102. številka. Ljubljana, v petek 4. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol let« 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiriatopne pe t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo jpoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod** telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna** telefon št. 85. Cesarjeva sedemdesetletnica. (Govor posl. Šubica v utemeljevanje nujnega predloga vseh poslancev v zadevi praznovanja cesarjeve 70letnice.) Visoka zbornica! Častna mi je naloga, da v imenu vseh treh strank, ki so zastopane v tej visoki zbornici, stavim nastopni predlog: „Deželnemu glavarju se naroča, da o priliki 701etnice presvitlega cesarja primernim potom sporoči Njega Veličanstvu naj-udanostne čestitke vojvodine Kranjske." Uverjen sem, gospoda moja, da me bodete v tem izvanrednom slučaju oprostili utemeljevanja nujnosti svojega predloga, a tudi glede meritorne strani se ne bodem podal v nikako utsmeljevanjn, čeravno bi bila to najhvaležnejša in najlažja naloga, kar jih je bilo sploh kedaj na dnevnem redu te visoke zbornice. A čut mi pravi in Vi mi boste pritrdili, da bi zgrešil svojo zadačo, ko bi začel govoriti o upravičenosti našega predloga in spuščal se v utemeljevanje njegovo. Gospoda moja, naš pesnik pravi: Sedemdeset Dolgo trpljenje; Mnogo je let, Zarja večerna, Dolgo življenje — Slava nezmerna! Sedemdeset, mnogo je let, a skrajne meje človeškega življenja vendar še dolgo ne pomenijo, pač pa pomenijo za vsako bitje na tej zemlji nepretrgano vrsto muk in trpljenja! A če kdo, je naš ljubljeni vladar v teku svojih sedemdeset let doživel toliko bridkih ur, bodisi v državnem, bodisi v zasebnem oziru, da se čudom čudimo njegovi dušavni in telesni kreposti, s katerimi nosi breme svojega poklica, končuje 70. leto svoje starosti. Ne kakor slaboten starček, ampak kakor mož v najlepših letih svojega življenja stoji na krmilu državne ladije, in kakor nekdaj kralj Karol v Uhlan-dovi baladi, drži sredi svojih paladinov z mladostno, čilo roko, neustrašen, neupog-nen to krmilo, vsem vzvišen vzgled delo-Ijubja, energije in modrosti. Da bi Vsega-mogočni to nam dragoceno življenje podaljšal do skrajnih dob človeškega življenja, da bi ga branil pred daljnimi viharji in LISTEK. Svetovna razstava v Parizu. (Konec.) Utrujeni ste že ? Nič ne de ; pa Vas povedem k Seni, ne da premaknete samo enkrat svoje noge. Vi menite, da se hočeva malo oddahniti v vagonu električne železnice, ki nama je sicer tudi na razpolago? Čemu vedno železnice ! Takole stopite na tale trotoar! Vi strmite? Vender ste že gotovo Čuli, o „pregibljivem" ali „hodečem" trotoarju; glejte in tule stojite na tem čudežu. Kaj, ali ni to „spas"? Trotoar, ki hodi rajši sam, kakor pada pusti stopicati stotisoče romarjev po ponižnem svojem hrbtu! Jako galantno, ne? In pa te brzonoge, lahkokrile Parižanke, brezskrbne, vedno se smeječe, kako že umejo balanso-vati na teh živih tleh! To je zopet nekaj za nje! Trotoar naju je privel že k obrežju; razstopiva tedaj! Na novem svetu sva; občudovala sva ga sicer že, — a samo od daleč raz onstransko obrežje. Tu sva v onem mestu, ki vzraste čez noč, tu v mestu narodov, prosvečenih narodov, ki so mukami tega sveta, in da bi zarja večerna milo in ljubo obsevala maziljeno glavo Njega Veličanstva — v teh voščilih se danes družijo sinovi te lepe zemlje, kateri pravimo naša domovina, brez razlike narodnosti, vere in stanu. V teh voščilih sklepam, dobro vedoč, da bode ta visoka zbornica kot poklican in veren tolmač prebivalcev vojvodine Kranjske, radostno pritrdila nujnemu predlogu! Deželni zbor kranjski. 14. seja dne 3. maja 1900. Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a, vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Začetkom seje je deželni predsednik odgovoril na interpelacijo v zadevi razširjenja slovenske gimnazije in zgradbe novega poslopja zanjo in za licealno knjižico. Načrti so izdelani, odobreni sicer še niso, a v proračun se je vstavil primeren znesek. Razširjenje v popolno gimnazijo se začne 1. 1900—1901. Nadalje je deželni predsednik reagiral na govor posl. Božiča v zadevi po toči provzročene škode na Vipavskem. Posl. Božič je tedaj grajal, da se Vipavcem vzlic občutni Škodi, ki so jo imeli, ni odpisalo nič davka, in sicer zato ne, ker je okrajni glavar postojinski se izrekel proti temu, češ, da na Vipavskem ni bede Deželni predsednik je pojasnil, da je bila škoda uradno cenjena na 33.000 gld., v resnici pa je znašala 20.000 gld., a beda vsled te škode ni nastala v Vipavi in zato glavar ni priporočal odpisa. Okrajni glavar pozna svoje dolžnosti in je o drugi priliki stavil tudi primerne predloge, vsled katere je bila dovoljena izdatna podpora. V svojem govoru je deželni predsednik tudi pojasnil, da je posl. Žitnik vložil pri ministrstvu prošnjo, polno napačnih podatkov. Nujni predlog posl. Pfeiferja, naj se omeji, oziroma odpravi protokoliranje malih trgovcev in gostilničarjev, je bil sprejet. .Glasbeni Matici" se je dovolilo redne podpore še 1200 K, izredne podpore pa 2000 K (Poročevalec Murni k.) si postavili tukaj svoja domovja drug poleg druzega, v bratskem sosedstvu, v svetem miru. O, da, svet je, — a oborožen je tudi ta mir. In pred nama vstaja veličastna in grozna alegorija oboroženega mira: Creusot razstavlja tu svoje strašne topove; velesile razstavljajo tu v grandioznih palačah svoja orožja; armade in brodovja vseh gospod-stev merijo tu svoje sile v nekrvavem boju. In dve palači, simbola prosvete in človečanstva, ki edina le moreta privesti človeštvo k zaželjenemu svetovnemu mira, ki kakor genija mira in sprave vodita iz teh strašnih dvoran v mesto narodov, zaključujeta to serijo. Da pa Vam naštejem sedaj brezkončno vrsto teh pestrih paviljonov, palačo za pa lačo, bilo bi od več. Pomislite le, 34 držav in gospodstev