69. številka. V Trstu, v soboto 27. avgusta 1892. Tečaj XVII>^ „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako iredo in loboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stana: ca vae leto gl. 8.— ; izven A vat. 9.— gl. la polu leta „ 3.—; „ „ 4.54 „ ta ćotrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Poaamiftne Atevilko se dobivajo t prodajal nieah tobaka t Trstu po * nor.. ▼ Gorloi in t AJdoviiinl po • no*, n&ročbe brez priložene naročnine m ipravnlatvo n« oiira. EDINOST Oglaai in oznanila se rakune po 8 nov vrbica v petitu ; za naslove s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratio. Poilana, javne zahvale, oimrtnioe itd. se računa po pogodbi. dopisi se pošiljajo uredoiitvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti irankorano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Ilokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate pre-|ema apravnlatvo P iazza Casorma 8t. 2 Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. V »dI nosi j. mo£< Bubenstreiche. — Stupide bricconate. Nedavno je „Nova Soča" prav pošteno in po zasluženju ožigosala do Bkrajnosti čudno — nekov drugi izrae bil bi umest-neji — postopanje tržaškega lista „I 1 Mat ti no", o katerem vemo, da je glasilo „patrijotiške, konservativne" stranke mej tržaškimi Italijani, in o katerem listu čivkajo vrabci po strehah, da je v nekaki svezi z vladnimi krogi. „Nova Soča" je očitala in dokazala temu listu nestrpljivost do slovenskega življa; do onega življa, ki sestavlja večino prebivalstva v deželi. Dolga je bila vrsta grehov, koje je takrat naitel goriški list našemu „Mattinu", to je listu, ki nima niti pojma o zadači svoji kot glasilu avstrijsko mislečih elementov. (Ali morda pa ne čutijo „avstrijsko* oni, koje zastopa ta list P!!) Ostra zatožba v »Novi Soči" bila je tako dobro podprta, da je prisilila „II Mattino" zapustiti njega ukoreninjeno ta«tiko, zelo žaljivo za narod slovenski : taktiko preiiranja naših tožeb in obramb. „II Mattino" ni mogel drugače, nego da se brani. In zato se je oglasil prav ardito in svetohlinski. A uprav njega odgovor je bil živ dokaz, kako dobro jo je pogodila „Nova Soča* : da je dobro po merila v tarčo. Vrli „II Mattino" zvijal se je kakor akrobat (plesalao na vrvi). V trenotku zavesti patrijotiške dolžnosti svoje — žal, da so taki trenotki sila redki — zasvitalo mu je v glavi, kako nezmiselno in nepravilno je, ako „patrijotišk list" mrzi pa* tri j o t i s k o večino prebivalstva v deželi; zasvitalo mu je v glavi, da to, kar je ob samo sebi umevno v intran-singentnem „Indipendenteju*, ni umestno v predalih lista, kojega prva in glavna za-dača naj bi bila, spajati vse one elemente v deželi, ki pošteno mislijo z državo našo „Patrijotiški" list tržaški čutil je živo potrebo oprati raz sebe grdi madež neiskrenosti in nedoslednosti. Poskušal je res oprati ta madež, ali ne vprašajte nas, k a k o P Bolje bi bilo, da je molčal, kajti posegel je po orožju hinavstva in sumničenja. Hinavstvo je kazal s tem, da je zatrjeval, kako spoštuje tudi slovansko prebivalstvo Primorske, da smatra to prebivalstvo svojimi brati. Ker pa je jako čudno in nekrščansko, ako brat bratu meče poletna pod noge, zasukal jo je potem tako, da on žigosa le p a n s 1 a-vistiška in veleizdajska prizadevanja avstrijskih Slovanov. V tem pa tiči grdo sumnjičenje. Le mimogredč bodi omenjeno, da „II Mattino" ni uavel nijednoga dokaza v prilog svojemu sumničenju, in to iz čisto jednoBtavnega vzroka, ker ga ni imel. Ni nam namen, da bi danes konkretnimi dokazi pobijali neosnovane trditve „Mattiuove", ampak naglašati hočemo le jasni nainen tega lista, naprtiti d o-bremu, poštenomu, lojalnemu, cesarju in državi zvesto uda-nomu narodu slovenskemu pan-slavistiška prizadevanja v državnopravnom z ui i s 1 u, kar bi značilo zločin veleizdaje. Veleizdajsk da bi bil narod naš, oni narod, ki je stal neomahljiv v zvestobi v trenotkih, ko se se puntali drugi na vseh strana h, hoteči zrušiti podlago slavni dinastiji naši. Ako hoče „II Mattino" izvedeti, kdo so bili ti „drugi", naj le pokuka v zgodovino leta 1848. in 1849.! „II Mattinu* smo odgovorili že takrat tudi mi in tako, kakor jo zaslužil. A najnovejši senzačni dogodek v politifiko-jav-nem življenji tržaškem nas sili, da načrpamo paralelo : kako se postopa proti nam, ki imamo čisto vest, in kako proti onim, ki nimajo te Čiste vesti, kolikor se dostaje zvestobe dinastiške in državne. V sredo zvečer pokale so zopet p e-t a r d e v našem mestu. Jedna je počila pred namestništveno palačo, druga za palačo, a tretja pred mestnim poveljništvom (Platz-Gomando). Gromenje teh petard bilo je najbrže slednji pozdrav možu, kojega bo pokopali isto popoludne v navzočnosti zastopnikov vseh laskih mest in društev iz Primorske, možu, ki je v družbi s pokojnim Hermetom zasijal ljuliko, ki se toli bujno razvija mej nami. Mož ta je bi) odvetnik V i d a k o v i c h, prvak naSih Italijanov. Petarde v našem mestu niso nič posebnega, a fenomenalna je doslednost naših vladnih listov v potajevanju in baga-telizovanju takih dogodkov. „Triester Zeitung" je stvar odpravila kar jednostavno z „bubenstreiche", a „L'Adria" z „stupide bricconata"! 