti v hiši, ni smel biti zunaj na cesti, ko je odbila ura šeet
Največ dela je imel odbornik za prehrano. Prišla je ,četa raztrganih in lačnih partizanov in tudi seveda partizank v moških hlačah in s puškami ali z revolverji. Takoj morajo dobiti jesti, ker so prišli iz »borbe«. Brž po vasi: dajte ntoko, jajca, fižol, mleko, krompir, mast, kruh. Dekleta eo letale po vasi in zbirale za lačno vojsko, druge so pa znosile vse velike lonce in začete kuhati v gostilni — iz katere se je moral gospodar umakniti in iti v zidanico — da se bo vojska spet naprej borila. Dvajset do 6to partizanov je jedlo skozi ves mesec in vise 60 morali ljudje zastonj dati. Hrana je bila dvojna, čeprav 60 bili vsi tovariši enaki. Komandanti so jedli pečenko, ostali tovariši, ki 60 prišli kdove od kod sestradani, so pa dobili malo kropa in če je primanjkovalo, je komandant sam dolil mrzle vode, da 60 6e nasitili in odžejali obenem. Komandanti so tudi partizankam privoščili pečenko. Pri tej hrani je marsikateri začel premišljevati enakost med partizani. Tu pa tam je tudi kateri zginil in vaika zaščita" je morala biti še bolj ču-ječa, da dobi ubežnika.
Drugi odborniki so morali skrbeti za prevoz partizanskih čet, blaga, žirveža in naropanih predmetov. Predvsem pa prisluhniti, da 6e ni kje vgnez-dil kak nasprotnik komunizma.
Reveže so pobijali
V Ambrusu si bodo najbolj zapomnili komandanta Harija z Ježice in njegovega pomočnika Fra-njota, ki je stalno imel za pasom verigo za vklepanje jetnikov.
Zapomnili ei bodo, kako je Hari dal podporo Gregorju Percenu, ki je stanoval 6 svojo ženo v Višnjah, doma je pa bil na Primorskem. Šel je prosit, naj mu dajo partizani delo ali pa podporo, da bo lahko živel z ženo, ker ni imel ničesar svojega. Hari ga je pogledal in opazil, da ima italijanske čevlje na nogah. Takoj so ga zaprli in čez dobro uro so ga obsodili, da je vohun in ga odpeljali v gozd, kjer si je moral sam izkopati jamo in ustrelila ga je partizanka. Sllačili so ga v jamo in malo zagrnili. Tako podporo je dobil revež od
tistih, ki so govorili, da se borijo zato, da bodo dali revnim in zatiranim pravico.
Žena je prišla iskat moža, pa so ji rekli, da je odšel k delavskemu bataljonu, da si bo 6lužil kruh in da bo njej tako najlaže pomagal.
Reveža je treba ubiti, pa ntu ni treba potem ničesar več dati. To je partizanski zakon: Ce je kdo kaj prosil, je dobil kroglo — — Drugega neznanca, nekje od Ljubljane, so dali tudi ustreliti na Kamen vrhu. Prijeli so ga in ga hitro spravili s 6veta. To je bila krvava partizanska vlada.
Umor dveh žena
Občinska pisarna je bila ječa. Prvi jetnik je bil strojnik z vodovoda v Globočcu. VaSčani so mu nosili hrano. Bil je premalo za partizane in drugi so mu hoteli prevzeti službo. Odpeljali so ga proti Kočevju k delavskemu bataljonu.
Kmalu za njim so pripeljali ponori njegovo ženo in svakinjo. Obdolžili so ju »izdajstva«. Pomislite, mati z nekaj mesecev starim otrokom v jedi! Zapor ni bil dolg. Kmalu so jih odpeljali in ustrelili, otroka pa dali tujim, neznanimi ljudem. Tako so delali partizani z materami. Komandant Hari se je polakomnil njenega premoženja in jo zato tudi dal ubiti, da je lahko šel v njeno stanovanje kot strojnik. Najprej je spravil moža, potem še ženo in otroka. Vsi so videli, da je to zločin. Rekli so, da ga bodo kaznovali, pa ga niso nikoli, ker so vsi vo<iilelji partizanov enaki krvo-ločneži.
Brilejeva grozodejstva
Hinje bodo za vedno pomnile, da so jim partizani ubili kaplana Novaka in učiteljico Darinko. In kako so lagali: »Da kaplan obžaluje, da je bil proti partizanom, da je pristopil k njim in da so v prvih vrstah bori za partizane.« Te laži so povedali na sestanku na Retju takrat, ko je bil že mrtev. Pa še dalje je šla njihova zloba; rekli so, da se je kaplan oženil z učiteljico Darinko. Skupno so ju nečloveško mučili, skupno zaklali in potem še o mrtvih širili take laži.
Za vedno bodo pomnili, da jim je Brilej obsodil na smrt župnika Kotnika in ga silil podpisati lastno smrtno obsodbo. To je bilo 18. septembra, ko so hoteli partizani drugič upostaviti svoj teritorij. Ponoči 60 napadli vaško stražo, ki se je z bombami prebila skozi partizane, ubila komandanta in srečno ušla. Popoldne so sklicali vse Hinje, naj 6e udeležijo pogreba partizanskega komandanta. Pri tem pogrebu so imeli pri grobu zvezanega Jakliča Jožeta in govorili: »Veste, da ste brata ubili.« Pri tem pogrebu je povedal eden izmed glavnih, da jim nič ni, če ves slovenski narod pogine, 6anto da ostane sedemdeset čistokrvnih partizanov. Župniku Kotniku in Jakliču Jožetu, ki sta bila na sinrt olisojena, so povedali, da niso prišli morit, kakor to Hinjčani delajo, ki so ubili komandanta, ampak da jih pomilostijo in odpustijo. O, ko bi se to bilo zgodilo nekoliko prej, bi nikogar ne pomilostili — 6edaj jim je pa ura odbila in nihče ne bo za njimi žaloval.
Živa priča partizanskega krvološtva
V šmihelu pri Žužemberku je živa priča partizanskih krvnikov. To je Glavan Franc iz Klečeta, ki so nanj streljali, pa jim je še ušel. Sedaj je pri legiji v Žužemberku.
Šmihelčani so se nekega dne podali na skupno delo. Okrog 6to jih je šlo. Partizani so jih obsipali e strojnicami. Vsi so 6e razbežali. Ponoči so prišli po Hrena Franca, šoferja, ga dvignili s postelje in ubili ob 16.8. Glavana Franca so prijeli v gozdu, ko je 6ekal drva. Zvezali eo ga, odpeljali preko Ambrusa in rekli, da gredo na komando v Žužemberk. Dva partizana eta ga vodila po gozdovih od Brezovega dola proti Klečelu. Glavan je prosil, naj gredo mimo njegovega doma, da se bo preoblekel, da ne bo raztrgan prišel na komando. Vedno sta ga spraševala, če je že blizu njegov dom. Ko je Glavan rekel, da še samo četrt ure, je eden zaostal in sprožil puško. Krogla je Glavanu prebila vrat od zadaj. Zgrudil 6e je v krvi. Partizana sta žrtev vlekla za noge v dolino in eden je še rekel: »Naj ti večna luč 6veti!« Glavan je ležal v krvi kako uro, ko je zaslišal, da ga iščejo. Zavlekel se je' v grmovje in ee skrit. Partizani so ga prišli i6kat. Rekli 60: »Hudiča smo premalo, je ušel.« Iskali ga niso. Glavan je ves krvav pribežal v Zagradec, kjer so ga obvezali in je ozdravel. Šmihel ne bo teh krvnikov nikdar pozabil, pomnil bo vedno, kdaj je Glavanov France po čudežu — bi lahko rekli — ušel smrti pred »brati«.
Pa še eno žrtev imajo tam. Nek neznanec je pribežal iz Rdečega kamna v Smihel. Partizani 60 ga prijeli, mu odvzeli zlato uro, 300 lir, mu odrezali nos, odbili 6podnjo čeljust in ga s kolom ubili. Več ur 6e je nesrečna žrtev z razbito glavo tam premetavala in skušala vstati, dokler je ni Bog rešil. To je mučeništvo! Zakaj so ga tako grozno mučili?
Sovraštvo proti veri
Mi vere ne preganjamo! To so imeli 6talno na jeziku. Poslušajte, kaj eo delali in kaj govorili:
Kako so jim bile na poti lepe kapele po vaseh. »Svetnike bomo zmetali ven in bomo naredili stražnico.« Partizani Fabjan »Ilija« je videl kapelo, spomin na prejšnjo svetovno vojno, pa je rekel: »Kdo je tega hudiča sem postavil. Rajši bi naj naredil svinjak, pa bi mu lahko rekli, da je bil napreden gospodar.«
Bolj bojeviti so govorili: »Sedaj gremo v Rim, da bomo 6podnesli papežu lestvico, da ne bo več hodil v nebesa. Ljudje mu preveč verujejo, zato je pa tako na svetu, ker so ljudje preveč verni. Cerkev je treba reformirati. Duhovniki se bodo ženili, kar jih bo ostalo,« je znala pripovedovati komunistka Vera, ki so jo Retljani ujeli. Tovariš Tomaž je že zbiral fante, »da bi s cerkve zbrisali prah, ki se je v stoletjih nabral«. Pa preden je to storil, je moral iti k Bogu na odgovor. Kako hudo jim je bilo, ko so videli, da hodijo ljudje k mašil Na glas so se norčevali iz deklet, da bi bilo lepe, če bi ne imele v rokah rožnega venca ali molit-venika.
Vere še niso preganjali, duhovnike pa. V cerkev 60 šli eamo takrat in tisti, ki so duhovnika nadzirali, kaj pridiga. Ko se je pridiga končala, so pa odšli. So si tudi pisali, kaj je kateri pridiga! »Slovenski partizan« je prinesel članek, da bodo ubili vsakega duhovnika, ki bo delal proti komu nizmu. Izvršni odbor OF je župnijskim uradom poslal razglas, ki pravi med drugim, »da bodo uporabili najstrožjo mero kazni proti tistim duhovnikom, ki bodo izpodkopavali narodno oblast teT kakor koli alarmantno nastopali«. Kakšna oblast, ki ima svoj 6edež v gozdu in za grmovjem...
Kaj so komunisti dali ljudem ?
Vse, kaT je kateri imel, ni bilo več njegova last, ampak partizanska; blaga so zaplenili, kadar so rabili. Takoj so zaplenili kolesa, motorje, radijske aparate, pisalne stroje, vozove, vse, kar eo hoteli imeti in kar jc kdo slučajno rabil.
Prekopali so vse ce6te in porušili mostove, da ni nobeden nikamor mogel in tudi ni smel. Oropali so vse trgovine Včasih so kaj plačali, največkrat pa dali bone, dvignili pest in šli. Nekateri trgovci imajo tudi preko 50.000 lir bonov. Ljudstvo ni dobilo v trgovinah ničesar več. Jedli so neslano in nezabeljeno, ker je vso vzela partizanska vojska. Zmeraj 60 rekli: »Le potrpite in pasove stisnite, bo kmalu bolje.« Ljudje in nižji partizani so stradali, komandanti in komisarji in tovarišice so
Komunistična penetracija
Morda smatra komunizem taktiko penctracijc za eno svojih najuspešnejših sredstev, ki z njim 1 razbija in razkraja nasprotnikove vrste. Ni to sred-1 stvo morda šele iznajdba komunistov. V vseh ča-j sih so se razna gibanja in razne struje posluževale Vseh mogočih načinov, da so oslabile na znotraj nasprotnika ali pa ga razdvojile, morda celo pridobile. Komunizem je znal to sredstvo le po svoje izpopolniti. Ker nima ozira do nobene morale, ni nič čudnega, ie je na tem področju pokazal nekatere uspehe, saj kdor se tukaj zna bolj potvar-jati, ta bolj uspe.
Komunisti zato vstopajo (penetrirajo) v razna gibanja, organizacije, ustanove svojih nasprotnikov, ali splošneje rečeno, nekomunistov, da jih dobijo zase. Če to ni mogoče, naredijo med njimi razdor, kajti če je sovražnik razdvojen, se ne more uspešno boriti proti njim. Včasih se jim posreči, da ustanovo sploh razbijejo, če si jc nc
mirnimi, Kuiuiuiuiiiiii iu Komisarji iu iownisicu su i	.	.... ,,	, , . ... . ,. . .
pa jedli salame, slanino, surovo maslo in med. ' ™?.r.e,° °.svo"!1' a'' P.a kaksn.°. «'ban)e	®
...	...	_ _ .	I (n 1 un nn v r n otn nrt ntonoiia nlia tn 11 nnn t a L notn
Pili so tudi buteljke. — V Ambrusu so takoj ustavili delo pri vodovodu in tako vzeli Primii vasi, Višnjam iii Brezovemu dolu vodo. Nekaj vodovodnih cevi so porabili za svoje »kanonec, ki so jih delali na Kaiu. V akcijo jih pa niso mogli poslati, so menda bili za nič.