postavilo si je tu svoje do-movje! In državice kakor Monako, St. Marin ne ostajajo nikakor za Rusijo, ali mogočno Angleško! In niti ne razstavlja samo Evropa! Da ne omenjam Zjedinjenih držav, imenujem Vam samo Kitajsko, Japonsko, Mehiko, Peru, Siam in Transvaal! In kar je posebno značilno, in kar ravno tvori to mesto narodov tolikanj privabno in pri- »Dramatičnemu društvu" se je dovolilo v poplačilo dolga brezobrestnega posojila 6000 K. (Poročevalec Hribar.) Posl. Višnikar je poročal o daljši vrsti različnih, na šolstvo in učiteljske materialne razmere se nanašajočih prošenj, in sicer o prošnji zaveze slov. učiteljskih društev za izpremembo zakonitih določil glede ustanovljenja in vzdrževanja meščanskih šol; „Ljubljanskoga učiteljskega društva" za ustanovitev deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani; o poročilu deželnega odbora v zadevi prevzetja meščanske šole v Krškem v deželno oskrbo; o prošnji jubilejskega podpornega in hranilnega društva učiteljic za nagrado pouka v ženskih ročnih delih, za zboljšanje plač v prvih dveh plačilnih razredih in za ustanovitev dekliških meščanskih šol; o poročilu deželnega odbora o peticiji slov. učiteljskega društva za odpravo nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva in o zade-vajočih prošnjah, namreč: a) Slovenskega in ljubljanskega učiteljskega društva, društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico in učiteljskega društva za postojinski okraj; b) učiteljev v Kranju in Tržiču, učiteljic v Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču, in c) začasnih učiteljev in učiteljic v Ljubljani za podelitev stanarin. Troški za ljudsko šolstvo znašajo sedaj 1,016.254 K, torej tretjino vseh deželnih izdatkov. Prošnjam se za sedaj ni ugodilo. Poročevalec je podal o teh prošnjah obširnejše poročilo, katero prijavimo prihodnji teden po stenografiškem zapisniku. Posl. Hribar se je pri ti priliki v daljšem govoru toplo zavzemal za ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani. O proračunu normalno šolskega zaklada je poročal isti poročevalec. Potrebščina znaša 935 866 K, pokritje 48.196 K. Primankljaj je torej narasel na 887.670 K. Sedaj je na Kranjskem nastavljenih 628 učiteljskih oseb. Proračun se je odobril brez debate. Posl. vit. Langer je poročal o ustanovitvi kmetijske šole na Gorenjskem. Šola je potrebna, ker se grmska šola ne more posvetiti skrbi za planinsko gospodarstvo, kakor je navadno na Gorenjskem v tisti kupno, — je različnost teh nebrojnih slogov! Skoro vsaka teh palač je umotvor, in vsaka teh palač je i umetniška last dotične dr-žave-posestnice. Narodov individij vstaja tu pred nami jasen, čist, sijajen in veličasten. Najznačilnejši arhitektotični in dekorativni motivi, izposojeni domačim monumentom, javnim in zasebnim poslopjem, njih notranjščinam, kakor vnanjščinam, cerkvam in svetiščem, spajajo se tu v krasno celoto. Umetniški čut in estetični ukus vsakega naroda sta si postavila tu trajen pomnik, tipičen samo za čuvstvovanje, mišljenje, značaj in potrebe istega naroda! Nikdar poprej še ni slavil narodov individij tako sijajne zmage, kakor jo slavi tu na mejna-rodnih tleh svetovne razstave ! Narodnostna umetnost si je postavila temelj na mej narodnih tleh! Avstro-Ogrska ponaša se tu s tremi palačami. Naši državi je odločil generalni komisarjat obširni prostor med Zjedinjenimi državami in Angleško. Vsa čast našim komisarjem; ko so še vse ostale palače nedovršene in nepristopne, bo avstro ogrska-bosenska sekcija že prihodnje dni prva slavnostno otvorila svoja vrata milijonom; — da, srednja izmed teh palač, ,Bosna-Hercegovina", je že popolnoma gotova in bo, meri, kakor bi bilo treba. Planinsko gospodarstvo je pa na Kranjskem velike važnosti in se nikakor ne sme zanemarjati. Poročevalec je predlagal, naj se načelno sklene, ustanoviti v visoki Gorenjski nižjo kmetijsko šolo in naročiti deželnemu odboru, da sestavi zanjo učni načrt in proračun, da najde zanjo primerno kmetsko posestvo ter je vzame v najem, da prosi vlado za prispevek k ustanovnim troškom in zagotovitev redne podpore pri vzdrževanju šole, ter končno, da se obrne do kranjske hranilnice za podporo. Posl. Ažman je podpiral predlog, želeč, da bi deželni odbor že v prihodnjem zasedanju prišel s konkretnimi predlogi. — Odsekov predlog je bil sprejet. O preložitvi deželne ceste Litija-Plu-skava med Litijo in Šmartnim je poročal posl. P o v š e, ki je priporočal, naj se zakon odobri. Posl. baron Wurzbach je projekt obširno in dovtipno kritikoval ter se izrekel proti njemu, povdarjaje mej drugim, da se bo deželni zbor letos bržčas le z ozirom na deželnozborske volitve ognil zvišanju deželnih priklad, je naglašal, da treba z deželnim denarjem skrbno štediti. Cesta je draga in nepotrebna, sploh pa vsa zadeva še ni zrela. Govornik je predlagal, naj se načrt odkloni in naj se naroči doželnemu odboru, da predloži boljše poročilo. Poslanca Žitnik in Povše sta se seveda zavzemala za načrt. Sprejet je bil predlog upravnega odbora in zakon odobren. O vodovodu za Novo mesto in okolico je poročal posl. dr. Papež. Lani je dež. zbor sklenil, naj se zgradi vodovod, čigar troški so bili preračunjeni na 155 000 gld., a je zajedno naročil, naj se prenaredi prof. Hraskega projekt. To se je sklenilo in je vlada obljubila prispevati 48%, to je 148.800 kron. Zbornica je odobrila predloženi zakonski načrt, s katerim se določa, da je naprava tega vodovoda podjetje, ki se izvrši iz deželnih sredstev. Stroški se določijo na 310.000 K in prispevajo k temu državni melioracijski zaklad 148.8000 K, ko prejmete moje pismo, pristopna že širšemu občinstvu. O vseh teh palačah, so« ssbno pa še o avstrijski in bosenski, iz-pregovorim pozneje obširneje. Škoda le, da me poleg ogrske prekrasne palače in dražestnega bosenskega, v narodnostnem slogu, kakor splošnem ar-hitektoničnem ensemblu mojstrsko dovršenega paviljona, — ne zadovoljuje tolikanj avstrijska palača! Avstrijska in narodni slog! Protislovje; toda kaj hočemo ?! Vendar pa si je arhitekt pomagal, kakor si je mogel; — in ker je avstrijska razstava, — razstava naše države z vsemi oflcialnimi svojimi atributi, in ta še omejena skoro samo na dvor in Dunaj, — predočil je PariŽanom in vesoljnemu svetu tisti težki, vsaj meni tolikanj nesimpatični, res prav oficialni in prav avstrijski slog, kakor se je za Marije Terezije sem vkoreninil v naših kapitalab, — nekaka zmes pozno renesančnih, neprebavljivih barok in rokokomotivov, ki je poplavila vsa naša erama, javna, pa tudi, kaj se hoče, — naša zasebna poslopja. Malo Schonbrunna, malo dvorne palače, malo Belvedera in malo dunajskih vojašnic, — in glejte, to je monument, ki naj tvori tip avstrijske stavbene umetnosti! In naposled, avstrijski paviljon, ki je / deželni zaklad kranjski 93.000 K, mestna občina novomeška 68.200 K. Posl. Murni k je poročal o prošnji mestne občine ljubljanske, da bi deželni zbor podpiral njene želje glede vračevanja državne brezobrestne ponapredščine in 3% posojila. Pojasnivši razmere, je poročevalec predlagal, naj se vlada naprosi, da glede na splošni položaj mesta Ljubljane in dežele Kranjske ter na žalostne razmere hišnih posestnikov jemlje kar mogoče največji ozir na prošnje za odpis ali olajšave, naj vrače vanje raztegne na 20 let, tako da prvi obrok zapade dne 1. januvarja 1906 in naj do te dobe odpiše obresti; dalje naj vlada odpiše ljubljanski občini dovoljeno pjnapredščino 50.000 gld., ki so se porabili za popravo šolskih poslopij in v dobrodelne namene, ter naj preloži vra-čevanje triodstotnega posojila dovoljenega Ljubljani v znesku 450.000 gld. do 1. januvarja 1915; posojilo od tedaj začenši povrne v petnajstih obrokih, obresti, ki do tedaj narasejo, naj se pa odpiše. Predlog je bil sprejet. Posl. Hribar je poročal o napravi vodovoda za mesto Kranj in okolico. Pojasnivši potrebo tega gravitacijskega vodovoda, ki naj se napravi za mesto Kranj in za vasi Šent. Jur, Srednjavas, Luže, Tupalče, Hotemaže, Visoko, Milje, Britof, Gorenje, Primskovo, Huje, Klanec, Rupa, Voglje in Voklo, je poročevalec predlagal, naj deželni zbor prizna to napravo kot gospodarsko prekoristno in jej zagotovi 25% deželnega prispevka k proračunjeni potrebščini 570.000 kron. Posl. Šubic je v nekaterih ozirih popolnil obširna izvajanja poročevalčeva in pa poročila deželnega odbora, dokazujoč z raznimi podatki, da je vodovod za mesto Kranj v resnici vitalnega pomena. Zbornica je sprejela odsekov predlog. Koncem seje je posl. Kalan interpe-liral vlado v zadevi vodopravnih obravnav v Tržiču. Interpelacija pravi, da se je od strani politiške oblasti postopalo skrajno pristransko na korist tovarniških podjetnikov in na škodo kmetskega ljudstva in sploh biča okr. glavarja kot pristranskega uradnika ter očita tudi vladi, da ni postopala korektno. Deželni predsednik baron Hein je rekel, da bo na to interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej, da pa si že danes šteje v dolžnost, zavrniti očitanje pristranosti. Sledila je potem tajna seja. * » 15. seja dne 4. maja. Predseduje dež. glavar pl. D e t e 1 a, vlado zastopa deželni predsednik baron Hein. Začetkom seje so poslanci Šubic, baron Schwegel, Povše in tovariši nujno predlagali: Letos obhaja Njega Veličanstvo, pre-svitli cesar, sedemdesetletnico Svojega rojstva. Vse dežele in vsi narodi širne Njegove države bodo z radostjo in z vzvišenimi čutili praznovali ta dan ter se bližali Najvišjemu prestolu z izrazi zvestobe in naj-vernejših voščil. znatno manjši, kakor bosenski in temu sosedni veličastni ogrski, zgineva skoro pred grandiozno, v zlatu se leskečo kupolo palače Zjedinjenih držav! To našo sekcijo si ogledava jedenkrat pozneje natančnejše; za danes zadoščaj to! Sedaj pa urno dalje! Ko sva prešla italijanski paviljon, ki pa je, mimogrede rečeno, najkrasnejši od vseh teh palač, otvori se pred nama ona divna perspektiva, katero sva občudovala že raz avenijo Nikolaja II. V ozadju, nad lilasto silhueto veličastne arhitekture v večernem žaru plameneče zlate kupole doma invalidov, pred nama duhteči nasadi, toneči v oranžastem svitu drhtečih poslednjih solnčnih žarkov, ob levi in desni nepregledna vrsta bleščečih palač, solnčne plamene odsevajočih širnih oken plapolajočih zastav vseh narodov; to je esplanada invalidov! In za temi stenami, temi stekli razstavljajo, — Francozje, veletržci in veleobrt-niki na levem, — tujci, med njimi tudi Avstro-Ogrska, na desnem krilu to, kar Nemec imenuje: Diverses: Dekoracije, pohištvo, instalacije notranjščin javnih in zasebnih poslopij, (tudi nekaj za dične moje rojakinje!) in vse možne druge industrije, ki so z orne- Tudi dežela Kranjska in v njej bivajoča naroda, od nekdaj udana v ljubezni in spoštovanju svojemu jasnemu vladarja in dobrotniku, ne bode zaostala o tem svečanem trenotku in želela bode dati duška svojim čutilom. Zato predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Dež. glavarja se naroča, da primernim potom sporoči Njega Veličanstvu najuda-noatne čast i tke vojvodine Kranjske. Ta predlog je bil z navdušenimi Slava in Hoch-klici na cesarja sprejet. Utemeljevanje posl. Šubica prijavljamo na drugem mestu. O proračunu dež. zaklada je poročal posl. Hribar, ki je predlagal : I. Deželnega zaklada skupna potrebščina za 1900 leto 3,018.589 K in skupno pokritje 299813 kron, tedaj nedostatek 2,718.776 K, se odobri. II. V pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1900: 1. 40% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim prihodkom 290.485 K. 2. Samostojna deželna naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 30 K in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hek-toliterske stopinje 60 h; prihodek te naklade se proračuna z 840.000 K. Naklada ad 2. se bode pobirala le do uveljavljenja zvišanega državnega davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvekšan ta davek. 3. samostojna deželna nakla od porabljenega piva po 2 K od hektolitra s prihodkom 150.000 K. 4. 40° o priklada na vse direktne davke izvzemši doklade na osobni dohodninski davek. Ta dohodek se proračuna z 1,294.361 kron. 5. Na mesto doklade na osobni dohodninski davek se proračuna državni prispevek s 76 000 K kotna Kranjsko deželo odpadli delež od zneska 6,000 000 K, ki se bo pri novem osobnem davku več nabral. III. Nedostatek 67 930 K pokrije naj se iz blagajnične gotovine; ko bi le-ta ne zadostovala, pa s kreditno operacijo, za katero naj deželni odbor izprosi dodatnega odobrenja deželnega zbora. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom ad II. Najvišje pritrjenje. V. Pri 2, 5., 6. in 7. točki 6 naslova Vin. poglavja potrebščine dovoli se deželnemu odboru virement. Posl. Luckmann je globoko obžaloval splošno gospodarsko stagnacijo, pov-darjaje, da ne gre samo za jezikovno vprašanje, nego da se je razvil socializem, ki sovraži kapital in krščanski socializem, ki ga le trpi! Oba imata načelo, škoduj, kjer moreš. Če so razmere pri nas neugodnejše kakor na Ogrskem, so tega krive prav te okolnosti. Ko je ogrska vlada dovolila znatne refakcije, je to državni zbor odobril. Pri nas bi državni zbor lepo zaropotal. Celo tak mož, kakor dr. Kaizl smatra železnice za sredstvo polniti državne blagajne. Žalosten dokaz zato je tudi včerajšnja interpelacija, ki izvira iz popolnega neznanja. Naš proračun izkazuje za letos njenimi le količkaj v sorodstvu. V avstrijski sekciji Vam je tu, ki morda niste vajeni francoske kuhinje, — ki pa je »non plus ultra" —, na razpolago tudi pravcati dunajski restavrant. In že sva na mostu Aleksandra III Oglejte si sedaj samo le še te Štiri kolosalne sohe konjenikov, vseh pozlačenih, ki počivajoč na ogromnih postamentih otvarjajo in zaključujejo prekrasni ta most. Pokazal sem Vam bil vso svetovno razstavo, — toda le površno, — in Se kako povrSno! Da me v istini posetite, to bi bilo vse drugače! A treba, da vzamete dopusta najmanje za cele tri tedne; teden vožnja sem in tja, — teden razstava in teden Pariz! In tu sva zopet med cvetličnjaki, nasadi in drevoredi, — pred nama monumentalna vrata! Da, prihodnjič pa kaj več o umetniški razstavi, avstrijski sekciji, slovanskih oddelkih, pa tudi kak droben članek o — atrakcijah! Na svidenje tedaj! VaS Vavpotič Ivan. Pariš, Hotel du Sud, Rne Rivoli, 6. — koncem aprila 1900. dosti neznaten primankljaj. Toda v resnici je primanjkljaj večji, črtati sta se namreč dve večji postavki, a ti bi se ne bili smeli črtati Skupaj znašati ti postavki 57.000 K. Govornik je to zadevo stvarno pojasnil, označil občno gospodarstvo v deželi in končal z apelom na složnost v narodnogo-spodarskih zadevah. Poročevalec Hribar je obžaloval, da se je proračun Sele dne 8. aprila predložil, želeč, da se v prihodnje pravočasno predloži. Govornik je dokazoval, da se davki ne znižujejo, nego da se v obče ne zvišujejo. To pa ni dokaz napredka. Največ je tega kriv davčni pritisek. Pregovornik je obžaloval, da v državi vlada nekako vojno stanje. Boj je tako ljut, da se ne bo kmalu polegel. Temu sta se pridružili še socialno demokratična in krščansko socialna stranka. Neprestano hujskanje proti kapitalu je nesrečno. Krščanski socialisti hujskajo proti kapitalu le tedaj, če je v drugih rokah, če je v njihovih, pa ne. V naši deželi se je izzval ljut gospodarski boj, ki izvira iz vladiželjnosti. Ta boj je izzvala krščansko-socialna stranka zlasti z nepotrebnimi zadrugami. Koliko zla je ta boj že provzročil, in koliko ga še bo! Zadnjič je dr. Tavčar dokazal, da stoji dobre-poljska zadruga pred propadom. Skoro vsa dolina je zapletena v to zadrugo. Kadar pride trenotek, da na podlagi slabega gospodarstva zadruga propade, bo imelo to obupne posledice. Ravno tako je pri drugih zadrugah, samo da te iz previdnosti ne izdajajo bilance. Pri zadrugah kar jih je v deželi, je sila mnogo gnilega in če se le jedna podere, nastane polom. Tedaj pa bo motal tisti denarni zavod, ki je zalega vseh teh kons. društev, prav globoko poseči v blagajno, in Bog vedi, kaj se bo tedaj zgodilo. Ako kaj, bila je ta organizacija nepotrebna, in le želeti je, da bi stranka, ki jo je vstva-rila, prišla do spoznanja, da spravlja v veliko nevarnost mnogo eksistenc. Nam mora biti na tem, da kmeta ne zapeljejo v podjetja, katerih ne razume, kakor jih ne razumejo tisti, ki ga zapeljujejo. Ta organizacija vzbudila je močan odpor. Prav je rekel posl. Luckmann, da se je začel prav nekrščanski boj proti posameznikom. In ta nekrščanski boj izhaja od krščansko socialne stranke. Tu velja pač tisti »lucus a non lucendo". Želeti je, da ta stranka malo bolje spozna Kristusove nauke, zlasti nauk: Ljubi svojega bližnjika. Ako to stori, potem bo morda boljSe. Govornik je pritrjal Luckmannovim izvajanjem glede gospodarskega stališča dr-žavnozborskih frakcij. Vsaka frakcija se postavlja na malenkostno stališče, da je njena prva naloga, da pri davkih nekaj krajcarjev odbije, a ne spoznava, da je treba narodno gospodarstvo splošno povzdigniti. Dokler bodo državni poslanci stali na tem stališču, ki se tudi na volilnih shodih v naši deželi oznanja, ne bo bolje. Priporočal bi zlasti poslancem kmetskih občin, naj se na višje staliSče postavijo in naj ne vidijo napredka v tem, če kdo za krono manj davka plača, nego če se povzdigne splošno gospodarstvo. Govornik je potem reagiral na izvajanja predgovornika glede iz proračuna črtanih točk in povdarjal, da bo država morala priskočiti deželi na pomoč. Povsod se čuje tožbo, da iz tekočih dohodkov dežele ne morejo več pokrivati potreb. Ni je zlepa dežele, ki bi toliko storila za narodno gospodarstvo, kakor ravno naša. Vinogradstvo smo takorekoč mahoma obnovili, in kaj smo vse za vodovode itd. storili. Država bo morala prispevati k rednim stroškom, zlasti za šolstvo. Potrebščine za šolstvo bodo še dolgo rasle, tudi učiteljske plače niso še končno urejene, a dežela tega ne bo mogla sama storiti. Stvar se v ministrstvu proučuje, in gotovo je, da bo moralo jedenkrat priti do tega, da bo država kaj plačevala za redne potrebščine deželi. Poslanec Luckmann je zaključil svoj govor s klicem: Združimo se vsi v jedno mogočno stranko, ki bi imela samo gospodarske koristi pred očmi. Posl. Luckmann lahko tako govori, saj pripada oni stranki, ki je bila v državi vedno negovana, in ima v narodnostnem oziru vsega v izobilju. Mi pa smo še daleč od svojih pravic, in ne smemo pozabiti kulturnih in politiških potreb našega naroda. Zato želimo srednjih Sol in vseučilišča. Če bi bil na primer Luckmann glasoval za predloge glede vseučilišča, bi bili bližje njegovi želji. O posl. Luckmannu velja pač pregovor: Beati possidentes Naj se on in njegovi somišljeniki pridružijo našemu stališču, da v tej deželi ima slovenski narod sam odloče- vati o svoji usodi, naj zapusti staliSče, ki meri na to, nam kratiti naše pravice, potem smo takoj jedna stranka. Generalna debata o proračunu je bila s tem končana, in začela se je specialna debata. V IJubijani, 4 maja. češki konservativni veleposestniki in položaj. .Reichsv/ehr" je objavila dopis odličnega člena češkega konservativnega kluba veleposestnikov, ki se bavi s stališčem tega kluba napram češki obstrukciji in Korber-jevemu ministrstvu. Dopis pravi, da je češka obstrukcija mogoča, toda določena še ni. Določi se šele do 8. maja. Vlada in nekatere stranke desnice imajo v rokah marsikaj, da odvrnejo to nesrečo od drž. zbora. To pa je gotovo, da bodo delali eventuvalno obstruk-cijo samo Mladočehi, ter da jih ne bo podpiral nihče, nobena stranka. Iz tega pa še nikakor ne sledi, da je stališče konservativnega veleposestva vladi prijazno. Celo če bi Mladočehov ne bilo, bi delalo konservativno veleposestvo sistemu, ki nam je podal vlado grofa Clarvja, najenergičnejšo opozicijo. Kor-berju, ki je bil spočetka simpatičen, se je doslej prizanašalo, toda 8. maja se to pri-zanašanje preneha. Korber svojega časa ni porabil in splošno se dvomi, ali bo imel dovelj energije, da reši vsaj najnujnejše zadeve. Češko veleposestvo misli, da zapravlja sedanja vlada dragoceni čas, zato pa ga ne bo podpiralo, dasi mu tudi obstrukcije ne bo delalo. K bodoči taktiki Mladočehov. Za ponedeljek je določena seja dr-žavnozborskega mladočeškega kluba. Danes pa se bode menda vršila v Pragi seja mla-dočeških državnih in deželnih poslancev. Od teh dveh sej je odvisna bodoča taktika Mladočehov v parlamentu. Kar je prišlo glede tega vprašanja v svet, so bila le mnenja posameznih poslancev, ne pa sklep vsega kluba. Tudi v .Prager Taglattu" objavljeno izjavo dr. Kramafa in dr. Pacaka, da se Čehi ne udeleže več spravnih konferenc, je sprejeti z reservo. „Grazer Volks-blattu" poročajo z Dunaja, da se smatra za ugoden omen, ker je na vsporedu prve seje državnega zbora obrtna novela, za katero se zavzeti tudi Mladočehi in ji torej bržča9 ne bodo delali obstrakcioni-stičnih ovir. S to novelo se pridobi toliko časa, da se bodo mogle stranke desnice mirno pogovoriti ter eventuvalno Čehe tudi docela odvrniti od obstrukcije. V parlamentarnih krogih baje vedo, da je večini Mladočehov sedanje močno stališče na desnici ljubše nego negotovost, ki vzraste iz porušenja ustave in iz tega, da se vsled obstrukcije obrnejo vsi odločilni krogi in tudi vse druge avstrijske stranke proti Čehom. Seveda jih priganja med Čehi ši-reči se radikalizem, da se lotijo vendarle obstrukcije ter prepuste potem odločitev narodu. „Lidove Novinv" napadajo dr. Re-zeka, češkega ministra, da zanemarja češke narodne interese, ter ga poživljajo, naj odstopi. Dva avstro-ogrska konzula v Macedoniji v nevarnosti. Iz Skoplja (Uesktiba) se poroča, da sta bila dva avstro-ogrska konzula te dni radi Arnavtov v resni nevarnosti. Ko je naš konzul v S koplju, g. Para, zapustil konzu-latsko poslopje, ga je nakrat obkolila tolpa z revolverji oboroženih Arnavtov. Konzula so rešili spremljajoči ga kavasi. Prav tako so napadli Arnavti našega konzula v Priz-rendu, g. Rappaporta, ki je moral Prizrend celo zapustiti. Arnavti sovražijo smrtno imenovana konzula zategadelj, ker se je raznesla tendenciozna vest, da sta začela akcijo proti paši Hafusu, bivšemu valiju v Kosovskem vilajetu. Vojna v Južni Afriki. Od 28. aprila nadalje se vrše severno od Thabanehuja skoraj neprestano boji. Angleži bi se radi polastili prelaza Houtneka, ki leži 12 milj severno od Thabanehuja, ter imajo v to svrho okoli 12.000 mož v ognju. Buri pa so zasedli okoličanske hribe tako močno ter streljajo na Angleže s tolikim uspehom, da sta se morala generala Dickson in Hamilton umakniti ter si poiskati varnejše prostore. „Morning Post" javlja, da so vzeli Buri bežečemu Dicksonu voz s provi-antom in brigadni vodni voz. Zadnje straže Angležev so mnogo trpele. Tudi general Hamilton je bil pri svojem umikanju v nevarnosti. Zbral je naglo vse svoje čete ter pobegnil v Thabanehu. Topničarstvo je komaj zadrževalo preganjajoče ga Bare. Ti imajo v hribovitem okraja Moroka svoje glavno taboriSČe, ki leži strategi?no tako ugodno, da morejo že vsak poskus Robertsov pro dirati proti Pretoriji nduSiti z napadom od strani ali pa celo od zadej. Buri stoje pri Moroki tako, da so v zvezi s svojimi četami pri Brandfortu in Wynburgu ter s četami v Natalu. Premikati morejo svoje vojaStvo iz jednega kraja v druzega, kjer je baS treba večje moči. Kakor vedno, so pokazali vodje Burov tudi tu, da so nedosežni strategi. — 1. t m. se je vršil pri Karree Sidingu boj med divizijo generala Tuckerja in med Buri, ki so se morali umakniti. Buri so se bojevali v tem boju baje po novi taktiki, v organiziranoj ših formacijah. V reservi je ostalo 2000 mož v gostih kolonah. — Ker so Angleži izprevideli, da pobiranje burskega orožja ne pomaga ničs ker dobe" Buri vedno nove puške, so jim začeli jemati konje. To je baje vspešnejše, pa tudi koristnejše, saj dobe Angleži na tak roparski način vsaj nekaj porabnih konj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4 maja. — Kranjski deželni zbor. Po gene ralni razpravi o dež. proračunu, o kateri poročamo že v današnji številki, se je v specialni debati vnela prav ostra politična razprava. Posl. baron Schwegelje namreč odgovarjal na izvajanja poroč. Hribarja, na kar je ta ostro reagiral. Njemu je zopet na kratko odgovarjal posl. dr. Schaffer. Pri posameznih poglavjih se je seveda oglasilo še več govornikov. Specialna razprava o proračunu je bila še v dopoludanski seji dognana. Ostale točke dnevnega reda se bodo rešile v popoludanski seji. — Enketa v zadevi kredita malih obrtnikov je sklicana na Dunaj na dan 9. maja. Deželni odbor bo pri tej enketi zastopal poslanec g. Lenarčič, trgovsko in obrtno zbornico pa nje podpredsednik g. Klein. — Tržaške volitve. Tržaški mestni svet je imel včeraj sejo. Na dnevnem redu je bila verifikacija volitev. Vse volitve so bile potrjene. Poročilo veri-fikacijskega odseka za okolico pravi, da so se vse volitve vršile redno in zakonito in da ni bil vložen noben protest; po mest nem statutu pa so le Štirje izvoljeni — Goriup, Dollenz, Vatovec in Banelli — kvalificirani, dr. Gregorin in dr. Rybar pa ne, ker nista pristojna v Trst. Ker pa je vlada vsilila načelo, da tudi takozvanim konsor-tom gre volilna pravica, in bi bilo torej brezvspešno vsako upiranje, je predlagal verifikacijski odsek, naj se odobre vse volitve. — Premembe v vodstvu „Narodnoga divadle v Pragi. Deželni odbor češki je sklepal te dni o velevažnem gledališkem vprašanju. Koncem junija t. 1. preneha namreč pogodba z dozdanjim gledališkim konsorcijem, ki pripada v političnem oziru staročeški stranki. Ta konsorcij je skušal sicer zopet dobiti vodstvo gledališča v roke, toda deželni odbor se je odločil, izročiti narodno gledališče novo konstituiranomu konsorciju iz mladočeške stranke, kojemu je načelnik advokat dr. Klumpar. Na mesto dozdanjega velezaslužnega ravnatelja Schuberta pride profesor na c. kr. umetniški obrtni šol arhitekt Gust. Sc hmoranz Zasluge dozdanjega večletnega ravnatelja Schuberta za napredek češke narodne drame in opere so neprecenljive. Priznano je, da tekmuje češko »Narodno divadlo* v Pragi že danes s prvimi svetovnimi gledališči. Tudi naše slovensko gledališče v Ljubljani izgubi z odstopom ravnatelja Schuberta iskrenega prijatelja in podpornika. Od prvega začetka slovenske opere in zlasti po odhodu g. Borštnika v Zagreb podpiral je ravnatelj Schubert intendanco pri anga-žovanji dramskega in opernega osobja, iz posojeval garderobo in muzikalije, sploh jo podpiral vselej, kadar se je obrnila nanj. Tako bil je tudi naš režiser g. R. Inemann angažovan na naš zavod po posebnem priporočilu ravnatelja Schuberta. Zbog njegovih velikih zaslug imenovalo ga je dramatično društvo v Ljubljani pred leti svojim častnim Članom. Nadejamo se, da bode tudi njegov naslednik jednako naklonjen slovenskemu narodu in njegovim kulturnim zavodom. — Iz Loža nam pišejo 3. t. m.: Naši romarji in romarice vrnejo se toraj danes iz Rima, kjer so pri papežu Bfruštkali". Go- tovo so imeli nad blagoslovljenim zajutrkom večjo slast, kakor te dni oddelek vojakov, ki je dosel v mesto Lož popolnoma utrujen in lačen. Vojaki so segli takoj po krahu, kojega p% niso mogli dobiti, ker je vse mesto brez — peka. To je bilo zabavljanje in preklinjanje! VpraSevali so po vzroka, zakaj se ni za krah skrbelo, a žu pan jim je razjasnil, da je jedini pek v mestu odšel v Rim; odšel je pa s svojo boljSo po lovico. Pri tej priliki vprašamo pa pristojno oblast, da-li nima ona potrebnih sredstev, dotičnega peka poučiti, da mora svojo obrt redno izvrševati, da bodo vsaj lačni in trudni vojaki svoj vsakdanji kruh imeli? — Rumunski prestolonaslednik je do spel danes dopoludne ob 11. uri 23 minut z brzovlakom iz Trsta v Ljubljano ter se je peljal dalje v Berolin — Hrvatske uditeljišnice. Včeraj je dospelo okolo 60 hrvatskih učiteljišnic iz Zagreba v Ljubljano, kjer so si ogledale pripravnico in nekatere druge učne zavode. Bile so v Postojinski jami. Včeraj zvečer so se zepet vrnile. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo ob 7. uri zjutraj v sv. Florjana cerkvi običajno mašo sv. Florjana. K tej maši pridejo tudi gasilna društva iz okolice. Pri sprevodu v cerkev in iz cerkve bo svirala nova gasilska godba, ki menda že dokaj dobro svira. Po maši je skupni zajutrek pri .Zvezdi". — Nabor v Trstu. Menda ne le v Trstu, ampak tudi povsod drugod vlada razvada, da se fantje nekoliko napijd ter semtertje počenjajo tudi reči, katerih bi v normalnem stanju ne storili. Tako je bilo in bo drugod in tudi v Trstu. Da slovenski mladeniči na svojih tleh, čeprav so morda slučajno sedaj pokrite s tržaškim tlakom, prepevajo slovenske pesmi, to je povsem naravno. A „Piccolo" se zgraža nad veselimi slovenskimi fanti, ker so se predrznih peti slovenske pesmi na Korzu. Klicali so baje tudi nekake želje, ki ne morejo baš prijetno doneti za ušesa irredentarjev. Ne vemo, če je res. Toliko pa konstatira .Malček", da je bilo vsled razgarjanja več fantov aretiranih in da so o tem tržaški meščani igrali krasno ulogo lov cev na človeško meso. Torej prav kakor v Celju, kjer so renegati pomagali loviti slovenske fante! Škandal! .Piccolo" pa je skrajno nepreviden, da tako pridno povdarja slovensko narodnost novincev! Kje je po takem tisti „čisto italijanski značaj dežele", ako o priliki nabora slovenski fantje razgrajajo po tržaških ulicah in se drznejo v .paradižu" Signorije krožiti slovenske pesmi? — Hrvatski gimnazij v Pazinu. .Piccolo" pretaka solze, ker so Hrvatje v Pazinu kupili zemljišče, na katerem zgrade dijaški zavod za učence hrvatskega gimnazija. Zgradba bo stala baje okoli 170.000 kron. „Mi smo že", pravi omenjeni list, .imeli priliko večkrat opozarjati na važnost te ustanove in na Škodo, ki jo provzroči Italijanom. Duhovniki, odvetniki itd, ki izidejo iz tega slovanskeg zavoda, prinesejo seboj, če ne drugega, pa cel arzenal novega orožja v strašnem boju, ki so ga pričeli Slovani proti nam. To orožje preplavi Istro in druge kraje ..." .Piccolo" pledira za to, da ustanove tudi Italijani svoj konvikt ter toži kako slabo teče italijanski denar za svrhe italijanskega realnega gimnazija. To so dragocena pripoznanja. Naših odvetnikov, zdravnikov, naše povzdige v kulturi se boje!! — Ošpice. Na Ostrožjem brdu v političnem okraju Postojina je šola radi ošpic za štirinajst dni zaprta. — Ubil se je 1. t. m. 741etni posestnik Janez Šober, ko je nakladal s svojim sinom in posestnikom Majzečem iz Kočevja krmo. Pri tem je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik ter obležal mrtev. — Mitničar in hlapec. Novakov hlapec v Trnovem Josip Drešek, obdelaval je včeraj popoludne mitniškega patnika na Trnovskem pristanu z raznimi psovkami, ker je ta zahteval od njega, da plača užitnino. Za to bo delal pokoro. — Poskusen samomor. Včeraj zvečer okoli pol 7. ure je skočil Jakob Pintar, posestnik v Studnu pri Selcah z mostiča za deželno bolnico v Ljubljanico. Voda ga je nesla najpopred po sredi, potem pa proti kraju in si je sam pomagal, da bi spet prišel na suho. Bil pa je že tako utrujen, da bi bil najbrže utonil, da mu nista prišla na pomoč Franc Vido vic, delavec v tovarni za lep in Adolf Grilc, stanujoč na sv. Petra nasipu St. 37, in ga rešila iz vode. Oddali so ga takoj v deželno bolnico. Jakob Pintar, ki se je bil še popred napil, predno je Sel v vodo, je sam povedal, da se je hotel usmrtiti iz obupnosti, ker nima ničesar več. — Ukradeno kukalo. Dijaku Alojziju Novaku na Kongresnem trgu Ste v. 3 je neznan tat ukradel kukalo. Sumijiv je neki zidar, ki je v hiši delal. — Torbico za denar je ukradel nekdo včeraj zvečer branjevcu Francetu Kodeli-ju. Tat je morda mislil, da bode zvečer torbica polna denarja, pa se je opeharil, ker jo je bil Kodeia že popred izpraznil in je bilo v njej le 1 K 68 vin. — Kri bruhnila je včeraj popoludne neka delavka v tobačni tovarni in je tako oslabela, da so jo morali prepeljati v dež. bolnico. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. aprila kaže, da je bilo novorojencev 22 (= 32 67 %,), umrlih 23 (= 34150/o«), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi so bili tujci 4 (=17-3»/o), iz zavodov 11 (=47 8°/0). Za infekcioznimi boleznimi sta oboleli, in sicer za vratico 2 osebi. * Grof Lonyay — odpeljan. Soprogu bivše prestolonaalednice Štefanije se je pripetil 28. aprila jako neljub dogodek. Grof in grofica Lonyay sta se pripeljala iz Bologne z brzovlakom v Modeno. Imela sta svoj salonski voz. Ker pa je šel vlak iz Modene v Milan, sta dala svoj voz odpeti, ker sta hotela potovati v Verono. Salonski voz so pripeli torej na vlak za Veiono. Med tem je šel grof Lonyay na brzojavni urad. Nakrat je začul klic .Partenza!" (Odhod); misleč, da odhaja njegov vlak je hitel za vlakom in skočil v prvi voz. Vlak pa je šel v Mila n, Štefanija je ostala torej v Modeni sama. Zapustila je svoj salonski voz, ga dala zopet odpeti ter se na ponudbo župana vozila po mestu tako dolgo, da se je vrnil grof Lonyay iz Reggia zopet v Modeno. Zaradi tega se je zamudila Štefanija v Modeni od dopo ludne do 3 ure popoludne. * Morilka soproga. V Lipthalu na Moravskem sta živela Tomaž in Ana Mateja skoraj 14 let v srečnem zakonu. Imela sta Štiri otroke, ki vsi žive. Lani pa je postal soprog opravičeno ljubosumen, ker se je zanimala žena Ana preveč za druge moške. Prepiri so bili torej med zakoncema redni. O božiču sta se tako pretepala, da so morali posredovati sosedje. Mi-nolo nedeljo sta se zopet sprla, in mož je zagnal za ženo ostro brušeno sekiro. Zadel pa je ni. Žena je skrila sekiro v posteljo, in ko je šel mož spat, ga je vsekala trikrat po glavi, da mu jo je razklala ter ga udarila še po tilniku in po prsih. Mož je takoj umrl. Po zločinu je tekla žena na cesto ter se vedla tako razburjeno, da so šli ljudje v hišo ter našli umorjenega Matejo. Orožniki so odvedli morilko takoj v ječo. Priznala je svoj zločin in dejala, da se je nad možem maščevala, ker jo je pretepal. * Nesrečni kitajski cesar. Da je sedanja kitajska cesarica vdova prisilila cesarja, svojega vnuka, da se je prestolu odpovedal, je znano. Neki cesaričin evnuh poroča o tem dogodku tako-le: Cesarju, ki je sedaj v naslonjača, so prinesli že spisano izjavo, da se odpove prestola. Pri njem je stala cesarica, ki mu je potisnila v roke pero, da izjavo podpiše. Toda cesar se je Se sedaj pomiSljal. Cesarica pa je udarila z nogo ob tla ter pogledala cesarja s svojimi ledenimi, ostrimi očmi tako straSno, da je podpisal izjavo s trepetajočo roko. Potem pa je obupano vzdihnil, se zgrudil smrtnobled nazaj na stol in bruhnil kri. Cesarica pa ga je dvignila z navidezno ljubeznijo sama ter mu pomagala, da se je zopet okrepčal. Nato ga je poslala z no-silnico v njegovo ječo, v kiosk, ki je obdan od vode, in ki stoji blizu njene palače. Cesar se je hotel že Štirikrat usmrtiti, nekaj časa ni ne jedel ne pil. Te dni pa je poskusil pobegniti. Književnost. — „Prosvjeta" ima v IX. štev. to-le vsebino: Jovan Dragutin: Da je htio .... 11 i j i o Stjepko: Iz .Ribarevih bilježaka8. Davila pl. Hinko: Težki dani. Historička pri- poviest. Combe T.: Ubogi Marcel. Bojničid L pl. br.: Historijski razvoj plemstva Tolstoj grof L. N : Sevastopolske pripoviesti. Poparid Bartul prof.: Pomorska sila Hrvata za narodnih vladara. Katalinić Jeretov Ri-kard: Orguljica. Guerini 0.: Kad se spusti lišde žuto . . . Preveo Ante Petra vid Devčić Iv.: Listak iz hrvatske povjesti početkom 19. stoljeda Uzroci burskog rata. Bourget Paul: Musique. Preveo Rikard Katalinić Jeretov. Katalinić Jeretov Rikard: Pile. Listak. Slike: Bužan Josip: Madona. Janša V.: Na paši. Gentz V.: Čitanje Korana. Hodočašće na dan sv. Cirila i Metoda k crkvi vele-hradskoj. Douba Jos.: Svatopluk i njegovi sinovi. Vertikalno pucanje na oblake. Slike iz Transvaala. Slike iz Parižke izložbe: Izt-sibirski paviljon. Brdolom kod Klapaja u Češkoj. Slike iz pariške izložbe: Paviljon irancozke kolonije Tunis. Poplava u Pragu. Pokojni general Joubert. Umjetnički prilog. Ta krasno ilustrovani list se bavi mnogo s slovensko literaturo ter ga iznova toplo priporočamo ! — Mrtve duše ali pustolovine Čići-kova. Roman Nikolaja Vasiljeviča G o g o 1 j a. Preveo dr. A v g. H aram baš i d. Zagreb. Nakladom kr. vseučilištne knjižare Fr. Sup-pana (R. F. Auera). I. zvezak Cena 40 v. Ta klasična povest je izšla pred leti tudi v slovenskem prevodu, katerega je izdala .Slov. Matica". Hrvatski prevod je dobiti v vseh narodnih knjigotržnicah. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. maja. Včeraj zvečer ob 6. uri 40 minut se je odpeljal cesar po severni železnici v Berolin. Spremljali so ga zunanji minister grof Goluchowski, šef generalnega štaba, fcm. baron Beck, šef cesarjeve vojaške pisarne, fcm. baron Bolfrass in cesarjev kabinetni ravnatelj Schiestl. Berolin 4. maja. Cesar Franc Jožef je dospel preko Frankobroda na Odri ob 10 uri dopoldne v Berolin. Sprejel ga je na kolodvoru cesar Viljem I. in razne oficialne osebe. Najprej ga je pozdravil berolinski župan, kateremu je cesar dejal, da bodi njegov prihod dokaz prisrčnega prijateljstva z nemškim vladarjem. Nato je cesar naročil županu, naj sporoči Berolincem iskreno zahvalo za prelepi sprejem. Potem je pozdravil cesarja nadžupan dr. Kirschner s pesmijo Wildenbnicha ter mu izročil šopek. V cesarskem gradu je pričakovala cesarja cesarica Avgusta, kateri je cesar poljubil roko. Berolin 4. maja. Za sprejem avstrijskega cesarja se je okrasilo mesto tako, kakor še nikdar za nobenega tujega vladarja. Povsod se tekmuje, da dobe ulice čim najlepše lice. Skoraj v vseh izložbah in oknih so cesarjeve slike. Avstro-ogrskih in cesarskih zastav je na tisoče. Cesar ostane tu tri dni. Na vsporedu so: dvorne slovesnosti, galadiner, poset opere, strelne vaje v Juterbogku, dejeuner pri poslaniku Szogyenyju, svečanost v dvorni kapeli, poseti raznih knezov, sprejem deputacij itd. 6. t. m. zvečer bo razsvetljava. Razen cesarja Franca Jožefa dospo sem: ruski veliki knez Konstantin, prestolonaslednik italijanski, vojvoda yorški, princ Albert belgijski, princ Karol švedski, princ Kristijan danski, vojvoda oportski, prestolonaslednik rumunski in razne vojaške deputacije. Budimpešta 4. maja. Drž. zbor je sklenil, oficialno udeležiti se pokopa slikarja Munkacsvja, ki bo pokopan na državne stroške. Sredec 4. maja. Agitacija bolgarske opozicije proti desetini je pro-vzročila v treh kraji blizu Ruščuka upor. V Trsteneku so kmetje zgrabili podprefekta. Prihitelo je vojaštvo, a kmetje so nanje streljali, ranili dva častnika in dva moža. Vojaki so ustrelili na kmete ter dva moža ubili, deset pa ranili. Potem je nastal mir. Giurgevo 4. maja. V ponedeljek so napadli kmetje orožnike, ubili dva moža in ranili stotnika. V torek je dospelo 400 vojakov s 5 častniki. Kmetje so zopet streljali in ubili 2 častnika in 7 mož ter ranili 20 mož. Vojaki so streljali večinoma v zrak. V sredo so dospeli trije polki. Kmetje so hoteli oropati arzenal. Proglasi se obsedno stanje. London 4. maja. Angleži so se polastili Brandforta. Buri so bili iznenađeni ter so se umaknili v največji naglici. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 3 ra. 8 radnji arsini tlak 738-0 mm. Maj | Cas opazovanja Stanje barometra v mm. • — II Vetrovi Nebo 11 a« ► 3. 9. zvečer 7306 11-8 si. sever dež |g 4 7. zjutraj 7326 111 brezvetr. megla ■ 2. popoL 7337 214 sr. sever pol. oblač. 5H0 27 Stanje koncem leta............gld. 29974794 Kapitalizovane obresti koncem računskega leta .... 11.552'ftT Vloge se obrestujejo po 41,% in se sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo...............gld. vrnilo se je............... Vseh posojil vkup konec leta 1899. . . . gld. 507.73776 74.74346 48.599 02 ......gld. 274 867 07 Iz čistega dobička darovalo se je mnogim tukajšnjim okrajnim šolam, potem družbi sv. Cirila in Metoda, požarni brambi, pevskemu društvu „Lira", Narodni čitalnici in revežem v Kamniku, dalje slovenskemu planinskemu društvu, akademičnemu društvu „Slovenija", dijaški kuhinji v Kranju in Celju, dalje otroškemu vrtu in Čebelici, kakor tudi mestni godbi različne svote. Kuvnat«*ljHl\o. Bilanca. Aktiva Znesek M-»•siva Znesek gld. kr. gld. | kr. ......... Naloženi denar pri zavodih . . i 561 274867 3156 38474 1600 5755 32 07 18 16 70 Deleži • 1 Slavni • • 7200 gld-ueiezi. ( Upravni . 6530 „ Hranilne vloge . gld. 288195 09 Kapitalizovane obresti gld. 1155285 Predplačane obresti..... Neizplačana dividenda.... Rezervni fond splošni . gld. 100626 posebni . „ 243r03 Čisti dobiček....... 13730 299747 1650 849 3437 4999 94 41 50 31 22 324418 38 324418 38 V Kamniku, dne 2. februvarja 1900. (877—2) Luka Bergant s. r. Franc Flerln s. r. Franc Flscher s. r. Anton Frohlich s. r. Jernej Crašek s. r. Jožef Močnik s. r. Račune in glavne knjige pregledal, s pomožnimi knjigami primerjal ter vse v redu našel. V Kamniku, dne 2. febrnvarja 1900. Avgust Terplnc s. r., pregledovalec računov. Potrjen pri občnem zboru dne 2. februvarija 190C. Isdajatelj in odgovonu^ursdnik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".