Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
Leto
izhajanja:
XVII
Število izdaj: 208
St.: 1
glasilo delavcev tosame ;“r
Gospodarski načrt za leto 1983
Prvi del Gospodarskega načrta za leto 1983 je bil dan v javno obravnavo šele ob koncu decembra 1982, kar je za mesec dni kasneje kot je bilo predvideno z mrežnim planom. Razlogov za to je več, ne-kaj je zunanjih, še več pa notranjih. Te razloge bomo skužali pojasniti tako, da bomo ob vsakem poglavju !• dela GN našteli osnovne posebnosti, ki so spremljale samo izdelavo.
Pri planiranju delovnega časa Posebnih ovir ni bilo. Značilnost delovnega kolektiva za leto 1983 je Predvsem ta, da ne predvideva sobotnega popoldanskega dela, pač Pa je delo sobotne popoldanske izmene vedno prestavljeno na naslednjo soboto v dopoldanski čas. S to
prakso smo začeli že v drugi polovici leta 1982 in zaenkrat prevladuje mnenje, da so izkušnje dovolj pozitivne, da lahko s to prakso še nadaljujemo. Največja hiba takšnega delovnega koledarja je v tem, da imajo vzdrževalci na razpolago manj »nedelovnih-« dni, ki jih lahko porabijo za remonte. Zato se sedaj razmišlja tudi o tem, da bi za te namene predvideli v nekaterih oddelkih določeno število dni kolektivnega dopusta. Ta razmišljanja zaenkrat sodijo le še v okvir javne razprave o I. delu GN za leto 1983.
Večje probleme smo imeli pri oblikovanju plana zaposlenih. Po prvi varianti proizvodno-prodajnega plana se je namreč predvidevala polna zaposlenost skoraj vseh proizvod-
******************************* K**#***-;**:!«**«***-***
Kako smo dočakali Novo leto?
KOROŠEC NADA, SKS:
»2e pred časom sem se odločila, da letos ne bom silvestrovala doma. ^ manjšo družbo smo dočakali novo leto v hali v Domžalah. Moram re-f>. da sem prav navdušena, saj je bilo silvestrsko vzdušje res pristno. Postregli so nam z okusno večerjo, veselja in plesa ni manjkalo. Za posebno razpoloženje je poskrbel ansambel Vilija Petriča z dobro glasbo. Dolgo se že nisem tako naplesala. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, veselje pa je trajalo tja do 5. ure zjutraj.
Upam, da bom tudi v prihodnje lahko podobno silvestrovala, če mi bodo to le dopuščale finančna sredstva.
Menim, da je silvestrovanje v družbi, med ljudmi, veliko prijet-»ejerT27E3Wna.<<
aljevanje na 2. strani)
nih zmogljivosti, kajti prodajni načrti so bili zelo ambiciozni. Ob polni zasedenosti vseh kapacitet v obeh izmenah pa je prišlo tudi do izredno visokega potrebnega števila zaposlenih delavcev (povečanja za več
kot 10%). Ker bi bilo za takšen obseg proizvodnje zelo težko oziroma nemogoče zagotoviti dovolj surovin, smo se odločili za znižan proizvod-no-prodajni plan, ki pa še vedno zahteva za cca 7% več zaposlenih kot pa jih je trenutno v DO Tosa-ma. Glavnina tega povečanja (5,4%) gre na račun TOZD Filtri, kjer bodo opustili proizvodnjo cigaretnih filtrov in začeli s predelavo netkane-ga blaga ter proizvodnjo medicinske plastike. Ker s tem prehajajo od avtomatiziranega dela na pretežno ročno delo, bo to zahtevalo znatno več ljudi kot pa je trenutno zaposlenih. Pričakujemo, da kljub visoko zastavljenemu planu števila zaposlenih tudi letos ta plan ne bo uresničen, saj planiranega števila
zaposlenih v zadnjih letih nikoli nismo dosegli.
Posredno smo že omenili, da je bil proizvodno-prodajni plan predmet največjih sprememb v zadnji fazi oblikovanja I. dela GN za leto 1983. Po eni strani so bile spremembe potrebne, ker je bilo naknadno ugotovljeno, da bi začrtani plan v TOZD Saniteta zahteval bistveno več repromaterialov, kot bi jih bilo mogoče nabaviti, po drugi strani pa vse do zadnjega ni bilo mogoče natančno predvideti celotnega bodočega programa TOZD Filtri. Tako sedaj obravnavani I. del GN lahko ocenjujejmo kot najverjetnejši približek proizvodnega programa za leto 1983, kot se ga je dalo predvideti v sredini decembra. V zvezi s tem planom se je in se bo še postavljalo precej »čejev«, saj nam bodo dejanske razmere narekovale ustrezno obnašanje, tako v proizvodnji kot tudi v prodaji.
Ob spremembah proizvodno-pro-dajnega plana je bil deležen sprememb tudi izvozno-uvoznii plan. Prizadevanja so bila usmerjena zlasti v smeri zmanjševanja uvoza na eni strani in oblikovanja realnega izvoznega plana na drugi strani. Čeprav smo se trudili, da bi obliko-
(nadaljevanje s 1. strani)
DEMŠAR REZKA, filtri:
»Novo leto sem pričakovala doma ob gledanju TV programa. Sicer pa sem silvestrovala pravzaprav že v četrtek, ko smo delali zadnji dan in smo si v oddelku s sodelavci pripravili majhno zabavo. Imeli smo se res prijetno. Po vsem opravljenem delu smo pospravile po oddelku, nato pa smo ustavili stroje. Pogostili so nas s sendviči, direktor nam je naredil majhen govor, za
vali čim realnejši izvozno-uvozni plan, pa se trenutno postavlja vprašanje, koliko od predvidenega bo ob novem Deviznem zakonu še možno uresničiti. Z ozirom na pomemben vpliv, ki ga ima zunanjetrgovinska menjava na celotno poslovanje, je negotova situacija na področju ZT predpisov vnesla v proces planiranja največ zmede. Vse kaže, da bo novi Devizni zakon tudi za našo DO prinesel določene spremembe, katere bomo lahko upoštevali šele v II. delu GN za leto 1983.
Ob vsem navedenem pridemo do zaključka, da smo s tem, ko smo vnesli v decembru še zadnje znane popravke, sicer poskrbeli za nekoliko aktualnejšo vsebino I. dela GN za leto 1983, čeprav sedaj ugotavljamo, da je že spet prišlo do tak-ških sprememb, ki to trenutno veljavnost zmanjšujejo. Vendar menimo, da je v času javne razprave še čas, da aktualiziramo vsebino I. dela GN za leto 1983 do te mere, da nam bo dejansko služil kot dovolj realna podlaga za oblikovanje celotnega Gospodarskega načrta za leto 1983.