Prepovedali so vse časopise. Ljudje so smeli brati samo »Slov. partizana«, »Delo< in »Slovensko revolucijo«. Tiskali 60 jih v zapuščeni bajti nad Ambrusom.
Občine so ukinili, župnim uradom so pa uradno prepovedali vsako uradovanje z oblastmi in prepovedali pod smrtno kaznijo vsako izpolnjevanje ukazov (Odlok izvršnega odbora OF 17. 5. 1942).
Če se otroci gredo državo
Izdali so zakon, ki je za vsak prestopek, tudi če 6i jabolko z drevesa odtrgal, kaznoval s smrtjo. Partizani so pa smeli še negodno sadje brez voake kazni krasti.
Največje dobro eo pripravljali kmetom s skupnimi žitnicaml Kmetje bi morali vse pridelke spraviti v gozd in kadar bi rabili, hi jim partizani dali — če ne bi prej vsega kam drugam odpeljali. Suha krajina k sreči ni imela pšenice, da jo ni bilo treba oddajati, koruze pa niso več zahtevali, ker je bilo
toliko odvrnejo od njenega cilja in ji podtaknejo tako miselnost, da so potem člani dostopni za komunizem. Nekaj zgledov.
Pred leti so sc znali komunisti vriniti pri nas v Sloveniji v dijaške Marijine kongregacije. Zavzemali so celo odborniška mesta. Tu so imeli seveda priliko, da so nabirali članstvo za komunizem, dokler niso bili razkriti in pnihetani iz društev. Vendar so naredili kljub temu veliko škodo. Znano je namreč, da so bili iz kongrcgacij izpeljani fantje najaktivnejši in najbolj zagrizeni \ komunisti. Komunisti so torej znali penetrirati tudi i v tako izrazito verska društva, kot so bile dijaške kongregacije ali celo bogoslovje, kakor smo že enkrat omenili.
Zato nič čudnega, če so toliko lažje vdirali v druge ustanove. Skoraj brez vsakih težav so si osvojili večino bivših sokolskih vrst ter iz njih naredili aktivne člane komunistične stranke. Seveda tega niso javno oznanjali, temveč delali prikrito. Ko pa jc prišla preizkušnja, se je pokazalo, da je imela komunistična stranka v bivših sokolskih vrstah glavno besedo.
Nič manj klasičen primer komunistične penc-tracije je nudila nekdanja krščansko-socialistična delavska organizacija, to je bivša »Jugoslovanska strokovna zveza«. Mimogrede povedano, se naziv
v/uuaj.iu, kuiu£u jia iiico vec zaiuevaji, k<t je uno a ---------- ...............-ua«,*
prej »teritorija« konec. Če bi pa še ne bilo »teri- 4 »krščansko-socialistična« ne sme razlagati tako,
1	•	■ •	..............V l;nl Ha K ■ klin	I__II___I__ IZ Z *
torija« konec, bi pa bilo ljudi.
Za ljudstvo so bili vsak večer prisilni sestanki za stare in mlade. Tu so jih učili samo to, kako bo lepo, ko bo komunizem zavladal in pa da je največji sovražnik bela garda. Tu so tudi povedali, da ni več med ljudmi nobene razlike, da so vsi tovariši in tovarišice, da so vsi enaki, da bodo vsi enako delali, vsi enako imeli, vsi enako jedli in eden sc je zraven oglasil: in visi bodo enako debeli. To je bilo prelepo tovarištvo in enakost. Kako so bili tovariši komisarji dovzetni za pride v nedeljo zjutraj k tov netu in ga prosi: »Slišijo, gospod komisar, naj mi f
kot da bi bila ta organizacija krščanska. Krščanski socializem je le posebna vrsta marksizma, ki s krščanstvom nima nič skupnega. Nočemo pa tudi reči, da je bila bivša Jugoslovanska strokovna zveza že po svojem namenu in svoji naravi komunistična. Pač pa so jo komunisti tako penetri-rali, tako osvojili, da jc sčasoma postala vsaj na ozemlju bivše Kranjske skoraj izključno komunistična. Največja ironija pri tem pa je bila, da si jc do pričetka vojne ta organizacija lastila pred jav-"- krščansko ime ter ga zlorabljala zato, da lunisti v njenem okivru čim bolj uspešno zasledovali svoje namene.
Podoben primer je bil tudi v bivšem akadem-
makost. Kako so bi t i nos(jo kr-čans enakost: star možak i so komunisti •ansu komisarju lo- t zasledovali sv <pod komisar, naj nit / _ , , dajo dovoljenje, da bom šel kosit.« Komisar pra- i Podoben primer jc bil tudi v bivšem akadem-vi: »Kakšen gospod? Tovariš sc reče. Uoste menda t skem^društvu »Zarji«. V začetku je bilo to dru-že enkrat pustili tiste svoje trapaste navade.« Mo- f stvo katoliško. Komunisti pa so znali s pomočjo žak popravi: »No, pa gospod tovariš, dajte mi do- t svo|,h z.®vezn>l<ov miselnost tega društva tako voljenje.« Komisar mu odvrne: »Danes nič, jutri!« )	da s? SI P°,em iz njegovega članstva
•«-*-•- -j	-	...•". \ pridobivali vnetih pristašev. Seveda je to le naj-
manjši primer. Pred tem in za tem so si komunisti osvojili celo vrsto drugih »nacionalističnih« društev ter pritegnili članstvo večinoma v svoje vrste.
Postopek, s katerim sc jc komunistom posrečilo dosegati uspehe, je bil načrten in proučen. Tega niso delali kar tako slučajno. Znali so izrabiti vse težnje, vse slabosti posameznih skupin, se polaščali odborov, korumpirali zdravo miselnost ter netili medsebojne spore, od katerih so potem imeli dobiček le oni. Ljudje pa, ki bi morali budno paziti in komunistom ne dovoliti vstopa, so bili ali zaslepljeni, ali pa že pod vplivom Še nekaj partizanskih resnic, s katerimi so lju- J komunistične propagande. In tako se je zgodilo, di slepili: Ko so iskali »prostovoljce« za vojsko, so j 1..seJ'? komunistom posrečilo narediti vdor v jim obljubili, da bodo imeli mesečno 700 do 1500 lir 5 velik del našega prcdvoine^a lavnega, zlasti kul-
Možak odvrne: »Pa z Bogom, gospod komisar« in kmet ni dobil dovoljenja, da bi šel kosit. Tako so bili vljudni in postrežljivi.
Na v«eh sestankih so govorili, da ne bo nič davkov, pa so jih le začeli terjati okrog 15. avgusta, pa še zelo visoke. Nekatere, ki so imeli več, so hoteli kar razlastiti. Pri tej akciji ee je najbolj odlikoval »Rojčev Miha«.
»Vse krščanske socialiste bomo pobili«
plače. Kateri bo prej prišel, tisti bo večjo plačo i prejemal. Prerokovali eo, da bo v dveh mesecih vojne konec, da bodo v jeseni komandirali v Ljubljani, ker jo že imajo obkoljeno. Pri Sv. Antonu pri Dobrem polju so govorili, da so zajeli štiri tanke. Tudi na Rogu so obkolili tanke takrat, ko je bilo konec njihove države 17. avgusta. Ko so ee priklatili epet iz svojih skrivališč, so še vedno govorili, da je njihova zmaga stoodstotna. Govorili eo tudi, da bo čez dva dni vzletelo njihovo letalo in da hrvaški partizani peljejo topove na pomoč. — Najrajši so se pa bahali s tem, da so verni, eden je celo rožni venec kazal, da je ljudi slepil, in da imajo tudi več kaplanov pri partizanih.
Najbolj prepričani v zmago eo pa bili »krščanski eocialietk. Govorili so (tovariš Tomaž), da bodo komuniste počasi spreobrnili, da ne bodo vero preganjali, da bodo tudi v Boga verjeli, ne 6amo v materijo. Komunist Silvo je pa rekel, da bodo vse »krščanske socialiste« pobili, ko jih ne bodo več rabili.
Iz kulturnega življenja
Produkcija Glasbene Matice
Zadnji nastop gojencev Glasbene Matice je imel še pretežno božični značaj; vršiti bi 6e moral neposredno po božičnih praznikih, a je bil iz raznih razlogov za nekaj tednov odložen. Ker smo pa še vedno v božični dobi in tudi še po cerkvah odmevajo božične pesmi, smo tudi ta nastop sprejeli z odprtim srcem. Omeniti moram zlasti razveseljivo dejstvo, da so bili domači skladatelji dobro zastopani na sporedu s svojimi, najmlajšim namenjenimi skladbami. Tako so nam zaigrali več Kimovčevih božičnih skladbic, slišali smo pa tudi Pavčiča in Vilharja. Tudi , če na istem nastopu isto skladbo dvakrat slišimo, nič ne de, saj so mišljeni ti nastopi kot vaja za gojence; tudi v podajanju so vendarle majhne razlike, tako da ponavljana skladba ne zgubi svoje zanimivosti.
V prvem delu sporeda smo slišali najmlajše gojence, ki so pač po svojih najboljših močeh reševali svojo nalogo. V drugem delu so pa nastopili že zrelejši gojenci. Košfalovo Pravljico o Sne-guljčici sta sveže odigrali Maršič Saška in Pater-nost Sonja. Zlasti slednja kaže že lep napredek v tehniki, odločen ritem in svež ton. Vilharjev samospev »Mornar« je odpel z dobro izvežbanim glasom Korošec Ladko. V bolj akustični dvorani bi glas le še pridobil na izrazu. Violinist Butara Demetrij je zadovoljivo odigral svojo točko. Izvrstno ga je spremljal na klavirju Butara Vitomil. Tudi Terčelj Matija je svojo violinsko točko dobro rešil. — Nastopajoči so bili gojenci profesorjev Dernovškove, Seškove, Gregorca, Kolaričeve, Bradačeve, Hrašovčeve, Šonca, Štruklje ve. Ivan-čiča in ravnatelja Bctetta.	M, T.
turnega življenja.
Gospodarstvo
BERITE iN ŠIRITE »SLOVENCA« J
Cene za predmete, izvzeniši živila za izvoz v priključene pokrajine. Ministrstvo za korporacije je. po dobljenem mnenju ministrstva za pravosodje izdalo odredbo, po kateri 6e z ozirom na ureditev cen prodajo blaga, namenjenega v priključene pokrajine, ne morejo smatrati, da so namenjene za inozemstvo. Zaradi tega nioraio proizvodniki in trgovci, ki prodajajo v Ljubljansko pokrajino in ostala priključena ozemlja, prodajati po cenah, ki niso višje kot maksimalno dovoljene cene za od-nosno fazo prometa. Ista določila veljajo za one, ki prodajajo blago v Libijo in na egejske oloke. Proti kršilcem te naredbe se bo postopalo v smislu sankcij, ki jih določa zakon št. 615 od 8. jul. 1941/X1X.
Odloženo povišanje železniških tarif na Hrvatskem. Kot 6nio že poročali, so hrvatske državne železnice nameravale z dnem 1. februarja zvišati prevozninske tarife. Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da je zvišan je odloženo za nedoločen čas.
Carinska meja med Nemčijo in generalnim gubernijem. Nemška vlada je odredila s 1. januarjem ukinitev carinske meje med Nemčijo in generalnim gubernijem (Poljsko) in sicer za uvoz blaga iz Nemčije aii iz ozemelj, ki jih ima zasedena Nemčija, če pridejo na Poljsko po določenih carinarnicah. Ne uživajo pa te ugodnosti po-šiljatve, ki so bile dne 1. januarja 1943 v teku carinenja.
Vloge pri madžarskih denarnih zavodih. Pri
20največjih madžarskih denarnih zavodih so se vloge na knjižice povečale od junija 1941 do junija 1942 od 1758 na 1971 milij. pengov, dočim so krediti teh zavodov narasli od 1659 na 2290 milij. pengov.
Premoženjska oddaja r Turčiji. Donos zadnje premoženjske oddaje v Turčiji ccnijo na 422 milij. turških funtov, od tega 344 milij. samo v Carigradu. Vplačila v gotovini so doslej znašala 110 milij. v vsej Turčiji in 58 milij. v samem Carigradu. Ker je že potekel rok za vplačila, bodo zamudnikom zaplenili vse premoženje.
Ameriške banke in zbiranje odrezknv živilskih nakaznic. Severnoameriški urad za cene je sporočil, da 6e od 27. januarja letos dalje od veletrgovine in nadrobne trgovine zbrani odrez,ki iivilskih nakaznic oddajajo dobaviteljem raoioniranih živil, oblačil, goriv itd. potoni bank. Posamezni trgovci imajo pri bankah posebne račune za to odrezke. Če nameravajo svoje zaloge izpopolniti z novimi nakupi, izstavijo na te račune svoje čeke kot na normalne dolarske račune.
Vojno gospodarstvo v Braziliji. V zvezi s prehodom od mirovnega stanja v vojno stanje je bil za gospodarstvo imenovan poseben »direktor«, kot piše milanski »II Sole«. Ima položaj ministra, v
pomoč pa .»s bodo še drugi ministri in komisija tehnikov in gospodarstvenikov, ki so jih poslale severnoameriške Zeainjene države.