1 S tem bodi rečeno, da dogodku temu ni smeti pripisovati nikake važnosti. Seveda, petarda sama na sebi ni Bog ve kaj: par raztrskanih vrat in nekoliko pobitih šip, to je vse. Ali petardo ni smeti smatrati kot čin za-se, ampak kot pojav izvestnih politiških in državnopravnih aspiracij. Metalec petard ne dela nikdar samovoljno, ampak je odposlanec drugih: on je le izvrševalec močne, po svojem cilju železno vztrajnostjo težeče volje. In zato je pokanje petard vsikdar velepomenljivo, naj jih že vrže nedorasel mladič, ali pa dozorel mož. Pokanje petard je dogodek, kojega bi morali poluuradni in „patrijotiški" listi poštevati isto resnostjo, kakor zasluži. In kaj vidimo P Vidimo, da isti „patrijotiški" listi, ki podtikajo Slovencem panslavizem v državnopravnom zmislu, torej veleizdajstvo, ako se poslednji le ga nejo z mazincem za svoja najprimitivnejša prava: ako se potezajo za naravno eltzi-stencijo, človeka dostojno —, da isti listi prav oinično mečejo svetu peBek v oči : saj ni nič, to so le „bubenstreiche", „stupide bricconate" ! Torej vse to ni niti pre-grešok, ampak pobalinska igrača. Mej lojalnim narodom slovenskim iščejo ti junaki vedno in dosledno politiških zločincev, a tam, kjer so. tam jih nočejo iskati. To treba konstatovati v resen opomin onim, ki imajo svobodno besedo na kom-petentnem in odvažnem mestu. Bubenstreiche! Pred 20 leti so se tudi dogajali taki bubenstreiche; a čudno : „buben" od takrat so danes še vedno „buben," ako smemo vorjeti „Triester Zeitungi". Res čudno, da ti junaki nič ne dozorevajo in so ne starajo: „buben" so bili takrat, „buben" so še danes. Ali pustimo jim veselje in recimo, da so rea „bubitt. Po takem nam pa priča pokanje petard, da ti „bubi" zahajajo v jako slabe šole in da je opravičena želja Slovencev, da to v Trstu otvori jo drugačne šole. Da, drugačnih šol trebamo v Trstu — osnovnih in politiških — da vender enkrat ponehajo gnusni „bubenstreiche" in „stupide bricconate." Pogovor mej češkim in slovenskim učiteljem pri Sv. Ivanu. Nedeljo večer bil je res lep večer. Slovenski učitelj se je pobratil s češkim. Tu sledi prilični dvogovor. S. Povej mi dragi, kako je pri vas v Čehih P Vi ste vrlo napredovali. Danes se o vas največ govori i piše. G. Da mi čas dozvoli, hotel bi ti, dragi pobratim, drage volje razkriti naSe javno in privatno živlenje. A nekaj se vendar lehko pomeniva. S. Kako se pri vas vzbuja in pro-svetlja narod na deželi P Č. Prav naravno. Odkar so so razširile ljudske šole — češke šole — po vseh okrajih in vaseh, pričelo je ljudstvo povpraševati po knjigah — posebno mladina : — ustanovile so se knjižnice. Naši kmetje, trgovci, obrtniki in rokodelci so radi v družbi, kjer se izobražujejo a čitanjem knjig in časopisov, v javnih pogovorih in podučnih večerih. Skoro sleherna vas si je ustanovila svoje iiobra-valno društvo. Pri nas so velike kmetije in da se zemlja pametno ali racijonalno obdeluje, niso samo šole in vzgledne šolske drevesnice in vrtovi, ampak vsak okraj ima po več kmetijskih in obrtnijskih društev: šole so za mladino, društva pa za odraščene vzgledni zavodi. V vseh društvih, kmet in gospod, obrtnik in delavec poslušajo razgovore, čitajoči knjige pa časopise bistrijo si um in napredujejo. Da pa ljudstvo ne zaide v roke oderuhov in da ai kmetje in obrtniki (pa tudi delavci) ložje opomorejo, so po vsej deželi dobro vravnane narodne hranilnice. S. Kakošno je pri vas družinsko ži- venje ? Č. čeh je od nekdaj pobožen, vesel in dosihdob potrpežljiv, ker je upal i zaupal. A mlajši rod postaja ves drugačen. V narodni šoli in narodnih zavodih navzei si jo čistega slovanskega duha. Ceh spoznava sebe in pričenja ceniti svojo moč. Za to se pa več ne klanja. Sin — Mla-dočeh — že tirja odločno, dočim oče — še vedno upa in pričakuje. Čeh ve, da ga bodo še potrebovali in da brez njega ostane marsikak račun brez krčmarja. S. Kako se pri vas čiala češki jezik ? Č, Ko som bil pred par dnevi na Hrvaškem, čudil sem se zelo, kako je neki gospod nemškutaril. A ko so je isti gospod obrnil na trgu k prodajalki, pa je tako krasno h r v a t i I. Ko sem izrazil svoje začudenje na tem, me jo zavrnil : „Bei uns tuusa jedor Ilerr deutsoh kennen", Dobro, si mislim, znati jo ena ali tu je i no vedno javno razprodavati in kazati, jo drugo, — a narodno ni — tega Nemec ne kaže. A pri nas, dragi mi kolega, je drugače. Ako hoče kdo na Češkem po sili nemšku-tariti, bodisi javno v društvu ali pri kakej veselici (in bil to gospod, gospa, a kdor si bodi), tacega se vsak ogiblje, nihče ne govori več ž njim — izobčen je vsak, kateri so sramuje materinega jezika. Lepa bi bila, da bi še doma in v narodnih društvih nemčevali! Nemci bi so nam smejali in narod bi nas črtil. Pri nas, toliko moški kot ženske, tekmujejo, kateri bode govoril lepše in čiBteje. Nam je materini jezik svet. Gorje, da bi kedo zinil o njem nespodobno besedo, zvedeli bi vsi, in zaprta so mu vrata vsakega narodnega društva i veselico. S. Kaj pa Nemoi, vaši sosedje P Č. Jeze bo. S. Hvala, da si me tako dobro poučil o vašem živenji in narodnem delovanji. Č. (Segne mu v roko) Pr&cujme vzajemni na čest vlasti a narodu ! S. (Vzdigne kozarec) V&m že preji Ščestnou put v českou vlast a napiji: Na zdar pilnćmu a zasloužilnemu učiteljstvu českčmu ! Na zdar!" Tako se jo končal ta zanimivi dvogovor, katerega naj Bi zapomnijo posebno naše Slovenke. «" Dr. V . . . AfSra Spinčičeva. Govor posl. Pel'nerstoTferja v dr-žavnozborski seji dne 5. julija 1892. (Dalje) Tedaj, gospdda moja, po prizoru, kojega sem naslikal tu, ko je vodja velike liberalne stranke izjavil svoje menenje, ko je predsedništvo doživelo poraz, reklo bi bilo predsedništvo vsakega parlamenta na svetu: „Zahvaljujemo se, gremo.