Vir, 5. 1. 1983
Marjan Mlakar, dipl. oec.
glasbo smo poskrbeli sami s petjem. Še nikoli doslej se v oddelku nismo imeli tako fino. Vsa čast tudi mojstru, ki je bil zelo razumevajoč in je prišel med nas ter znami skupaj zapel. Tako je bilo vzdušje prav domače, po dolgem času smo bile sodelavke enkrat skupaj, saj smo bile v preteklem letu »razmetane« po celi tovarni. Slovo od starega leta v krogu sodelavk in sodelavcev je tako kar prehitro minilo.«
ALEŠ MIMI, ekspedit:
Silvestrovala sem z družino pri bratu doma. Skupaj smo pripravili odlično večerjo - odojka, ki smo ga zalili z dobrim domačim vinčkom. Do polnoči smo gledali TV srečanje po poJnoči pa nas je disco glasba spravila na noge, tako da smo v novo leto priplesali res dobre volje. Tudi otroci, ki so bili vsi pokonci, so bili zadovoljni, ker so bili vsi skupaj. V prejšnjih letih smo vedno silvestrovali zunaj, zdaj pa se že tretje leto odločamo kar za dom. In še najbolje je tako. Zelo všeč mi je bilo tudi silvestrovanje n a morju v enem od preteklih let, vendar to zdaj zaradi bencinske krize odpade. Tako bomo verjetno tudi v prihodnje dočakali novo leto kar doma.«
JUTERŠEK DANO, mizarska delavnica:
Novo leto sem dočakal doma, v krogu svoje družine. Bili smo sicer povabljeni v goste, vendar se mi zdi še najboljše doma, ker se lahko raz-komotiš kakor ti prija, pa nobenemu nisi v napoto. Največ smo gledali TV program, poslušali radio, saj spored je bil povsod dober in za vsakogar nekaj. Do polnoči smo bili v hiši, potem pa smo po stari navadi odšli voščit sosedom. Pokonci smo zdržali do štirih.
Do zdaj sem silvestroval v glavnem doma, nekajkrat tudi zunaj, celo na Veliki planini. Načrtovana silvestrovanja mi niso všeč, veliko bolj pristna in prijetna so tista nepričakovana, neplanirana. Posebno mi je ostalo v spominu praznovanje iz pred let, ko še ni bilo povsod televizije, imeli smo jo v tovarni. Zadnji dan se nas je nekaj odločilo, da pridemo z ženami gledati silve-sterski program. S seboj smo imeli hrano in pijačo in moram reči, da sem se v tej naključni družbi še najbolj zabaval.
KOŽIC LOJZKA, kuhinja
S sodelavko Nušo in še nekaj prijatelji, vsega skupaj nas je bilo 8, smo silvestrovali v Vegovem hramu v Dolskem. Ponavadi gremo kam dlje, ne ravno v bližino doma, tako smo tudi tu bili prvič. Kljub izredno dobri postrežbi in hrani se nismo imeli dobro, saj je bolj izgledalo kot sedmina. Mojega moža je namreč bolel zob, drugi spet se je slabo počutili, tretji prekmalu pogledali pregloboko v kozarec. Tudi glasba je bila samo disco, kar ni po vsakem okusu. Najraje bi že prej odšli domov, vendar so nas gostitelji zadržali do 3., ko smo dobili zadnji obrok hrane. Prijetneje smo se imeli en dan prej, ko smo se od starega leta poslovili skupaj s sodelavci iz kuhinje.
VZROKI ZA NASTANEK MOTENJ V POSLOVANJU TOZD FILTROV IN UKREPI ZA NJIHOVO ODSTRANITEV
Enovrstna in visokomehanizirana proizvonja cigaretnih filtrov je bila vsa leta samostojnega poslovanja izpostavljena vsem udarom domačega tržišča in močni konkurenci pri prodaji v izvoz.
Že v razvojnem planu TOZD-a FILTRI za obdobje 1976 — 1980, so bile naštete številne dejavnosti in to iz že obstoječega sanitetnega programa, ki bi jih bilo potrebno dopolniti in razviti in nova področja proizvodnje, ki naj bi jo razvili in osvojili.
Uspešni finančni rezultati poslo-yanja preteklega razdobja so ustvarjali varliv optimizem, da širjenje poslovanja ne tehnološko in ne prostorsko ni potrebno.
Pri snovanju srednjeročnega plana za to obdobje pa so se naštetim problemom pridružile še zaostrene težave z izvozom in zmanjševanje uvoznih možnosti surovin, vse večje omejitve pa so nastajale tudi pri uvozu opreme.
V tako zožanih pogojih poslovanja so zaostritve gospodarjenja nujno zahtevale tesnejše povezovanje obeh do sedaj prihodkovno nepovezanih TOZD-ov.
Predlog je predvideval skupno sovlaganje v novo kvaliteto netka-nih tekstil, s tem, da bi v TOZD-u Filtri poleg obstoječih proizvodov, Predelovali netkani tekstil in izdelke iz pvc folije za medicinsko in široko uporabo.
Predlog take reorganizacije v ■javni obravnavi ni dobil ustrezne podpore, problemi v proizvodnji ■filtrov pa so se zaostrili do take mere, da je bilo konec, leta 1982,
nemogoče izdelati Gospodarski načrt za naslednje leto.
Za odpravo nastalih motenj v poslovanju (te smo po Zakonu o združenem delu, dolžni odpraviti na nivoju delovne organizacije med proizvodnimi TOZD-i, ki so medsebojno n.sol.o. povezani) smo s sklepi usterznih samoupravnih organov prenesli določene skupine izdelkov z opremo v TOZD Filtri.
Z močnim angažiranjem vseh razvoj nikov naj bi ta program razširili, tako, da bi bil tržno in ekonomsko zanimiv, širina proizvodnega programa pa bi vsem zaposlenim nudila socialno varnost.
Pri snovanju prihodkovnih odnosov za skupne izdelke je razvidna nelogična tehnološka povezava, oziroma preozkost povezave, kar bo naloga nadaljne reorganizacije.
Za tržno sprejemljiv in ekonomsko zanimiv program pa bo nujno proizvodnjo vseh izdelkov za enkratno uporabo visoko mehanizirati, ker tržišče ni naklonjeno predragim izdelkom.
Številna prepletanja pri poslovanju vseh, ki sodelujejo pri proizvodnji skupnih izdelkov, delitvi skupnega prihodka in administrativnem spremljanju poslovnih dogodkov bo moralo biti hitro, ažurno in na mnogo višjem tehničnem nivoju, sicer se bo zgodilo, da se bo povečalo administrativno delo predvsem vseh režijskih delavcev. S tem bi dosegli nasproten učinek, kajti s koordiniranim in tehnološkim zaokroževanjem poslovnih procesov naj bi režijski delavci poleg obveznih nalog čim več časa posvečali ustvarjalnemu delu in izpopolnjevanju tehnoloških postopkov.
Franc Cerar, ing.
Pravilnik
0	delovnih razmerjih
Dne 22. 12. 1982 smo na delavskih svetih sprejeli Pravilnike o delovnih razmerjih TOZD in DSSS. Oglejmo si nekatere bistvene novosti:
1.	V Pravilnik so že vpeljane določbe o razvidu del in nalog, ki sicer še ni izdelan, priprave zanj pa gredo h koncu.
2.	Poostreno je razpisovanje prostih delovnih mest v okviru delovne organizacije in s tem bolj poudarjena obveznost do skupnosti za zaposlovanje.