Koledar
Sobota, 30. januarja: Feliks IV., papež; Martina, devica in mučenica; Savina, sveta žena; Hi-polit, mučencc.
Nedelja, 31. januarja: 4. nedelja po razglašc-nju; Janez Bosko, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludovika Albertoni, vdova.
Novi grobovi
-f- Ivan Sušnik. V Ljubljani je umrl železniški uslužbenec v |>okoju r. Ivan Sušnik. Pokopali ga bodo v soboto 30. januarja ob pol 3 popoldne iz kapele 6V. Petra na Žalah. — V včerajšnji osmrtnici r. Ivana Sušnika pomotoma izostali žalujoči rodbini Hribar in Venier.
-f- Mihael Nečemar. V 73. letu starosti je umrl v Ljubljani g. Mihael Nečemar. Pokopali so ga v petek ob pol 5 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Naj rajnima sveti rečna Luč! Vsem ki žalujejo za njima, našo sotalje!
f Ivan Novak - bivši ribniški župan
V zadnjih tednih je nepreračunljiva, nikoli mirujoča smrt zasekala občutne vrzeli v vrste starejše ribniške generacije, a njeni žetvi ni konca. — 2e dalje časa smo vedeli, da sovražno in neuklonljivo preži tudi na enega izmed najbolj znanih in zaslužnih ribniških mož, na 74 letnega g. Ivar.a Novaka, bivšega večletnega župana Ribnice. Vendar je njegove mnogoštevilne prijatelje in znance v četrtkovih večernih urah težko prizadela žalostna vest, da se mu je za vedno umirilo dobro srce; zapustil nas je človek, čigar ime je tesno povezano z ribniškim življenjem. Po očetovem zgledu se je posvetil pekovskemu poklicu. Razmere pa so ga vpregle tudi v politično živlienie Ribnice, kier je daljšo vrsto let krmilaril občinsko upravo. Najlepši sad svojega delovanja si je postavil z zaslugami, ki si jih je pridobil pri odkupu Bobkove hiše, ki jo je za njegovega županovanja prevzela občina ter ima še danes v njej svoje uradne prostore — V prejšnjih letih ga je na pogostih lovih marsikdo utegnil spoznati kot dobrega, neizgrešliivega strelca. Saj pa mu je bil lov tudi najljubša zabava — Bil je vzor dobrega človeka, katoličan po prepričanju in življenju. Težki so mu bili zadnji tedni bolezni, ki mu jih je požrtvovalno lajšal zdravnik g. dr. Ora-žem, vendar se je okrepčan s tolažili svete vere počutil srečnega v krogu zaskrbljenih hčera in sinov. — Mirno počivaj, blaga duša! Svojcem naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Srebrni poročni jubilej sta praznovala včeraj 29. januarja v krogu svoje ljubljene družine pri Dev. Mar. v Polju ugledna zakonca; prokurist v vevški papirnici g. Jožef Resman in niegova blaga soproga Marija roj. Hladnik. Bog ju živi še mnoga letal
>) *
—	Sveta mn$a zadušnica za pokolnega gos-p. Srečka Vodopivcn se bo darovala v soboto zjutraj ob 7 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
—	V svetišču sV. Terezij« na Kodeljevem bo v nedeljo 31. januarja slovesen praznik sv. Janeza Boska. Ob f> in 7.30 sv. maša pred izostavljc-nim Najsvetejšim in pridiga, ob 8.45 slovesna služba božja z govorom in skupnim sv. obhajilom mladine. Slovesnost bo opravil g. svetnik Alojzij Košmerlj. Pevski zbor bo ob spremljavi radio-orkestra izvajal Premrlovo >Missa in honornm s. Stanislai Kostkae«. Popoldne ob 4 govor, pete li-tani.je Matere božje in blagoslov. Nato v gledališki dvorani cerkvena proslava velikega apostola mladine.
—	Parznovanje na Rakovniku. V nedeljo 31. januarja bo v ccrkvi na Rakovniku slovesno praznovanje sv. Janeza Boska velikega prijatelja mladine in ustanovnika Salezi.ianske družbe. Svete maše bodo, kakor ob drugih nedeljah, vsako uro. Oh 10 bo mešani zbor zavodskih dijakov pel A. Lottijevo triglasno latinsko mašo. Popoldne ob pol 4 ho govor o velikem svetniku današnje dobe, nato pete litanije in blagoslov. Po večernicah pa bo še proslava v zavodski dvorani. Vabljeni vsi
prijatelji in častilci sv. Janeza Boska. Ob tej priliki shod salezijanskega sotrudstval
—	Naklada »Družinsko pratikec se manjša z vsakim dnem. Ce ne boste z nakupom pohiteli, je utegne zmanjkati ravno za vas. Zato jo zahtevajte takoj sedaj |>ri vašem stalnem trgovcu, ki naj jo naroČi brez odloga, če jo še nima na razpolago. Lahko jo pa naročite naravnost iz Ljubljano.
—	Zmeren mraz. V petek ob 9.13 je bil zadnji krajec, ko navajajo razne pratike spremembo vremena. Barometer jc v petek padel na 768 2 mm, kaže pa, da se bo še nekaj časa vzdržal nad normalo, to je nad 764 mm. V petek je bilo lepo in sončno, pravo januarsko prijetno vreme, ugodno za razna zimska dela. Dosežen je bil v četrtek dnevni temperaturni maksimum 4-1.9° C, v petek zjutraj pa je znašal temperaturni minimuip
—4" C.
Iz Novega mesta
Dve pomembni obletnici bo leto« obhajalo Novo mesto. Prva važna obletnica bo koncem meseca aprila, ko bo poteklo 450 let, odkar je bil v Novem mestu ustanovljen kapitelj. Drugič nič manj zanimiva in važna obletnica pa bo nekaj kasneje. Tudi ta obletnica je s kapitljem in Novim mestom samim v najtesnejši zvezi. Je to 350 letnica, odkar imamo v velikem oltarju kapiteljske cerkve eno največjih dragocenosti in umetnin, katera se niti ceniti ne da, to je slika sv. Miklavša, ki io je slikal slavni italijanski slikar Tintoretto. To sta dve pomembni obletnici za naše mesto, ki je nanje lahko ponosno. — Kapitelj je ustanovil leta 1493. cesar Friderik III. O tej ustanovitvi obširno govore listine v kapiteljskem arhivu, ki bo upajmo za to visoko obletnico zopet urejen tako, kot to mora biti. Danes imena kapitelj in pomembnosti njega ustanovitve za mesto samo niti prav ne pojmujemo, in se ne zavedamo, da bi bilo Novo mesto brež kapitlja , prav za prav na stopnji vseh drugih malih po-
deželskih mestec, ki ne pomenijo v svetu mnogo. — Pa o tem bomo še spregovorili.
Tintorettova slika sv. Miklavža stoji v velikem oltarju kapiteljske cerkve in bo letos stara 350 let. Po požaru, ki je v Novem mestu divjal leta 1576., in ki je uničil skoro vse mesto ter kapiteljsko cerkev temeljito opustošil, saj je pogorela vsa oprava in so se udrli stropi v ladji, pa je dragoceno sliko cerkvi pridobil njen tedanji prošt, šesti po številu, Polydor de Montag-nana. On je bil poleg svoje visoke duhovniše stopnje v Novem mestu še generalni vikar oglejskega patrijarha, pod čigar duhovsko oblast je spadal novomeški kapitelj. Bil je z njim v velikem prijateljstvu in je pridobil patrijarha, da je ta na njegovo prošnjo za pomoč naročil sliko sv. Mi- • klavža in jo poslal v Novo mesto, Tudi sicer je ; imenovani prošt zelo veliko žrtvoval za osirotelo • kapiteljsko cerkev, Veljalo ga je mnogo denarja, da je po požaru tako zelo opustošeno cerkev mogel zopet povzdigniti v svoj stolnico, ki naj bi bila dovolj dostojna rezidenca za novomeškega prošta, ki je bil ob enem tudi generalni vikar oglejskega patriarhata ter najvišji komisar. Mnogo so za olepšavo kipateljske cerkve storili tudi drugi proštje, ki so bili po večini vsi zelo bogati in so imeli poleg svoje duhovske visoke časti tudi zelo visoke svetne naslove. Veliko proštov je imelo naslov škofa iz tega ali onega mesta, nekateri teh proštov-škofov sploh niso prebivali v Novem mestu, nego so imeli tu le svojega zastopnika. Drugi so bili zopet iz raznih grolovskih rodbin. Vsi ti bogati dostojanstveniki pa so skrbeli zato, da je bila njih cerkev res odlična proštijska rezidenca. Tako ima danes kapiteljska cerkev kot taka mnogo dragocene oprave in zlasti krasnih obrednih posod ter oblačil.
Iz Cerknice
Zastopstvo »Slovenca«. »Slovenskega doma« in >nomoljuha< ter »Slovenčeve knjižnice«: ima za Cerkniro in njeno okolico g. Ivan T u r š i č iz Cerknice 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naročila za »Slovenčeveo knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijami.

Iz Jela živlfeaijp - od tfu in tu m
Z Gorenjskega
Obrambna misel nemškega naroda. V okviru
obrambno-političnih predavanj je v Domu stranke v Kranju te dni predaval major Veit o snovi: Obrambna misel v nemškem narodu od Hermana Keruska do Adolfa Hitlerja. Gorenjski tednik poroča o tem predavanju: Stalni stari sovražniki nemškega naroda in vojske — Zid, jezuit in prostozidar — so bili primerno osvetljeni in njih po-gubonosno delovanje ožigosano. Jasno je pokazalo predavanje pot preko vojne dolžnosti kot porok za bodočnost naroda. Nemčija bo narodna in sposobna za orožje, ali je pa sploh ne bol
V	Bohinjski Bistrici so bile sklicane sotrud-nice ženske organizacije v tečaj za svetovnonazorsko šolanje. Sestanek je sklicala okrožna voditeljica iz Radovljice. Govornik Oberdorfer je predaval o usodnem boju nemškega naroda in z njim tudi gorenjskega ljudstva.
V	Rntcčnh-Planici je bilo preteklo nedeljo zborovanje krajevne skupine. Prišel je okrožni vodja iz Radovljice dr. Hoclisteiner, ki je govoril o velikem pomenu kmečke službe v" četrtem vojnem letu in je povabil mladeniče in dekleta, naj se prostovoljno priglase za kmečko služIjo na Koroškem. Ob zaključku je okrožni vodja sprejemni želje in pritožbe.
Pouk na ljudski šoli na Gašteju pr} Kranju se jc po daljšem odmoru pričel 12. t. m. Ker je. bilo šolsko poslopje za vseh 700 šolmrjev premajhno, so jioleg šole postavili barako in s tem dobili prostor za pet razredov. — Nedavno so se pričeli v gaštejski šoli novi jezikovni tečaji, ki se vrše po dvakrat na ted'»n. — Na Gaštcju je odprl svojo novo vrtnarijo g. Loipolt, iki ima prodajalno v Kranju.
S Spodnjega štajerskega
Proslave ob 10. obletnici prevzema oblasti.
Vsi pomembnejši kraji Spodnje Štajerske bodo proslavili 10. obletnico, ko je nacionalno socialistična stranka prevzela oblast v Nemčiji. Konec Januarja bodo velika zborovanja v vseh okrožnih mestih. Za obe mariborski okrožji jo bilo zborovanje 29. januarja ob pol osmih zvečer v dvorani Štajerske domovinske zveze v Mariboru. V Celju isti dan ob pol enajstih dopoldne v Nemški hiši. V Ptuju isti dan ob desetih v okrožni hiši, v Trbovljah isti dan ob osmih v dvorani Štajerske domovinske zveze. Ljutomcrško okrožje je imelo
I N
Dnevno dvojni spored!
Oh 16*30 in 18"30 film iz življenja zdravnikov med domačini Tahitskeea otočja. — Ljubezenska drama v divji džungli! — Izbrani igralci: Giachetti, Pal Javor, 0. Toso, Maria v. Tasnady
RUMENI PEKEL
Ob 14'30 napeta detektiv, zgodba z lepo Annelise Uhlig. Smučanje, jazz! SKRIVNOSTNA. ŽENA
veliko zborovanje v Zg. Radgoni isti dan oh 17. Člani stranke v krškem okrožju so zborovali že r četrtek 27. januarja ob 17 v dvorani Štajerske domovinske zveze.
Not krajevni skupinski vodja v mariborski skupini I. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil dosedanji krajevni skupinski vodja Alfred We-siak, ki mu je okrožni vodja Strobl izrekal vso zahvalo za zvesto delo od prvega dne ustanovitve Štajerske domovinske zveze. Nato je uvedel v delo novega vodjo skupine I Adolfa Blnschitza, ki se je doslej izkazal kot organizacijski vodja krajevne skupine.
Tefa.il o letalski zaščiti za tovarniške delavce. Nemški Rdeči križ je že lani priredil v Mariboru tečaj o letalski zaščiti, ki pa je bil nato prekinjen. Nadaljevanje tečaja bo sedaj in sicer 29. januarja in 2. tebruarja.