* Pri nas ni sledu o tem. (Veselost.) Moj me-nenjem zbornice in menenjem predsjedništva bilo je najodločnejše nesoglasje. A to nikakor ne moti našega harmoničnega spo-razumljenja. (Veselost.) Gospodje ostanejo tam, mi ostanemo tu; prihodnjič priredimo zopet tak prizor in prihodnjič poskusi morda predsedništvo zopet smešno tolmačiti kak paragraf poslovnega reda. Male stranke protestujejo in prisilijo s tem velike stranke, .pokazati svojo barvo, a slednjič — ker je vender prevelika sramota — se udajo vender-le v takih stvareh in zadeva pride zopet v stari tir. Ali, gospoda moja, okolnost, da naš državni zbor nima tega, kar bi moral imeti vsak parlament, energično čutstvovanje do lastnega dostojanstva, enorgično Čutstvovanje za to, da si tu v zbornici no damo omejevati priviligijev, koje imamo, ampak da si jih razširjamo a tem, da si prisvajamo pravice — na tak način jo postal angleški parlament velik in močan —, ta okolnost zabranjuje, da naš parlament ne poBtano nikdar velik in mogočen, ker se vodno pomišljamo : ali imamo v to pravico ali nimamo pravice P dočim ako bi rekli kar odkrito od Brca : mi imamo pravico ; luinisterstvo, mi ti ne dovolimo ničesar, ako ne izvedeš tega, kar mi hočemo in mi ostajamo pri tem, da se slednjič to mora zgoditi. Dti, uko bi bila to zbornica, kakoršno si predstavljam jaz in ka*koršna žalibog u i. Pri nas je možno dvomiti o tem, ali se v slučaju Spinčieevem »ploh da porabiti zakon o imuniteti. Naravno, aki> rečeni jaz : Za-me ni dvombe na tem, da se je kršila imuniteta, pa pridejo mod rijani, osobito juristi, smehljaje se milostno in rekoč: „No da, vi niste jurist, vi ne razumete tega.* (Veselost,) Gospoda moja, kaj bi se moglo zgoditi, da zbornica res reče gospodu ministru : V tem slučaju si podpisal, odnosno odobril nekaj, kar se odločno zadeva ob privilegije zbornice, in ako bi predsednik tej zbornici resno pokaral gospoda ministra, ker je tako malo previden ▼ takih stvareh! (Prav dobro! na levi.) V angležkem parlamentu se je nedavno prigodilo nekaj sličnega, kar je zanimivo, zelo zanimivo. Potem se bodemo videli še manjše, nego smo že itak. (Veselost.) Tam se je obdržavala neka enketa o delavnem Času pri neki železniški družbi in tem povodom so zaslišali nekega delavca imenom Hood. Ker je ta poslednji govoril resnico, odpustil ga je upravni svčt te družbe. Parlament pa je označil to istino, da je upravni svet železniške družbe »Catobrian* odpustil delavca zato, ker je pred enketno komisijo zbornice govoril resnico, kot grobo kršenje privilegijev (Čujte, čujte!) in ker je bil nekov član upravnega sveta te družbe zajedno član zbor-nioe, so se pozvali ta član in drugi člani upravnega sveta pred ograjo zbornice in govornik zbornice je podal jako energično izjavo. Ako mi dozvoli gospod podpredsednik, jo prečitam, ker je zelo zanimiva. Jeden izmej pozvanih, gospod Maclure, ki je bil član zbornice, stal je pred govor-nikom, a drugi Buckley, Hawkins in Con-nacher, stali so izven ograje. Govornik sbornioe izrekel je nastopno : „Ravnatelji železnice „Cambrian" ! Kot tolmaču želja sbornice mi je dolžnost, prijaviti vam me-nenje poslanske zbornice o vašem postopanju." — Prosil bi gospoda naučnega ministra, da obrue pozornost bvojo temu čitanju. (Veselost.) — „Res je, da ste prosili zbornico odpusčenja na prelomu — očitnem prelomu — nje pred-pravic. Z jednostavno prošnjo za odpušče-nje stvar sicer še ni rešena, vender je zbornica postopala milostno z ozirom na vase postopanje ter se zadovoljila z vašim opravičevanjem. To vendar ne zadošča. Zbornica me je naprosila, da vas pokaram radi preloma nje predpravic. Povedano b6di vsakemu izmej vas in vsem, gospodje moji, da predpravice zbornice niso nikakor nebitstvena meglena stvar, če tudi nastanejo dolgi presledki, da se jih ne posluži zbornica. Vaš prelom privilegijev obstoji v tem, da ste oplašili neko pričo pred jednem izmej odsekov zbornice in s tem zadržali druge, da niso pričali. Zbornici je po vas prelomljena predpravica tako draga, da se začetkom vsaoega zasedanja vsprejmeti dve resoluciji, izjavljajoči, da naj zbornica postopa s neprizanesljivo strogostjo postave proti vsaki osebi, ki je krivo pričala pred zbornico ali kakim odsekom, ali smatrati kot hudo zločinstvo — in na to bi posebno opozarjal — ako bi kdo hotel poskusiti priče zadržati, da ne pridejo pred zbornico ali uplivati nanje glede na pričevanje. Ti sklepi so sveži v spominu zbornice in presenečen sem, da so jih tako lehkomiš-Ijeno prelomili gospodje, stoječi izven ograje zbornice. To je resen in težek pre-grešek, kojega ste zakrivili. Karam vas najresneje in svarim vas, da se kaj tacega ne ponovi. Ponavljam Bvojo grajo ter se nadejam, da se preplašijo drugi pred jednakim pregreškom proti značaju, dostojanstvu in čistosti te zbornice. Odpuščeni ste." Takov prizor bi si privoščil mej gospodom predsednikom te zbornice in gospodom naučnim ministrom. (Pohvala na ■krajni levici in na desnioi.) Na Angležkem imajo seveda svoboden narod in svoboden parlament, in tam so svetovaloi krone res služabniki države, in ker j« tam svoboden narod, tudi služabniki naroda, katerem izrazu ni čisto nič sramotilnega, ampak nekaj najbolj častnt ga. (Prav dobro! na skrajni levici) in jeden najslavnejših Habsburžanov označil se je sam kot pr v t1 ga služabnika države in naroda. (Pohvala na skrajni levici.) (Konec prih.) Politični pregled. Notranja dežele. Deželni zbori se snidejo v sredi meseca septembra. Ker pa se snidejo delegacije baje že začetkom oktobra, zborovali bodo deželni zastopi le par tednov, katera doba nikakor ne zadošča, za rešitev proračunov in drugih važnih zadev. Zategadelj se utegnejo deželni zbori sestatf v naknadnem zasedanji. Deželni glavar Koroški dr. Josip E r w e m je dobil komturni križ Fran Josipovega reda. Vodja nemške levice, posl. P 1 e n e r zastopa v drž. zboru trgovinsko zbornico v Hebu, katerej skupščini poroča vsako loto o politiškem položenji. Letos je seveda poročal ta poznani avtokrat velikim zadovoljstvom na vspehih neuiško-liberalne stranke. Ker ni bilo možno ustanoviti stalno večino, izvolili so nemški liberalci politiko proste roke. Pohvalil je zastopnika levice v miuisterstvu, grofa Kuenburgo. Odpust Pražakov je nadaljni korak vlade v bližanju k nemški levici. Ako bi hoteli zopet popolniti izpražnjeno mesto, skrbeti bi morala nemška levica, da bo sile v kabinetu ne premaknjejo v zmislu, njej neugodnem. Uravnavo jezikovnih razmer potem zakona odklanja sedanja vlada; zato pa morajo Nemci skrbeti, da se ohrani sedanjo stanje v posesti. Plener obžaluje, da se Čehi toliko upirajo opredeljenju okrajev. Ako se bode deželni