3.	Poskusno delo se izvaja za vse delavce, razen individualnega poslovodnega organa in traja od 6 do 12 tednov.
4.	Za pripravnike se vsako leto izdela plan zaposlovanja v skladu z zahtevami skupnosti za zaposlovanje.
5.	Podrobneje je določeno razpore-nje delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo ali DSSS, kar se še posebej uredi s posebnim sporazumom.
6.	Z delom pridobljene delovne zmožnosti ugotavlja posebna komisija, ki jo za vsak primer posebej določi delavski svet.
7.	Delo prek polnega delovnega časa je omejeno na 30 ur mesečno.
8.	Začasno ali občasno delo lahko traja največ do 60 dni na leto.
9.	Podrobneje pa si oglejmo dopuste:
a)	Na delovne pogoje:
—	delo podvrženo vplivu vremenskih razmer v skladišču gotovih izdelkov in skladišču surovin in pomožnega materiala — 1 delovni dan
—	delo v obratu družbene prehrane — 1 delovni dan
—	posamezna dela in opravila (vožnja avtomobila, vzdrževanje kompresorskega postrojenja) — 2 delovna dneva
—	delo v nočni izmeni — 2 delovna dneva
—	vodenje izmene, oddelka, strokovne službe, sektorjev in DO —
1	delovni dan
b)	Na delovno dobo:
—	za delo do 5 let 20 delovnih dni
—	za delo od 5 — 10 let 22 delovnih dni
—	za delo od 10 — 15 let 24 delovnih dni
—	za delo od 15 — 20 let 26 delovnih dni
—	za delo od 20 — 25 let 28 delovnih dni
—	za delo nad 25' let 30 delovnih dni
c)	Na socialne razmere:
—	mati z enim otrokom do 7 let 1 delovni dan
—	mati z dvema otrokoma do 7 let — 2 delovna dneva
Problematika TOZD-a Filtri
—	mati s tremi otroci do 7 let 3 delovne dni
—	mati samohranilka po Zakonu o zakonskih zvezi do 15. leta starosti otroka — 2 delovna dneva
d)	Dodatni dopusti:
—	delavec star najmanj 50 let 5 delovnih dni
—	invalidnost od 60 % dalje 5 delovnih dni
—	delovni invalid, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa — 5 delovnih dni
—	invalidnost osebe, ki jo delavec neguje — 5 delovnih dni
Če se delavec strokovno izobražuje in mu je to izobraževanje tudi odobreno, lahko koristi:
—	za izpit posameznega predmeta na srednji šoli — 2 delovna dneva
—	za izpit posameznega predmeta na višji ali visoki šoli — 3 delovne dni
—	za zaključni izpit na srednji šoli
—	15 delovnih dni
—	za diplomo na višji ali visoki šoli — 30 delovnih dni
Stinijenje teče
Te dni je petdesetletnico praznovala TRDIN JOŽI iz pripravljalnice. V Tosamo je prišla leta 1959. Prej je živela in delala na Dolenjskem. Od leta 1949 je bila zaposlena na žagi Novolesa v Novem mestu. Ker je sestra živela na Viru, jo je povabila, naj pride k njej, saj se je baje v teh krajih lažje dobilo delo.
»Delo na žagi je zlasti za ženske bilo zelo naporno — večinoma smo delali na prostem seveda tudi pozimi. Jaz sem na žagi rezala parket. Enkrat sem si celo odžagala štiri prste, vendar so mi jih prišili na-
zaj, tako da večjih posledic nimam. Najtežje je bilo okoli leta 1954, ko je zelo veliko moških odšlo na orožne vaje, saj so takrat bile borbe za Trs . Za vse delo smo bile ženske same in smo celo težke hlode same valile. Na Viru sem stanovala v bližini tov. Mihelčiča, ki mi je tudi priporočil delo v Tosami. Tako sem tu že od leta 1959 in to ves čas v pripravljalnici, kjer sem zelo zadovoljna. Do upokojitve imam še dve leti in pol in upam, da jo bom zdrava dočakala.«
Upokojitev
KERN DANICA se je v Tosami zaposlila leta 1958. Pred tem je 10 let delala na državnem posestvu Črnelo.
»•Na posestvu smo delali po 10
ur, kar je bilo potem, ko sem se poročila in dobila otroka zelo težko. Zato sem si poiskala delo v Tosami, kjer ml je vseskozi bilo zelo všeč. Najprej sem bila 1 mesec v ekspeditu, potem pa vsa leta v mi-kalnici pri vložkih. Rada sem hodila v službo, ne morem se pritoževati — nisem se ne prej in se tudi zdaj ob odhodu ne. Bila sem zelo
zadovoljna, saj je bilo delo v tovarni v primerjavi z delom na posestvu pravo olajšanje. Kljub temu mi po tovarni ne bo dolgčas. Zdaj sem še izkoristila dopust in moram reči, da mi je kar prijalo biti doma. Morda bom pogrešala stare sodelavke, drugače pa se bom zlahka privadila biti doma. Lahko se bom bolj posvetila domu, zelo rada tudi berem, pa tudi domov v Prekmurje bom lahko večkrat šla.«
O kvaliteti proizvodov
Kvaliteta proizvoda je stopnja do katere proizvod zadovoljuje potrebe kupca.
Če zastavimo vprašanje občanom in proizvajalcem različnih družbenih dobrin, kaj je kvaliteta in kaj ni, bi nanje dobili različne odgovore, odvisno, od koga bi želeli odgovor ali od potrošnika ali od proizvajalca, pa čeprav se v določeni stopnji vsi nahajamo v eni in drugi vlogi.
Za potrošnika, ki kupuje nek izdelek ali naroča neko uslugo, je kvaliteta le-tega nekaj samo po sebi umevnega, predpogoj, da se sploh odloča za nakup, če to ni tako, potem je izdelek zanj brez prave vrednosti, saj ne služi namenu, za katerega ga je kupil. Za kupca mora izdelek ustrezati tistim funkcionalnim in estetskim zahtevam, za katerega je bil proizveden.
Pri reklamnih oddajah pogosto preko TV enkrana slišimo za nov proizvod, da v kvaliteti zadovoljuje vsak okus, o vrhunski kvaliteti, o
S sej samoupravnih organov
evropskem nivoju kvalitete in podobno. .
Vendar pa se stvari kaj hitro menjajo, ko preidemo od lepega govorjenja v reklamnih oddajah k proizvodnim procesom.
V proizvodnih procesih nastopa mnogo faktorjev, ki vplivajo na kakovost tehnološkega procesa in izdelka. Surovine, polproizvodi in proizvodi nastopajo v različnih ag-regatnih stanjih, prisotne so tudi fizikalno kemijske spremembe in človek kot faktor kakovosti. Vse to vpliva na končno kakovost izdelka.
