Poštnina plačana v gotovini Cena 1.5« din ^^^^^^^^^H ^^H ^^H ^^^^^m Mm^K^L B^H^^^H fl^B. JIH1 HB^^HL ^^ff^^^ I7.ha.ju vsak petek ob 14. — Naročniua xnal* menečno po počti 5 din, t Celja z dostaye na dom po raznaSalcih 5.50 dln, za inozemstvo 19 din — Uretlnifitvo: Celjc, StrosHmayerjOTa ulica Stev. 1, pritliije, denno; uprava: lev» — Telefon Stev. 65 — Račun pri poStncm iekov- nem zavudu ˇ LjuMjaui Stev. lO.CGß Leto XXII. Celie, petek 6. decembra 1940 Štev. 50. Zoran M. Vudler: Vojna na Baikanu Celje, 6. decembra. Tudi Balkanu ni prizanesla vojna vi- hra. Grčija mora nuditi odpor Italiji. Ko sem pred mcseci pisal o Sredozem- lju, sem nakazal spremembe, ki se pri- pravljajo v tem delu Evrope. Italija potrebuje oporišča proti An- gliji, ki ima slej ko prej ¦. vlogo v pomorstvu Sredozemlja. Nem- čija je izrazila Italiji vse simpatije za borbo proti Grčiji, svojih diplomatskih predstavnikov pa iz Grčije ni odpokli- cala. Grki so prenesli vojne akcije z uspeš- no ofenzivo s svojega na albansko ozem- lje in prodirajo daljc. Ob začetku so- vražnosti je predvidevalo italijansko ča- sopisje zlom grške vojske v treh ted- nih. Toda italijansko časopisje se je prenaglilo, vojna traja že šest tednov in italijanske čete se umikajo. Anglija je zasedla važna grška oporišča in če jih bo držala, ji je ta vojna, četudi bi morda Grčija zaenkrat podlcgla, mnogo koristila. Prej je morala biti Anglija zaradi grške nevtralnosti zelo previdna. Z dnem, ko je stopila Grčija v vojno, pa so odpadli vsi obziri. In iz Grčije je prav blizu za zračne napade na Italijo in na petrolejske vrelce. Tudi če bi morala Grčija kloniti, bi Anglija še vedno / Sredozemlju. Dokler ne pade Gibraltar, Malta, Suez, Egipt in Turčija, tako dolgo bo Anglija Sredozemlju. Na tem mestu si priklioLmo v spomin nedavno izjavo predsednika turake republike Ismeta Inen i ja: V krizi, v kateri se nahaja svet, so naši odnošaji z vsemi sosedi in vsemi oddaljenimi državami normalni. Naši odnošaji, polni zaupanja v SSSR, ki datirajo že izpred 20 let, so spet po- stali prijateljski, ko smo spoznali tež- koče, ki ne gredo na račun niti ene niti druge države. To poudarjam z zado- voljstvom. Odnošaji med Turčijo in Sovjetsko Unijo pomenijo v današnjem kaosu svetovne politike dejstvo, ki je samo po sebi značilno. Obe državi sta obvezani, da nadaljujeta take odnošaje ne glede na vse druge vplive in neod- visno od njih. V trenutku, ko je Anglija v težkih prilikah in v herojski borbi za svoj ob- stoj, je moja dolžnost, da izjavim, da so zavezniške vezi, ki nas vežejo, trdne in neomajne.« Izjava je gotovo zelo značilna, toda znana stvar je, da Turčija nima prostih rok. Toda Turki so previdni politiki. Imeli so diplomatske odnošaje s sov- jetsko Rusijö že takrat, ko je bila be- seda Rusija pri nas še komunizem in prepovedana. Vojna nevarnost, ki je v zadnjem času grozila vsemu Balkanu, je po izvestnih intervencijah zaenkrat od- stranjena. Lanski zimski meseci so bili dobra sola za vse. Zavezniki so govorili in go- vorili — Nemčija je delala in je spo- mladi presenetila ves svet. Letos pa bo- sta delali obe strani in izgleda, da bo prihodnja pomlad odločila vojno. Vojna vihra ni prizanesla Balkanu. Bitoljska zadeva nas je samo okrepila — naže uradne izjave pa so bile dovolj jasne in odločne. Marin Šegvii V splitskem mestnem zastopstvu je prišlo nedavno do krize, ker se je dve- ma članoma tega zastopstva zazdelo, da je tudi sedanja občinska uprava, ki v celoti pripada Hrvatski seljački stranki, premalo hrvatska in da bi bilo treba voditi še radikalnejšo politiko, ki bi stremela »za popolno svobodo hrvatske- / ga naroda«. Glavni podpisnik te izjave je neki Marin Segvič. Splitski /Narodni list« navaja, da je bil ta Marin Segvič do svojega 30. leta goreč italijanaš in se je prav tako radi- kalno boril proti hrvatstvu Splita, ka- kor ee danes bori proti njegovi hrvat- ski upravi... Sovietska Rusiia za mir na Balkanu Zunanja poiitika MosJcve — Jugoslovensko - bolgarsko prf- jateljstvo ~ Movi uspehi grške vo/sfre v Albsniji — Silovita lefafifra vojna mecf Nemcr/o in Anglijo — Podpora Združenih držav Angiiji - Odblta japonska otenziva na Kitajskem Sovjetska Rusija hocc, kakor poro- čajo listi, ostati izven vojne in se ne mara angažirati v nobeni akciji, ki bi jo utegnila zaplesti v vojno s katero koli izmed vojskujočih se držav. Sovjet- ska zunanja poiitika zasleduje le cilj »varnostnih področij«, ne pa »interes- nih sfer«. Zato je tudi sovjetska Rusija zainteresirana na tem, da se prepreei razsirjenjc vojne na Balkan in Tureijo. Sovjetska. Rusija bi bila pripravljena skleniti nenapadalno pogodbo z Japon- sko samo pod pogojem, da se Japonci i umaknejo iz Kitajske in Notranje Mon- golije. V bolgarsko ernomorsko luko Burgas je prispela ruska vojaška komi- sija. V tej zvezi se iz Sofije širijo vesti, da namerava Sovjetska Rusija s pri- stankom bolgarske vlade urediti v Bur- gasu pomorsko oporišče. Ob zaključku debate v odgovor na prestobio besedo je govoril bolgarski zunanji minister Popov v torek v so- branju o glavnih smernieah bolgarske zunanje politikc-. Poudaril je:, da je glav- ni cilj Bolgarije ohranitev miru na vs<»m juž^novzhodnem prostoru. Vrnitev Južiie Dobrudže, s katero je izpolnjena