zbor Češki še nadalje upiral tej reformi, nastane za vlado potreba razpustiti deželni zbor ter skrbeti za novo grupovanje strank. Govornik bi želel močne roke, ki ne bi skrbela samo za varnost po cestah, ampak tudi za red po glavah. Zmisel Plenerjevega govora je ta-le: vlada naj nasilnim potem omogoči nemško večino v deželnem zboru Češkem ter naj dragonadami in nasilstvom privede narod češki tja, da se odpove svoji bodočnosti. Temu glasovitemu liberalcu se seveda niti ne sanja o nepremagljivosti sil, ki tiče v zavednem, in v svojih pravicah žaljenem narodu. Gospoda naj le poskusijo z nasilstvi, narod češki jim izveBtno ne ostane dolžan odgovora.1 „Narodni hrvatski klub" v deželnem zboru dalmatinskem izdal je te dni oklic, ki zagovarja postopanje tega kluba nasproti napadom Aesterih poslancev, izstopivših iz kluba. Narodni hrvatski klub ae bode držal tudi v bodoče svojega starega programa, kojega glavna točka je združenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. Klub se bode potegoval za uvedenje hrvatskega jezika v urade in šole ter se bode protivil germanizaciji. Klub bode branil Btaroslovensko liturgijo kot narodno pridobitev in kot pogoj narodni kulturi. Klub bode skrbel za dobre železniške zveze z monarhijo in zvezo prvih pristanišč dalmatinskih z Bosno, kajti brez Bosne ne more vspevati Dalmacija. — To je zares prav lep program, ki je pa imel dosedaj jedno osobito hibo — da gospoda niso storili čisto nič za njegu izvedenje. Po spričevalu „Slovenčevega" državnozborskega poročevalca dalmatinskih poslancev navadno niti ni na Dunaju, kjer bi mogli in morali delovati v prilog programa deželnozborskega kluba. To je bil uprav pravi vzrok, da se je razcepil ta klub. Vnanje države. Mnogo se je ugibalo, kakovo pot na-i stopi Bedaj E n g 1 o ž k a kar se dostaje vnanje politike. Nekateri so pričakovali radikalnega preobrata, drugi so zopet menili, da ostane vse pri starom. V trm pogledu nam je zabeležiti danes zanimivo izjavo GladBtonra samega, ki je pisal nekemu italijanskemu listu : „Jaz se ne ogrevam ni za trojne zveze ni za navadne zveze, ker konečni cilji takih zvez niso miroljubivi. Sila vsacega naroda tiči slednjič v tem, da si hrani svoje moči. Bojim se, da je bodočnost Evrope zelo mračna, dasi utegne z božjo pomočjo sedanji položaj trajati še nekoliko časa". Ne mski in madjarski listi razširili so vest o neki zaroti proti knezu črnogorskemu. „Glas Crnogorca" odgovarja na te izmišljotine nastopno: „Prav imajo, v Črnogori je zarota na življenje in smrt, pri koji so udeleženi vsi Črnogorci. A ta zarota ni naperjena proti knezu Nikitu. Nasprotno : sklenili smo vsi, raje poginiti, umreti, nego dopustiti, da se po želji naših vnanjih sovražnikov skrivi jeden sam las na glavi kneževi. Da, pri nas obstoji zarota, ki pa nikakor ne odgovarja želji in ukusu sovražnikov črnogore in Slovanstva. Različne vesti. Imenovanje. Suplent Viktor B e ž e k, dosedaj na velikem gimnaziji v Ljubljani, je imenovan glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. Osebne ve8ti. Profesor zagrebške velike gimnazije in docent slovanskih jezikov na zagrebškem vseučilišči dr. Fr. I. C e-I o s t i n, stopil je v pokoj in istotako tudi profesor na veliki gimnaziji v Ljubljani, gosp. kanonik Mam. Te dni mudil se je v Trstu znani jezikoslovec slovenski gosp. dr. V. Obla k, vračajoč se z znanstvenega potovanja po dalmatinskih in istrskih otokih. S petardovcl se bavi seveda tudi „II Mattino". „Triester Zeitung* je označila ta zločinstva kot „bubeuitreiche", „L'Adria" „kot stupide bricconate" in „Mattino", kot tretji v tej zvezi, jih nazivlje „fanoiullaggini" in „fatterelli di oronaca" (dogodbice, koje le beleži kronika). Tu vidimo, v kaki lepi slogi delujejo uradna in poluuradna glasila, da le prikrivajo tendencije onih dobro znanih krogov, ki se ne plašijo nikacega še tako ostudnega sredstva, ko gre za to, da dajo znak življenja od sebe. „II Mattino" priznava sam, daje le težko prepričati nekatere, da je tu govor o „otročarijah"; zajedno trepeče ta list v strahu, da bode le težko enako prepričati one tujce, ki imajo priti v Trst h konjskim dirkam. Ne tako, ljubi tovariš! Skrb tvoja, da se ne oplašijo ptujci, je sicer hvalevredna ali ne zadošča nikakor, skrbeti le za to, da ne izvedo ptujci o veleizdajskih aspiracijah, ampak v prvo vrsto treba postaviti interes države, ki zahteva, da se ne prikrivajo, ampak zatro take aspiracije. Le odkritosrno, dragi tovariš ! Zaprli 80 včeraj zjutraj onega A r-tura Zanettija, ki je „v imenu tržaške mladine" govoril ob rakvi pokojnega odvetnika dra. Vidakovicha. Predno so ga odveli v temo, preiskali so njega stanovanje. Lepe nazore mora gojiti ta „tržaška mladina", ako se čutijo oblasti primorane, dejati nje poverjenika — pod ključ. Deželni zbori SO sklicani na dan 9. septembra, kakor javljajo včeraj došle brzojavke. Pometajte pred svojim pragom ! Italijanski listi imajo grdo razvado, da vsikdar naglašajo narodnost dotičnika, ako se Slovenec ali Hrvat pregreši v katerem-koli pogledu. Mi obsojamo dosledno tako postopanje, ker smatramo kot krivico podtikati vsemu narodu zločinstva posamičnikov. To je tudi vzrok, da ne beležimo dan na dan vršeč h se roparskih napadov od strani brigantov v Italiji. Ali če že hočejo gospoda, povedano jim b6di na vsa usta, da je ni dežele v Evropi, no izvzemsi Turške, kjer bi tako gospodarili banditje, nego uprav V Italiji, tako, da sami sebe smatrajo kot nekako državo v državi. Gospoda naj si zapomnijo to in naj pometajo pred svojim pragom! Danes meni, jutri tebi. V Aziji je ognjišče kolere; letos pa je razsajala posebno hudo. Več kot naravno je, da se je ta grozni gost preselil tudi v nekatera mesta po Rusiji, ki ima svoje dežele v soseščini Azije. Krščanska ljubezen veleva sicer, da pomilujemo nesrečo, kjer-koli se pokaže; a nasprotniki Slovanov ne poznajo tega čuta, kajti polastilo se jih je divje veselje na nesreči, ki je zadela Rusijo. Psovali so to državo in nje upravo, ker ni mogla zajeziti pot grozni epidemiji, češ, le nje sa-nikernost je kriva na vsem. Ali glejte : v Hamburgu, ki je mej najcivilizovanejšimi mesti Nemčije, in ki ni v nikaki neposredni zvezi z Azijo, razsaja sedaj kolera tako hudo, da jih pomrje tam več na dan, nego jih je pomrlo v katerem si bodi mestu ruskem. Zakaj pa bahati Nemci niso zaprli pota koleri P Zato bi bilo umestnejše, da so malo bolj skromni iu srboriti, kajti: danes meni, jutri tebi! Prošnje za slovenske šole v Trstu. Stariši, stanujoči v južnem delu mesta, v okolici Ecconoma (najodaljenejši od slovenskih šol), so vložili prošnjo na c. kr. namestništvo, da bi se tudi njim odprla slovenska šola, ker ne vedo kam otroke pošiljati, ako je nočejo po vsem poitaljan-čiti. Tako je prav 1 Tudi naši pozabljeni okoličani od Sv. Alojzija, Kadina in R o c o 1 a zahtevajo v vloženi prošnji na naše namestništvo, da bi odprlo oči magistratu, da tudi njim ustanovi slovensko šolo, kakor jo ima skoro vsako vas po okolici. Do sdaj so morali svoje otroke pošiljati skoro uro hoda na Katinaro ali k sv. Ivanu aii pa v 1 aške šole ; teh je res kot gob po mestu, a za nas niso. — Visoka vlada in slavni magistrat bi morala vendar premisliti, da tudi mestni Slovenci so potrebni ljudskih šol kakor riba vode. — Našim starišem pa rečemo : Ne bojte se zahtevati slovenskih šol! Dobra mati — steber naroda. Ako je mladina najdražji dar božji; ako je vera najveće tolažilo duše in ako je m a-t e r i n i jezik najtrdnejši steber n&rodnega obstanka, potem nam je res skrb, poizve-diti : kedo veliko, morda najvoč pripomore, da vse to troje ostane nepokvarjeno v narodu. — Jaz trdim, da slovenska mati. Spartanci so javno vzgojevali mladino, a vender se niso upali otroka-dojenca jemati raz materna prsa — pustili so ga jej do 6. leta, da mu z materinim mlekom voepi prvo ljubezen do domovine. Ali pa naše matere v Trstu res skrbe, da bi ohranile otroke narodu! Pretužno bi bilo opisati družinsko živenje nevednih roditeljev posebno o jezikovnih mejsh — posebno že v Trstu i bližnji okolici. Tu se ponavljajo vsak dan prežalostni prizori : kjer otroci ne razumejo materinskega jezika, kjer zaničujeta sin očeta in hči mater. Izobraževalna društva ne zadoščajo, kajti ta so za odrasčene. Hočemo-li med tem prepustiti mladino samo sebi i pričakovati, da dozori sad J' Le pustimo jo, a sad bo grenak in nam nevžiten. — Naša mladina je zapuščena, kjer so nevedni nje roditelji — tam se vriva tuj-stvo in umira naš jezik in naš značaj. — Srečna pa ona družina, kjer razumna mati varuje drage bisere vere, narodnosti in domovinshe ljubezniv družini. V oni družini je sreča, je veselje doma. Lahko trdim: dajte nam dobrih mater in svet bode boljši. Govori se o ženski emancipaciji ; dobro, jaz bi gorko želel, da se Slovenke narodno cmancipujejo. Tu je za naše gospe in gospodiČine matere in hčerke, kaj prijetno polje. Tu naj se našo gospe vadijo, tu naj žena oživlja svojega soproga, kadar je mlačen; tu naj sestra navdušuje brata, kadar gre za na rodno podjetje. — Le pomislimo, kako prijetno mora biti v taki družini, kjer se govori cista slovcnsčina, kjer se gosp;ce in našo hčerke izogibljejo upletati tujščino v govoru ; kjer narodna mati svojo družino nadzoruje, aii je res verna in narodna — in v nasprotnem slučaju, da slovenska mati posnema ono znano Spartanko, katera je strahopet-nomu sinu izdrla meč. No, tega ne bode treba; vendar, ko bi naše tržaške matere — in morda tudi katere ljubljanske — svojim otrokom vcepljale ljubezen do materinščine ; ko bi naše ženstvo prišlo do spoznanja, da leskovka, če treba, ne le sn o v o maš o*, — ampak tudi „narodno pesem poj e", — no, potem smo velikansko napredovali. — Slovenska mati, posebno tu v Trstu stanujoča, zaklinjam te: varuj svojo mladino. ohraui jo narodu ! Zahtevnj od nje, da ti odgovarja v tvojem krasnem jeziku vselej in povsod; posebno pa pazi na svoje hčerke — da teh ne izgubimo. Dobro hči — dobra mati; narodna hči — narodna mati! — Dr. Vrhovski. Občinske volitve V Oprtlju so razpisane. Vršile se bodo 31. avgusta, 1., 2. in 3. septembra. Nada je, da si pridobimo to važno postojanko. Družba sv. Cirila In Metoda. Poročilo omenja, kako je politiška oblast preprečila del programa veselici, kojo je priredila podružnica v Ziljski Bistrici in kako je podružnica slednjič smagala pri državnem sodišči ter omeuja dotičnega odloka mini-sterstva za notranje stvari, izidšega vsled pritožbo podružnice za Beljak, b kojim se nalaga okrajnemu glavarstvu, slovenske uloge tudi v tem jeziku reševati. Poročilo omenja podružnice Slovenje-graške, ki je zborovala že jednajstkrati v svoji okolici in si s tem pridobila 562 članov. Tej najbližja je ženska podružnica v Gorici, ki im 349 družabnic. Po I. skupščini je letos zabeležiti največ novih pokroviteljev. Naših tržaških in goriških zavodov omenja poročilo nastopno: Zabavišče pri sv. Jakobu v T r b t u je pristno semenišče za ondotno našo ljudsko šolo. Otrok je zahajalo vanje čez 70. Iz tega zavoda se jo rodila družbina slovenska ljudska šola jp r i sv. Jakobu v Trstu, v kateri se poučuje po učnem načrtu, kakor v drugih šolah na Primorskem. S šolskim letom 1891{92 odprli smo IV. razred, tako, da je letos šola spopolnena. Kot VI. učiteljska moč nastopil je v jeseni učitelj Fran Delcott, ki pa je s koncem leta službo odpovedal. Kor se po dosedanjih skušnjah oglasi za I. razred čez 100 otrok, zato je predlagalo načeluistvo Tržaške podružnice, da se naj osnuje tudi paralelka. Vodstvo je, uvaža-joč tehtne pedagogiško-didaktiške uzroke, v 57. seji ukrenilo, da tržaško načelništvo nemudoma priredi učno sobo za paralelko, ob jednem je tudi razpisalo dve učiteljski mesti, na jedno vaprejme učiteljico, da bo poučevala i v ročnih dolih, ker je marljiva učiteljica Delkin itak preobložena. V to šolo je bilo vsprejetih : I. razred 93, II. 86, III. 65, IV. 42, torej 286 učencev. Profesor dr. Karol Glaser, katerega je vodstvo posebej za to naprosilo, obiskal je kot društveni nadzornik to šolo, za kar mu bodi iskrena vodstvena zahvala ! Istotuko je bil meseca maja pri pouku v vseh razredih navzočen c. kr. okrajni nadzornik I. Dolinar. Oba nadzornika Bta se o šoli dokaj povoljno izrazila. Dne 14. julija bil je šolski sklep b preskušnjo, katere se je v vodstvenem imenu udeležil glavni tajnik s prvomestnikom moške podružnice, poslancem M. Uandičem in z več druge gospode in Bturisev. Izvestitelj z veseljem konstatira, da se je preskušnja veledobro obnesla. Videti je bilo, da si je učit«ljstvo v svesti avoje vzvišene naloge in da otroci kažejo veliko zanimanja za učno predmete. Istotako so se obiskovalci pohvalno izrazili o veliki zbirki ročnih d. 1 tako zaba višča kakor čveterornzrodnice. Da se šola vsporedi drugim javnim zavodom, vložilo je vodstvo že dne 14. maja 1891, št. 1258, in zopet dne 11. novembra 1891, št. 1477, prošnjo za pravico javnosti, ker ta zavod že odgovarja vsem zakonitim določbam. A žal, da na to svojo ulogo vodstvo še do-zdaj ni dobilo odgovora ! (Čujte !) Istega popoludne je vodstveni tajnik z nekaterimi Tržaškimi rodoljubi obiskal i zabavišče v Iiojanu ter bil navzočen pri kratki preskušnji. Gospoda se je soglasno izrekla, da je v tem zavodu učni in vzgojni uspeh najpovoljnejši. O, želel bi bil navzočnosti kakega slovenskega mlačneža, da bi bil slišal deklamovati nekako 41etnega dečka, kako moramo ljubiti svojo domovino — njegovo srce bi 8e moralo omečiti ! — Sem je zahajalo okrog 60 otrok. Prestopimo na Goriško! Vsled letnega poročila goriške podružnice je obiskale družbino zabavišče v Pevmi čez 60 otrok. Zabavišče v Podgori pa, katero ima svoje zavetje v lepih in zračnih prostorih ondotnega „katoliškega bralnega in političnega društva", zbiralo je redoma do 80 slovenskih otrok. Ker se društvo „Sloga* v Gorici, ki vzdržuje svoj „otroški vrtec" in „troraz-rednico dekliško", borf v očigled tolikim žrtvam, ki jih naklada narodna organizacija goriškim rodoljubom, z denarnimi težko-čami, prihitela je „Slogi* vsled njene utemeljene prošnje naša družba uprav v zmi-slu naših pravil na pomoč z izdatnišo novčno podporo. Tako si sme torej naša družba prisvajati tudi delež na vzgoji te mladeži v zabavišči društva „Sloge", katero obiskuje do 100 otrok, in v slovenski trorazrednici dekliški istega društva s 145 učenkami. (Dobro !) Ker so pa v Gorici roditelji 440 slovenskih otrok — pred c. kr. notarjem, da ne bo nikacega dvoma o pristnih podpisih (Čujte! — podpisali spoštljivo prošnjo do visocega c. kr. ministerstva za slovensko ljudsko šolo — in se ne vč, kedaj bo vse to ugodno rešeno — nasvetovala je naša podružnica nujni potrebi ustreči in to otroke spraviti v domaČe zavode. Vodstvo je odobrilo te nakane, in tako se morajo začetkom bodočega šolskega leta osnovati še trije zavodi v področju goriške podružnice. (Izborno!) Upamo, da slavna skupščina tudi pritrjuje temu ukrepu, kajti oprezo-vanje bilo bi le izdaja zgoraj imenovanih slovenskih otrok v laske zavode, od koder bi jih težko kedaj dobili nazaj. (Tako je !) .Del. podp. društvo" vabi na desetletnico biagoslovenja svoje zastave. Slavnost je razdeljena v dva dela in se bode vršila dne 4. septembra t. 1. Vspored slavnosti. I. Ob 7ya uri zjutraj zber6 se odborniki in udje v prostorih društva, via Molin piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, druitveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v svečanih oblekah družabnioe. Ob 8. uri točno začne slavnostna sveta maša, pri kateri bodo pelo „Slovansko pevsko društvo" novo skladbo. Po sv. maši vrnejo se udje z odborom, spremljevani z godbo, istim potem v društvene prostore pohraniti zastavo — in se razidejo. II. Ob 6. uri popoludne bode v okinčanem vrtu „Mondo Nuovo" slavnostna veselica, pri katerej bodo sodelovali pevkinje in pevci „Slovanskega pevskega društva* in godba. Palili se bodo sijajni umeteljni ognji. Na kegljišču ae bode igralo za dobitke. Ustopnina k veselici je 20 kr. za odraslo osebo; in 10 kr. za otroke od 10. do 14. leta. Družabniki in družabnice morajo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo za to postavljeni nadzorniki. Ustopnioo k veselici dobivajo se pri g. Antonu Žitku, via Stadion št. 1, in v društveni pisarni. Vspored veselice. 1. D. Jenko: „Naprej!", godba. 2. Gj. Eisenhut: .Večer na Slivi", godba. 3. Ivan pl. Zaje: „Jurisičova poputnica", zbor. 4. G. Verdi: Sinfonija iz op» re „Nabukodonozor*, godba. 5. Nagovor predsednika, potem „Cesarska himna*, godba. 6. Umeteljni ognji. 7. J. Rieder : ,Slovanski potpourri", godba. 8. H. Volarič: „Vesela družba", mešani zbor. 9. Blaschke : .Pustna šala", godba. 10. : .Slovan", zbor. 11. Novotny : „Srbski motivi*, godba. 12. Umeteljni ognji. 13. Strauss : „Od daleč", godba. 14. Hu-golin-Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. 15. Schoffer: „Pošta v šumi'', godba. 16. Strauss: „Velikf vojaški galop", godba. NB. V slučaju neugodnega vremena, preloži se veselica na prihodnjo nedeljo. PoŠtevajoči veliko važnost tega društva sa razvoj slovenskega življa v mestu tržaškem, smemo reči, da ta slavnost ni samo društvena slavnost, ampak Blavnost vseh tržaških Slovencev. Zato pa prosimo naše rodoljube, da tudi na zunaj do-kumentujejo ta obče-slovensko-tržaški značaj te veselice s tem, da se je udeleže v polnem številu. Društvu je bilo že premagati obilo zaprek in prebiti marsikatero krizo, bojevati se je moralo z nenaklonjenostjo različnih krogov; in le vztrajnosti vsakodobnega odbora in članov se je zahvaliti, da je društvo danes v relativno dobrem položenju. Dolžnost je nam vsem, da dne 4. septembra vzpodbudimo društvenike k nadaljnemu vztrajnemu delovanju v ta namen, da se društvo še bolj okrepi in utrdi, da bode moglo v še boljših razmerah praznovati dvajsetletnico biagoslovenja svoje zastave. Iz Jelian se nam piše: Včeraj, dne 22. t. m. bil je v selu Novokračine, spa-dajočemu k župi i občini Jelšane, velik požar. Pogorelo jo 20 hiš, samo 6 posestnikov teh hiš je bilo zavarovanih za malo svoto 500—700 gld. Pričelo je goreti predpoldan okoli 11. ure. Ljudje so bili ravno takrat na polju, hiše so večinoma se slamo krite, vročina pa je bila ta dan jako občutljiva, kajti že 10 dni ni deževalo, in ravno ko je ogenj se prikazal, zapihal je še precej močan veter; zato je bilo hipoma 20 hiš v plamenu. Ko bi naši hrabri Jelšanci ne bili naglo prihiteli na pomoč, vsa vas, ki šteje 70 hiš, bila bi pogorela. Čast i hvala jim ! Govori se, da je neki, okoli 10 let stari, pa blazni fantič v nezavednosti učinil to zločinstvo. Skoda je tem večja, ker so ljudje spravili že vse seno i žito pod streho ; pričeli so ravno mlatiti, ali ogenj uničil jim je vse. Vsa škoda se do zdaj preceniti ne more, znese pa vendar več tisoč goldinarjev. Nesrečni nahajajo se v prežalostnem položaju, pomilovanja i usmilenja vredni so. Slovenoi! pokazali ste že večkrat svoje milo i usmiljeno srce do nesrečnih; mnogokrat ste pomagali revnim nesrečnim v njih stiskah in nezgodah , prosim, usmilite se tudi teh revežev, ki so resnično potrebni podpore, kajti enim ni ostalo dru-zega, kot edina obleka na telu. Vsak, tudi mali dar, se iprejme s hvaležnostjo, sila je velika ! Slavno uredništvo .Naše Sloge" pa prosim, da blagovoli ta dopis natisniti tudi v onem cenjenem časopisu „Naša Sloga" ter blagovoli milodare nabirati za to svrho. Jelšane, dne 23. avgusta 1892. Josip Bartl,. župnik (Opazka uredništva.) Jako nam jo žal, da nam je Vaš poziv došel prepozno za poslednjo številko. češkim gostom V čast so priredili v Ljubljani v sredo in četrtek zvečer jako lepe slavnosti. Zakol) o obustavljeniu progresivnega višenja davka od stanarine in 5 odstotnega davka od čistega dohodka poslopij v Trstu in po okolici je že objavila uradna „Wiener Zeitung". Na obrtno-nadaljevalni šoli za kle-sarje (kamnoseke) v Nabrežini začne se šolsko leto 1892/93 s 1. septembrom t. I. Obrtniki naj do tega dne zgla-sij o svoje rokodelske učence pri vodstvu. Kolikor bode prostor dopuščal, sprejmejo se v šolo tudi klesarski pomočniki. Samomori. Kronika včerajšnjega dne beleži zopet tri samomore. Nagloma umrl 32 letni uradnik avstrijskega L!«yda A. Sossich. „Kateri bo ?* je naslov novi vesolo-igri, katero je za denainjti slovenske razmer« predelal in te dni priobčil I. pl. K. Po rokopisu igral« se je tekom de- ;tili let ž» večkrat po Goriškem, po Krasu, po Istriji in po Koroškem. Radi trga je igrokaz znani spisatelj obelodanil, da uitreže mnogemu povpraševanju. Igra je domnča, lahka v predstavo in vzbuja mnogo pouka in veselja; tudi v čitanje je prav prijetna in jo toraj živo priporočamo. Izti« velja 15 kr.; poštnina za jedno posamezno knjižico 2 kr. Delce je v lični obliki. Naroča se in dobi lahko po tiskarnici Dolenčevi v Trstu. „Slovanski Svet" ima v 16. št. naslednjo vsebino; 1. Spoznanju notranje politike in primerni izvodi. 2. Liturgija rimske cerkve. 3. A.Trapr. ft.TH acepTBLi. (V ruskem izvirniku in slovenskem prevodu z latinico in cirilico. 4. Zbirke slovenskega narodnega blaga. 5. Ruske drobtinice. 6. Matija Majar Ziljski. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. Književnost. Spretnega pisarja, zmožnega slovenskega, nemškega in laškega jezika, išče advokat doktor M. Pretner v Trstu. 1-2 Domači oglasi. Društvena krčma Rojaiiflkrtga posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanaka Tina. Cl. Martin Krže, Piazza 8. Ginvmmi, št. 1. trgovina z mnogovistnim ledenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. finetilno ^taku" staroznana pod ime-UUSlIllla „OlUhd , „„m „Delladonn*", poleg kavarno „Fabris", priporoča ho Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istutako jo kuhinju izvrstna. Prodaja tudi vino na dobelo, tako meščanom, kakor na dožulo. Cl. Anrlrfti tfalon čevljar V ulici ,Caserma. flllUl OJ l\aiail, priporoča ho najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnojšo ter so^ lidno delo in točna postrežba. Cl. lfoi*nl Pnlio /.ganjanju in tobakarna v IVclIUI UUlJa, ulici Via Arcata, nasproti hišo Carin, prodaja domače žganje vnuku vrste in siropovo pijačo, „pasareto" in siton«. Hotel in restavrant Siskovič Z" postajo llrpulj« - Kozina ima juko lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjom ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljeno sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače Izborno, cono nizke. Voznina po ieeleznioi stan o samo 20 kr. 24 2« Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, pripo-rrča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pn svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Ceno so neverjetno nizko, postrežba vestna in uagta. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Kosada) toči izvrstnu vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl. kov-ski Vekoslav Moder,pt mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih conah. Cl. Antnn Pnrbai nft vo%ln ulico Ghes» MIIIUII rUlRdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabai —32 Ivan Valenčič, C nufak t urnega blaga. Blatro se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Ceno nizke. 49—31 Urbančič v°sr,u X1® JOSip UI UailUlU, Torrente in Via Bt. Fraticeaco priporoča vseh vrst žganja na drobno in di-belo. — Pristna tuknjšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 32—48 Išče 86 4-6 za trgovino „ Obrtnijskega društva v Barkovljah. Več se izve pri predsedništvu omenjenega društva. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" ii Antverpena direktno v Nev Jork Sl PMladelfljo koneesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — 27 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergas8e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. DROGERI J A na debelo in drnbriu G. B. ANGELI 104 — 16 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna sit., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za Blikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Krojaški mojster FRAN INAMO naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr. Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon St. 334. 47—52 Velika porabu ki je dandanes v navadi rabiti kotranore izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka is Nor vedskega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proiivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkoj ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendiniju in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnioi Prendinl v Skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. | epo uredjena soba Via S. Maurizio št. 9 ■ K. naNtropje daje se v najem od 1. septembra 1.1. Govori so izključiva hrvatski in slovenski. Moja zalogu Htrojev naboja se v TRSTU, ulica Zonta štev. B, pod tvrdko Živie in družb. (Schivitz & Comp.) V r.alogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, čeS, da so Bi stroje drugod slabo kupili, kor moji so bolji in cenejši. Kupujejo mačko v žaklji. ker ne poznaju blaga, kojoga kupijo, no ag> nt i, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem naročujejo. Pride blago slabo ali dobro, morajo je držati, in sreča, če Se ne pridejo ob plačano aro. Prosim gospode posestnike, naj pridoje v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, kor moja skrb je, vsmn dobro postroči; živim v dežoli in od deželanov. zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj se držijo načela „svoji k svojim" 1 in da no bi podpirali ljudi, kateri m rda nas zaničujejo in nam škodujejo. Priporočam mlatilnice in čistilnice za žito. pumpe za vsako rabo cevi in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada. Moje škropilnice proti peronospori so se skazale najizvrstnejše. izdelujem vodovode, tovarne i. t. d. V. Mat. Živic, —12 itr/omi* najboljše je s čajem Iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni ild. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 6 kr. več. čuvati se jo ponarejenjn zdravila. Dobiva se v odlikovani lokami 61—100 PRAXMARER „Ai dne Mori« Trst, veliki trg. PoStna pošiljatve izvršujejo se neutegoma. € a s t n i diplom Zagreb. 1891. Zlata kolajna Temesvar. KWIZDE restitucijski fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice I gld. 40 kr. a. v. Porablja so že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačonje pred veli kiuii napori in zopetno krepćanje po naporih, ko se noge inpalinejo ali kite otrpnejo itd usposobi konja za velika dela v vežbanju. Paziti j« na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrečno Kwizde restitucijski fluid Dobiva v lekarnah in drogerljah. I GLAVNA ZALOGA FRAN IV. KJVIZDA C. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. VI- 11 T. MAGRINI 8r C. Zavod za glasovire. o Saloni: ULICA Corso itn. 2 V TRSTU Tvornica ULICA liolM st 2 V TRSTU priporočajo svoje neprosežno glasovire od 300 gld. naprej, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri so odlikujejo po svoji zvočnosti — kakor podolgasti klavirji — kakor tudi po lepodonečjem timbra ter imajo — napram podolgaskim klavirjem prednost mehanike na dvojnato ponovitev, katera jih minja ugodne za učenje in to tembolj zato, kor jim njih moderna konstrukcija v železu jamči, dolgo trpolnost kakor podolgati klavirji. Zavod jo tudi dobro preskrbljen /. bogato zalogo glasov i rov podolgastili, mej katerimi so priporočajo osobito oni ugodno poznati iz dunajske tovarne: Erste Productir-Genosscnschaft der Claviermacher. Razprodaj u _ Menjalnica — Posojilnica — Lglasbiinica — Popravljal niča. Vsi stroji sa kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje, tlačilnice za sadje, tlačilnice za grozdje in vino, kakor tudi vBakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrBtne konstrukcije razpošilja najceneje IG. HELLER DUNAJ Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemikem, italijanskem ln slovenskem 2/2 Praterstrasse 78. ralna pisi ____________________ jeziku se poilljajo na željo zasicnj in frank'ovano! Stroji se dado na posku&njo — jamči se zanje — pogoji !-2o Cene so se znova znižale!!! na 80 ugodni. 12-20 „L' AL L I A N Z" družba za zavarovanje življenja in dohodkov, prevzemlje razun navadnih zavurovanj na človeško življenjo vseh kombinacij, tudi novo, po njej ustanovljeno jedino v Avstro Ogorski monarhiji: zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji na katero obrat a vso svojo pozornost in k<>jo. a uspehi v tej stroki zavarovanja so si pridobili priznanje vseli delavskih krogov in obrtnikov, ker odgovarja v«o-stranskej potrebi. Od ustanovljenja Alllanz"*c (julij 1890) do 81. marca t. 1. s uo- jolo so je ponudob zavarovanja za skupen /nosek gld. I 1,1."»«. I **.!>0 za slučaj smrti ali do življenja stanoviie dobo : izpbtčalo pa se je v istem času bivz zadržka gld. .lX.-l1BK.ttO za 9tO? slučajev smrti. Ljudski program „■.' Alllaiic('>c iu časten napredek njou zasluii vso pozornost del al ak i h krog«, v v vekšem oziru kakor doslej t oiirum na korist, kojo jim družba ponuja m na živo zanimanje vseh y,a ob-tanok svojih družin mislečih osob. »»Ij* AIHan*M«a jo zastopana v vseli g'avnejših mostili monarhije po ijrth in «»plačilnih uradih. — Prospekte ]>oSilju zastonj in informacije daje na ago 11 c zahtevo vsakemu. i- 10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo: A. Hfirschfelci, Trst (Tergesteo). Ii Iu H 1 l" Lastnik pol. društvo „Edinost". Iz