Na osnovi rezultatov laboratorijskih preiskav se ugotavlja doseženi nivo kakovosti ter deviaciije v materialu ter procesu.
Ce hoče proizvajalec uspeti s svojimi izdelki na trgu, mora upoštevati zahteve kupcev ter tržnih zakonitostim ne prilagajati le cene ne terminov temveč tudi kvalitetni nivo svojih izdelkov.
Podatki o kakovosti izdelkov pri-najajo na različne načine od kupcev do tovarne z različnimi komunikacijskimi sredstvi (telefonski pogovor, telexi, obiski itd.).
Slaba kvaliteta lahko povzroči težave in probleme gospodarski organizaciji tudi do negativnih finančnih rezultatov.
Delavci dosegajo tudi pri enako zahtevnem delu, enakih pogojih ze-lorazlične rezultate, večjo ali manjšo količino enot proizvodov, boljšo nh slabšo kakovost proizvodov.
Pri monotonih delih so važni delavniki tudi zanimivost dela, primerno delovno okolje, možnost usposabljanja in napredovanja ter medsebojni odnosi.
Kontrolorji morajo pogosto med delovnim procesom opozarjati, da ueka delovna operacija ni opravljena po zahtevah dokumentacije ali Pa da estetski videz ni primeren, da m tak izdelek lansirali na tržišče. Pri zavrnjenih proizvodih pa so vložene ure nepotrebnega dela, ko se sortirajo dobri in slabi proizvodi.
Kljub pomanjkanju proizvodov nu domačem tržišču je potrebno povečati izvoz, če želimo uvoziti za Proizvodni proces potreben kvalite-mn repromaterial. Vendar se pri tem neizogibno srečamo z definiranim in zahtevnim kvalitetnim nivojem kot predpogojem, če želimo izvozni posel uspešno zaključiti.
Kljub temu se pogosto okrog kvalitete za izvoz bolj potrudimo kot pa za domači trg, pa vendar se včasih izgubimo določenega kupca na tujem tržišču.
Nedvomno je kakovost proizvodov eno izmed meril za razvitost nekega podjetja, zato moramo vložiti veliko prizadevanj prav v to smer, da bo vsak posameznik na svojem delovnem mestu gledal na kvaliteto svojega dela.
Samoupravno sporazumevanje
— Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o dolgoročnem poslovno -tehničnem sodelovanju in o združevanju deviznih sredstev med To-samo in Lekom in k Aneksu tega sporazuma.
— Priznava se povišanje prodajne cene PP Glini za 25 % in sicer s 160,90 din na 201,13 din za kg kar bi v letošnjem letu pomenilo 833.000 din dodatnih stroškov za TOZD Saniteta od 1. 11. 1982 dalje.
Interni akti
— Sprejme se Pravilnik o delovnih razmerjih DSSS, TOZD Filtri in TOZD Saniteta s spremembami, ki se nanašajo na osnove in merila za odmero dolžine letnega dopusta glede na delovne pogoje in zahtevnosti dela.
— Sprejme se sprememba Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti TOZD Saniteta tako, da se v oddelku mikalnice dopolni organizacija z delovnimi mesti:
—	drobljenje celuloze
—	izdelava cik-cak vate
—	izdelava zvite vate.
— Sprejme se Navodilo o oskrbovanju s sanitetnim materialom s priporočilom, s katerim se predlaga, da se vložki za delavke DO pakirajo v vrečke iz opuščenih programov oziroma v vrečke, ki niso več primerne za tržišče.
Upošteva se pripomba na 7. člen, ki se spremenjen glasi:
Za oskrbovanje s sanitetnim materialom v oddelkih in sektorjih skrbe za to pooblaščeni delavci, ki na podlagi naročilnic naročajo po-
trebne količine sanitetnega materiala glede na izpraznjenost omaric za prvo pomoč ter glede na število zaposlenih delavk v oddelku oziroma sektorju.
Delavcem izda potrdilo iz predhodnega odstavka vodja oddelka oziroma sektorja.
Gospodarski načrt
— V 15-dnevno javno obravnavo se daje I. del Gospodarskega načrta za leto 1983 s predlogom 1-teden-skega kolektivnega dopusta. Predlog se utemeljuje s potrebo izvajanja remonta strojev in naprav in preiskus tlačnih posod po sklepu republiškega inšpektorja.
— Sprejme se predlog delovnega koledarja, ki je sestavni del Gospodarskega načrta za leto 1983. Pripombe na delovni koledar se dajo v okviru javne razprave Gospodarskega načrta za leto 1983.
Investicijske zadeve
— Odobri se izdelava 4 strojev za vložke kvalitete Vir super, za kar znašajo skupni stroški 2.273.180 din.
Za izdelavo 4 strojev za vložke se sklene pogodba o delu s skupino 8 delavcev, ki delo opravijo do konca aprila za neto izplačilo 540.000,-din. Pri izdelavi strojev sodeluje tudi ključavničar iz mikalnice, ki ga bodo določili v samem oddelku.
— Odobri se uporaba sredstev za nakup snovala v znesku 6.245.265,00 din in koriščenje kredita dobavitelja za 5 let z 10 % obrestno mero.
— Odobri se uporaba sredstev v višini 105.000.— din za nakup na-
miznega brusilnega stroja za potrebe v konfekciji.
— Odobri se uporaba sredstev v znesku cca 160.000.— din za generalno popravilo, tehnični pregled in pridobitev pozitivne strokovne ocene za tovorno dvigalo z osebnim spremstvom v konfekciji.
— Odobri se nakup 1 kosa industrijskega sesalnika tip US-2, katerega skupna vrednost znaša 30.000.-din.
STOPAR Mija in AVBELJ Olga, filtri
— Za potrebe EPS in FRS se odobrijo sredstva v višini 60.000.— din za nakup pisalne mize in omare za registratorje z nastavki.
— Odobrijo se sredstva v znesku 1.439.807.— din za nakup telefonske centrale, s katero bo izvršena zamenjava dotrajane sedanje telefonske centrale.
Korošec Nada
Z darili sva bili zadovoljni, prav tako otroci. Trenirke so zelo lepe, vendar prevelike, otrokom bodo prav mogoče šele čez kaka štiri leta. Mislim, da igrače ne bi bile tako zanimive, saj se jih otroci hitro naveličajo. V krajevno skupnost so otroci prav tako šli, saj so dobili vabila. Tudi v delovnih organizacijah, kjer sta zaposlena moža, so otroci dobiil darila in sicer pri Termitu vrednostni bon v višini 400.— din, pri Hidrometalu pa bon v vrednosti 700.— din.«
KVAS Anica, ekspedit
»Imam dva otroka, stara 7 let in 1 leto. Starejši je bil bolan, mlajša hči pa je še premajhna za obisk predstave, zato sem darila vzela že prej. Nič hudega, če so trenirke prevelike, bodo že še prav prišle, le da niso premajhne. Starejši sin je bil darila zelo vesel, saj se je takoj oblekel, mislim, da bi se igrače hitro naveličal.
Otroci so bili obdarjeni tudi v KS Dob, tja je šel z njimi mož. Vsi otroci so dobili enake igrače, prav
tako so igrače dobili tudi v vrtcu in v Hidrometalu, kjer je zaposlen mož, vrednostni bon.«
VES Viki, mehanična delavnica
Ima 6 in 7 let stari hčerki. Bili sta na predstavi na Viru, kjer jima je bila igrica zelo všeč, prav tako pa tudi način, kako se je dedek Mraz posvetil otrokom. Daril sta se seveda razveselili.
Za Samoupravni sporazum o enotni obdaritvi sem slišal. Vem, da ga mi nismo podpisali, zato tudi seveda v krajevno skupnost nismo šli, saj ne bi bilo v redu, če bi otroci vzeli darila. Tudi žena me je opozorila, da naj otroci ne hodijo v krajevno skupnost. Ker se je toliko govorilo o tem, kdo je podpisal sporazum in kdo ne. Menim, da naj obdaritev ostane taka kot je, samo v delovni organizaciji, to se mi zdi bolj pristno in domače.
Z obdaritvijo smo bili torej zadovoljni. Kako tudi ne, saj so nekateri naši otroci imeli priliko dobiti darila kar na štirih mestih. To, da smo se močno upirali podpisati Samoupravni sporazum (kar pomeni, da Tosama za otroke svojih delavcev ni prispevala denarja za darilo, razen 30.000 din za otroke v vrtcih), očitno večine sploh ne moti. Zakaj vendar ne bi izkoristili možnosti, ki se nam je ponujala, saj otrok v krajevnih skupnostih niso spraševali, če so v očkovem ali maminem podjetju pristopili k sporazumu. Glede na to, da letos dedek Mraz v krajevnih skupnostih le ni bil tako porazno organiziran, kot smo radi govorili lani in glede na to, da so nenazadnje otrokom bile všeč male lokomotive in kozarčki, bi veljalo razmisliti o tem, ali se ne bi vendarle poskušali ogreti za enotno novoletno obdaritev otrok v letošnjem letu.
KOLEKTIVNA TERAPIJA
— Nekateri Jih dobijo elcer po nedolinem — n to po tiste, ki x» ilutljo, ne udene prehode.
Ringa, ringa raja Dedek PAraz odhaja . . .
Jaz pa pojdem na Gorenjsko...
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Iz Radovljice smo se odpeljali v Drago kjer smo si ogledati! grobove naših borcev za svobodo iz NOB. Veter, dež in pusto vreme sta bila kot nalašč takemu obisku grobov, ki jih je zapustil okupator. Obrazi so se nam razvedrili šele v gostilni v Dragi, v kateri smo preživeli uro deževnega sobotnega dopoldneva.
Nazaj grede smo obiskali Begunjske zapore. Draga in Begunje sta tesno povezana z okupatorjevo koso smrti na Gorenjskem. Ste-vilnih nedolžnih žrtev se pač ne da prikriti, ti zapori so prava sramota ljudem, ki so načrtno ubijali in obenem spomenik trpljenju naših ljudi, ki so v celicah smrti juna-S u urTlrk- Temačnost vzdušja je simbolizirala tudi glasba iz magneto-tona, posneta na podlagi zapiskov lrt s^rornnih pisem, ki so jih pisali opsojenii na smrt. Hodnik zaporov Pa je poln plakatov — razglasov ustreljenih, ki so bili kot talci, žrtve represalilij okupatorja v letih
vojne. Pod vsakim plakatom pa Podpis smrti — Kutschera.
Dovolj grozot, krikov in temačnih občutkov. Bili smo enotnega mne-nla> to se ne sme več ponoviti!
Očitno nam je Radovljica prirasla k srcu. Spet smo se odpeljali Da, to pot na prijetno opravilo, na kosilo v priznano gostilno Lecter. Dobili smo tako obilno kosilo, kot da bi vse dopoldne sekali drva v gozdu. Vendar se pri takem delu ni težko potruditi. Kosilo je potekalo
ob žlahtni kapljici in klepetu, torej v prijetnem vzdušju. A spet so bili na delu naši vrli organizatorji izleta, ki nam niso dovolili, da bi se zasedli v gostilni. V programu je bil še obisk Bleda, ki je bil v tem deževnem sobotnem popoldnevu nenavadno pust in tih, brez vse tiste živahnosti, ki smo jo vajeni sicer v tako znanem turistiičnem kraju. Le redki avtomobili, predvsem s tujo registracio, pred hoteli, so pričali, da je tudi v tem jesenskem času še kak turist na Bledu. Vendar nas to ni motilo. V slaščičarni je bilo še kar živahno in prijetno toplo, blejske kremne rezine pa tudi ne poznajo sezone.
Naš izlet se je bližal koncu. Za najbolj žejne in navdušene še kratek postanek v stari gostilni sredi Šenčurja, nato pa vožnja proti Viru. Kakšno je bilo vzdušje ob povratku v avtobusu, verjetno res ni treba posebej poudariti. Z eno besedo — prijetno, tudi s pomočjo našega šoferja Janeza, ki nam je obljubil, da nas bo še kdaj peljal.
Popoldne se je nagnilo v večer in končali smo z izletom. Lahko rečemo, da je minil prijetno in da je vsem tistim, ki bi lahko zasedli še tistih nekaj prostih sedežev v avtobusu, žal, da niso šli z nami. Toliko o uradnem delu izleta.
Izstopili smo na Viru. In še povedano na uho, neuradni del, oziroma zaključek izleta pa je bil v diskoteki pri Roki ju.
Tone C.
Delovni koledar 1983
?d. leta 1974, ko je bil natisnjen Prvi žepni koledarček Tosame, nas spremljajo mali delovni koledarji *n, nas Posebej spominjajo na tiste , ote, k° bo treba opraviti osemurni delavnik.
dosedanji koledarčki so bili r~a ,)■ no enaki; poleg klasične raz-poreditve dnevov v delovnike na eni am ter nedelje in prazniki na dru-r* strani; so določili razporeditev onda delovnih dni skozi vse leto -a .n° s sprejetim oziroma pred-Gospodarskim načrtom, j ?u tega, ker so koledarčki izde-* . * v Povezavi z Gospodarskim na-Sn„yn’, ubičajno izidejo nekoliko ka-je kot je za tovrstno »-literaturo« v navadi.
Tudi letošnji delovni koledarčeh ^navedenem ni nič drugačen kot lika r!Z .preižnjih let. No, ena raz-ki7,.P5 vendarle in sicer pri pri-u delovnih in takozvanih prostih
sobot. Ta članek je namenjen zato predvsem temu, da se spoznamo s to spremembo koledarčka.
Kot je že v začetku zapisano je žepni Tosamin koledar izdelan na osnovi Gospodarskega načrta. Znano je, da je bila v lanskem letu sprejeta na podlagi predlogov zborov organizacijskih enot odločitev o enoizmenskem (dopoldanskem) delu ob sobotah. Tovrsten način sobotnega dela je ohranjen oziroma predviden tudi za letošnje leto. Zaradi te novosti, ki ni povsem novost, saj je bila uveljavljena že v lanski drugi polovici leta, je spremenjena tudi oblika Tosaminega letošnjega koledarčka.
Koledar v principu še dodatno označuje s črko datum delovne sobote in sicer za vsako izmeno posebej. Proste sobote posebej niso v rubrikah na koledarčku, zato ni oznak. Za delovne sobote v prvi vo-
doravni rubriki z oznako I (rimska 1): oznaka za delovne sobote delavcev, ki delajo v eni izmeni. V drugi rubriki z oznako II (rimska 2) so oznake za delovne sobote delavcev, ki delajo v dveh izmenah in v tretji rubriki z oznako III (rimska 3) za delavce, ki delajo v treh izmenah.
Označevalne črke v obravnavnih rubrikah pomeniijo posamezne delovne izmene. Torej, če hočemo vedeti katere sobote bo treba delati, moramo vedeti tudi, v kateri izmeni delamo; ali je to izmena »A« ali »B« ali pri troizmenskem delu »C«. Povedano velja samo za delavce v izmenskem delu, kajti delavci na enoizmenskem delajo vedno na dan označen z »A«.
DELOVNI KOLEDAR 1983
JANUAR	flEBRUAR
No	2 9 16 23 M	6 13 20 27
Po	310 17 24 31	7 M 21 26
To	4	11	18	25	1	8	15	22
Sr	5	12	19	28	2	9	18	23
C«	6	13	20	27	3	10	17	24
Po	7	14	21	28	4	11	18	25
So 1 8	15	22	29	5	12	10	28
MAREČ
8 13 20 27 7 14 21 28
1	8 15 22 29
2	9 IG 23 30
3	10 17 24 31
4	11 18 25
3	10 17 24
4	11 18 25
5	12 19 28
6	13 20 27
7	14 21 28
1	8 15 22 29
2	.9 16 23 30
□			
s	!l!	1	
m		c	
[H!IG30QBSEQHilEQSBii!2S
MAJ
N« 1 8 15 22 29 Po 2 9 16 23 30 To 310 17 24 31 Sr 4 11 18 25 Ce S 12 19 20 P« 6 13 20 77
JUNIJ
9 .12 19 28
6	13 20 27
7	14 21 28
8	15 22 29
3 10 17 24 31 411 18 25
2	fl 18 23 30
3	10 17 24
4	tl 16 2S
5	12 1» 28
6	13 20 27
7	14 21 28
1	8 15 22 29	5
2	9 16 23 30	6
7	14 21 28
8	15 22 2S
9	18 23 30
10	17 24 31
11	18 25
12	19 28
13	20 27
[DEG3E»GSEDH3[DmEII3IDQn
SEPTEMBER OKTOBER	NOVEMBER DECEMBER
N« 4 II 18 25	2 9 16 23 30	6 13 20 27	4 11 16 23
Po 8 12 19 26	3 10 17 24 3X>	7 14 21 1» S 12 19 28
To	6 13 20 27	4 11 18 25	1 • 15 22 20	6 13 20 27
Sr	7 14 21 2S	5 « 19 28	2 0 16 23 30	7 14 21 28
C« 1 6 15 22 29	8 13 20 27	3 10 17 24	1 6 15 22 29
Po 2 9 16 23 30	714 21 »	4 11 16 25	2 9 16 23 30
So 3 10 17 24	1 6 15 22 29
n:iAi..i
3 10 17 24 31
|A| lAl I I |a( I I I I I
lAriAi
maBiiHa^cinnBBLDaaiEBHii
CDSECaRiEBHBniMEBHMEBEIDiM
Na koncu poglejmo še praktično primer »razvozlanja« enega sobotnega dela. Za primer vzamemo solidarnostno sobotno delo, ki bo letos v začetku marca na koledarčku pa je označeno dodatno z rumenim poljem. Iz koledarja je razvidno, da bodo to delo opravili delavci v enoizmenskem delu in delavci v dvoizmenskem delu izmene »A« ter delavci v troizmenskem delu izmene »B« 5. 3. 1983.
—	delavci v dvoizmenskem delu izmene »B« in v troizmenskem delu izmene »A« 12. 3. 1983
—	delavci v troizmenskem delu izmene »C« 19. 3. 1983.
Kljub na prvi pogled nekoliko bolj zapletenemu koledarju za letošnje leto, vidimo iz primera, da vseeno ne bo posebno težko zapomniti si tiste sobote, ko bo treba iti na delo.
naša zlata rezerva
VILJEM DOLENC
Odpadki -
Leta 1979 sem med obiskom tovarne LORING v švicarski vasici Mettenestetten vprašal solastnika in glavnega vodjo te sanitetne tovarne, koliko odpadkov dovoljuje pri izdelavi hlačnih plenic. Gospod Schwe-izer vprašanja sprva ni razumel, ko pa sem bolj natančno ponovil vprašanje, je rekel: »Veste, pri vsaki surovini odštejemo težo ovojnega materiala in cevke (če je!), vse ostalo pa mora biti v izdelku za prodajo, ne pa med odpadki, saj bi drugače firma v hudi konkurenci propadla.
Zal je naša delovna organizacija še daleč od take uspešnosti.
V Tosami pa je še vedno nekaj -delavcev, ki iz pripovedovanja sodelavcev vedo, da je ustanovitelj in bivši lastnik tovarne Kocjančič zelo pazil na količino odpadkov, pa tudi direktor Bingold je strogo kaznoval malomarno ravnanje s surovinami.
Čeprav nočem trditi, da sedaj vsi ne pazimo pa je res, da moramo VSI KAR NAS JE še veliko narediti, da bi se slab odnos izboljšal.
Prelom ravnanja z odpadki v sodobni TOSAMI je nastal leta 1981 ko je glavni direktor E. Peternel odločno podprl akcijo za nabavo in postavitev Konduks mlina za ponovno uporabo koristnih odpadkov.
Vrednostno in količinsko je bila s tem uresničena največja posamična naloga varčevanja s surovinami in zmanjševanja odpadkov.
Vrednost tega podviga lahko prikaže tale izračun: V letu 1982 smo naredili 22 083 780 kosov dnevnih plenic (preračunano), v vsaki je 20 gramov celuloze, kar znaša 442 ton. Po opravljenih meritvah je ugotovljeno, da znaša delež koristnih odpadkov v plenički 50%, torej je z odpadki nadomeščeno 442 : 2 = 221 ton celuloze. Kilogram celuloze IZ UVOZA je v letu 1982 stal 36,00 din (letos stane 40,50 din/kg). Torej je devizni prihranek v preteklem letu 221000 kg x 36,00 din, to je 7956000, dinarjev ali 795 starih milijonov!
Večina teh odpadkov je nastala v tovarni, le del je bil dobavljen iz tobačnih tovarn po ceni 7,00 din/ kg, ker domačih odpadkov ni bilo dovolj. Jasno je seveda, da vsakršen odpadek pač ni uporaben za ta izdelek. Cigaretni filtri ter odpadki mikalnice so enakovredni celulozi. Do začetka obratovanja mlina smo vse odpadke iz mikalnice vozili na ihansko smetišče, dokler ga nismo napolnili.
Konec leta 1982 je bil k liniji za Tosama pleničke priključen nov mlin za defibracijo lesovine, to je mehanično obdelane celuloze. V izdelavi pa so načrti za mešalno komoro, da bi vse te sestavine plenice dobro premešali in bi ostala plenica enako kvalitetna.
Teh nekaj znanih dejstev sem
omeniil le za začetek razmišljanja o našem razvoju s surovinami, ter odpadkih, ki so posledica tega ne-osveščenega odnosa.
Tričetrt milijarde (starih dinarjev — da se lepše sliši!), ki smo jih prihranili pri eni resni in organizirani akciji pa kaže, da pri odpadkih ne gre za mlatenje prazne slame, ampak za zlato zrnje, kateremu se bomo morali bolj odločno in resno posvetiti, če želimo zboljšati svoj živi jenski nivo.
Zmanjševanje odpadkov mora biti stalna naloga — dobro organizirana. Vsi organizatorji v Tosami bodo morali prevzeti in opraviti svoj delež, drugače bomo pač čakali »kdaj bo slepa kura zrno našla«.
Pa poglejmo, kaj se dogaja z materialom, ki ga uporabljamo v Tosami. Vse domače surovine naroča nabava. Medtem ko tujim dobaviteljem predpisujemo točno kvaliteto, način pakiranja in označevanja (v kolikor to tujim dobaviteljem ni jasno samo po sebi), število enot v embalaži pa je to prt domačih dobaviteljih prepuščeno samovolji, Naša naivnost se kaže, še predno pride material v tovarno.
Za vse surovine in pomožne materiale, ki jih uporabljamo, bi morali imeti izdelane normative kakovosti, način pakiranja in označevanja, ter število enot v embalaži. Nekaj tega — seveda nepopolno je že narejeno in ker vemo, da se hitro le figa naredi če prst ne boli, se je treba lotiti tega in vztrajati dneve
Sedim na kraju, od koder se lepo vidi na Jalovec in Bavški Grintovec — v dolini Bavščice sem. Prehodil sem dolgo pot od Vršiča preko Špika Škrbine na Gradom v Bavščico. Zdaj počivam na pokošenem travniku, obdanem s kamnito ograjo. Posušeno seno, nabrano v kope sveže dehti. Večeri se, na Jalovčevem vrhu lebdi oblaček. Kot vzdih se je izvil gori iz boka. Skalnata pobočja Baškega Grintovca rdijo v večernem soncu, a dolina že počiva v senci.
Dolgo strmim v nastajajoči večer. Sele hlad me opozori pred nočjo. Eden najlepših trenutkov iz življenja planinca je počitek v gorah. Morda se odpraviš na turo, da boš na nekem tebi posebno' ljubem kraju posedel, hoteč tisti razgled vsrkati vase. Na ta kraj se boš morda vračal spet in spet. Težko se odločiš, kateri kraj ti je bolj pri srcu. Iščeš ga vedno znova. V tem iskanju je čar planinskega življenja. Ko si že
(ali leta?), da bo naloga opravljena.
Pred leti so rekli predstavniki Sladkogorske, »Saj vi ste dobri plačniki, samo ne veste kaj hočete?«
Torej bomo v prihodnje z normativi kvalitete dali nabavi možnost, da naroči pravi material. Tovornjaki bodo material pripeljali v tovarno in potem, ko bodo nekaj časa vozili okrog in se ustavljali kjer jih bo volja (tudi na zelenici!) bodo razložili material naravnost v skladišče, saj ga mi ne moremo stehtati, ker nimamo tehtnice za cel tovornjak, (moderen način!) niti za težje bale. Surovino bomo prevzeli »po dobavnici« kot pravimo temu. Na enak način bomo surovine oddali tudi oddelku. Tako bo oddelek, ki tudi nima tehtnice za take teže obdolžen slabega ravnanja s surovinami, če bo manjkalo materiala.
Namesto, da bi material stehtali, ter napisali reklamacijo kot zahteva naš »Poslovnik o reklamacijah« bomo krivdo za primanjkljaj prenesli na vse delavce, ki pridejo v stik s tem materialom.
Vsak normalen samoupravljalec bi sedaj rekel: »Takoj nabaviti tehtnice in vse tehtati, ter šteti.«
Kaj pa normativi kvalitete, pakiranja in označevanja? Ce kontrola služba ne bi po njihovih določilih pregledovalavsake dobavljene pošiljke JIH NE RABIMO! Ce pa jih ne bomo imeli in uporabljali bomo imeli pač več odpadkov.
(nadaljevanje)
vse prehodil in se morda odločil za kraj, zopet veš, v katerem trenutku in času ti je bil najlepši in vse iskanje se ponovi. V tem izkanju ostajaš mlad.
Istega dne sem se odpravil z Vršiča; pospremilo me je oblačno vreme. Že sem upal na prijetno hojo, ki v vročih julijskih dneh na južnih pobočjih Mojstrovke v soncu niti malo ni prijetna. Bavški Grintovec, Jalovec in Triglavska sosesčina je čista, čeprav je oblačno. Skoraj vodoravna pot me opazno približuje zavetišču pod Špikom. Moj prvi današnji cilj.
A glej, nad gozdno mejo, kjer se prične rušje, padejo prve kaplje. Kmalu pride še pohleven dež, ki se okrepi v ploho. Pod pelerino se peham k višku. Moker sem od potu, ne od dežja. Malo pred Zavetiščem se nad velikim Palcem zasveti modro nebo. Najhuje je mimo. Na pragu Zavetišča me pozdravi še sonce in stari oskrbnik s toplim čajem.
Po dolini Trente in Bavščice
Videl me je in razumel mojo željo.
Za mizo v koči se gnete skupina planincev. Kaže, da so transverzalni vrhovi postali modna zadeva, ostali vrhovi in doline ostajajo ob strani. Tok planincev jih obide, niti ne pozna jih.
Pot na Škrbino za gradom drži v skalnato kotanjo. Snežišče na severni strani Pelca nad Krnicami dela strmo melišče še težje. En korak kvišku, tri nazaj. In to v poletni pripeki!
Škrbina na grebenu je vredna svojega imena. Onstran Škrbine globina jemlje dah in previdno se spušča navzdol. En korak je dovolj za večnost. Ko se stena položi na travnato višino, tudi napetost popušča. Tik^ nad sedlom prepodim gamsa, ki prožno odskače v varnejše zavetje. Redko ga tu zmoti obiskovalec go-ra. Na sedlu počivam. Mogočna se grezi južna stena Jalovca v globine Koritniške doline, v enem loku padajo siva skalovja v strma melišča. Opaziš grapo na zahodu, če greš iz opice prek Velikega Ozebnika, pred južnim vstopom na Jalovec je tudi grozljivejši skalni zid.
Sediš in razmišljaš, zakaj si tu, zakaj ne postopaš po Vršiču? Tu ni izbire osvežujočih pijač, žejen si srečen ob razgledu. Hodil si dolge ure v rušju, dežju ali vročini, a si vesel, da si spoznal ta kraj. Se se vrneš: veš, kaj boš dal in kaj boš dobil.
Zakaj si utiramo pota v gore? 3e to zgolj čisti športni užitek, želja po odkrivanju krajev? Motivov je toliko kot ljudi. V tem je svoboda Planinstva. Skupni imenovalec je le v zavesti, da si dosegel, kar si želel in kar je prosto prepuščeno tebi. To je tista sproščenost planinstva ■Ji te vabi in zvabi v gore. Kaj je danes še planinstvo? Se pripeljati na Vršič, občudovati gore in se odpeljati nazaj? Hoditi ali pripeljati se na Vršič pomeni fizično prisotnost v gorah. Cilj je isti, le način ‘n sredstvo sta drugačna. Torej je tudi intenziteta doživetja različna. Je torej intenzivnost doživljanja gona s fizičnimi in duhovnimi silami tisto, kar dviga ceno pravemu planinstvu?
(se nadaljuje)
ZAHVALE
y®sela se spominjam odhoda na zasluženi počitek in se ob tej priliki •eiim zahvaliti mojim sodelavkam *? ,. artl°. ki me bo vse nadalnje a vi j en j e spominjalo na toplo slovo, Kl ste mi ga pripravili.
. Pnjsrčna hvala za vse čestitke,
ePr\u in uPravi za knjigo.
Obenem vsem želim uspešno in zdravo novo leto.
Gostič Majda
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice ter sindikalni organizaciji za darovano pomoč in izrečeno sožalje.
Se enkrat najlepša hvala!
Glušič Ana
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 1. do 11. 2. 1983
TOZD SANITETA
MIKALNICA
9. 2. Do.encViljem, 15. 1. Gorjup Antonija, 15. 1. Habjanič Marija, 21. 1. Kos Dorica, 24. 1. Lavriinc Pavla, 19. 1, Lutlar Nežka, 12. 1. Pavli Slavka, 29. 1. Pavlič Martina, 31. 1. Pirnat Dušai, 13. 1. Sever Tatjana,
OTROŠKA KONFEKCIJA
17. 1. Kotnk Marjeta, 16. 1. Vrečar Slavica,
SANITETNA KONFEKCIJA
30. 1. Brinovec Majda, 28. 1. Cerar Angelca, 2t 1. Furlan Marjeta, 18. 1. Kamenšel Marjeta, 16, 1. Ker-žan Marta, 25. . Klopčič Ivanka, 28. 1. Korant Dragca, 16. 1. Novak Jožefa, 14.	1. Kms Marjana, 27. 1.
Ručigaj Ani, 1‘. 1. Cerar Olga, 28. 1. Žavbi Zvonfnir, 9. 2. Prašnikar Mici.
TKALNICA OIOJEV
12. 1. Pirc Marija, 24 1. Pivk Frančiška, 6. J Sever Matilda, 25. 1. Vrtar Jožefa,
PRIPRAVLJAINICA
20. 1. Bratu: Pavla, 17. 1. Miketič Marija, 26.1. Osolin Marija, 25. 1. Vrhovnik Pada,
AVTOMATSKA TKALNICA
16. 1. Kuhai Viktor, 13. 1. Orehek Tatjana, 6.2. Podmiljšak Jožefa, 8. 2. VidovičAndelka.
BELILNICA
1. 2. Rahne Karija,
VLAKNO VINSKI ODDELEK
7.	2. Orehek Marjan, 1. 2. Kra-
šovec Franc,
TOZD FILTRI
16. 1. Pervinšek Anton, 22. 1. Vol-kar Pavla, 31. 1. Zamik Anton,
SKUPNE SLUŽBE
18. 1. Arnuš Franc, 25. 1. Urankar Franc, 17. 1. Leban Martin, 23. 1. Hribar Tončka, 6. 2. Peterka Valentina, 9. 2. Urbanija Marinka, 1. 2. Cerar Anton, 7. 2. Bernot Janez, 14. 1. Križnar Peter, 14. 1. Velkavrh Janko, 24. 1. Drolc Ivan, 18. 1. Grujič Peter, 15. 1. Jerman Gveri-no, 29. 1. Poljanšek Jožefa, 31. 1. Lokvenec Vasilka, 18.	1. Vodnik
Vencelj
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE:
Vlahinja Pepca — upokojena Siard Gabrijela — upokojena Cerar Francka — upokojena Gostič Majda — upokojena Lenček Štefka — upokojena
PRIŠEL V DELOVNO ORGANIZACIJO:
Žordani Stanko — vlaknovinski oddelek
Resnik Franc — PO
RODILI SO SE:
Stražar Mariji — hči Horvat Joži — sin Vodlan Sonji — hči
25 OKONČldvi
piitfffll
ONJAfito

ODPO&UiNfC
SPOROČIL
ZV/JACA
PANOGA
ZVRST
Razjed* je zemlje
ALKOHOL
PUAČA
OČKA
V USTA TKANlHf
BIKOV Gl AS
DEL
OBLEKE
nmm
K/mstA
STRGMA
ahton
JANfŽ/Č
PEL
skale
iEifNO
fiOMUfZA
feRVilo
F/iH. IGKAIKA GARDNER
VRSTA
TCIKOT«)
i
VRSTA
hlOlk
REKA NA
češkem
travnat, , STEPA
ANTON
VEROVSEK
Oz (j W * NAbCSA ZETAISTV)
/UAS
VEN12IS
mm
UŠESA
SVIT
Tom
DANAŠNJ.jf)
Z/VUfNJA
VZDEVEK'
SENMO-
W£WR
japonski letalski SAHOKOBi i
f/ATNAtlf ^ARAVTE
PREVOZ«
sREtent
Žensko IHE
PEVEC
PEswn
Vatroiltr
Oblak
BORUNO
OROŽJE
Ptnjpki
pum
SE$TJi/\
V. V.
/
KARtOVAC
RASn/Ns* BODICA
TRIMOLO [KRATIC K)
K0RO5K
ANTON
N/K^m
NAGRADE
Rešitev križanke:
KAR |SE DANES NE ZGODI, JUTRI NI NAREJENO so poslale in bile izžrebane:
- viiiu, TCulta > p> le dota« tj Ul boli drobno rib*
1.	nagrada: JERETIbA Beti — mi-kalnica
2.	nagrada: STOPAR Marija — filtri
3.	nagrada: STEMPBU Danica — DSSS
Čestitamo!
VARNOSTNI UKREP
— Dobra, ampak za vaak prta! naj *aie atomske la-stedko odobri še delavski on da ne bo nihče kriv, te bi bilo kaj narobe
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipL ing., Vida Vodlan, Tone Stare — — fotograf, Marjana Lubinlč dipl. dur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk:	Papir konfekcija Krško