»Via Mala« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče je 27. januarja imelo premiero ljudske igre »Via Mala«, ki je bila prirejena po znanem istoimenskem romanu Švicarja Johna Ivnittla.
Izenačenje vstopnine za kinogledališča. Z 20.
Januarjem je bila tudi v mariborskih kinogledali-Sčih, ki se trudijo, da bi vedno predvajala najnovejše filnie, izenačena cena vstopnicam- Doslej je bila namreč vstopnina znatno nižja kakor drugod po rajhu.
Zanimiva dražba v Slovenjem Gradcu. Na prireditvi za zimsko pomoč v Slovenjem Gradcu je nastopila mladina z ljudskimi plesi, dalje gospa Marija Recherjeva, ki jo zapela nekaj pesmi, vmes pa je igrala godba brambovcev. Ob zaključku prireditve je bila dražba zvezka, v katerem so bilo slike in popisi vseh značk, ki so jih prodajali ob cestni riabirki 23. in 24. januarja. Zvezek s popisom značk je imel svojeročno posvetilo zveznega vodjo Štajerske domovinske zveze. Prav zato jo bil redka dragocenost in ga je nek darežljiv rojak izdražil za 2500 mark.
Najstarejša Mariborčanka. V sredo, 27. januarja je obhajala 91. rojstni dan vdova Kunigunda Sager, rojena Bacher. Zdrava in krepka je prebila dan v krogu svojih dragih, med katerimi so tudi pravnuki. Jubilanlka se jo rodila leta 1853 v Radvanju pri Mariboru.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 56letni železniški upokojenec Jožef Mežnarič, 24 leten rudar Martin Svab iz Konjic, upokojen krotničar Ka, rel Laboter, star 84 let. Mrtvega so našli nedaleč od njegove hiše železniškega strojevodjo v pokoju 57 letnega Antona Rozmana. Dalje sta v Mariboru umrla 03 leten pomožni delavec Franc Pole-gek in mali vrtnarjev sinček Franc Vreča.
Nesreče. Pri delu v gramozni jami se je ponesrečil pomožni delavec Alojzij Plečko, doma iz Studencev pri Maribo.ru. Plaz kamenja ga je zasul, pri Čemer je dobil notranje poškodbe ter si zlomil desno nogo v stegnu. 79 leten upokojen železniški sprevodnik iz Maribora Andrej Marchol je sjiodrsnil in si zlomil levo nogo v stegnu.
Dekleta!
Izšla je krasna knjiga — samo za vas: Jolanta Q e r e I y:
Snimi^esne
Kakšen bodi Vaš ženin, da boste srečne kdaj kot žene in matere
Okusno opremljena knjiga stane broširana L 25'—, vez. L 35'-^
Dobite jo v
Ljudski knjigarni v Ljubljani
Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št. 5
Iz Hrvaške
Odlikovanje poveljnika hrvatske legije. Po-
glavnik NDH je zaradi junaštva in neusirašenosti, ki jo je pokazal v boju e sovražniki na vzhodnem bojišču, odlikoval poveljnika hrvatske legije na omenjenem liojišču Viktorja Pavičiča. Pogiavniko-vo odlikovanje železnega trolista druge stopnje jo Pavičiču izročil nemški armadni poveljnik Paulus.
Banja Luka dobi avtomatično telefonsko centralo. V Banjo Luko so pred dnevi pripeljali vso potrebno napravo za avtomatično telefonsko centralo. Vsa tozadevna dela bodo do konca meseca gotova, tako da bo nova avtomatična telefonska centrala pričela s prihodnjim mesecem že obratovati.
Novo uradno poslople v Banji Lnkl. Poleg drugih poslopij za posamezne hrvatske državne urade so pričeli v Banji Luki zidati tudi veliko poslopje za tamošnje poštno ravnateljstvo.
Banjcluški mestni proračun. Finančno ministrstvo NDH je odobrilo proračun za Banjo Luko v višini 31.010.758 kun.
Ljudska kuhinja v Tuzli. Za prehrano siro-mašnejših slojev v Tuzli so tamošnje oblasti odprle ljudsko kuhinjo.
Zgodovina Bosne In Hercegovino. Hrvatsko prosvetno društvo »Napredak« v Sarajevu je izdalo pred kratkim prvo knjigo o zgodovini Bosno in Hercegovine. Knjiga je izšla pod naslovom »Fovljest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine«.
Smrt očeta moslarskega Skola. V starosti 70 let je umrl Juriša Cule, oče mostarekepa škofa dr. Petra Cule. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju v Kruševu.
V Zagrebu j0 pred dnevi umrl vseučiliški profesor za vrtnarstvo na zagrebški gospodarsko-gozdarski fakulteti dr. inž. Zdravko Arnold, sin ]K>koinega hrvatskega pisatelja DJure Arnolda.
Vlada NDH je lani odobrila kredit 160 milijonov kun kot podporo za vzdrževanje delavskih prahranjevnlnih ustanov.
Zagrebški mestni odbor »Pomoči« je določil za ta mesec podporo 400.000 kun, ki jo bodo razr delili med najnotrebnejše.
Nemško odlikovanje hrvatskega opolnomočene-ga ministra. Nemški poslanik v Zagrebu vem Ka-sche je izročil hrvatskemu opolnomočenemu ministru za župe Vrhbosna, Usora, Soli in Hum, šan-dorju Bcnaku visoko nemško odlikovanje za zasluge, ki si jih je pridobil za tesno sodelovanje NDH in nemške države v 6edanji vojni.
Iz Srbije
Naredba srbskega ministrskega predsednika.
Srbsko časopisje je za novo leto objavilo naredbo srbskega ministrskega predsednika št. 1. Z naredbo št. 1 srbski minister-predsednik Nedič zagotavlja srbsko javnost, da se bo odločno boril še dalje proti vsem odkritim neprijateljem sedanjega stanja v Srbiji, istočasno pa napoveduje borbo tudi vsem zakulisnim elementom, ki motijo red in mir v Srbiji ter ustvarjajo zmedo v javni upravi. Zato s svojo naredbo naroča vsem srbskim državnim in samoupravnim uradom in organom, da ne smejo v bodoče jemati v pretres in razpravo nobeno nepodpisane prijave. Prijave pa, ki io podpisane ter je na njej navedeno tudi bivališče in stanovanje prijavitelja, morajo vsi državni in samoupravni organi jemati prvenstveno v razpravo. Starešine posameznih uradov bodo morali strogo kaznovati vse podrejeno uradništvo, če bodo ugotovili, da so navedbe v prijavi proti njemu resnične, v nasprotnem primeru bodo pa pravtako strogo kaznovani klevetniki.
Svetosavska proslava na belgraiskcra vseučilišču. Dne 27. januarja je bila na belgrajskem vseučilišču običajna letna svetosavska proslava, pri kateri je bil navzoč tudi srbski prosvetni minister Velibor Jonič, Zbrane goste in odličnike, med katerimi so bili tudi zastopniki nemških zasedbenih vojaških oblasti, je pozdravil rektor vseučilišča dr. N. Popovič, ki je imel zatem tudi predavanje o delovanju in pomenu kulturnega udejstvovanja svetega Save na razvoj skrbskega ljudstva. Rektor Popovič je poročal tudi o izvršeni preosnovi belgrajskega vseučilišča ter je med drugim omenjal imenovanje posebnega ravnatelja za izvrševanje upravnih poslov. V svojih izvajanjih se je bavil tudi z novo narodno vzgojo srbske mladine.
Drobna Ifuhlfanska kronika
TTISne lastnike ln lastnike trgovskih ter drugih lokalov v mestu ln v predmestjih
opozarja mestno poglavarstvo: Gledo na opozorilo tiskovnega urada Visokega komisariata o odstranitvi lepakov, ki je ie bilo objnvljeno v dnevnem časopisju, je razvidno, da je treba odstraniti do 1. februarja prav vso lepake, razen manifestacijskega lepaka »Nova Ljubljana št. 17« in lepHkov OILIj-a.
Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajino ima v soboto, .10. t. m ob pol i pop. svojo glavno skušč.ino v frančiškanski dvorani. Na 1o »e opozarjajo zlasti člani vseh tistih društev, ki so prešla v Združenje.
Tramvajski karamhol a tovornim avtom.
V četrtek. 28. t. m. okoli 16 je bil nn Mari-jinom trgu pri postajališču cestno železnice oh vhodu na srednji most nenaden karamhol tramvaja b tovornim avtom. Okoli prometnega otoka na Marijinem trgu jo privozil do srednjega mostu velik in težak tovorni avto LB 295. Po Prešernovi ulici skozi prometni otok ,ie privozil z običajno brzino, ki jo ima tramvaj na tej progi, tramvajski voz z označko 2, ki vozi na progi Sv. Križ—Moste. 1'rnv pri tramvajskem postajališču pa stn zadela tramvaj In tovorni avto skupaj. Tramvaj se je zadri v sprednji del tovornega nvtomobilR, zbil desni blatnik in porinil nato avto naprej. Protlsunek pa je nato povzro-.čll, da je tramvaj iztiril in zapeljal kar počez čez most tako. dn je bil vhod mostu popolnoma zabarikadiran. Ve« promet je bil na trgu ustavljon. DrugI avtomobili so se morali obračati, manjši pa so vozili kar čez tretji most na Marijin trg. Po ogledu in ugotovitvi dejanskega stanu »o nato kmalu tramvajski voz »pravili nazaj » tir. Promet je liil po dobri url spet vzpostavljen. Primerna ie materialna škoda. Nikdo ni bil Drl
tem karamholu poškodovan. Potniki v tramvaju so se le nekoliko prestrašili. Prometno nesreče so bilo lani v splošnem kaj redko.
eert letošnje sezone. Vodstvo simfoničnih koneortov je tokrnt ugodilo ponovno izraženim željam, da bi se posehno markantne in uspelo skladbe ponovile. To je poka?,al tudi uspeh ponovitve III. simfoničnega koncerta, ko je bil tudi ponovitveni koneert popotno-ma razprodan in so se zanimali za koncert prvi vrsti taki, ki so slišali že prvo iz-
trimestni* tečajl^prlčno 4^°februarja.^n0c8e't-'^'' '"10' »'^vo Je. da. poslušalec pri prvem
prstna učna metoda. Najjvočja moderna strojepisuica, raznovrstni stroji. Specialna strojepisna šola. Učnina zmerna. Juforma-cijo in prijavo dnevno. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, Jezike. Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko nčHIšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 13.
Petkov živilski trg Pošiljka svežih, zmrznjenih pnlainld lz Trlestoja je začasno izostala, računajo, da pridejo spet v Ljubljano te morske ribo, ki se da.io pripravljati kakor tunino. Naprodaj je bilo do 1011 kg svežih Aolenovk iz Severnega morja. 1'olc-novko so hilo po SU lir kilogram.
Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski Itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2, prKno dno K. februarja Pouk dopoldne, popoldne aii zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem In konverzaeijskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vplsovnnjo in Informacijo dnevno do lil.
Frančiškanska prnsveta vnbl svoje prijatelje, dn se udeleže v nedeljo. .11. decembra ob S popoldno zobavno burke s petjem »Svnjeglavček« v frančiškanski dvorani. — Igra jo dobro nnštudlrana in napravljena .le tudi lepa novn srenerija. Igrajo samo star! itkufenl Igralci, Pridite, ne bo vara žali
V	nedeljo bodo Igrali v Drami »Oče naš...« Začetek bo oh 14. Cone so znižane! Ne zamudite prelepe prilike! Vstopnice dobite v predproiln.il.
V	ponedeljek, dne 1. februarja ho v ve
UM unlonskl dvorani VII. simfonični kon- je zlomil desnico.
obisku ne v,jamo v celoti skladbe in ne zajame vso globino umotvora. Pri ponovnem obisku je to lažje mogoče. Spored ponedeljkovega koncerta: 1. Uossini: Viljem Teli. Predigra. 2 Čajkovski: Prvi stovek koncerta za violino in orkester, solist Albert Der-molj; .1 Sehubert: Simfonija h-mol (Nedokončana); 4. Dvoi-ak: Slovanski ples; 5. Adamič: Scherzo. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Čudno, n je vendarle resi »Vihar v ko-
zarem. Zabavna komedija, ki so tako čudno prepleta, ter izvrstna karakteristika posameznih vlog nam jamčita, da so bomo prijetno zabavali. To .ie resnično »presenečenje lelošn.io sezone«, kakor so so mnogi obiskovalci izrazili, ko so z zadovoljstvom odhajali po predstavi. Opozarjamo nn prodpro-dujo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno,
Ponesrečene! j Ljubljani. Padel po stopnicah in posebno na poledenelih eestnh so postali ka.i pogosti. Splošna bolnišnica ja nn kirurglčnl oddelek sprejela samo en dan 5 ponesrečencev, ki so se poškodovali pri padcih Alojzij I.avrič, 22-l»1nl delnvee, »I je močno poškodoval levo nogo. — Mnrijnn Sullgoj, 15-letni dijak, si jo izpnhnll desno nogo v gležnju. — Uojenka .Tožefišča, 2(1-letua Marija .lurca. ai je v sobi zlomila levo nogo. — Zosehniea, 75-letna Marija Pnu-mauova, se je močno poškodovala na desni nogi. — Stanko Vidrih. lidetni dolavec, si
Gledališče
OPERA: Sobota, 30. jan. oh 17: »Zemlja smehljaju«. Oporetn. Red promierskl. — Ne-dolja, 31. jan. ob 16: »Thals«, Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto
F. Leliar: »Zemlja smehljaja«. Dane« bo premiora popolnoma na novo naštudirane operete v plodeči zasedbi; grof Liehtenfols — Anžlovar, Liza, njegova hči — Mlejnikova, I.ora — Japljeva. grof Pottenstein — M. S.m-eln, generol — Pianeeki, princ Sou-hong — Čuden, Ml, njegova sestra — llarbičeva, knez ('ong — C. Ilehovoe, Fu II, tajnik — ftkabar, ovnuh — Simončič Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. 1', Golovin, načrti za kostume: J. Vilfanova.