glavna želja bolgarskega naroda, j<; bila izvr- sena v popolnem soglasju s Sovjetsko Rusijo. Bolgarsko - jugoslovenski odno- šaji so še naPikova dama« in Karla Sancina ^Poziv«. Gdč. Miillerjeva razpolaga s sijajnim glasovnim materi- alcm. Njen glas je zelo barvit in prodo- ren, dobro i&olan in zmagovit v vseh le- Stran 2. »NOVA DOB A« 29. XI. 1940 Štev. 4t. gah. Celjsko pevsko društvo je pod vod- stvom g. Peca Segule izvajalo najprej Karla Sancina skladbo »Zemlji« za me- &ani zbor in tenorski solo. Zbor je pel precizno in polno, bil je pa nekoliko preglasen, zaradi Cesar sicer lepi tenor- ski solo ni prišel do izraza. Mešani zbor je nato učinkovito zapel Ocvirkovo »Ja- buko«, ob zaključku pa je izvajal Savl- novo »Vokalno suito«- v narodnem alogu za soli, zbor in klavir. Mešani zbor je pohvalno podal »Večernico«. Mezzosopra- nistka gdč. Dana Ročnikova je z lepim, polnim in prodornim glasom zapela »Pri- čakovanje«, tenorist g. Lipušček pa se je spet močno uveljavil v pesmi »Zju- traj« ob spremljevanju ženskega zbora. Učinkovit je bil zaključni »Raj«, ki so ga mešani zbor in oba solista podali re3 dovršeno. Izvajanje »Vckalne suite« je brezhibno spremljal pianist g. Ciril Cvetko. Slavnostni koncert, na cigar sporedu so bile po večini znane in v Celju že izvajane skladbe, je bil deležen lepega moralnega uspeha. Politika Z zaupanjem Sahko gledamo v bodoenost Na praznik zedinjenja zvečer je go- voril Nj. Vis. knez naraestnik Pavle po radiu vsem Jugoslovenom. Govor, ki je | vzbudil doma in tudi v inozemstvu ve- . liko pozornost, objavljamo v celoti: J »V tern svečanem trenutku, ko vsi Jugosloveni, duhovno zedinjeni in čvr- •to povezani v svoji dragi domovini, do- stojanstveno proslavljajo 1. december Ieta 1918., dan svojega zedinjenja, po- šiljam svoj pozdrav vsem Srbom, Hrva- j torn in Slovencem v globoki veri v srec- no bodoenost naše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjenja pada v resne in težke Case. Večina sve- ta je v oboroženem sporu in vojna besni na mnogih straneh. Treba je ohraniti vso resnost in hladnokrvnost, da bi se obvarovala država pred vojnim poža- rom. Naša država vodi miroljubno poli- tiko in želi prijateljstva ter sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, ki spqstujejo njeno nedotakljivost in njeno neod- vianost. Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša. država je rezultat brezmej- nih žrtev in naporov celih pokolenj. Njeni temelji pocivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svojo krvjo od- kupili pravico do življenja, svobodo in neodvisnoet. Cole generacije od očeta do sina so nosile luč narodne svobode, dokler ni prižlo do ustvaritve te velike narodne zamisli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s koli- kimi žrtvami so si pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kljub svoji nevtralno- sti v tern sporu izpostavljena mnogim težavam, ki izvirajo iz zunanjih dogod- kov. Za nas je zelo vzpodbuden prizor, da v takih trenutkih vidimo ves naš na- rod zedinjen okoli svojega kralja, kako mirno in dostojanstveno prenaša vse neizbežne težave. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslove- nom zaradi velike narodne zavesti, ki jo kažejo v sedanjih reanih trenutkih. To nam vsem vliva vero, da bo naša država srečno prebrodila vse težave, s katerimi se mora boriti, in da bo obvarovana pustošenja vojne in njenih se težjih po- «ledic. Zivljenjska sila našega naroda, ki se sedaj manisestira, nam daje nove do- kaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To državo varujejo ro- dovi, ki so vredni svojih velikih predni- kov. Zaradi tega se moremo mirnov po- svetiti svojemu vsakdanjemu delu, za- vedajoč se svoje moči in svoje pravice. Zivel kralj! Zivela Jugoslavia!« Verif/emo v iugosfavf/o I Iz članka o 1. decembru, ki ga je ob- javil splitski »Narodni list«, posnemamo: Mi smo verovali v Jugoslavijo pred 1. decembrom. Mi smo verovali v Jugo- slavijo, ko je še ni bilo. Mi smo vero- vali v njo v jeku najbolj krvavih borb in najstrašnejših preganjanj. Mi veru- jemo v njo trdno in neomajno tudi da- nes, ko je ona dejstvo, ko stoji na nje- nih mejah vojska, ki je vajena, da »mre brez velike tuge«, in ko je na čelu te države kralj naše krvi, sin kralja Ze- dinitelja! Mi smo za Jugoslavijo, pa naj bo ka- kräna koli in naj bo v njej kakršna koli vlada; ne glede na to, ali smo v vladi ali v opoziciji in ali nam to pri- znajo ali ne . .. Verujmo v Jugoslavijo, ker jo ljubi- mo in ker čutimo, da smo del nje same! Brat ski odnošaji med Jugoslavijo in Botgarijo Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljub- ljani je na svoji seji dne 29. novembra v navzočnosti zastopnikov lig iz ostalih \ krajev Slovenije sklenila v zvezi z do- ' godki v Bolgariji podati javnosti sle- j dečo izjavo: i Jugoslovensko-bolgarske lige so bile ; pred sedmimi leti ustanovljene z name- nom, da na kulturni osnovi in z med- , sebojnim spoznavanjem pomagajo gra- \ diti lepšo bodcčnost v odnošajih med Jugoslavijo in. Bolgarijo. Mnogoštevilns prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije ter medsebojni obiski v teh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v Jugcslaviji in Bolgariji krepka volja pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvar- jati resnično bratsko skupnost. Ta vo- lja niti danes ni omajana — močnejša je kakor kdajkoli.. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam nare- kuje, da jo še bolj krepimo, kajti edino na ta način bomo prenehali biti igračka kogarkoli. Zaradi tega pa tudi Jugoslovensko - bolgarske lige v Sloveniji najostrejc ob- sojajo vsak poizkus, 3kaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nei*azdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celote enako moč- no odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil ne- premišljeni govor v bolgarskem narod- nem sobranju, potrjuje, da je naša pot pravilna, da je naše dosedanje delo že rodilo uspehe in da je misel brätstva in sloge pognala globoke korenine v na- ši in bolgarski iavnosti. Vse to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Ju- goslavijo in iBolgarijo ter miru med vsemi balkanskimi narodi. Domale vesfi — Dve ]40-letnici. Dne 3. t. m. je po- teklo 140 let, ko se je rodil v kmečki hiši v Vrbi na Gorenjskem največji slo- venski pesnik dr. France Prešeren. Dne 26. novembra pred 140 leti pa je zagle- dal na Slomu pri Ponikvi luč sveta slo- venski pisatelj in pesnik, Iavantin3ki škof Anton Martin Slomšek. — Smrt treh odličnih zdravnikov. V torek je umrl v Ljubljani v starosti 58 let zaslužni zdravnik, specialist za tu- berkulozo dr. Tone Jamar. V Četrtek je umrl v Ljubljani ugledni znanstvenik, univ. prof. dr. Janez Plečnik, šef ana- tomskega instituta na medicinski fa- kulteti ljubljanske univerze in brat ar- hitekta mojstra Jožeta Plečnika. Istcga dne je umrl v Ljubljani znani kirurg- primarij in hišni zdravnik Leonišča dr. Pavel Krajec. Zaslužnim pokojnikom bodi ohranjen oasten spomin! — Velilia žele/niška nesreča pri Sev- nici. V torek zjutraj je pri Sevnici izti- rilo osem vagonov tovornega vlaka. Več vagonov se je razbilo, poškodovana pa je bila tudi železniška proga. V četrtek okrog 15.30 pa sta 4 km od Sevnice proti Blanci trčila brzotovorni vlak, ki je vozil proti Zagrebu, in tovorni vlak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Pri karambolu sta se razbili obe lokomotivi in nad deset vagonov. Pri trčenju sta našla v lokomotivi brzotovornega vlaka smrt strojevodja Jože Koritnik iz Mari- bora in neki praktikant, železniško spremno osebje, ki se je vozilo v obeh vlakih, pa je dobilo lažje poškodbe. Pri trčcnju je bila železniška proga razde- jana v dolžini kakih 100 m, obenem pa je bil pretrgan tudi telefonski in brzo- javni vod. Dokler ne bo proga poprav- ljena, bodo za silo vzdrževali promet s potniškimi vlaki s prestopanjem pot- nikov, brzi vlaki in Orient ckspres pa bodo vozili čez Karlovac in po dolenj- ski progi. Ta nesreča je nov, zelo resen' dokaz, da je železniško osebje preobre- | menjeno, obenem pa tudi glasen -opo- min, da je gradnja drugega. tira na pro- gi Zidani most — Zagreb nad vse nujno potrebna in neodložljiva. — Jan Kubelik umrl. Svetovno znani čežki violinski virtuoz Jan Kubelik je umrl včeraj v Pragi. — Narodna zbirka CMD je preseglia 227.000 din. Prispevki k narodni zbirki, ki jo je priredila Družba sv. Cirila in Metoda dne 10. novembra pod geslom »Bratom in sestram na meji — po- moč!«, so se do konca novembra povi- šali še za 15.566.75 din na 227.609 din. M. dr. so se zvišali prispevki v Celju za 372.50 din na 18.397.75 din. Mnogi kraji pa so se na novo izkazali. Tako so m. dr. prisepvali Slovenj Gradec 1.510 din, S-ava, Javornik in Koroška Bela skupno 1.500 din in Murska Scbo- ta 1.151 din. — Uvoz kave. V prvih desetih mese- cih tega Ieta smo uvozili 6196 ton kave, lani pa 5950 ton. — Izvoz naših buš v Nemčijo. Doslsj smc izvažali v Nemčijo samo prvovrst- no živino. Ker pa prvovrstne živine pri- manjkuje, bomo izvažali v NemČijo po- leg ovac tudi buše. — Za 1,500.000 din manufakturtLcga blaga so zaplenili v Zagrebu manufak- turistu Mojzesu Salomu, ker je proda- jal blago za 80 do 300 din nad nabavnc ceno. Poleg tega je bil Salom obsojen na 10 in pol meseca zapora in na 200 tisoč din denarne kazni. — NalezJjiva ohromelost svmj v Št. Juriju in Skofji vasi. V občinah St. Ju- riju ob južni železnici in Škofji vasi se je pojavila nova kužna bolezen svinj, ki jo imenujejo nalezljivo ohromelost. Bolezen se je zdaj prvič pojavila v Ju- goslaviji, medtem ko jo na Češkem in v NemČiji poznajo žo dve leti. Pravega povzročitelja kužne bolezni še niso od- krili. Zlasti viden znak te bolezni je ohromelost zadnjih nog. Bolezen poteka z majhno vročino. Po večini se konča s smrtnim izidom. Širi se slično kakor svinjska kuga. Banska uprava je že iz- dala ukrepe za zatiranje te bolezni. Pre- bivalstvo naj v lastno korist priglasi vsako sumljivo obolcnje svinj občini ali pa sreskemu načelstvu. Posebna komisi- ja bo na kraju samem proučevala to bolezen. Če je ta bolezen že dalje časa razširjena na Češkem in v Nemčiji, bi bilo gotovo zelo umestno poznati, kaj so tarn ukrenili proti njej in s kakšnim uspehom jo zatirajc. To naj se zgodi brez odlašanja, da ne bo škoda prehu- da. V današnjih časih, ko je prehrana prebivalstva eno izmed najvažnejših vprašanj vsake države, bi bilo pač usod- no, če bi nam ta kuga izpraznila hleve. Smrtna nesreia pri gradnii poslopia OUZD v Celju Stavbišče poleg starega poslopja OUZD v Vodnikovi ulici v Celju, kjer gradi tvrdka Zidarski mojstri iz Ljub- ljane temelje za novo uradno poslopje OUZD, je bilo v sobcto proti večeru po- zorišče hude gradbene nesreče, ki je za- htevala človeško življenje. Delavci so na tern prodnatem stav- bišču ižkopali globoke, z lesenimi opaži zavarovane jarke za gradnio temeljev. V soboto popoldne je polir Nemec na- ročil delavcem, naj ob 15. prekinejo iz- kopavanje terena v kotu med staro hi- šo OUZD in poslopjem trgovca g. Me- štrova. Polir se je ob 16. odpeljal v Ljubljano, dva delavca, in sicer 39-letni Janez Pirc s Planine pri Sevnici in 37- letni Karel Oblišar iz Škal pri Velenju pa sta hotela izkopati jarek na omenje- nem mestu do konca. Ko 3ta odkopa- vala zemljo v globini med dvema opa- žema, se je okrog 16.45 ncnadno zrušila sosedna velika plast zemlje ob hiši g. Meštrova, predrla opaž in zgrmela v ja- rek. Oblišarja je zasulo do vratu, na nesrečnega Pirea pa se je vsula tri me- tre debela plast in ga pokopala. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tarn zaposleni delavci in se lotili reše- valnih del. Kmalu so prispeli tudi vodja mestnega tehniškega oddelka inž. Pri- stovšek, inž. Brodnik, ki opravlja pri stavbi posle nadzornega inženjerja, mestni cestni nadzornik Javornik in osebje policije, ki je zastražilo okolico stavbišča. Oblišarju, ki je bil pri zavesti in je hudo stokal od bolečin, jc dal zdravnik dr. Drago Mušič nekaj ruma in injekcijo za lajšanje bolečin. Po eni uri težavnega dela so delavci izkopali Oblišarja. Težka gmota mu je stisnila prsni koš in ga poškodovala tudi po spodnjem delu telesa. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Njegove poškodbe k sreči niso smrtnonevarne. Delavci so marljivo kopali dalje, da bi našli Pirca. Ob 19.45 se jim je to po- srečilo. Najprej se je prikazala Pirčeva KINO UNION - CELJE Danes zadnjikrat razkoSno in boyato opremljen film Vihar nad Parizom Erich v. Sfrofieim Annie Ducaux 7., 8, 9. decembra premiera filmskega veledela KONGO EKSPRES Predrzni podvigi spremljajo napeto dejanje tega filrna, ki nam z izrodno globino rise človeške značaje Willy Birgel Marianne ffoppe Matincja- ob 10. in 14. „Veliki retren» glava. Pirc je bil seveda že mrtev. TeL- ka plast zemlje ga je bila zadušila. Do 20.45 so Pirca docela izkopali. Našli so ga v stcječem položaju, z desno roko pa se je bil oprijel lesenega opaža v jarku. Ko je mestni fizik dr. Podpečan ugotovil Pirčevo smrt, so prepeljali truplo v mrtvašnico na olcoliško poko- pališče. Tragično umrli Pirc zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Vsi so ga cenili kot izredno marljivega de- lavca in dobrega tovariša. Pirca so v ponedeljek ob 16. položili na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. Državno tožilstvo je uvedlo preiskavo, da točno ugotovi vzrok ne- sreče in morebitno krivdo. Celi em okoiica c Dvoje modernih cestišč. Prav po slovensko ali morda po velikoceljsko smo pravkar dobili v Celju nov, mode- ren hodnik za pešce v Vodnikovi ulici in ga dobimo še ob Mariborski ceati skozi Gaberje. Tako v Vodnikovi ulici, kakor v Gaberju pa je hodnik zgrajen na račun cestišča, ki so ga nevarno-eo- žili. Vodnikova ulica, ki tvori skozi me- sto del velike tranzitne banovinske ce- ste, kakor tudi državna cesta skoxi Ga- berje sta brez dvoma najvažnejši pro- metni žili v celjskem območju. Nera- zumljivo je vsekakor, da se na tak na- ein z velikimi stroški definitivno ureju- jejo ceste, ki še današnji promet jedva zmagujejo. Ali se pri nas resnidho ne more nobena stvar izvesti tako, kakor zahtevajo gospodarske in prometne po- trebe, in se morajo vedno upoštevati že- lje in interest posameznikov v škodo ce- lote?! c Tudi delavstvo je proti gradnji gimnazije na Slomskovem trgu. »Delav- ska politika« objavlja naslednji dopis iz Celja: Glede gradnje novega poslopja za gimnazijo se razvija vedno zanimi- vejša debata, kje bi bil za to primer- nejši prostor. Prostor za gradnjo gim- nazije, ki ga je določila občin3ka komi- sija, pač ni primeren in obstoje za to tako tehtni razlogi, da smo uverjeni, da bo tukaj moral glas občanov tudi nekaj veljati. Saj imamo razna primernejöa stavbišča, ki odgovarjajo vsem zahte- vam. Končno odločitev ima sedaj v ro- kah banska uprava. Casopisne polemike o tem vprašanju je že dovolj, četudi hočejo nekateri listi sedeti na dveh stolčkih. V imenu delavstva, ki v Celju ni v manjšini, lahko trdimo, da se z določenim prostorom ne strinjamo, kar naj vzamejo merodajni na znanje. c Ob obletnici smrti učife^lja Franja Krajnca. Včeraj je poteklo leto dni, od- kar je umrl na svojem domu na Polu- lah pri Celju veliki dobrotnik Družfee sv. Cirila in Metoda, narodni učitelj in vzgojitelj Franjo Krajnc. Odbornice ženske podružnice CMD v Celju so se ta dan poklonile „pokojnikovemu spominu in okrasile njegov grob na okoližkem pokopališču z zelenjem in evetjem. Sla- va spominu Fran ja Krajnca! c llčiteljsko zboroAanje. Sresko uči- teljsko društvo JUU v Celju je zboro- valo v sredo 4. t. m. v Celju ob udeležbi nad 160 učitcljstva izmed 213 včlaaje- nih. Predsednik g. Fran Roš je uvo- doma orisal pomen Slomškovega in Pre- šernovega dela za rast naäe narodne kulture in zavesti ob 140-lctnici njune- ga rojstva. Na vzgledih iz preteklosti je utemeljeval voljo uciteljstva, da sku- pno z narodom dela za varno bodočnost njegovo in države. Očrtal je materiaüii položaj uradništva ob danih prilikah, ki se mora uskladiti z interesi službe im e načeli socialne pravičnosti. O banovinski skupščini sekeije JUU v Ljubljani je Štev. 49. »NOVA DOßA« 29. XI. 1940 Stian 3. poročal učltelj g. Josip Kotnik. O glo- balni metcdi v čitanju je predaval šolski upravitelj g. Fran Lužnik, V bistvu in praksi je prikazal to metodo, ki v na- sprotju s sintetično metodo pričenja v čitanju s smiselnimi stavki. Jasno poda- nemu, zanimivemu predavanju je sle- dila zelo živahna debata. V skromno proslavo 70-letnice obstoja drustva (ustanovljenega 1870), je bila podana zgodovina Celjskega učiteljskega drus- tva po predsed. g. Franu Rošu, zgodo- vina Savinjskega društva (za vranski okraj) pa po g. Bogomiru Zdolšku. Da- nes sta obe društvi združeni v eno. Po- gledi v društveno preteklost so pričali o borbah, porazih in zmagah slovenske- ga učiteljstva, o veliki zavesti njegovih dolžnosti do naroda v dobi nadvlade tujstva, pa tüdi po osvobojenju. Dru- štvu so predsedovali možje kakor prof. dr. Lindner, poznejši profesor na praški češki univerzi, Lopan, Brezovnik, Zupa- nek, Petriček, Gradišnik, štukelj, Cer- nej, Brinar, Sivka in Gos-ak. Zgodovina društva priča o njihovih idealnih strem- ljenjih in žrtvah, ki naj bodo v vzor in bodrilo novim generacijam učiteljstva. Ali ie vcste, da je Izumljcn NANfZNI GOLFf C Avtomatična telefonnka centrala v Celju. Ministrski svet je odobril pogod- j bo, ki jo je sklenilo poštno ministrstvo ri' tvrdko Siemens za instalacijo avto- matične telefonske centrale v Celju. Ka- že, da bo Celje slednjič vendarle dobilo tako nujno potrebno avtomatično tele- fonsko centralo. c Ljudsko vseučillšče. V ponedeljek 9. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici jmeščanske šole predsednik drustva »Pravnik«, uiiiv. prof. dr. Metod Dolenc o temi »Naša narodna posem in pravna zgodovina«. Vabimo občinstvo, da se ; udeleži tega zanimivcga in poučnega predavanja v čim večjem številu. c Potopisno predavanje »Z jadranskc ofaala na vrhove Durraitorja« bo v če- trtek 12. t. m. ob 20. v risalnici me- ščanske sole v Celjü. Predavatelj g. prof. Viktor Petkovšek iz Maribora bo predvajal barvaste filmske posnetke s •svojega letošnjega potovanja z morja do vižin Durmitorja. Poleg pokrajin- skih slik bo pokazal posnetke nekaterih redkih planinskih cvetlic, ki jih ie sre- čal na ßvojem potu. Predavanje bo pod okriljem Savinjske podružnice SPD, ki vabi planince k številni udeležbi. VHalio nedoljo poi>oldne od 16. do 21. 0A4ANKA v mali dvorani CELJSKEGA DOMA. Igra. jazz godba 39. pp. iz Celja. c Važno predavanje o razvoju pokoj- nioakega zavarovanja v zvezi z najno- vejšo zakonodajo priredi celjska po- družnica Zveze privatnih nameščencev v torek 10. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Kcr je pre- davanje zelo aktualno, pridite v čim več- jem številu! c Jesenski izleti. Gorske višine ao tudi v pozxti jeseni priporočljiv cilj izletnika, ki ki hoče užiti solnčno toploto, kolikor je daje opešano decembrsko solnce. Po- sefono v decembru, ko nižine dan za dnevom pokrivajo redke meglice, ki solnčnih žarkov skoraj ne propuščajo, »e kopljejo gorske vižave v prijetnih solnčnih žarkih. Preden zapade sneg in dokler traja suho vreme, ae res izplača nedeljski izlet na naše bližnje vrhove, bodiai k Celjski koči ali na Šmohor, na Golte k Mozirski koči, na Smrekovec ali zasavske vrhove. Prav kmalu bodo gorske višine v svoji zimski odeji do- stopne le smučarju, izletnik-pešec pa bo i>rikovan na megleno ravan. ¦c Miklavžev vecer priredi Delavsko godbeno društvo v Celju v nedeljo 8. t. m. ob 17. v »Gozdni restavraciji«. Darila sprejema gostilničar. Po obda- ritvi zabava s plesom itd. Vabljeni! c Zatemnitov Celja. V petek 29. no- vembra je bila v Celju vaja v zatem- nitvi mesta. Vaja se je pričela točno ob 18.30, ko je ugasnila ulična razsvetlja- va. V mestu je v hipu zavladala tema, ker so tudi zastrli okna v stanovanjih in ugasnili svetlobne reklame. Ulice so se izpraznile. Po ulicah so se čuli sa- mo koraki onih, ki so imeli nujne oprav- ke. Varnostno in kontrolno službo v me- stu je opravijalo osebje policije, po- množeno s pomožno policijo. Avtomobili so vozili z zastrtimi žarometi, ki pa so tu in tam le še premočno svetili. Po mestu so bile nameščene zastrte zasilne aretüke. Vaja je v sploänem dobro uspela, pač pa so bila nekatera dvorišča premalo zatemnjena. Vaja je trajala do 20.15. c Razstava novih slikarskih del prof. Alberta Sirka. Znani celjski akademski slikar prof. Albert Sirk priredi od 15. do 27. t. m. v dvorani Mestne hranilnice razstavo svojih del iz zadnje dobe. c Andrejev sejem. Sobotni živinski in kramarski sejem v Celju je bil le srednje obiskan. S kupčijo so bili zado- voljni v glavnem le prodajalci obutve in oblek. c Nov rezervni major. V čin rezerv- nega majorja je napredoval g. inž. Vojo Knop, obratovodja kemične tovarnc d. d. Hrastnik—Celje v Celju. Gosp. inž. Vojo Knop je koroški borec. Dne 29. aprila 1919 se je udeležil tudi bojev v Vovbrah, kjer je padel junak Srečko Puncer, cigar poveljnik je bil podpo- ročnik g. Josip Sribar iz Celia. Za hrab- rost, ki jo je v teh bojih pokazal g. inž. Vojo Knop, je bil odlikovan z zlato kolajno. c Napredovanje. Gosp. Drago Kralj, sin ravnatelja Celjske posojilnice, je na- predoval v čin rezervnega artilerijskega podporočnika. e Nakaznice «a petrolej se bodo do- bile še v soboto 7. t. m. od 9. do 12. v socialno političnem uradu mestnega po- glavarstva v sobi štev. 30. Reflektanti naj prinesejo s seboj delavske odnosno družinske knjižice zaradi podatkov o številu družinskih članov. MffCtAVŽEVANJE D*A*D*T*S v soboto 7. dec. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V garderobi istotam se bodo sprejemala darila od 17 rialje. c Žotev smrti. V nekem sanatoriju na Dunaju je umrl v torek v starosti 76 let celjski zdravnik, sanitetni svetnik g. dr. Gregor Jesenko. Pokojni je bil odličen kirurg in internist. Mnogo let prcd vojno je bil imenovan za šefa-pri- marija javne bolnice v Celju in je vodil bolnico tudi še nekaj časa po prevratu, nakar je stopil v pokej in se posvetil izključno privatni praksi. V mlajših le- tih je napisal več znanstvenih del. Po- nujali so mu docenturo, a je ponudbo odklonil in ostal v Celju. Njegovo trup- lo so upepelili v dunajskem krematori- ju. — V četrtek je umrl v Celju v sta- rosti 78 let g. Anton Gornik, oče trgov- čeve soproge ge. Loibnerjeve. Pokojni je bil odločno naroden, značajen in blag mcž. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz mrt- vašnice na mestnem pokopaliacu. — V Zagradu je umrl 28. novembra 51-letni delavec Ivan Korošec. V celjski bolnici je umrl v soboto 76-letni zasebnik Jakob Zidanšek iz Medloga pri Celju, v pone- deljek pa 61-letni Mihael Zdolšek iz Pletovarij pri Dramljah. Pokojnini bodi ohranjen blag spomin, svojecm naše iskreno sožalje! c l'ujsld promot, umrljivost in brez- poHi^nost. V mesecu novembru je obi- skalo Celje 1244 tujcev (1157 Jugoslo- venov in 87 inozemcev) nasproti 1332 v letosnjem oktobru in 918 v lanskem no- vembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 39 oseb in sicer 15 v mestu in 24 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 400 brezposel- nih (214 moških in 186 žensk) nasproti 388 (182 moškim in 206 ženskam) dne 20. novembra. Delo dobi po 1 mizarski in kovaški pomočnik, 2 hlapca, 6 kmeč- kih dekel, 3 kuharice, 2 služkinji in 1 postrežnica. c Podporno društvo za revne otroko v Gaberju priredi v nedeljo 8. t. m. ob 15. v telovadnici II. deške osnovne sole Miklavžovo obdaritev s predstavo malč- kov iz o'.tcškega vrtca v Gaberju. Prija- telji revne mladine vljudno vabljoni. c Filatelisücno društvo »Celeja« v Celju bo imelo redni občni zbor v pone- deljek 9. t. m. ob 19.30 (v primeru ne- sklapčnosti pa ob 20.30) v klubski sobi v hotelu »Evropi«. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitev nadzor- nega odbora, sklepanje o izstopu iz sa- veza in slučajnosti. c Nov« božučne Ciril-Metodove raz- Klodnice. Družba sv. Cirila in Metoda je založila za božič in Novo leto osem vrst lcpih razglednic, ki so že dospele. V Celju jih ima v zalogi ženska po- družnica CMD. Ze danes opozarjamo na te naše tako priljubljene narodne raz- glednice vso našo narodno zavedno jav- nost s proänjo, da odklanja tuje blago in kupuje te naše domače razglednice! c Steklini je podlegla. V mesecu sep- tembru je na Pečovju pri Teharju do- mači pes ugriznil 25-letno delavčevo ženo Alojzijo Sivkovo v roko. Sivkova ni slutila, da je pes stekel. V drugi po- lovici novembra pa so se pojavili na njej znaki stekline. Nesrečnico so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer je v so- boto izdihnila. c Dolfto se je izmikal. Celjska policija je v četrtek aretirala 37-letnega delavca Valentina S. iz Cakovca, ki ga je okrož- no sodišče v Cakovcu zasledovalo že de- set let, ker je bil obsojen na 3 leta ro- bije, a kazni ni nastopil. V zadnjem času je živel v Nemčiji. Danes so ga prepeljali v Cakovec in izročili tamkajš- njemu sodišču. Otroški voziček kolo ali Sivalni stroj naih'treje hi najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Joslp Uršič, Celje, Narodni dom. c Smrtna nesreča pri regulaciji Savi- nje. Pri regulaciji Savinje na Polulah je včeraj podsulo 36-letnega delavca Stanka Magerla iz Pečovnika in mu zlo- milo hrbtenico. Magerla so prepeljali v bolnico, kjer je danes dopoldne izdihnil, c V zvezi s tatvinami v neki veletrgo- vini v Celju je policija aretirala 19-let- nega trgovskega pomočnika Franca P., 26-letnega trgovskega slugo Ivana K. in 29-letnega trgovskega slugo Jakoba H. ter 27-letnega trgovca Rudolfa G. s Pristave, ki je od prvih treh kupoval ukradeno špecerijsko blago in ga proda- jal dalje. Trgovskega pomočnika so po zaslišanju izpustili. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 8. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ul. $QkoSstvo Proslava jubileja zaslužnega sokol- skega delavca. Sokolsko društvo Celje- matica je priredilo v sredo 4. t. m. v počastitev 70-letnice društvenega bla- gajnika in župnega matrikarja brata Jožeta Pečnika v mali dvorani Narod- nega doma družabni večer. Prireditev je bila dobro obiskana. Za matično dru- štvo je govoril starosta br. dr. Milko •Hrašovec, ki je omenil zasluge slavljcn- ca za društvo in se mu zahvalil za delo, v enakem smislu je govoril za župo njen starešina br. Jože Smertnik. Obema se je ginjen zahvalil br. Jože Pečnik, za- gotavljajoč, da je storil samo svojo so- kolsko dolžnost in da bo tudi v bodoče rade volje posvetil svoje moči Sokolu. Jubilant je prejel v dar lepo sliko, po- krajinski motiv iz celjske okolice, delo akad. slikarja br. Miroslava Modica. Članice so mu ae posebej poklonile šo- pek. Vesela telova tor Veliki«. V glavnih vlogah N. C e r- kasov, N. Simonov in A. Tara- I s o v a. Nabavite si vstopnice že v pred- prodaji v pisarni Elektrarne ob poslov- nih urah. Sfoveni Gradet s Proslava praznika zedinjenja. So- kolsko društvo v Slovenjem Gradcu je priredilo na predvečer praznika zedi- njenja svečano akademijo v polni veliki dvorani Sokolskega doma. Ob zvokih crkestra smo pozdravili državno tro- bojnico, naka.r je sledil dramski prizor »Sokol, Sanje in Resnica«, za njim pa so se vrstili v vzornem redu nastopi vaeh telovadnih oddelkov, kakor bi tek- movali za prvenstvo: Skladne vaje nižje moške dece »Naprej zastave Slave«, ljubka »Igra z veternicami«, Strumen nastop višje moške dece s puškami na rami in šajkačami na glavi ob pesmi »Le naprej« (priklicali smo jih ponovno na oder), prisrčen nastop najmlajših »Deklice se pogovarjajo«, nastop dijaš- kega naraščaja »Oj leti, sivi Sokole«, razgiban »Ukrajinski pies« članic, lepa izvajanja članov na bradlji, dobro izve- dene proste vaje obrtnega naraščaja, vzorne gimnastične vaje članic »A 5«, harmonija telesnih gibov in izraza v »Sestorki« ženskega naraščaja, šaljivi »Gašperček« višje ženske dece, precizno izvajanje »Ritmike« (sestavila naša na- čelnica s. Mara Fritzova na znano Gossejevo »Gavoto«) in na koncu tem- peramentni nastop članov v plesu »Ko- začek«. Po akademiji nas je razveselje- val mali orkester br. Cirila Cajnka. Pri- jetna družabnost je razveseljevala sta- re in mlade. — Na praznik zedinjenja smo odkorakali s praporom k službi bož- ji ter se zbrali nato k svečani akade- miji. Krepke besede staroste br. Ivana Rojnika, deklamacije (zlasti je ugajala Cicika Mihajlevičeva), čitanje poslani- ce, pomemben govor prosvetarja br. Ariglerja, zaobljuba novih članic in čla- nov, navdušeno prepevanje pesmi »Hej Slovani« je dvignilo v naszavest in po- nos narodne svobode. — Naj še omeni- mo, da smo se popoldne v velikem šte- vilu udeležili akademije slovenskih fan- tov in deklet v dokaz, da se naš sloven- ski živelj na meji zaveda svoje skupne narodne usode. Dvignimo srca! Dvigni- mo duha! Šf. Jufii ob i. ž. j Šolska božičnica na Blagovni. V ne- deljo 15. t. m. ob 15. bo na narodni šoli na Blagovni pri Celju božičnica za revne šolske otroke. Mladina bo pod vodstvom učiteljice ge. Anice Kodelove- Salmičeve uprizorila igrici »Šola v ne- besih« in »Božič gre« ter podala nekaj deklamacij, pevske točke pa bo vodil šol. upr. g. Adolf Arzenšek. Poskrbljeno je za obdaritev številnih revnih otrok. Prosimo, da bi pri nabiranju prispev- kov vsakdo daroval po svojih močeh Udeležite se te lepe prireditve v čim večjem številu! Laško 1 Smrt najstarejše Laščanke. Dne 30. novembra je umrla v Laškem najsta- rejša meščanka ga. Marija Dovemrje- va. Pokojna se je rodila 26. marca 1S51. Njen mož Ludvik je bil v Laškem davč- ni sluga in je prišel v Laško 1. 1S78. Umrl ;e v Laškem leta 1909. Pokojna jo bila torej že nad 31 let vdova. Imela .ie dcret sinov, izmed katerili jib je doraslo sedcm, ki so se vsi udeVžili tudi svetovne vojne: Ludvik, Franc, Marko, Karel, Avgust, Rudolf in Anton. Sinova Karel in Avgust sta umrla že pred leti. Vsi so bili preskrbljeni, razen Maksa, ki je vojni invalid in je živel pri materi vse do njene smrti. Ga. Doveearjeva zaradi popolne oslabelosti nog že več let m mogla zapustiti sobe. V spominu so ji bili še vsi dogodki iz narodne, kul- turne, gospodarske in politične zgodo- vine mesta Laškega in okolice v zadn jih 75 letih. Pri sestavi raznih krorak je vedela marsikaj povedati o davno mi- nulih dogodkih. Kljub visoki starosti je bila do zadnjega bistrega spomina ter se je bavila s šivanjem in gospodinj- stvom. Tako nas zapuščajo najstarejše price krajevne zgodovine. Blagi ženi bodi ohranjen trajen spomin, svojeem naše iskreno sožalje! 1 Osebna vest. Diplomirani filozof g. g. Friderik Vivod iz Laškega je z odlo- kom prosvetnega ministrstva nameščen za suplenta na realni gimnaziji v No- vem Pazarju. 1 Premestitve. Od okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah je preme- ščen k okrajnemu cestnemu odboru v Laškem g. Franc Golja. Od laškega cestnega odbora pa je premešcen k cestnemu odboru v Gornjem gradu g. Anton Fabjan. 1 Še električna razsvetljava. Občani opažajo pri javni električni razsvetljavi razne nedostatke, ki jih lahko občinska uprava hitro odpravi. Ponekod Lzklopijo lue prehitro, drugod pa žarnice brez potrebe gorijo vso noč, kar seveda ni v skladu s štednjo. Mnogo bi lahko pri- štedili v mesečnih ncčeh. Zadevni pred- log je bil sprejet že na občinski seji. Zlasti sedaj pozimi opažajo mnogi, da ob 6. zjutraj, ko je še tema, žarnice ne gorijo več. To občutijo zlasti raz- našalci kruha, tekstilni delavci, rudarji, ki moraio zgcdaj na delo, in kmetje, ki zgodaj prinašajo mleko. Zlasti je potre- ben razsvetljave trg zedinjenja. Cesto vidimo v poletnem času, da gorijo žar- nice še ob solnčnem vzhodu. Prosimo občinsko upravo, da bi uredila zadevo v korist vseh občanov. 1 Še en sainomor laškega občana. V tdrek 26. novembra je skočil pod tevor- ni vlak med postajama Slovensko Bi- strico in Pragerskim 34-letni delavec Jakob Zavšek iz Brstnika pri Laškem. Kolesje mu je odrezalo obe nogi. V služ- benem vozu so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je zaradi pre- velike izgube krvi izdihnil. Po lastni izjavi je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Tudi njegovega očeta je lani povozil vlak na tremerskem mostu in ga usmrtil. Jakob Zavšek zapušča mater, ki živi v Tremerju. Bodi mu ohranjen blag spomin! 1 Tujski promet. V novembru je po- setilo Radiothermo 96 bolniških članov in 51 zasebnikov, izmed inozemcev pa po I Nemec in Italijan. Vseh nočnin je bilo 2061. 1 Nova gratlnja. Ga. Emilija Rozino- va, trgovka in gostilničarka v Laškem, gradi v Debru pri Laškem ob državni cesti poleg- hiše upokojenega železni- čarja g. Laubiča novo visokopritlično večstanovanjsko hišo. 1 V zadnji Stevilki »Nove dobe« se mo- ra v zadnjem odstavku članka »Občin- ska seja« pravilno glasiti Repin in ne Repič, v 7., 8. in 9. vrsti pa se naj sta- vek glasi: »Hrastelj je predlagal za vsako neprijavljeno vodovodno instala- cijo kaznovanje vodovodnega nadzorni- ka (in ne instalaterja) z odvzemom en- kratne plače«. 1 Kino Latiko. V petek 6. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm s čudovitimi melodijami: »Neapelj preteklosti«. V glavnih vlogah Emma Grammatica in Vitto- r i o d e S i c c a. Predigra. Krško kr Društvo &Juhonemih v Ljubljaiii uprizori v nedeljo 8. t. m. ob 10.30 do- poldne igro v Šokolskem dorau. Pred nustopovn gluhonemih bo govor o po- menu tega društva. Stanovanje soba in kuhinja, se o d d a. — CeJje, 2g. Hudinja 94. SOBÄ pripravna za pisarno, sc odda. v Aškerčevi ulici št. 3, pritličje, s 1. janurjcm 1941. Naprodaj je dobro uvedena gostiSna na glavni prometni ulici v Celju z zraven spadajočim stavbiščcm (vogalno). Informacijc v upravi lista. f oto PELIKAN sprejema cenj. naročila za božič do 20. decembra Potrodite se čimpreje k fotografu! Ne odlašajte na zadnji dan! Atelje dnevno toplo zaknrjent 4-sohno stanovanie s kopalnico in vsemi pritiklinami išče mirna stranka brez otrok v mestu ali bližini mesta. Naslov v upravi listt. Hiša z vrtorn enostanovanjska, v bližini mesta, se odda v najem, Naslov v upravi lista- K U p i tn dobro ohranjeno Zephir pel Stev. 8 all 10. A. Alislej, Celje. Nepremicnifte vsake vrste kupite ali prodate najbolje s pomoejo reafflefne pisarne Jager, Cef/e, ulita dr. C. Žerjava 4/1 Posreduje hitro in solidno! Prodam skoraj nov, kratek črn fffavJr. Na ogled vsako so- boto od 1/al- do 2. popoldne v ulici dr. Gregorja Žerjava 3. Zobozdravniško in zobotehniško orcdje naprodaj. Jfivno skladišče v Ccliu. Uradnico veščo slovenskega, srbo-hrvat- skega in nemškega jezika in stro- jepisja, ki bi se izvežbala v tehniški stroki, sprejmem takoj. Ponudbe z ncferencami in sliko na upravo lista pod: „Takoj". VE RITAS Generalno Zčstopstvo in skladišfe Anton Bremec Celje Iščcjo se zastopniki Stalno službo z osebnim sodelovanjem za vodstvo zaloge in za odpremo stalnih naročil brez rizika z gotovino 30.000 do 50.000 din dobi rnoška ali ženska osc- ba takoj. Mesečna p 1 a č a 3.000 di», 6°/o obresti in od prometa posebej. TakojSnje ponudbe na upravo lista pod: „Takojšen nastop". Kadar izprazniujete Vase podjtrešje se spomnite, da najbolje vnovčite vsc stiare predmete pri tvrdki Josfp Uršfč. Celje, Narodni dom Prostovoijna dražba nepremlčnin Na prcdlog dedičev Sikošek Jožeta in nie- govega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19 je sodišče dovolilo prostovoljno javno dražbo posestva vl. št. 22 k. o. Kresnike, to je hiše št. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarsklh poslopij in velikega vrta sadonosnika. Draiba bo v pefelr 20. dec. 194O ob 9. cfopofdne v pisarni Burger Franceta, javnega notarja v Celju, kjer se dobijo tudi vsa pojasnUa. Burger Frame, javni notar kot sodni komisar $avini$ka posoiilnica v Zalcu REGISTROVANA ZADRUGA 2 NEOMEJENO ZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1981 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekoöem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJH Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun PoSfne hranilnloe St. 10.994 Brzojavi: HPosojilnica" Telefon »i 2 BLAGAJNISKE URE: ob delnvnlklh od 8. do 12. in od 15. do 17. FRANJO DOLZAN ;—S -. CELJE STBEtOVOPE_______ ZAHTEVAJTE PONUDBE ^a ^resÜ° ^ Vam naredl solidno in po konlcurenčni oenl, IH PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako iivräuje tudi vsa popravila Umrl je po kratki bolezni naš dobri oče in stari oče, gospod ANTON GORNIK v staro&ti 78 let. Pogreb dragega pokojnika bo v ncdeljo 8. t. m. ob 4. popoldne na mestnem pokopaiiSču. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 9. t. m. ob 7. v župni cerkvi v Celju. Celje, Št. Jernej, Trst, Domaso, 5. decernbra 1940. Žalnjoče rodbine Loibner, Hočevar, Mosetti in Paolina Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rstdo Peenft — Z& Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju