222. ftNfflHL v mm t uma nt n mm isit Cm 4 Tlaarjo. Letnik XUII. vse leto...............K \T— poi ku...............m §r~ tort ku...............„ Dopisi naj se sraakarajo Ronoptst se ne vtsvijo. Crcaaišns: Kaaflava šlica ŠL 5. (i pritličja »osk teleta št. K. Izhaja vsak dan zjutraj. iti 6o mm im>ka petit vrsti 14 vin Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— poi leta...............„ 9-— četrt leta...............„ 4 50 na mesec................,1*60 Za inozemstvo celo leto.........„28* — Lprivnistvo: Kaaflova olica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu11. |ft»l i t ičn i ii zadevali. Odlično mest... ki z* za\.'trna poslanec Hri- * r -t toditelji n .\. -1«\ a n-k» ira pihanja in pa njego* odločno narod ni nastop s«» baje vzroki, zakaj da *e Lu miklcnja. Kako slabo pa je ute- * »it-!jena v-a *a ir<>nja proti poslancu Hribarju, kaže dejstvo, da se citira neka brzojavka, katero je po-r>oslanee Hribar leta 1*^ in :ttr2 kaz. z. 'I ■•/.::.no eesarj»*vo pismo objavi 17. i \ g imt a Zarreb o priliki vladarjeve osemdesetletnice. Zagreb, 11. avgusta. Mestni svet je oklenil v svoji seji. da se mesto o priliki vladarjeve osemdesetletnice svečanost no razsvetli. — Dne 18. avgusta s». vrši slavnostna *eja mestnega sveta, v kateri se določijo sledeče pripore fjiHiO K za mestne uboge. 44 MM I K za uradniške in častniške vdove. 111.IHg • K za otroška zavetišče, raz ven tega pa se ustan< štifiendi-je za tebnike (eška trgovinska ia obrtna zbornica in eesarj« a iisemdesetletnica. Praga. 1;. avgusta. Trgovinska in obrtna zhorniea praška l»o imela dne 1^. avgusta \ proslavo eesarjt*-ve osemdeset let niče slavnostno sejo. ▼ kateri sklene ustanoviti |io*ehni .ubilejni institut za |s»s|»eš«*v anje industrije. feški deželni odb<»r in cesarjeva oiw mdeset letnica. Praujau 11. avgusta. Deželni od-ls»r je imel danes sejo. v kateri je pooblastil najvišj#»ga dež#'lnega maršala princa I>d»ko*vitza. da izreče cesarju ob priliki njegove osemdesetletnice v imenu češke dežele čestitke. Hotelska družba »Riviera« pred konknrznm. Dnnaj. 11. avgusta. Istrska hotelska družba »Riviera« stoji tik pred konkurzom. ki se najbrž proglasi že te dni. feiiki isJetadkl aa Dnnajo. Praga, 11. avgusta. V nedeljo pride KKVI Cehov na Dnnaj. da si ogledaj«* lovsko razstavo.Z ozirom na kujskaj«m''o propagancio nekaterih dunajskih zakotnih listov j« jKilici-ja pre|s»\odala, da m- -mejo izletniki nositi noLeii'h znakov, sicer pa j*' obljubita, da hode Mn»pj nastopala proti vsakemu izziv aaju in na de to v prizorjeno oo katerekoli -:ra m. 4 "••fii pridejo na Dunaj v nedelj«' zjutraj in ostanejo tam dva dni. Klerikalne demonstracije na i Igrskem. Budimpešta, 11. avgusta. Po poročilih iz raznih kom i tatov bodo predmet pridig prihodnjo nedeljo sedanji i »ol it ičn i dogodki na Španskem. Po posameznih cerkvah se bodo odredile tudi molitve za uspešno kJerikalno zmago na Španskem. Avstro - ogrski poslanik v Belgradu. R. — Belgrad, 11. avgusta. Splošno se je zatrjevalo, da bo tukajšnji avstro - ogrski poslanik grof Forgach odpoklican in imenovalo se je celo že ime njegovega naslednika. Vse te vesti so od kraja do konca izmišljene, (irof Forgach ostane v Belgradu. Odprava potnih listov za Srbijo. R. — Belgrad, 11. avgusta. Po došli h izročilih z Dunaja, bo avstro-<»grška vlada ih> sprejemu trgovinske pogodbe s Srbijo odpravila potne liste za Srbijo, kakor je Srbija to že storila preteklo spomlad, za Avstro - Ogrsko. Srbski prestolonaslednik v Bolgarski. R. — Sofija, 11. avgusta. Na velike jesenske vojaške vaje i>ošljejo srbski častniki posebno odposlanstvo. Kakor se zatrjuje, bo na čelu tega odposlanstva sam prestolonaslednik Aleksander. Srbski kralj poseti italijanskega Belgrad, 11. avgusta. Po povratku iz letovišča Ribarska Banja se kralj Peter takoj poda v Rim. kjer ostane 5 dni kot gost italijanskega kralja. Pod raže a je sladkorja na Srbskem. Belgrad, 11. avgusti. Zaloga tu kajšne tovarne za sladkor je popolnoma |m>šla. Ker so trgovci v Belgradu in v provinci s sladkorjem le slabo založeni in ker tovarna naročil pred enim mesecem ne more izvršiti, se je bati, da se v celi deželi sladkor ne samo i>odraži, marveč da nastopi v deželi tudi pravo i pomanjkanje sladkorja. Belgrad, 11. avgusta. Vlada j? znižala carino na uvoz sladkorja, ker domače tovarne letos niso mogle producirati dovolj sladkorja. R. — lltltiad, 11. avgusta. Na progi Niš - Belgrad med Resni kom in Ripnjem so neznani zločinci nametali na progo kamenje in prsti. Na progi je vozil osebni vlak. ki prihaja v Belgrad ob 9. zvečer. Tamkaj je ravno močan ovinek. Vendar je k sreči v lak o vodja progi in pravočasno ustavil vlak, v katerem je bilo na stotine potnikov. O dogodku je bil takoj brzojavno obveščen minister notranjih del, ki je takoj ukazal načelniku belgradskega okrožja, da stvar preišče in izsledi krivce. O storilcih ni nobenega sledu, domneva pa se, da so ta atentat poskusili izvršiti kaki vohuni. Begunci iz Makedonije. R. — Sofija. 11. avgusta. Semkaj prihajajo neprestano begunci iz Makedonije. Oblast jih že ne ve kam djati in jih odpošilja v notranjost. Prebivalstvo je silno razburjeno in glasno zahteva, naj Bolgarska intervenira v prid beguncev. Po Bolgarski se vrše shodi, na katerih se sprejemajo resolucije, naj vlada, ako ni drugače mogoče, z vojno napravi ko-nec trpljenju makedonskih bratov. Bolgarski ubežniki. Sofija, 11. avgusta. Včeraj je dospelo semkaj zopet 360 Bolgarov rs Makedonije, ki so nato demonstrirali pred inozemskimi poslaništvi. Bolgarska vlada je odredila, da iih naseli po raznih bolgarskih krajih. Razoroževanje v Makedoniji. Carigrad, 11. avgusta. Minister notranjih zadev odločno zanika, da bi turška vlada razoroževala v Makedoniji samo kristjane, ne pa tudi obenem mohaniedaneev. Bolgari so baje nahujskani od komiteja, da s-? branijo izročevati orožje. Deloma se pa prebivalstvo protivi, izročati orožje iz strahu pred ustaškimi četami. Vesti, da postopajo turški vojaki pri razoroževanju z Bolgari zelo kruto, so po zatrdilu ministra zlagane. Razoroževanje se po njegovem r.aziranjn vrši po]>o!iioma pravično in se je o tem minister notranjih zadev na lastne oči na licu mesta prepričal. V nekaj dneh se prične z raz-orožev anjem v sandžaku Drama. Enciklika grškega patrijarha. Carigrad, 11. avgusta. Grški patrijarh je izdal encikliko, s katero sklicuje grško cerkveno skupščino. V njej imenuje sedanjo turško vlado krivično, kar je vzbudilo v vladnih krogih veliko ogorčenje. Italijansko narodno slavlje. Turin, 11. avgnsta. Danes se je vršila ob navzočnosti kralja, vseh ministrov in številnih poslance/ slavnost stoletnice italijanskega Bis-marka grofa Cavourja. Slavnostni govor je govoril poslanec Daneo. Mesto je vse v zastavah. Maksi m Gorki se vrne na Rusko. Dunaj, 11. avgusta. Petrograd-ski listi poročajo, da je znani ruski pisatelj Maksim Gorki, ki živi sedaj v inozemstvu, poslal v Petrograd prošnjo, da se mu dovoli, vrniti se v Rusijo. V svoji prošnji navaja, da se ne udeleži nobenega revolucijo-narnega gibanja več. Kakor se zatrjuje v Petrogradu, bo vlada dovolila Gorke m u vrnitev na Rusko. Milina itnttiji—Ihta vel km Sdira.—Mj ■! lnV.slIflnl!Ml mWtL — Hiniti Kantini \ Politična otročarija! Solnce vpliva na možgane! časih se človeku dozdeva, kakor bi živel v političnem predpustu! Vse hoče nekako po glavi hoditi, in pauict, kate-ta mora vemiar tudi v politiki neka; veljati, pogubila se je po krtovih luknjah! C uje jo se klici: pred črno - rumeno zastavo ne b<»deino klečeplazili, in odgoja v naših ljudskih šotah je preveč črno - rumena! Ali naj ros mislimo, da se uied nami organi-zuje proti črno - žolti zastavi nekako politično korzantvo, katero pa bi bilo |k»litičuo otnvčavTStvo prve vrste! Par orehovih lupin j spuste ti korzarčki po Ljubljanici. \ki mislijo, da je častitljiv simbol naš«* države res v nevarnosti! Hm bodite otroci! Kadar preme politična otročarija na (»olje |s»litič-ne oslarije, ne moremo molčati. Tem manj. ko živinu* v časih, k« vendar preži na slovensko napredni* stranko ter jo nasprotni nam politiki črnijo na vse pretege. da je ne-patrijotičua. da je revolueijouania! Crno - rumene čenča rije — uo-tičniki re/.t j z lesenim nožem v jek-lo! - nam presedajo na vse kriplje! Brez ozira na to. da nam je. črno-žolta zastava istotako nedotakljiva, kakor je nam nedotakljiva slovenski* trohojnica. prisiljeni *mo spregovo-riti (»ametno bese«lo tudi v interesu .stranke. Otročarijo smo imenovali celo afero! Se bolj precizno bi s.« lahko izrazili: da se z vžigalicami igrajo neepau • ini ot ročici. M jt-mV. da nastane (»ožar. Ali v pJaanesm bo streka stranke in drugega nič! Sicer m* pa s*»ušča -» tem vtnia tudi na tisti veleizdajski mlin. katerega seilaj gonijo pri aSloveiicu<. noč in dan! Čemu to! Ali nismo torej upravičeni, če nasproti takim razmeram z vso iMilj ,>Z doma. kjer -ein bila na počit nicali, zdaj pa ostanem v mestu,« je odvrnila. »Zvedela sem, da si tukaj, tla nisi nikamor šel in da prodajaš tak pasji dolgčas, da se ti prav na obrazu bere. Pa sem te šla iskat in te >ret'*no našla Reci. če te res nimam rada!« Zvedavosti bralcev i in bralkiai, ki bi rada vedela, kako se je moja posili ljubezen a Kani zasukala (*» korenitem nastopu moje tete, zadostim s tem. da jima razodenem. da sem Kani takrat sporočil, naj miruje zclaj a hrupno ljubeznijo, ko je ozračje tako soparno. Vsaka malenkost bi utegnila škodovati »dobri stvari«. Govoril sem v prijaznem in prijateljskem tonu kljub toli sovražnim prejšnjim besedam, ki sem jih rabil, ko je bila Fani pri meni na stanovanju in katerih mi ni posebno hudo zamerila, kakor sem razvidel iz njenega pisma. Ilekle si je dalo res nekoliko dopovedati. Zalezovala me ni več na vsak oglih in koncih, le pisarila mi je dati- ra zunaj vidi nervoznost in da bi lilo potrebno, da gre zopet na oddih. Kevež trpi veliko, pa kakor se vidi, mu res ni pouioei, ker ga kljub vsi zastražeuusti »preletava kurja polt. Tirolec, pravijo, da postavne pameten l Ti štiridesetih letih, o Schwarzu se pa pač tega ne more trditi. Nekaj, kar le samo v A vatri ji mogoče. Iz Celja se nam |»oroča: V torek, ti ne J. avgusta se je vršila pred celjskim okrajnim sodiščem obravnava 0 častni zadevi dr. Ambrožič - W stala wck, bivši urednik niarilsjrske > l utersteirische Volkszeitung«. Zadeva sama je malenkostna; interesantno je na njej samo to, da se je vi-oelo. da celjski mali obrtniki splošno zabav Ijajo na Ambrožiča in tla s« Ambrožicii deiiuncirajo celo naj ne. • o!ziiejši (»ogovori meti nemškimi meščani v nemških gostilnah. Torej eeli -istem špieeljstva, ki pa ne more trajati več dolgo? Interesantno pa je to. da se je izkazalo, kdo je pravzaprav sef urednik in spiritus agens narie vsciiemško protestantske cunje v Celju. > v ahtarieegaano je, da je to dr. Ambrožič, ki je obenem načelnik mestnih uradov autonomnega Celja! Vzemimo samo siueaj akacije m hišne preiskave. V takili slučajih dobi Ambrožič očiin zasleduje eeljsko drŽav no prav dništvo z vs,» ljutostjo sle-v nske liste in toži urednike zaradi splošno znanih iz|M»vedh. katere so napravile n. pr. \ slučaju 1'okati pri-«e. je zatisnilo pri Ambrožič u obe • nesi! To je nepristransko |N»stopanje avstrijskih tiskovnih oblasti. Kako s* >a Ambroži« kot šef-ureduik vahtarn-e in amtsvorstaml. kaže tmli ta slučaj: v }>r x-esu. ki ga it.*;, proti istemu Watzlaweku. mu je kot BasUsvorstand napravil nravnost no spričevalo, zaradi katerega še ni spregovorjena zadnja l»eseda. Kl i Lovstvo, preziranje v-akt' (Ništave n. pravice manjšim'. ImnIc v Celju kmn-la doaaglo svoj vrhunec; neziM»sno je tako. da so s** *ra prenasitili ne h* Sb»v»-n«*i. temveč, da %*re jiočasi tmli med Nemci. -Celjsko močvirje« je : ■-".-.].. skalen predmet razmotrivanja ne le v slovenskem, temveč t mil v ojN»zi<*ijonalnem nemškem časopisju. \ znamenju strahovlade. V Rudniku je skoraj dvajset let s'užboval učitelj Petrič. Sola je bila do zadnjih dveb let enorazredniea po krivdi ondotnega župnika, ki je večino ugovarjal in delal rekurze. da — ■ jti šola ne razširi. Cčitelj Petne j* '—1---— -*^**^l» »■» tn*ii nieirovo za - zadnem (h» osem strani dolga rdečkasta pisir in pošiljal« vpijoče raz-ir led niče, i- -r so znamk*' na različnih Krajih oz t nje vale nje ti o srčno raz-I »o loze nje. zdaj upanje, zdaj betež-nost. zar hinavskih stavkov, ^e je »ljubezen« pletla naprej. Jaz l»i se najbrž ne bil spuščal toliko daleč; ker mi je pa Fani zagotovila, da mi da njena teta štiri tisočake na (Nisodo, da pojdem lahko -tudirat naprej po osmi šoli, seveda če se za vežem, da se vzame va ž njeno nečakinjo in ker mi je doma moja teta venomer trobila, naj ne pričakujem od nje niti solda nikoli, če ne mislim jm.stati duhovnik — zato sem z ozirorn na praktični položaj spre v i-del, da je vseeno boljše, da si nisem prehud sovražnik s Fani in njeno teto, ker za semenišče nisem imel posluha. Seveda mi pri vsem tem nikdar ni hodilo v glavo, da bi bila dekle res kedaj moja žena poročena. To se mi je adelo potrebno povedati, da se spozna pravi dejanski stan vse »zadeve«, da rabim frazo, ki jo ima vaak nas jurist vsak dan najmanj dvajsetkrat na jeziku. Kanin riaaaoaji nastop, njene besede in moj položaj je bil vzrok, da sem začutil do dekleta nekaj takega, kar imenujemo nagnenje Nisem več videl na njej ajenik ampak, na več kratkih, redkih in od aindkucja raa- širjeni šoli T Župnik je že prej storil vse korake, kako bi ga proč spravil, a bilo je vse zastonj, ker je učitelj veliko bolj v zgledno živel kot on. Oblezel je vse šolske oblasti, povabil taiuega škofa, da je prišel s po vedo-vat v Rudnik, skratka, pripravil je vse, a le ni šlo. Šolske oblasti so bile pripravljene ga nastaviti, ker je to }m»|h»lnouia zaslužil. Kar si zmisli poštenjak, katoliški (!?) župnik in napravi nekaj svojih backov, da so podpisali ovadbo na deželni šolski svet, da jemlje učitelj darila od staršev. Mislili so, da učitelj o tem niti 7vedel ne bo, a imenovan pa vendar ne bo, ker klerikalci so hoteli vsaj navidezno vzrok imeti, da bi bili v dež. šolskem svetu glasovali proti njemu. Okr. glavar je |>a |s>slal g. nadzornika preiskovat, kaj je na cvadbi resnice. Vsi prizadeti so tajili da o vsem nič ne vedo in je sam g. nadzornik sporočil, da je ovadba (N>-|h»lnoma izmišljena. Okr. šol. sledic. Cčitelj .ie pa tožil obrekovalce. a obravnava ..e bila že dvakrat preložena, ker ovaduhi vse taje. dasi mi ovadbo jHnlpi sali. Deželni šolski svet je pa vendar sklenil, da ga prestavi v Šiško. Ohrani sieer stanarino in funkcijsko doklado. fla ne !>o tia škodi, a premestitev je vendar naj*.' • skandal. Ta ka premestitev >' pa tudi popolnoma neiM»stav na. Kako pridejo napredni davkoplačevalci, da bodo plačevali |>opolnoma h potrebno stanarino in funkcijsko doklado učitelju, ki je bil brez povoda samo na ljubo župni lil prestavljen. Ali ni več pravice na Kranjskem ! Dvoboj med nemškimi k a zinuti. Po Ljubljani krožijo čudne govorice, katerih za danes še ne moremo kontrolirati. Govori se namreč, da se je v (N>slednjih dneh vršil mod nekim X. in nekim Y. dvoboj. Dvobr-j« vala sta se baje v Gradcu in sicer sta s*' baje streljala s pištolami. CV je bil kdo ranjen, o tem še nismo ničesar izvedeli. Vzrok je baje svakinja orofesorjn Svobode. To ;e jako zna- filttn ilustracija za razmere, ki vladajo med ljubljanskimi Nemci. T>v je eden izmed njih velik Nemec tr-kazi not in velik častilec lepega ^poln, je znano. Toda. da je tako koraj-žen. tesra do danes ni w..> ^—^ — pemi. am(>ak deklica se mi je zazdela simpatična. Treba ji je človeka, sodil sem, ki ji bo stal na strani, jo poučil o tem in onem, ji odpravil slabe navade in jo privadil dobrih.Zakaj bi se mlado drevo ne dalo nagniti tja, kamor želi vrtnar. Tak vrtnar sem hotel biti zdaj jaz! dela sva kramljati. Kar mi je dekle pripovedovalo, se mi je videlo vse pametno in kar sem spregovoril jaz, ki sem tudi sodil, da govorim samo pamet, mi je pritrjevala. Z eno liesedo: začudil sem se, da se najine misli tako ujemajo. Govoril sem med drugim tudi o narodni vzgoji naše ndadine, naše bodočnosti, ki bi jo bilo treba vso, od prve do zadnje glave, organizirati za narodno obrambo, in čujte! Fani je bila enega prepričanja z menoj. Svojim ušesom nisem verjel, da je dekle tako narodno-navdu-šeno, o čemer preje ni bilo sledu. Besedo sem sprevrgel na drugo nič manj važno nase narodno vprašanje, da je dolžnost vsakega Slovenca, da si jemlje v zakon samo Slovenko in nobene druge. Zaničevanje lastnega rodu da je vničdevanje slovenskih deklet od onega, ki v lastnem narodu ne najde družine, ki naj i njo deli zakonske krite in dobrote. Tak človek ni zaveden Slovenec, kar ae pokaže Itoliko bolj, ko so njegovi otroci vzgojeni v nemškem duhu in postanejo nenOkutarji najhnjiaga kalibra, naj- se vrši na glavnem trga ponoči. Tam ti nemški visokošolci kot glavni zastopniki germanske kulture eelo noč pijo, vpijejo itd. za kratek čas mečejo prazne steklenice v bližnje hiše, da motijo poštene meščane v njihovem spanju, streljajo s revolverji. Napadajo vsakogar, ki slučajno pride mimo. Posebno mimogredoce ženske r.iso varne pred njimi. In zgodilo se je, da je ta pijana nemška d nihal iu-(iadla žensko ter počenjala najgnus-nejše stvari ž njo. Vsaj pa obstoji tudi višek te slavnosti v tem, da se ti nemški visokošolci slečejo na glavnem trgu do nazega ter potem uagi uganjajo razne svinjarije. Nam s<» nič čudnega ne zdi, da se v državi raznih Kulenburgov gode z dovoljenjem javnih oblaste v take stva-21. Razumljivo nam je pa zdaj, da so tudi naši kazinotje veliki prijatelji takih ponoćnih slavnosti — hodili so menda večinoma na breslavsko visoko šolo. Inkognito se odgrinja. Snoči se je oglasil v našem uredništvu gospod, ki je zasledoval znanega neznanca s kolodvora po Kolodvorski, Prečni ulici in Sv. Petra cesti. Tu je neznanec šel preko Jubi-lejskega mostu, zavil ob Ljubljanici in izginil v neko hišo. Izvestitelj pravi, da ima mož debel, okrogel obraz in da nosi naočnike. Nadalje zatrjuje, da je moža že večkrat videl, a da ga po imenu ne pozna. — Čitateljica našega lista, ki stanuje na Poljanah, nam piše, da je opetovano dohitela zvečer na potu domov elegantno oblečene dame, ki so vedno v silni zadregi pospešile korake, ko se jim je približala. Ker ni bila radovedna, se tudi zanje ni brigala, zato tudi ni pazila, kam jih je vodila pot. Odkar je izšla v »Slovenskem Narodu« notica »Skrivnostni sestanki ob Ljubljanici«, teh »dam« zvečer ni več videla, iz česar sklepa, da so bile nemara prizadete po gori navedeni notici. — Vzpričo teh podatkov, ki smo jih danes navedli, se bo nemara vendarle posrečilo priti do dna zagonetnim sestankom ob Ljubljanici. Novonieščani so se odlikovali. Piše se nam: Povodom skupščine »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« se je dolenjska metropola pokazala, da je res narodna in napredna. Vse mesto je bilo v narodnih zastavah. Treba je izreči vso pohvalo in priznanje zavednim Novo-meščanom. Toda med njimi je bilo vendarle nekaj izjem, ki niso smatrali za potrebno, da bi okrasili svoje hiše. Ker bo slovensko javnost gotovo zanimalo izvedeti, kdo ni prijatelj šole in naprednega učiteljstva, --*Y~ ^wW^» oVn nnvpdpniO te .liiše. da. Fani mi je pritrjevala z izrazi najodločnejšega obsojanja takih ne-zavednihSlovencev, istočasno pa tudi poudarjala, da je iste obsodbe vredna Slovenka, ki vzame za moža Nemca, naraščaj je pa potem zopet nemški. Ali bi se vi ne čudili taki izpre-membif Resnično vam povem, da bi se. In vprašam: ali je bilo potem kaj tako nenaravnega, da sem deklico prisrčno objel in jo poljubil s pravim ljubimskim poljubom? Mislim, da ne. Ravno tako je tudi čisto umevno, da sem jo prav rad spremil do doma njene tete in da sem obljubil, da pridem prihodnje jutro na sestanek. Časa je bilo dovolj, dolgčasa pa tudi toliko, da bi ga lahko na debelo prodajal. Ljubezen se je zdaj v tej smeri vlekla naprej. S Fani sva bila danza-dnem skupaj, delala izlete zdaj senu zdaj tja, ob nedeljah je šla pa še Kanina teta z nama. Uvideval sem sicer, da ležem na ta način vedno bolj pod ženski podplat, vendar stvar se mi še ni zdela tako nevarna, da bi bilo treba ustaviti tek njenega kolesca. Fanina teta me je z raznimi darili tako priklenila na se, da sem bil kot olikan človek naravnost primoran nadaljevati započeto delo ljubezni napram dekletu. In ko smo se neko nedeljo vrnili iz gostilne, kjer smo se na Fanine tete račun res prav dobro imeli, potem ko sva ae po te- manova. .Movškova, Gcnnova in Kcnclova. No. pa škode ni bilo nobene, da na teh hišah ni bilo zastav. Potrt Srhov 1 ljabijani. Poročali smo. da namerava pevsko društvo Stankovi«- iz Belsjrada posetiti Ljubljano in prirediti tu koncert, ki bi se imel vršiti začetkoma septembra. Kakor nam sedaj javljajo iz Belgrada. je društvo »Stankovic« opustilo svoj prvotni načrt in letos ne pride v Ljubljano. Pač pa p« »set i jo LJubljano Bel gradca ni vseh slojev, in sicer najbrže v prvi polovici nieseea septembra. Pri tej priliki si bodo po možnosti ogledali tudi Bled in Postojnsko jamo. Razume se samo ob sebi, da jih bodo narodni in rodoljubni Slovenci sprejeli z odprtimi rokami. Razstavljeni sliki. V izložbenem oknu »Narodne knjigarne sta razstavljeni izborno .atleti karikaturi »Lov na ministrski ■talec^ in »Belokranjska železnica Sliki sta za nizko ceno naprodaj. Planinske slike. V korist Slovenskemu planinskemu društvu« prodajajo se v trgovini Marije Tičar na Sv. Petra cesti krasne fotografične slike naših planin. V večji zalogi so naslednje skupine: »Triglav s severa«, »Kamniške planine«. »Kamniško sedlo« in "Turski žleb v vem * M/40 V • a>ko dovršene povečane lotograiune slike, ki so lahko v dekoracijo vsakemu salonu, so na vpogled v izložbi imenovane trgovine. Ker so cene izredno nizke, bo gotovo občinstvo, osobito planinci, pridno p«»segali po teh prekrasnih pokrajinskih slikah. Policijske vesti. Kolo ukradeno je bilo v Pod peč i tiskarskemu j>oi noćniku Franceta Grvgorinu. Kolo je Oneh« s tovarniško številko 4.x!r>7. Pred nakup »m ^e -vari. Medeni tedni. Ni še dolgo, kar se je povrnil nek iMetni delavce. n*] »m iz Zaloga, po večletnem bivanju v Ameriki, na *voj dom. Prine>el je ^el»oj več tisoč kron prihranjenega denarja in kmalu nato dobil službo kot kurjač. i>a bi si napravi1 življenje prijetno, si je izbral za ženo lej»o mlado natakarico in preživel medene te« I ne v velikem razkošju. Ko je pa predvčerajšnjem zvečer prišel ves utrujen iz službe domov in ni bilo žene doma, še manj pa pripravljena večerja, ga je popadla huda jeza: nakar j« v gr«»zni razburjenosti razbil hiš- opravo, nato j>a <*lšei v neko gostilno v Kolodvorski u »i** i. V gostil ni se je -pri z gostilničarjem. Okoli r»olnoči je začel mladi zakonski mož zopet razgrajati s tem, da je metal steklenice, stole in vse kar mu je prišlo pod roko po gostilni. Razbil je pri tem tudi električno svetilko. Gostilničarju se je posrečilo nemirnega gosta postaviti pod kap, kljub temu pa ima nad ltlO K škode. Poklicani stražnik je končno razgrajača ar^-toval. Iz fine ivoraae. Okrajno sodižee ljabljansko. t ud ni pojmi o želeu it-i. ime -o julija se je hotela delavka l rsa liolija peljati iz Škofljice v Treh nje. Gre k blagajnici in zahteva listek: Toda cena listka se ji je zdela previsoka, zato ga ni vzela in je sedla brez listka v vagon. Tu se j^ r a/predel meti njo in sprevodnikom sledeči razgovor: »No, mamica, kje pa imate karto.« — »Je nimam, bou kupila šele v Trebnjem.« »Toliko easa oa ne morem eakati. Zakaj pa iiiste v Škofljici kupili. Zdaj morate j a plačati 1 K več.« — »Kaaaj ! Kič ne bom plieala Kadi bi me ogoljufali. Radi bi mi denar požrli. Sami ge-ljufi ste. In na ta način je šlo naprej. Ker si ženica ni dala dopovedati, da mora listek kupiti takoj in šele v Trebnjem, in je vedno go-\<»rila o goljufih in goljufiji, jo je sprevodnik |s»stavil v G rosu pijem *s vagona Tam je pa dobra ženica oz? ' ila še postajenačelnika, češ, ■ ^»stopanje rnvbarsko ir da U» vse hudič vzel . Zenica je ;w>-tem. ko ji je vlak pred nosom odpihni, vzela |*>t |kmI noge in peš odro-mala v Trebnje: no. iz Škofljice v Grosuplje se je bila pa vemlerle za-stoi.j vozila. Včeraj jo je pa s.>d-i ik zaradi žaljenja javnih organov ..bs4»dil na tri dni zaj»ora. Razne stvari. * Dvojezičnost pri orožništvu. I pravno so*iišecku oče nekega rudarja, ki je bil v rudokopu ubit. Oče trdi. da ima njegov sin srečko v praznični obleki, v kateri so ga jM>kopali. zato zahteva, da se grob odkoplje. * Kraljičina krsta izginila. Te dni so prekopavali na pokopališču v Arenal>ergu v Švici, kjer je bila pokopana kraljica Hortenzija, mati Napoleona III. Ko so odkrili grob. v katerem bi imela biti kraljičina krsta, so v veliko začudenje opazili, da je grob prazen; krsta je brez sledu izginila. Zanimivo je. da je pred nekaj leti izginil tudi kraljičin nagrobni kamen. Najnovejše vesti. Kretsko vprašanje. Carigrad, 11. avgusta. Porta je končno vendarle dobila odgovor na svojo zadnjo noto, ki jo je jK>siala velesilam v zadevi kandidiranja Kre-canov v grško narodno skupščino, zlasti pa glede kandidature Venezf-losa. Kakor zatrjuje porta, so se izrekle velesile vnovič proti sodelovanju Krečanov v grški narodni skupščini in bi aktivno jK>segle vmes v slučaju, ako bi se kljub temu Kre-čani pripustili k grški narodni skupščini. Položaj na Španskem. Madrid, 11. avgusta. Ministrski predsednik l^analejas se je izjavil napram zastopniku nemških listov, da dajejo ponesrečene nedeljske klerikalne demonstracije gotovost, da konflikt z Vatikanom na Španskem ne ho imel nobenih nadaljnih tež-koč za posledico. Vlada l>ode sj>oro-čila Vatikanu, da bo z vsemi duhovniki, ki l>odo hujskali proti njej, postopala jako strogo, ker so škofje od-Monili v tem oz i m vsako intervencijo. Dogodki zadnjih dni so jasno pokazali, da je Španska |h> ogromni večini napredna in svobodomiselna. Kralj je moderen človek. Ministrski predsednik je koncem razgovora rekel vzradoščen: »Prepričan sem, da zmagam kot monarhističen predsednik.« Velike demonstracije zaradi previsoke stanarine. 11. avgusta. Radi visoke stanarine so delavci začeli stavkati ter so priredili včeraj velike poulične demonstracije. Trgovine so bile vse zaprte. Policija in vojaštvo so morali zasesti ulice ter poprijeti za orožje. Pet oaeb je mrtvih. _ 11. avgusta. Snoči se je ustrelila v stanovanju nekega zdravnika v I. okraju 451etna baronica4 Roma Veith. Atentat aa newyorikega župana. New York, 11. avgusta. Napad na župana Ga v nora je napravil v celem mestu kolosalno senzacijo. Vsi časniki soglašajo v tem, da bi pomenila Gavnorova smrt občutno škodo za celo mesto. Bivši predsednik Roosewelt je poslal brzojavko, v kateri se zgraža nad atentatom. Župan Gavnor bo po zatrdilu zdravnikov kmalu okreval. Napadalec Gallagher je precej ranjen in trdi, da je izvršil napad na župana iz maščevanja zato, ker ga je župan spravil ob kruh. Za kratek čas. Fajmošter Jaka: V »Union« ne grem več! Ko sem bil zadnjič v Ljubljani, sem tam obedoval. Naenkrat sem začutil bolečine . . . Fajmošter Miklavž: Kje? Fajmošter Jaka: Pri frančiškanski cerkvi. Izdajatelj in odgovorni urednik: _Kasto Pnstoslemiek._ Loterijske številke. Dvignjene v sredo, 10. avgusta 1910. : 19, 67, 45, 53, 12. Borzna poročila. LJuhljanska tkreditna banka v Ljubljani* 4° o 42« * • 4» t 4- , Uridii kirzi dunajske bone nSlolbool »asiejl. majeva renta 10. avgusta 1910. Dcvtni BlifOfil srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr. „ m . . kranjsko deželno posojilo 4° p k. o češke dež. banke Srečke iz 1. 1860 ■ , . . 11 »» »t 1 £o4 • tiske „ zemeljske 1. izdaje i m ogrske hipotečne . „ dur. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . m avstr. rdeč. križa r. ogr. „ „ baziHka . . . . tarfke..... ■ansf Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Valut«. Cekini Marke Franki Lire Rublji. 9360 9755 93 55 91-85 95-50 94 — 233 50 324 — 15S-— 298 25 27875 246 50 530*— 525 — 84-75 63 25 37*75 2875 255 50 446 50 667 25 548-112-— 748 — 747-— 251 — 264 — 11-36 117*42 • 95 35 ^4 65 253 — 93-80 9775 93*75 92 05 96 50 95'— 239 50 330-— 161 — 304 25 284 75 252 50 540--535-90 75 6725 41-75 3275 256-50 447 — 668 25 549-— 113 — 749 — 748 — 254 — 265 — 11 39 117i2:o 95 50 94.85 254 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. avgusta 191 a T o r m I n. Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911. . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za avgust 1910 . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . . Eftkllt. 5 vin. višje. za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg 963 9-9ČJ 731 573 5*76 7-20 jyj ^gj ložbi JiifOiflE i i i. v Ljubljar.. je pravkar izšel zgodovinski roman izza francoskih Časov : x ljubezen :-:: Kosčanove Klare Spisal Fr. Reaiec. ■ i-M, m ■ t-M, Je viassn le v s*tflistki „Stof. msrastt ter a« Je nsral zalrtevs sssansaftL 7ZY □IDlDininininpiD Stanovanje ram slike ob stojeće iz 3 sob in pntiklia se odda s 1. novembrom B«sl|«vi MStt ŠL 12. 96 □iDlnlDlDlDlDlD □ pnw ■ por p pn vrani Iv. Bonač v Ljubljani. 2073 23 Kmetska posojilnica okolice m MMM* v Ustiea zotižicb itn v L|zbl|aai u foujski cesti it. M je imela koncem leta !a pojasnila daje drage volje 1 generalni zastep banke 99SlaTlJeM t IijnbljanL Okleni mo se z vsemi močmi gesla : »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuj mo se ! Bodimo odločni, mlaČ-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! ,\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica štev. 3. .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječim vlom M mailij< >v k Za varnost vloženega denarja jamči zraven ervnofS ■"alrlmmla s> mestna občina ljubljanska z vsem pi Sfmojzomjosm im m vsa SVOJO fm0*5J0. llfaba vloženega denarja je nemogoiSi ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr deželni vladi, iarfcljmooma ika apsfcmlmoija z vloženim denarjem " ■r- m Sifonov kron. tezenel zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo * I po iv4% brez odbitka; aevzdignjene obresti sej 1 pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema, i J*» ii 11 j js lir xi jxqi \ • • w ^r1*- ...... ,n>% Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V.% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične tlomaafts •^■•^*aikv}i w podpiranje slovenskih trgovcev is obrtnikov pa ki Solilms iraMtln 4 9A QY 30 20 ^047