DRAMA. Sotoho, 30. oh 17.30: »Zaljubljena žena«. Red B. — Nedelja, 31. jan. oh 14: »Oče naš«. Izven. Cone od 15 lir navzdol. Oh 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Ceno od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto.
Opozarjamo na premtoro Ooldonijeve tri -dejanske komedije: »Mlrandollna«, ki ho prihodnji teden. V njej bodo igrali: viteza Rlppafratto — .lan. markiza Forlipnpoli is — Oregorin, grofa Albafiorilo — Verdonik, Mi-randolino, gostllničnrko — Danilova M., Hortenzijo — flnhrijelčičevo, Dojaniro — V. Juvanovn, Fnbrtzla, natakorja — Gorinšek. Rožiser: J. Kovič.
Naznanila
ROKODELSKI ODER: Nedelja. SI. Jan. oh 5 pop,: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na prednrodajo vstopnic, ki bo na dan predstavo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni Petrarkova 12/1.
FRANHSKANHM ODF.R: Nedelja. KI. eembra 0I1 5 popoldne: zabavna burka s petjem »Svnjpglavček«. Vstopnice v predprodajl v trgovini Sfillgoj in na dan predstave od 10 do 12 ter dve url pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Sobota, 3D. JonuarJa: 7.30 Pesmi in napevl — S Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 1,1 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1.1.15 Poročilo Vrhovnega Povelijslva Oboroženih Sil v slovonščini — 13.17 Trideset minut veselja, vodi dirigent Petrnlia — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftljanec — 15 Poročiln v r.lovenščtnl — ».15 Pokrajinski vostnik — 17 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert operno glasbe, vodi dirigent Moretli, sodelujeta sopranistka Gina 1W-nelli in tenorist Ugo Cantelmo — 17.55 Oo-spodinjsjko predavanje v slovenščini — lil.,10 Poročiln v slovenščini — 19.45 Simfonl/na glnshn — 20 Nenoved časa. Poročiln v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 30.30 Simfonični koncert, vodi dirigent Victor de Knhatn. V odmoru: predavanje v slovenščini — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Arrigtt Seratlja — 22-45 Toročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr, Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška o. 48.
Poizvedovanja
Izgubil sem obesek že 31. deeemhra. Obesek ie bil na pozlačeni verižici in j« imel steklen kamen rožnate barve. Izgubil sem ga na poti k Sv. Križu ali pa zvečer t tramvajskem vozu od Mestnega doma do Pilkn. Ker jo obesek drag spomin, prosim najditelja, naj obesek odda proti nagradi v Ulici sv. M.-.rkn .15/1 pr! I. D. nll v n nravi »Slnvsnca«.
Našla se Je živilska nakaznlra na im« Rak Evgeni.ia. Dobi se v Nsbavljalni zadrugi. Vodnikov trg.
Nalivno pero jo bilo najdeno v sobot« sveče r. Naslov pove uprava »Slovenca«.
Komaj tri korake ' sem napravil po hodniku, ko so se mi vdrla tla. Grabil sem oh stenah, da bi se obdržal, a zaman, Padel sem v odprtino. V duši sem sklenil z življenjem. Priletel pa sem v deročo vodo, ki je tekla okoli gradu.
38.
Voda ni bila mrzla in mi je segala do vratu. Pač pa je imela silno brzino in me je naglo vlekla proti kanalu, ki je bil izpeljan pod gradom. Oprijeti se nisem mogel nikamor. Izginil sem v temi...
■■■■■■■■■■■■■■■BBaaa?«*-—-------—<
Šport v kratkem
V Corlini d'Ampezzo 60 6e sestali najboljši italijanski smučarji in tekmovali za zlato kolajno Vittoria Marcoza. Ob najugodnejših snežnih razmerah se je podalo 39 tekmovalcev k smuškemu teku na 17 km. Zmagal je alpinec Giulio Gerardi, predstavnik alpinistične šole d'Ao6te. Progo z višinsko razliko 3S0 m je presmučal v 1 uri 18.3 sek. Drugi je bil Compagnoni Aristide z 1 uro 45 sek., tretji pa Vitalini Kinaldo z i uro, 1 min 34.2 sek. V skupni klasifikaciji, všlevši rezultate prejšnjega dne, si je pribori! prvo mesto in zlato kolajno Peresni Giovanni, član železniške milice iz Rima.
Koliko zanimanja je bilo za usodno nogometno tekmo med Livornom in Torinom v Livornu, sodimo po izredni udeležbi občinstva, ki ga je bilo okrog igrišča 20 000. Izkupiček na stadionski blagajni je znašal 175.000 lir, tekma pa je končala neodločeno brez gola, 0-0. Livorno, ki je srečno prestal težko preizkušnjo, bo igral jutri v Genovi proti Liguriji.
O Mitiču, po vsem teniškem 6vetu znanem hrvatskem tekmovalcu, čitamo, da se bo v bodoče udejstvoval tudi v namiznem tenisu. Igra z drolv no žogico, ki je dobila z Mitičem novega pri6taša iz vrst uglednih športnikov.
živali z oblekami
Dejstvo, da je na tisoče vrst živali na svetu, ki si 6ame narejajo obleke, je tudi prirodoslovnim znanstvenikom malo znano, ln vendar si, na primer, ličinka neke inuhe, ki živi kot ličinka v naših vodah, nareja tako obleko. Njene »obleke« 6e-stojijo iz odgriznjenih koščkov listja, 6tebel, peščenih zrnc in celo iz majhnih polževih lupin. Ti koščki so »sešiti« z izločkom predilnih žlez, ki jih vsebujejo te ličinke prav tako kot gosenice metuljev. Tudi znotraj je njih obleka podložena z nekim svili podobnim tkivom. Ličinke se v 6vojih oblekah prav urno kretajo jx> 6uhem in v vodi. In kaor 6e stopnjuje rast njihovega telesa, tako si tudi večajo 6voje obleke. Ce ličinki odstranimo obleko, vidimo, da je je zelo jvMrebna, saj je pod obleko povsem — gola. Oklep, ki sicer j>okriva žuželke, je tu le na glavi, na prsih, nogah in na končku zadka. Vse drugo , kar je zavarovano z obleko, pa je pokrito le s tanko kožico. Brez obleke bi ličinka koj postala žrtev številnih živali v vodi, in tudi ribiči jih lovijo za vabo rib.
Prav tako 6i narejajo obleke nekatere vrste moljev, ki si izrežejo koščke iz uvelega listja, ki med njim živijo v gozdu in si iz njih zlepijo ploščata, prenosna ohišja. Oblečene so tudi nekatere gosenice, ki živijo v vodah.
Jako izrazite obleke si narejajo ličinke iz vrste os »pamphilius«. Te ličinke si odgriznejo dolgo progo od lista vrtnice in se zavijejo vanj. V tem tulcu hodijo ličinke po vrtnici.
V vseh teh primerih je zmožnost preje podloga »krojaštva« teh ličink. Toda med oblečenimi žuželkami dobimo še povsem drugačen sistem. Ličinke nekih muh 6e oblačijo v kožice ušic, ki so jih prej izžele, izsesale. Da se morejo odeti v te »trofeje«, 6i pomagajo z dolgimi lasmi, ki imajo na koncu kaveljček. Tudi nekatere druge ličinke si pomagajo s kaveljci, da imajo obleko lažje na 6ebi. Neki raki (drornia) pa imajo zadnji
Ear naprsnih nog le zato, da z njiini držijo oble-o na sebi.
Toda obleke niso zmeraj iz snovi, ki so tuje telesom dotičnih žuželk. Ličinke hroščka rilčkarja (cionus), ki ga večkrat dobimo na črnem korenu, imajo prav tako kot ličinke nekaterih listnih os posebno sluzasto prevleko, da so videti ko polži-slinarji. Večkrat dobiš tudi obleke iz voščenih izločkov ali pa iz pajčevinaste 6novi. Tu in tam najdeš tudi oblačila, ki so storjena iz lastnega govna. Zlasti svojsko 60 ta oblačila pritrjena na
Izredno lep roman, eno najboljših del velikega romanopisca Henry Bordeaux-a
»SRCE IN SIRI«
dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Knjiga je pretresljive vsebine in bo osvojila vsakega bralca. V nekaj dneh bo izšlo novo delo: »G0LGBČEK« — spisal Baar.
Naročniki bodo dobili obe knjigi skupaj!
ličinkah škodljivih hroščev ctssida. Ličinka ima na zadku dolge, v ospredje čez hrbte zavihane vilice, na katere si nabada svoje lastne, odvržene kožice in pa 6voje črno govno. S tem je od zgoraj videti kot kepica govna.
Obleke si pa ne narejajo samo žuželke. Znana 60 razna oblačila rakov. Nekatere rakovice (drornia) si s posebnimi, v ta namen preoblikovanimi nogami držijo grbo nad hrbtom. Druge rakovice se na sličen način skrivajo pod kako školjkino loputo, kar je videti, ko da imajo ščit pri sebi. Tu torej uporabljajo živali že storjena »oblačila«. To velja tudi o znanem raku samotarcu, ki ima kar posebno polževo lupino, ki se v njej sprehaja po morskih tleh. Vprav pri njem pa |e ta čudna oprema jako značilna. Njegovo truplo je namreč le ondi obdano z oklepom, kjer ga jiolževa 'upina ne pokriva, in mimo tega je jiostal tudi nesorazmeren, da 6e bolje prilega v zavoie polževe hiše. Dalje se je njegov pahljačasti rep spremenil v kavelj, ki 6e z njim drži v polževi lupini. Prav tako so pa nagoni raka-samotarca prilagojeni temu načinu življenja. Znano je, da se pred preselitvijo v novo lupino prej prepriča, ali ni v njej kakega sovražnika, da, celo to se zgodi, da 6trese prej pesek iz nje.
Kaj tako posebnega, kot je nošnja obleke pri živalih, brez dvoma ni nastalo kar na mah, ampak je bilo prej tu še »maskiranje«, ki ga še dandanes marsikaka žival uporablja. Predvsem razni prebivalci morja, dalje pa tudi opica orang-utan, ki si v svobodi nameče nase veje in listje, v kletki pa vreče in slamo. Prav tako se hočejo skriti razni ptiči, posebno pa skrivajo gnezda z jajčeci.
Službena ob]ava CONI-ja i«. 6
Zdravniška športna služba. — Predsedstvo
CONI-ja (Zdravniška športna služba) je odredilo, da morajo imeti vsa športna društva po enega zdravnika, ki bo z zdravstvenega stališča motril in nadziral vse aktivne člane. Društva Ljubljanske pokrajine vabimo, da sporoče do 10. februarja ime in priimek svojega zdravnika in njegov naslov.
Zdravniki športnih društev sc bodo morali vpisati v Zdravniško športno službo. Zdravniki, ki niso regularno vpisani pri Zdravniški športni službi, sc ne bodo mogli poklicno udejstvovati na športnih prostorih. Vsaki športni prireditvi bo moral prisostvovati za to določeni zdravnik, za kar mora poskrbeti prireditelj. To velja za vse športne prireditve.
Na vsakem športnem igrišču mora biti omarica za prvo pomoč in oseba, ki ie določena zdravniku v pomoč. Prcdno bo dal CONI dovoljenje za posamezne prireditve, mu bo moralo društvo pismeno sporočiti, da je bilo preskrbljeno vse potrebno za prvo pomoč in da so bili udcieženci tekem zdravniško pregledani.
Sedež pokrajinske zdravniške športne službe je v uradu CONI-ja. Vsi zdravniki, ki želijo biti vpisani v športno službo, bodo lahko to pismeno zahtevali, morajo pa imeti že kirurško prakso, morajo poznati šport in morajo biti člani zdravniške zbornice.
Skrivajo se gosenice, ki se zabubijo, in razni metulji, ki se prilagajo svoji okolici. Po vsem tem vidimo, kako je razne živali prisilil njih nagon, da se čim bolj zavarujejo pred sovražniki in 6i čim bolje uredijo svoje življenje.
Od Vaših atletskih rezultatov je najboljši oni v teku na 400 m (1 min. 8.1 gek. ali 238' točk). Ostali izidi znašajo jk> finski tabeli kot sledi: tek na 200 m 31.1 sek. ali 183 točk; 100 m 14.7 sek. ali 105 točk; skok v daljino 4.00 m ali 109 točk. Za Vaša leta priporočam, da se z večjo vnemo posvetile teku na kratke proge. Potem boste dosegli tudi v skakanju v daljino znatno boljši uspeh. (M. D.)
Športni znaki in odlikovanja. V našem listu ste čitali, da dobijo športniki, ki se izkažejo na tekmah, različna odlikovanja. Ali 60 ta odlikovanja uradna, ali imajo mednarodno veljavo in kdo jih poklanja. Vas zanima. Mednarodno veljavo imajo samo olimpijske kolajne in državna odlikovanja, katere podeljujejo zlasti športnim voditeljem, zaslužnim za mednarodno šjx>rtno zbliževanje. Imamo pa v nekaterih državah navado, da podelijo vsako leto najboljšemu tekmovalcu zlato kolajno; to pa je zadeva organizacij zasebne jiobude. Takšno odlikovanje je prejel n. pr. na švedskem Gundar Haegg. Poleg odlikovanja za redke in zelo visoke šf>ortne uspehe pa so vpeljali v nekaterih državah tudi manjša odlikovanja ali »državne šjx>rtne. znake«. Ti iinajo uradno veljavo v državah, kjer je šport etatiziran. ŠjK>rtne in telovadne znake so vpeljali najpreje na Švedskem, pozneje pa tudi v Nemčiji, Franciji, švici in drugod. Pravilniki za državni športni znak so sevda različni. Uveljavila pa se je skoraj povsod praksa, da podeljujejo bronaste, srebrne in zlate znake. Pri tem ne gre za vrhunske uspehe v tej ali oni panogi športa, temveč za dokaze vsestranske telesne zmogljivosti. Nikakor ne zadostuje, da 6koči nekdo n. pr. 50 m
Pred odletom italijanskega bombnika z letališča
daleč, pač pa mora pri j?osebnih tekmah dokazati, da zna tudi plavati. Kolesariti, teči in podobno. Izpitno gradivo za državni športni znak je tako urejeno, da mora vsak kandidat dokazati, da obvlada kolikor toliko najvažnejše panoge telesne vzgoje in da je hiter, močan, 6prcten ter vztrajen. Zahteve za državii šjx>rtni znak niso pretirane, kar vidimo tudi jx> tem, da 60 jih v nekaterih državah izdali že več sto tisoč. (J L.).
Novi atletski rekordi. Iz Vašega pisma posnemam, da imate zelo dobre vire in da ste na tekočem glede vseh najboljših in najnovejših atletskih Izidov. Potrjeni pa so samo oni rekordi, o katerih sem nedavno pisal. Onega v metanju kopja (Ken-zie 80.22 m) in v troskoku (War6toung 16.12 m) še ni bilo med njimi in je verjetno, da znamke niso zanesljive. Brez skrbi pa lahko vpišete v Važo zasebno tabelo svetovnih rekordov naslednje: 5000 m Haegg 13 min. 58.2 sek. (ne pa 14 min., kar ste najbrž pomotoma napisali); skok v višino Steers 2.11 m; skok s palico v višino Warmerdamm 4.72 metra. Znamke so tako dobre in tako presenetljive, da za njih ni predvidenih točk v finski tabeli. (F. S?)
Prehrana japonskih tekmovalcev. Ali je res, da je prehrana jajxm6kih tekmovalcev tako skromna? K sreči imam pri rokah zdravniško poročilo o prehrani posameznih narodov pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu. O Japoncih pravi poročilo, da so se hranili takole: zjutraj 60 dobili mesno juho z mesom, zelenjavo g sojo in rižem, potem jajca, 6adje in kruh; opoldne: meso (navadno svinjsko), rastlinske prikuhe, riž, krompir in često tudi obrok sladke jedi; zvečer: dušeno meso, ragout in ribo ali kaj jxxlobnega z rižem in priktiho. Dalje pravi poročilo o prehrani japonskih olimpijskih tekmovalcev, da so zelenjave in solate vselej mešali s sojo in da so radi uživali tudi konzerve, ki so jih prinesli seboj. Kakor vidite, prehrana ni bila 6kromna. Znana 6tvar je namreč, da morajo tekmovalci, od katerih pričakujejo olimpijske zmage ali kaj podobnega, dobro in izdatno jesti. (L. B.)
Konjske dirke v starem veku. Ali so tudi v 01ynrpiji prirejali konjske dirke? Poj>olnoma brez dvoma je, da so imeli v okvirju olimpijskih slovesnosti tudi konjske dirke. O tem nam pričajo poročila, pa ludi hipodrom, ki so ga izkopali v Olym-piji. L 6S0. pr. Kr. 60 začeli z dirkami z vozili, 30 let pozneje pa so uvedli tudi jahalne tekme. Tudi v starem Rimu so bile konjske dirke zelo priljubljene. Udeležba s strani občinstva je morala biti izredno velika, saj pravi neko poročilo o jx>žaru na lesenih tribunah dirkališča, da je bilo v nevarnosti 130.000 gledalcev, od katerih je bilo veliko lažje ali težje poškodovanih. (O. P.)
Jesenski trening švedskih smučarjev. Z zanimanjem ste brali poročilo svetovnega prvaka F, Englunda o urjenju švedskih smučarjev. Tam je tudi omenjeno, da znaša vsota gozdnih in drugih tekov pred zimo približno 1500 km. Vprašujete, če mi je kaj podrobnejšega znanega o tem. Englund 5anio ugotavlja, da gredo švedski smučarji na dil-ce že zelo utrjeni in jjodkrepi to ugotovitev z dejstvom, fle so pretekli med letom po 1500 km. Po mojem mišljenju so tu všteti tudi gozdni sprehodi ali izleti, ki so jih opravili deloma v hoji, deloma pa v tekih. V ostalem pa je o švedskih šjiortnikih znano, da radi tečejo tudi takrat, ko gredo po dnevnih opravkih. (II. B.)
Križ in gosli
Nobena zastava ne vihra iz dolgega poslopja, kjer je samostanska šola, ne razpenjajo se od okna do okna zeleni venci, kakor je to sicer vedno, kadar pričakujejo v samostanu obisk cerkvenega kneza iz bližnjega stolnega mesta. Samo zimsko nebo je danes v zastavah, temnomodro, in vsa pota na vrtu se bleste belo zasnežena. Nad vso hišo leži tiha svečanost, slovesno občutje, dasi ga na zunaj ni mogoče opaziti.
Gabrijel sloji pri oknu svoje male delovne sobice in zamišljeno gloda preko parka, preko belih oblačil dreves, ki stoje kakor molilci pod modrim nebom, nema in ponižna. Včasih premišljajoč zganejo z glavo. Tako je, kakor da bi se sklonila pod blagoslovom neke nevidne roke. Tudi Gabrijel sklone glavo in za trenutek mora zapreti oči, tako močno čuti zagon, pritisk svojih notranjih predstav.
Zaključni izpit je prestal. Sedaj je moralo priti do odložitve. Odločitve? Ali pri onih, ki so žo leta obiskovali tukajšnjo samostansko šolo, ki so živeli skupaj kakor otroci ene same velike družine in ki so so drug drugega poznali kakor brat brata, ni bilo vse že davno odločeno? Ali je bila mogoča še kakšna druga odločitev kot ona ponižnosti, miru in veselja v GosjmkIu?
Gabrijel je spadal k onim, ki so prestali svoj izpit z odliko. Gotovo predvsem zaradi svojega dela. Toda nekaj je bilo tudi v njegovem bitju, v njegovem značaju, kar je povzročalo, da so mu bili dobri in mu radi pomagali. Gabrijel je bil že zgodaj sprejet v samostansko šolo; potom ko sta mu v kratkem času drug za drugim umrla oba Btarša. Ker si je sam tako želel, je potem prišel v to samostansko šolo. Postaln mu je druga domovina in mu nudila sročo druge domače hiše. Mnogo let, toliko let.
Dokler...
Tedaj je zvonec v samostanski kapeli zapel
preko parka svoj pozdrav in dobrodošlico v ti- i sino zimskega dneva. Izgledalo je, kakor da so se J zasnežena drevesa priklonila še globlje, v široko vozno cesto je zavila škofova kočija.
Gabrijel je 6topil od okna proč. Vzravnal se je. Z enim pogledom je objel svojo sobico, v kateri je preživel vsa ta letn. Kaj 6e je ukradlo v tišino mirnega doma, kaj ga je žo mesece vznemirjalo z vedno večjo in močnejšo trdoživostjo? Dasi je izgledalo blizu kakor v dosegu roke, mu ni znal najti izraza v besedi. Ničesar ni zagrešil Gabrijel in vendar se je ta nemir zažrl še prav v njegovo molitev in se zgoščeval vedno bolj in bolj v neko resnično občutje krivde. Če je hotel fKjvedati jasno, čutil se jo lažnivca. Tako ko<t je izgledalo v njem, tako ni mogel, danes stopiti pred svojega škofa. Mislil je, da sedaj, ko je izpit minil, ne more več dalje ostati tu v ljubljeni skupnosti. Ni bil za duhovnika.
Hišni zvonec je zazvonil. Po hodnikih, doslej mirnih in tihih, je postalo živahno. Vrata so lo-putala. Slišati je bilo nagle korake, ki so hiteli po kamnitem tlaku. Gabrijel je, kakor da bi poiskal roko, ki ga bo varovala, zgrabil svoje gosli, ki so ležale pred njim na mizi, ravno pod križem, ki je visel na steni.
Gabrijelova roka je bila vrofn. Toda tudi vse Štiri strune na goslih, ki jih je sedaj trdno oklepal v roki, so pekle, kakor da bi bile ognjene. Ta sobica je poznala samo mir in prijetna občutja, dokler niso prišle gosli. Vsak od samostanskih učencev se je v svojih prostih urah naučil igrati kakšno glasbilo. Ali pa je smel slikali, risati, skandiratj verze, delati s šestilom in ravnilom. Gabrijel si je izbral gosli.
In sedaj se je približala ura koncerta, katerega se bo udeležil tudi cerkveni knez in ki naj bi se vršil kot vesel in viden zaključek resnih izpitnih dni. Ze nekaj tednov se je samostanska šola veselila tega večera. Že nekaj tednov so se vadili. Igrali bodo Haydnovo in Beethovnovo glas-
bo, nato kratko skladbo nekega modernega skladatelja za orkester s solističnim sodelovanjem gosli. Gosli je igral Gabrijel.
Zazvenel je drugi zvonov udarec. Nič več časa ni preostalo za zmešnjavo, za beganje misli. Gabrijel je zbral vse sile.
Skoraj zadnji je stopil v veliko obednico, ki jo danes izgledala kot praznična koncertna dvorana. Namesto svetilk so gorele sveče, tam, kjer so bile sicer postavljene mize, so danes stale vrste stolov. Na vzvišenem prostoru je sedel cerkveni knez. zraven njega je bil prior, nalo so sledili patri. Razburjeno, a vendar zadržano so valovale, se gibale sem ter tja glave mladih samostanskih učencev. Pred njiini so na široko in odprto razložili godbeniki svo.ia stojala.
Gabrijel je z bolečo otožnosljo preletel to sliko. Mehka svetloba sveč mu je dobro dela. Zdelo se mu je, da se je še enkrat vse srečno jtomak-nilo v daljo, stiska odločitve, sramola zaradi laži, slrah pred neprozornim jutrišnjim dnevom. Namesto tega, kakor da bi se bila pretekla leta tega brezskrbnega, pobožnega in veselega samostanskega časa zlila skupaj v en sam nkord, |>oln harmonije. Gabrijel se je vzravnal in globoko zadihal. Čutil je, kako je v njem molilo.
Moiilo je v njem, ko so igrali Haydnn in Beethovna. Dalje je molilo v njem, ko je prišla na vrsto zadnja koncertna tofka. In med njegovimi solističnimi deli se ta molitev ni pretrgala. Nasprotno, še bolj je jx>stala goreča in živo iskrena, še več zatopljenosti, resničnosti in spoznavanja je bilo v njej. Ni hotel biti lažnivec in strahopetec pred saniim selioj. Tudi on je hotel služiti Gospodu, kakor so to delali tu vsi, kakor &kof. prior in patri. Samo na drug način. On bo služil Gospodu s svojo umetnostjo, s svojo glasbo, s svojimi gosli.
Nemir? Odločitev? Kako napačno besede so lo bile za tako sveto in neizpremenljivo gotovost! V Gabrijelu je zavalovala radost, ko je sedaj do-
umel, da je smel služiti tudi on Gosjiodu, ki ga je ljubil.
Note, ki mu jih je narekovala pariitura, mu niso zadoščale, da bi izrazil vse to, kar je mogočno valovalo skozenj. Saj se jo moral še zahvaliti Gospodu, ki mu je v temno 6krb njegovega srca fioslal to svetlobo. Moral je še izreči prisego, kakršne note te parliure niso jioznalo. In Gabrijel je tudi molil to prisego z vso globoko prevzelo dušo: vedno bo s svojo čisto umetnostjo služil le Bogu, da bo postala hvalna pesein Očetu in da bo jjovzdigovala človeka.
Frater muzikus je že davno jx>vesil svojo dirigentsko palčico. Strmel je v goslača, ki se je na tako poseben in nenavaden način začel izj>o-vedovati in priznavati, in vsi v orkestru so dvignili glavo. Tudi škof, prior in patri so postali pozorni, mladi samostanski učenci pa so iztegovali vratove. Vsakdo je občutil jiosebnost tega igranja, vsakogar jo potegnila za seboj ta pesem duše, ki 6o je tu razcvetala v čistosti in zamaknjenosti,
Toda Gabrijel se je nenadoma prestrašil, v veselju prestrašil in bliskoma pogledal fratra mu-zlkusa. V dtzni kadenci je našel zopet nazaj k predpisanim notam, tako da je fraler muzikus ravno komaj še mogel nakazali nastop bučečega orkestralnega zaključnega stavka.
Ko je Gabrijel ta večer zopet stal pri odprtem oknu svoje male delovne sobice, mu še vedno ni bilo mogoče fiomirite se od razbtu-jenja zadnje uro. Njegov škof ga je razumel ij mu sam od sebe predlagal, da prevzame vso skrb za njegovo nadaljnjo izobrazbo za glasbenika. Kjer ni nobene laži, lam tudi ni nobene obtožbe,---in tretjič je našel Gabrijel domovino.
Ko je končno zaprl okno in se obrnil. Je vi-| del, da je stal v znamenju križa, ki je, velik, razrešujoč in obenem vezoč melal svojo senco tudi preko gosli. Tedaj je pokleknil in poljubil oboje, križ in gosli	H. Zcrkaulen
A. Fogazzaroi	06
Palača ob jezeru
* Tudi zdravnik je bil silno nemiren. SkuSal se jo opravičiti, da je ugodil Marinini kaprici, a vedno bolj ga je nadlegovala misel, da ni storil prav.
»Prej še nisem vedel vsega,« je dejal; »nisem še govoril z Ivanko.«
Pomignil je Vczzu in Sillu, naj se mu približata.
»Ali veste, kako je bilo z grofom?«- ju jo vprašal zdravnik.
Vedela sta le nekaj. Nekaj časa so se tiho razgovarjali.
Silla je pogledal na uro. Bilo jo tri četrt na pet. Odšel je v knjižnico po pisma, nato so je vrnil in se umaknil v salou, da bi tam nadaljeval z delom.
Vezza in zdravnik sta nadaljevala svoj razgovor, ko sta nenadoma zagledala pod 6eboj vrt, vrtnarjevega sina, ki je odhajal iz pristana z velikim čolnom.
»Kam greš?« je zaklical Vezza. ^
»V K.. ^ na ukaz gospo markize,™ Jo odvrnil deček.
»Moral bi bil vprašati mene, preden jo je ► ubogal,« je zagodrnjal Vezza.
Nato pa je nadaljeval razgovor z zdravnikom.
»Mislim, da bi bilo najboljše, če tako sestavim brzojavko: Stanje markize je zelo nevarno iu zdravnik zahtevala se jo odvede odtod.«
»Pristavite takojT
»Dobro.«
»Pristavite še...«
Zdravnik ni utegnil končati stavka, ker je v istem hipu vstopila Marina. Bila jo oblečena v temnomodro nadvse elegantno obleko z vlečko. Ni bila več tako bleda kakor zjutraj. Rahla rdečica ji je pokrivala lica, oči pa so se ji lesketalo kakor biseri.
»Godba!« je dejala in se smehljaje so obrnila proti jezeru. »Kaj no, gospod Vezza, da je glasba hinavska in da nam pove vedno lo. kar želimo? Ali nima prav zato toliko prijateljev?«
»Markiza,« ji je odvrnil Vezza in se skušal pokazali brezbrižnega. »Zunaj nas je le veter; glasba je v nas samih. Strune so v naši notranjosti in zvenijo soglasno z našim razpoloženjem.«
»Zn vas je torej glasba vedno vesela. Kje jo Silla?«
»Hm...«
»Saj ni odpotoval!« je dejala odločno, pograbila Vezza za komolec in ga močno stisnila.
»Ne, ne. tu je,« je hitro odgovoril. »Moram ga opravičiti. No počuti se dobro. Bil je tako prijazen, da mi jo ponudil svoio pomoč in zato zda j.. .<
Ni mu pustila, da bi izgovoril do konca; vprašala ga jo z zapovedujočim glasom:
»Kje je?«
Glas se ji je tresel.
»Ne vem.« je v zadregi odvrnil Vezza. »Malo prej je bil v knjižnici.« i
»Pojdite in ga pokličite. Recite mu, da ga čakamo.«
»V salonu je,« je posegel vmes zdravnik »Piše. Prosim vas, markiza, da sprejmete njegovo opravičilo.«
Marina se ie za trenutek zamislila, nato je dejala:
»Mi morete dati častno besedo, da je v salonu?«
>l)a.<
»Dobro,« jo mirno dejala Marina. Pozneje bo prišel sam, ne da bi ga kdo klical. Ali žalost ne uničuje življenju? Žalostna sem, zuto se ne počutim dobro. Vi, gospod doktor, bi mi predpisali razna pomirjevalna sredstva; meni pa se zdi, da blagodejne|e vpliva name vonj cvetlic, sveži zrak in prijetna družba. Tu je razlog, čemu sem naročila kosilo in vas povabila Uganka je zdaj rešena in ne preostane nam drugega, knkor da sedemo k mizi. Vezza. sedite polog mene. Gospod doktor, vi pa sedite na mojo desnico.
Kosilo se je začelo.
Marinlna gosta sla molčala in se komaj dotaknila jedi.
Zdravnik je neprestano opazoval Marino, ker so je bal, da bo dobila nov tuipad. Spoznal je, koliko važnost je Marina polagala na to kosilo in mu je bilo žal, da ji je ustregel. Ni se mogel oprostiti slutnje, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Opazil je, da je Marina postajala vedno nemirnejša in da se skoraj ni dotaknila jedi.
»Kaka tišina!« je končno vzkliknila. »Zdi se mi, kakor da bi bila med duhovi. Sem morda podobna Prozerpini?«
»Zbudili bi celo mrliče,« je neprevidno dejal Vezza.
Takoj se je spomnil na tistega, ki je ležal nedaleč od lože, pokrit z mrtvaškim prtom. Stre-pclal je.
»Kljub temu pa so moji gostje resni, kakor peklenski sodniki. Nalijte kozarce,« je velela služabniku.
Sluga jo ubogal. Bil je iskreno vdan svojemu
gospodarju, kateremu je služil dolga leta in zato je zdaj silno trpel. Ko je nalival vino v kozarce, se mu je tresla roka.
»Pokusite to vino,« je dejala Marina. »Pomislite nekoliko. Ali se vam ne zdi, da ima okus po Aheronu?«	\
Vezza je dvignil kozarec, pokusil vino in izjavil:
»Res ima nenavaden okus.«
»Predstavljajte si torej.« je dejala Marina s spremenienim glasom, »da sem iz gotovih razlogov hotela ...«
Naslonila se je nazaj in naredila z roko kretnjo, kakor da bi hotela vreči od sebe neko ničvredno stvar.
»Življenje je tako podlo,« je nadaljevala. »Predstavljajte si, da sem hotela odpreti vrata in oditi odtod ob sončnem zatonu sredi med cvetjem in v družbi prijateljev, ki hi mi delali družbo, če bi pot bila ie predolga. Predstavljajte si, da je v tem vinu ...«
Vezza se je zdrznil in pogledal služabnika, ki je nepremično stal ob vratih.
»Kako hitro mi verjamete!« Je vzkliknila Marina.
Napolnila je zopet svoj kozarec in ga približala ustom.
»Čuden okus?« je dejala. »Popolnoma Čisto je. Bila je samo Prozerpinina šala. Pijte, žalostni vitezi! V vinu boste našli dobro voljo in pogum.«
Zdravnik ni hotel pili. Čutil je, da se bliža nevihta. Vezza pa je ubogal Marino in izpraznil kozarec do dna.
»Prav je tako.« je dejala Marina in prehle-dela. »Morali boste odgovoriti na zelo težko vprašanje.«
Praznik boginje Pameti
Po istodobni kroniki)
Nekega ju/naško loplega novembrskega večera v krvavem letu I79\ je Pariz v stolnici Naše Ljube Gospe (Notre Daine) obhajal praznik boginje Pameti. Krščansko bogoslužje je bilo odpravljeno in s tem so izginili iz koledarja katoliški prazniki, da so napravili prostor novim praznikom, tako praznikom poljedelstva, mladosti, starosti in uličnim. Sicer je dal narodni konvent na pročelje katedrale nabiti razglas, ki jc oznanjal, da je pripo/nano bivanje nekega najvišjega bilja in noumrjočnost duše. A kar se jc dogajalo v cerkvi sumi, je pričalo, kako je narodni odbor praktično pojmoval ta svoj razglas.
Za uvod praznika so zborne operne pevke zapele posebno pesem. Med petjem je državljan Michaud delil pesmi o nesmrtnosti duše kakor jo je on pojmoval.	«
Mahoma so se pogledi vseh uprli v veliki oltar, kjer se je pravkar prikazala boginja Pameti.
Le kje so bili /e videli to ljubko božanstvo, ki naj bo tu po sklepu narodne skupčine večno češčeno najvišje bitje?
Slednjič pa je šlo od ust do usf: >To je gospodična Aubryjeva, operna plesalka, mična pla-volaska, ki je navadno igrala kot Venera in je
Tli L.
KINO MATICA
22-11
Dnovno dvojni spored:
Oh 16.30 tn 18.30 četvorlra najprtljuhl jonejšlh Igralcev : Fosco Glachettl, Marla v. Tasna<ly, l'al Javor, Otelio Topo v ljubezenski drami:
»Rumeni pekel«
Ob 11.30 napet detektlvsko-krlmlnnlnl film:
»Skrivnostna žena«
Igralci:
Annellcse Uhllg, Paul Kllnger. Herbert Wllk
Tli L,.
KINO SLOGA
27-30
Junaštvo v vojni na eni ln vsa lirika ljubezni na drugI strani se vam prikazuje v filmu
»Koncert po želji«
O tem filmu jo pisalo evropsko časopisje ob priliki razstave v Benetkah z največjo polivalo. V glavni vlogi: lise Wcrner, Carl Raddatz 1. dr. Sodeluje tudi : Maricka R6kk, Heinz Ruhniann, Paul llorblger ter berlinska filharmonija.
TEL.
lilIVO UNION
22-21
Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film
»Mater Dolorosa«
v glavnih vlogah : Marlella Lotti. Annellese Uhlig. Claudlo Gora ln drugI . ..
KINO KODELJEVO
Telefon 41-64
Odlična zabava za staro in mlado v Izborncm švedskem filmu
»Takšen mora biti mož«
Adolf Jahr — Blrgit Tengroth Nepozabna Dlsneyeva umetnina v naravnih barvali	rj . 1»'
»bnegukiea«
nedelja ob 11.30 ln 17:
Tredstave : delavnik ob 17.30.
to nalogo zmeraj v vsakem pogledu odlično opravila «
Komaj so se umirili valovi presenečenja zaradi svojske patrone, katero jim je dala revolucija za varstvo Pariza, ko sc jc pojavil slavnostni govornik zraven oltarja, kjer jc stolovala boginja. To je bil pesnik La llarpe, član Akademije. Ne da bi se ozrl nu boginjo in mahajoč z rdečo čepico, je imel sramotilni govor o Bogu in je hkrati napadel tudi vse svoje tekmece na književnem področju Boginja Pameti se je tako smejala njegovim besedam, ki naj bi bile do-vtipne, da so ji solze tekle jki našmmkanih licih.
Po I-a Ilarpejevem govoru je zaigrala godba neki Andunte skladatelja l.o Sueurja in slav-nost se je končala s korajžno revolucijsko koračnico.
Bilo je žc precej pozno zvečer, ko je množica odšla iz cerkve Notre Parne. Vse lii^e «o bile razsvetljene in vsi 6o imeli splošno pojedino. Pred hišnimi vrati 'so bili postavili mize, kk so drugo poleg druge tvorile nn obeh straneh ceste eno samo, z jedili obloženo mizo. Kdor je prišel mimo. je moral prisesti in kaj založiti, čeprav ni bil nič prispeval k pojedini. Vladajoče ljudstvo je bilo povsod povabljeno.
Pojedina je bila tem mikavnejša, ker je bil tisti večer izredno lep in ker so bila jedila zares izbrana. Zjutraj so že prejeli peki — miijio drugih ukazov — šc posebne količine moko, tako da so imeli vsi Parižani, čeprav ni bilo v mestu žita, na praznik boginje Pameti dovolj dobrega kruha.
Prava pravcata požrtija pa se je razvila krog trga pred »Palaisjem Boyalom«, kjer je domova! vojvoda Filip Orleanski, ki se je zda j, da bi se priličil revolucijski dogmi enakosti, imenoval kar Filip Egalitc. Skoraj vse stroške za slavnostno pojedino jc poravna1! on iz svoje
Določitev Lraja
P !a
~ t
blagajne. Saj jc šlo za to, da se je izkazal kol dober republikunec, do česar je prišel s svojim glasovanjem za smrt svojega kraljevskega bratranca. Filip je bil eden od tistih 36 poslancev, ki so v januarju teg« letu, ki je pripomoglo boginji Pameti na prestol, spričo manjšine 300 glasov — glasoval za smrtno obsodi*) kralja. Boginja Pameti mu je bil« zašepetala na uho, da »jo l>o najboljše vozil«, čc bo vstopil v zmagoslavni voz revolucije. In zdaj je bil ta voz /e v teku — on pa se je pel jal z njim.
Državljan Filip Fgalite je sedel sredi množico. med dvema ženskama iz ljudstva. Prepevali so, popivali, besneli brez sramu in strahu.
Državljan Fgalite je vstal, si snel rdečo čepico z glave in je vzkliknil:
»Državljani! Pijmo na zdravje republike, nn srečo njenih zagovornikov, na srečo narodne J skupščine in vladajoče ljudstvo!«
Množica mu je odgovorila z besnečim vzkli-kan jem.
Nato pa, ko so napijali drug drugemu, se je nekje iz temine odzval gromki glas, ki je za-
vpil:
>Smrt iiranom in vsem, ki so jim služili!«
Ljudstvo je spel navdušeno pritrjevalo.
Državljan Fgalite je prebledel. Bilo mu je, ko da grabi lcdenomrzla roka po njegovem srcu.
Ena njegovih dveh sosed, neka čevljarjeva /ena s ( esle St. Ilonore jc opazila njegov mrki pogled. Skušnla ga je raztresti in mu napravila poklon zaradi njegovih prekrasnih usnjenih rokavic. »Kako so nežne«, je dejala v šali in jih poglndila 7. veščo roko, »prav kot bi bile narejene iz kože kakega mladega dekleta.«
Filip Kgnlitč je moral državljanki priznali, da se bržkone ni zmotila. Neki umetniški strojar iz Mcudona je pripravil usnje iz kože mlade ženske, ki jo je bila revolucijska »odnija obsodila na smrt in je bila tudi res usmrčena.
Orleans jo je bil nekoč ljubil...
Čez nekaj dni nato je rahel na Plače de la Concorde dvignil nad tuicčo množico njegovo, s krvjo oblito glavo kvišku.	A. D.
Najboljši in najcenejši slo-venski tednik jc »Domoljub«
»Kje ste pravzaprav doma?« ».Mi mornarji smo povsod doma.« »In kje živi vaša nevesta?« »Doma.«
Mesto, zgrajeno — po pomoti!
Ne daleč od brazilske prestolnice Rio de ,Ia-nelra leži mesto, ki so imenuje Petropolis. O njem gre glas, da je bilo ustanovljeno — po pomoti.
Bilo je takole: Leta 1844 je brazilski vladar sklenil zgraditi si veliko palačo vprav na kraju, kjer je danes mesto Petropolis. V ta namen jo dal poklicati iz Evrope 85 odličnih gradbenikov. Mož. ki mu je vladar sam to pismo narekoval, je po pomoli napisal namesto 35 kar 8.500. Tako je vladar nekega dne res doživel vpliko, zelo neprijetno presenečenje, ko se je pripeljalo iz Evrope 3.500 gradbenikov, ne pa 35, kolikor je on mislil, da jih bo prišlo. Ni imel poguma, da bi jih bil poslal nazaj v Evropo, temveč je hitro našel drugo rešitev. Sklenil je zcrpditi namesto ene same palače kar celo mesto, da bi na ta način zaposlil vseh 3500 evropskih gradbenikov. Tako na tem kraju ni zrasla samo vladarjeva palača, temveč celo mesto, ki so ga krstili z imenom Petropolis.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
Športni drobiž
O svetovnem rekordu Rudolfa Gehringa, ki ga
je postavil imenovani 2. marca 1941. na planiški skakalnici, čitamo v belgrajski »Donauzeitung« naslednje podrobnosti: dolžina skoka je znašala 118 metrov, višinska razlika poleta po zraku 61 m, hitrost 6kakača v trenutku odskoka pa 105 km na uro. Višina skakalnice od vrha zaletišča pa do izteka znaša 155 m. Zanimvo je še povzeti, da je imel skakalec v hipu doskoka hitrost 133 km na uro.
Nov stadion bodo začeli graditi v kratkem v Istambulu. Po proračunu, ki znaša 3 milijone turških funtov sodimo, da gre za veliko športno napravo.
Skoraj 100 smučarjev se je udeležilo znamenitega smuka s Plricmcnkoplela v bližini lnomcsta. Najhitrejši med njimi je bil Hans Nogler (Ino-most), ki je prevozil projfo z Q00 m višinske razlike v izvrstnem ča6u 3 min. 57.8 sek. Med ženskami je zmagala Anneliese Proxauf (Inomo6t) s ča-6om 5 min. 22.4 sek.

Ali
ste že
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
S hudo prizadetim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem In prijateljem žalostno vest, da Je v četrtek, 28. Januarja 1943, ob 8 zvečer Vsemogočni po daljši, trpljenja polni bolezni, presadli iz našo srede v svoj vrt, s. tolažili svete vere okrepčano dušo liašcsa dobrega moža, očeta, brata, strica, svaka, tasta in starega očeta, gospoda
Novaka Ivana
bivšega večletnega župana v Ribnici
Nepozabnega pokojnika bomo spremili Iz hiše žalosti na farno pokopališče v llrvačo v nedeljo, 31. januarja 1043, ob 4 popoldne.
Ribnica, Gorenla vas, LJubljana, Sodražica, Maribor, Cleveland, dne 28. januarja 1943.
Žalujoča žena, olroci in sorodslvo.
rOMA? POKLUKAR: r~:gff'f^iMi Z"
11"! c lcT W tl"i) t
rim i* iiiiiini,
m
i i? liiili
»Pa za lepše vreme se pobrigajte lam spodaj«, mu je zaklical in krenil proti severovzhodu.
»Nekaj danes ni z njim v redu«, je šepnil Matiček svojemu prijatelju.
»Narobe je z njim, že par večerov je potrt. Sinoči je pil, kar ni njegova .navada I«
Matevž tega ni slišal, Marjeta pa je cula in je čustvovala: »Ubogi fant, mora mu biti zelo hudo. Na grunt je navezan, kakor da bi bil pognal i<orenine v zemlji, gore pa ga držijo, kot da bi ga bilo začarale. Ko bodo prvi jasni dnevi, se bo vzpel na Lipanco, potem pa se bo odtrgal od nas. Dolgčas mi bo po njem. Dokler bo tu, naj mu bo lopo.«	|
Tako je čustvovala Marjeta in hitela za fantom, ki je drčal spredaj in se spet zaustavljal, da bi počakal na oslale.
Matevž pa jo postal drugačne volje. Ves srečen je bil, da ni doživel vodniškega poloma. Izgubiti sloves dobrega vodnika bi bil zanj udarec, ki bi ga
4 !ii s	'«,,,	;
iliiiulUlliiiiiitU.JUliltilliiilluUi1'	t*tis:::;.;;::..i::j::i:::t»iil
le težko prenesel. Ah, sedaj je bil spet vesel. Ko so prišli domov, je pohitel do Nade in naročil kuhanega vina za vse. Ostali so si zunaj otresali sneg z oko-vank in si čistili hlače z metlicami. Marjeta ga .je srečala na stopnjicah in mu šepnila, da je bilo tudi danes, čeprav v megli, zelo lepo.
»Če se že vreme kuja, bomo vsaj mi dobre volje,« je dejal gpSIom, ki so posedli za mizo. To je bila beseda, ki 60 jo radi slišali.
Ker Matevž ni dopustil, da bi plačali vino premožnejši od njega, so^ prihajale na mizo nove steklenice vroče in dišeče pijače. Ne bi mogel reči, da ni prijala, zakaj Matevževa druščina je bila premražena. Nada, ki jc znala lepo postreči, je zavijala steklenice v bele prtiče, v pijačo pa je nasula sladkorja in dišav. Tako je bilo vino sladko ka kor med in vroče kot čaj.
Pila je tudi Marjeta. Prodno je bil čas za večerjo, so poslali dobre voljo in začeli prepevati.
Pela je tudi Marjeta. S svojim glasom je razodela nocoj nekaj, kar je bilo namenjeno pravzaprav samo njeni družini. Potem so jo prosili, da je zapela toplo sevdalinko j-Moj dilbere, zima je«. S svojimi vedrimi očmi je gledala naravnost v Matevža, so sklonila k njemu in mu pela na uho. Čisto tiho in nežno je pela. Vsi so sedeli negibno in v sobi je bil mir, da bi slišal vžigalico, če bi padla na pod. Ženske so povesilo oči in poslušale, moški pa niso inogli*od-makniti pogleda od dekleta, ki je pelo zvonko kakor častitljiva violina v rokah umetnika,
»Ah, marsikdo si je želel, da bi se sklonila tudi k njemu, da bi hil deležen pozornosti, ki jo je poklanjala smu-škemu učitelju.
Večerjo so si naročili kar v furmansko sobo, kjer so obsedeli. Da je zgornji dom preveč gosposki, so dejali in da se smučarji boljše počutijo, če so tečajniki sami med seboj.
Začeli so z vinom, nadaljevali s petjem in družabnimi igrami, potem pa so plesali. Čim je pek raztegnil harmoniko, so se pari odtrgali od mize in se vrteli, jadrali v dolgih korakih in po skakovali. Matevž je čutil topli Marjetin objem, ko se je zibala v tangu. Vrnil ji ga je in plesal kot že dolgo np. Ko so se vrnili k mizi, je dobil besedo Mati-
ček in razdiral vesele, da so se nasmejali do solz.
Ob pol dvanajstih so bili še vsdno vsi skupaj. Nikomur se ni ljubilo spat. Tudi Matevž je bil nocoj širokogruden; marsikdaj je očital zamudnikom v šoli, da ee za smučarja ne spodobi, da bi še veseljačil pozno v noč.
»Naše veselire so na klancih pod vedrim nebom, kjer je plesišče tisočkrat lepše od onega v zakajenih prostorih.« Tako je govoril, kadar so prihajali zamudniki v šolo. Nocoj pa se je zdelo, kakor da je odloži! dostojanstvo smuš-kega učitelja in se prikradel med ljudi, ki so za pies in pijačo prav tako navdušeni kaitor za ,belo opojnost'.
V gostilni je dišalo po tobakovem dimu, po vinski pari in prahu. Matevž si je zaželel dobrega zraka. >Bom kmalu nazaj,« je šepnil plesalki in odprl vrata.
Na hodniku je srečal natakarico Nado.
»Gospod Matevž, pismo šc vedno čaka na mizi.«
Fant je zdirjnl po stopnicah naravnost v obedniro. Tam ga je čakalo pismo z rokopisom, ki ga je poznal kakor svojo roko.
Razveselilo ga je kakor v^dno. Hitel je v svojo sobo, ga odprl in bral:
»... fant moj dragi, zdi se mi, da Te že celo večnost nisem videla. Ča-
kam Te, Tebe pa ni od nikoder. Danes sem žalostna, ker sem imela težke sanje. Sanjalo se mi je. da nisem mogla več zdržati sama in sem se napotila na planino. Pot je bila dolga in snežilo je, da sem komaj hodila. Tako globok sneg je ležal na poti, da se mi je udiralo do kolen. Brez moči sem hodila in spanec me je premagoval. Hotela sem so odpočili pod staro smreko, ko zaslišim sani, ki mi drvijo nasproti. Ti si sedel v njih in vriskal, s Teboj pa je bilo dvoje de-klet. Nisem jih poznala. Stisnila sem se k drevesu, ker sem se bala konj; klicala sem Te in Ti mahala, Ti pa me nisi niti slišal, niti opazil. Kakor prikazen so zdrčale sani mimo mene. Tekla sem za njimi in Te klicala po imenu, vendar zaman; izginjale so za ovinkom Potem sem slišala samo še cing-lanje zvončkov in Tvoj veseli smeh. — Vidiš, namesto, da bi se mi sanjalo kaj lepega, da bi Te srečala in se pogovarjala s Teboj, si mi nedosegljiv tudi sanjah. Vem, da Ti je lepo tam zgoraj in Te ne prosim, da bi prišel. Boš že prišel, če prej ne s pomladjo in takrat bom norela od veselja. Samo to sem 1 i hotela povedati, da Te že težko čakam.«
Tako je bral Matevž * svoji sobi. Sedel je na stol. si pokril obraz z rokami in se zamislil. Žal mu je bilo. da je imela Majda lake sanje. Ah. kako bi bil vesel, če bi v resnici prišla!
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarie
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič