Aaeričani dovršili •no petino poleta Mii+t PRO VE T A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE ^o-year xvn. Mar Ja»—ry |0. 1010, M tka pmi aWaa Ua Art W CMerMa al liNk 0. IStS. Chicago, III, potek, 23. maja (May 23), 1924. »•kMr^uj aaoo štev.—NUMBER 1£2. ft —HU« »I apeetel rat. .9 h.i.1« mmwUU 9m I» eeatW. tlW. Act .9 Oal. S. 101? ..«ferla.* mm 3mm 10,,_1fta__ preiskava prinaša nova presenečenja. Pregled dnevnih dogodkov. -UKSOVI UKKAD1NI ZAP IB ü 80 SLUŽILI SA KOVANJI TEMNIH NAÖ1T0V. pnče lo izjavile, da ao iakali ir-tre med aenatorji. ŽELEZNIŠKI MAG NATJE SE BOJE ODPRTEGA BOJA TO P0KAZUJK H0W1LL-PARKLEYJEVA PKKD-LOGA. i demokrati6ni atranki ao na strani železniških kraljev. Amerika. Nova presenečenja v senatni preiskavi o korupciji. Železniški magnatje v zahrbtnem boju proti ljudskim interc som. Stara garda mešetari za kult- Poldrugi miljon delavcev brez dela. , Rudarska konvencija v Peoriji Wsshington, D. 0. — čimdalj odobrila mezdno pogodbo. trIJ. preiskava o korupciji pred InoMm.tvfl Waahington, D. 0. (Federated Brookhartovim aenatnim oda* Inoaematvo. |,w) _ Zagotovljeno je bilo kom toliko večjs presenečenje Morgan zahteva, da nova frsn- da bo Howcll-Parkleyjcva pred haiajo na dan. V aenstu so coeks vlsda "pametno" ravna d loga glede železniških delavcev debatirali o usodi aenatorja Bur- financami. «prejetu in da najbolj svijsčne toa K Wheelerja, katerega bi Ameriški letalci prišli v Tokijo. poteze proti zakonodajstvu pone-udi korumpcijonisti videli poni- Francoz se je premislil in bo na- srečijo, ko se je vršilo prvo po-žanepa m pogubljenega, pred daljeval polet. imensko glasovanje pri drugi raz- Brookhartovim odsekom, ki pre- Frsncoski radikalci poslali emi pravi o predlogi, ki je končalo « iskuje korupcijo, so se pa odkri- sarja na razgovor s sovjetskimi 203 glasovi v prilog predloge in vale tajnosti, katere ao v Wssh- delegati v Londonu. U 180 glasovi proti predlogi. To ingtonu šepetali drug drugemuj Več. rsnjenih v izgredih v Po | glasovanje je pokazalo, ds dvs Naredili so 6118 milj zračne poti v 71 urah. — Doisy ss js pre mislil in pojds v Tokijo. Morgan zahteva "pamet-■ ne" finance v Franciji! ie precej easa v uho. Obenem sojrurju. priče doprinesle dokaze, ksko so vladni tajni agent jc omreže valii .. .w , ¡senatorja Wheelerja in druge, ki POlItICnd ¡gVd ko bili korumpcijonistom na potu.1 Duckensteinova sakonsks dvojica, ki je prišla na glas pri preiskavi teapotskegs šksndsls, je bils glavna priča. S svojimi izpovedmi je zakonska dvojica preae-netila senatorje. Posledica tega saslišsnjs bo, ds pozovejo pomošnsga zveznega državnega pravdnika Hiram Tod-da iz New Yorka, da priča in iz tedensko tajno rovanje od atrani železniških kompanij in protide luvskih elementov v službi velike-pa privatnega biznisa ni imelo u .. - ispclia, da pripravi večino zakono- ZB KUliSallli. Idajcev, da izvrže politični samo molj| ^^ ¿tUTe{ reE„ih ,trok v Duckensteinovs se jc imels od- logičnegs, kot ds postsne Wslsh dtlivnicth „«nnsylvsnske šclez-peljsti na obisk v Chicsgo in ni predsedniški kandidat demokra-l __ ^ ^ Htavkarj{( itav-mopls storiti drugegs zsnje, kot tične stranke. Mogoče odnese L*lkajo že dve leti, ker jih je puatil ds je sodelovala pri načrtu, ds sts Follettu precejt «laeov v «P»dun,h j iel(,zniikl delsvski odbor ns ce-frlsvns vohuna identificirsls Os- držsvsh. Ksjti kstoliška ccrkev. ^ Jn Winslow je menil» "To «ton Meanss. gs bo podpirsls s vsemi svoj mul !Rino ^ ^ kvi4kot To jf Znano je, ko so zsplenili Mesn- močmi. Precej odbornikov in lsgialatlv- «ovo črno torbo in kovček, poln Ko so časniksrski poroševslcl\[h rMt nikov Wernlških unij "Piskov in pissrij, ds so takrat boteli izvedeti, kskšen bo pro- Mde,0 na faU(rIji ln M iro6js ponaredili podpis senatorjs Brook- fram demokrstične strsnke, ki gs ko ^ videJ| kako M jc|fl re b«rta ns pismu. ' tx>do *o\oti\l Brennsn, Tagfart k ¡j fj| v dPmokrstični strsn Duckensteinovs je dalja izpove- in novi vodja ^'J inJ itarJft ,trdl. H o Jess Smithu in njegovem d^ora, ao rekli McAdoojcvi n N(>lgon je dobil b(,wd0| ko je dela. Pripovedovsls js, ds ji nsre- Wslshovi podporniki, ds Je to i ^ ^^ Wingli)w Predlo. Uvai p,«ms o dovoljenju ss pre- težko povedati. Oni menijo, ae 1 ^ dokl|ro<,nUnK dokase, ds se_____ klanje Žpsnjs ln trsnsportsciji progrsm ne bo ts», R KSienin ae df| ? |f0 0brsčs na kon- pt vgtk dve sto petdeset do . .1 i.jt m___»«_ 1. ^ K« atrinial zanad. . . ___' « —« >- NOVA X1TODA ZA VZDEŽA NJI PKOKIBIOIJK. Kupec iyaaja kasno van. Ohioago, 111. — Dozdaj so bili le tisti kaznovani, da so prelomili Vólsteadovo postavo, ki so delali in prodajali opojne pijače. Ampak odzdaj naprej bodo smatrali za kršilce suhaške postavo tudi kupce opojnih pijač. Pred zvezno aodiŠČn je bil priveden lloy Meyers. Aretiran Je bil, ko jc kupil Žganje v lekarni. Meyers so je priznal krivim in sodišče ga je kaznovalo na pot deset dolarjev densrne plobe. To je bils prvs oseba, ki je bila kaz novsns, ds je prelomils Volstea dov zakon, ker je kupila žganje za svojo potrebo. Aretirsni so bili tudi Max I. Marek, laatnik lekarne, Martin Dormán, njegov pomočnik in John F. Adams, njegov vodja. Msrek je bil kaznovan na pet ato dolarjev denarne globe, zadnja Pariš, 22. maja. — Predaednik Millerand je včeraj povabil lorrlota iu Painleva, voditelja radikttlnu-sooialističnc stranke, k sebi na sestanek, da ae pogovore o važnih zadevali. Poincare je bil tudi povabljen na aostanek, toda prišel je pozneje, llorriot in Painleve sta ae odzvala in razgovor ao jo sukal okoli finančnega vpraša nja. Millerand jo hotel vedeti, da li namerava radikalna vlada narediti kake lzpremembo v finančnem programu in s tem preprečiti ravnovesje budgeta, kar bi po. menilo, da je prelomljena obljuba, katero jo dala Francija Morgano. vemu sindikatu, ko je te posodil Franciji $100,000,000 v zadnjem marou s namenom, ds se stsbili-zirs propadajoči frank. Poincare se jo tukrat zavezal, da bu vlada balanelrala budget a povišanjem davkov ln odpravo dršavnih monopolov kakor Je zahteval Morgan. ' Voditelji bloka lo\ iro ao v volilni kampanji obljubovall ljud stvu, da bodo znižali davke In odpravili dekretne naredbe, ns podlagi katerib jo mislil Polnoara povišati dohodka aa kritja budge- K film VaHAm* IA ta in utrditev valute. Takoj po rXarW VDim® London, 22. maja. — Poaebnl odposlanec francoaklh atrank v bloku leviee, katere prevzamejo vlado v desetih dneh, je prišel včeraj v London in se aeatal a sovjetskimi delegati na angleško-ruski konfercnel. Njegov namen je, opazovati potek konferenee ln ubdržavati neformalne sestanke a Husi v svrho. da poizve mnenje sovjetov s ozirorn na vzpostavitev normalnih odnošsjev med Fran-cijn in Kusijo. Ako bodo ti sestanki uspešni, pojde Rskovskij v Psris in odpre pogsjsnjs s pred stsvniki nove francoske vlsds. London, 22. ms ros. — Včeraj sa je vršila plenarna aeja angleško-ruske konference. MaoDonald je dejal po aejl, da jo povaem zadovoljen a dossdsnjimi reiultstl konference, Hskovsklj jc dsjsl, ds sovjetsks Rusijs ne mor« še upati ns ksko večje posojilo od Angliji. gres, ds sprejme postsvo, ki pri- gs obiskovsli in re-l ^ ___ .mft nese odpomoč, Železniške komps- je predsednik Hsr- «VOJJ D^ KOT «NO W m p§ poiluÉuj,jo „kulisnih il, ds nsjsme Mesn- VRELO IZ KAWaiaa. |vpUvor in t.jnils sredstev, filmov o rokoborbi. Govorils js atrlnjal zapad. ljudeh, ki SO gs obiskovsli in re jc, ds gs , dmp pooblsstil, ds nsjsme Mesn-1 f»««-^«--- I vplivov sli kateregs drugegs sgents zs ^HITLa** nriv^n kongres še enkrat reši železniške Preiskavanje prohibicijs. To pi- f1^11 pn* > mspnste ns račun delavcev in a- »mo je ona stenogrsfirsls, ki gs rwm diktiral Smith in ga Ja odne- "—~ , f. . Predložit je najprvo brzojavko, t Belo hišo, da ga podpiše Ohioago, DL-Pet čevljev viao- odpoelal M. L. Country- Predsednik Harding. U» J« Vžgala več ko eno uro ne- ^^ §dvoktt areat Nor. Izpoved Duekensteinove poks- k« rmenkssU tekočins Iz kanala^^ dnfi aprila nje jaano kot beli dan, da Je Jess ns Emersldovi svenuji. Ljudje so f| y y Hiouf K Kwith imel svojo pnvstno pbsr-Ubstopili čudni vrelec in so k ms "o v justičnem depsrtmentn In «i razumeli, ds bruha ^išku pi-Mizo Daughertyja in da ao ga re, ki so gs nsjbrž spustil, v ks-ttdnžbeaai v justičnem depart- nsl v bližnji plvovsrnl. ds gs ne ®pntu amstrsli sa prvo avtorit«. prohibleijoniisi spent je to /a justičnim tajnikom, ki je polMJ« «tajala uksze, poveljs in nsloge. Polieijs je rszumels. da se zs l-H je dostop do vseh zapiskovk>nj priprsvljs na pogon ns pi.- i' «prejemsl goste in obisko-Uovsrno. Nekdo js rslee se priprsvljs ns policiji in posle Tako se zdsj poč«i dvig. «.Ulaa je bUa. da mo pivo iz^li mnjslo in v IHughsrtyjev r^ * ksnsl. ko,ao tihotspe, podaja U 'sod pivs V Chiesgu po pr\ m i^si dssst dolsrjev. Tibotepei ne bodo isguhili een ts. Tikotspsko pivs se podrsži in rsčun bodo plsčsli konzumentje » i/augi ž"»» prihsjo svitlobs. Italijani dara v r<><" 22. maja —Tok italijan irsrlnikov, ki ss mors po 1 I v veliki sseH advrniti od ▼BNDAft. DI. — Polieijs lsrjev denarne globe. VODJA FÜNDAMIN T ALISTO V. Orand Eapids, Mich — Près-biterljsnsks eerkev ima svoje xborovanje. Ns zborovsnje Je prišel tudi Willism Jennings Mrysn, večkrstni predsedniški ksndidst demokrstske strsnke, ki ps nI bil nikdar Izyoljen, kot cerkveni komisar iz Floride. Hryan Je ekozln-ekoz ortodokaen in bo sta) na strsnl fundamentalistov. je ■ a— » 'HIBI nrn OTSTrnill «l UDlCSfO, IU. — a <"»v.|- t Jlniianih (iriav, ss js saebrnil v Uksjižils Norman J. Deweyja. že Kanado in Mehike. Tiestl ia tisoči lezniškrpe detektive, ki J« »tre-"•lijsnov .ki ao nameravali iti v IU1 airt»maks in očeta aedmik o-* émisas držsve, se sdaj vseli trek, ko je pobirsl krompirjeve Woe lists ss Ksnado ia Mehike v odpadke, asrsdi obejs. >¡Hi ksjpsds M ae sčsaoms ekra Policije izjsvljs. ds je bil de-A«a mejo v ZdraicM drfevs. I tektiv prenagel s samokresom. [),t "Zborničns predlogs, predlo žens po Psrkleyju. odprsvljs'de Isvski odbor in postsvljs nsrod ne drlsvske unije v zelo močno pozicijo nsprsm želesniesm. Predlogs je bils po novem oprsvilniku vzets odboru, ds pride ns rsr-prsve okrog 5. msjs. Prosim posvetujte se z drugim železniškim advokatom v vsši držsvi — — — 'nerazumljivo, kar aledl), za človeka, ki nima ključa za razvoz Ijanje brzojavke). Teden kasneje dne 30. aprile j' list "Kious Falls Press" piiročal. da je gospod sodnik govoril prej ¿nji dsn prsd odborom za prosit in nsfmdsl Psrkl*yJ'v<> predlogo če^j |_| .Pevdarjal je. ds bi obtefila davč | - J _______' no brem* za eno miljardo dolar VEIU je v. Takoj ao bile sprejete reso | __ I se i je in kongre«nlkom so bttr ( ^irMg o in okolice t V soboto (K»elsne brzojavke, ksUre ao !»■» Bwf|ns Bolj kla-lfto Temperatu-priporočal, ds nsj delsjo ia gls n 9 ¿4 ura b najvišje VL sujejo proti |»rrdlogt. Poesmezm „.j^jg 44. Kolnre isida ob I 25. (Dslje ns 3. strani.) I «»de ob »:J0. HAIKLJIVIiKA PKSDLOOA »O PODPISANA. Wsabiafton, D. 0. — V poli tičnih krogih govore, ds priuleed nik f/oolidgs podpiše nsselj^niško predlogo še v tem tednu. Kej je nepotilo predsednika, da sdaj drugače sodi o naseljeniški pred togi, ki izključuje Japonec od na eeljevsnjs, o Um političsrji mol volitvsh, ko jc levies sijajno zmagala, je zopet začela padati vrednost franka { v enem tednu ju frank padel s 14 na IU v razmerju z dolarjem. Msti narodnega bloka ao takoj začeli kričati: "To Imato od zmage radlkaleevt Franci js Je izgubila zaupanje in naša finance pojdejo v nič.** Itsdikslni listi so ps odgovorili, ds je zopet no ps-dsnje franka umeten manever Poineareja, Millersnda in pariških bankirjev, ki hočejo s tem diskreditirsli rsd i k al ce pred zunanjim svetom. Tako je stsls stvar, ko je Millerand povabil k aebi llerrlota in Painleva ter zahteval pojaenils, če bo nova vlada roe to izvršila, kar je obljubila levit a pred volitvami. Kaj eta Herriot iti Painleve odgovorila, ni znano — toda pariška borza jc povedala, da sts prelomila besedo, ki sta jo dala volllecm, Takoj po konferenci v Klisejdki palači (predecdnikovo ofieijelno stanovanje) jo frank začel rani i in v nekaj urah je zle. zel na )H za dolar. To je bilo zna* menje, da je Herriot — bodoči ministrski predsednik — nedvomno obljubil Mlllerandu in (»oered-no ameritkemu veleba tik ir ju Morganu, da )m Francije pod ra* dikaluim režimom "pametno" de» Ista s finamsml in držala ekvi* librij budgeta. Herriot je včrrsj govoril tudi s ameriškimi |x>ročevatel in dejal, da on organisirs novo vlsdo iz levičarskega bloka, ampsk odvie-Ilo je še od soeialističnegs kongresa 1 pravi aoeialisti) I. junija, kakšno bo njegovo etallš^e, Toliko je gotov, da njegova politika Im jsvns. Tajnih mahitiscij in tsjne diplomacije ne bo trpel, Painleve je pa dejsl ameriškim reportrrjcm, da ne more razumeti, zakaj se bsnkirji v Wall Htreetu razburjajo radi zmage radikaleev v Franciji. "Američani ne razumejo značaja naših strsnk," Je rekel Psin-lev*. "Radikalni seeftalisti v Frsn eiji niamo nc rsdikelni in ne eoeio-llsti v ameriškem pomenu teb besed Prvotno smo bili rsdikslni republikanci, k« smo ps se odes-pili od republiksnske strsnke, eni" si nadeli jm** eoetslieli, ker ae zanimam" trn eorlalna vprašanja, nimamo pa najmanjših etikov s mark «Uličnim aoeielirtriom. Po ns-čelih amo toliko kot sngleški lilie-(rslei, kstere vodi M^yd George." brezpooelnoat 1 * 1 Basprava o nassljsniški predlogi jo odkrila del reanioo tega vprašanja. Waahiagton, D. 0. — Menator Neely, demokrat iz Zapadne Vir-ginlje, Jc rekel, ko jo govoril o naseljeniški predlogi 1 "Zdaj ob tem čaau je najmanj 1,500,000 de* lavcev in tlelavk brez deta v Zdru lenih drŽavah, ker ne (»otrebujejo dulaveev. Bili on časi v zadnjih treh letih, ko do pet miljonov naših delavcev ni moglo dobiti dele. Iz obupsnosti so bili prlmorsol hrrsčiti sli ps strsdsfl . . . "V naši jeklarski industriji na pr., ki lina modernizirane tovarna do skrsjnosti, lahko dva tretjini od teh, ki zdaj prejemajo'mezde, produolrata vse železo In Jeklo, sa katera imamo trg. Jeklarski In Aelezsrskl delavci ao vedno ilgro-¿anl, da bodo približno |>et meee. cev v letu bres dela , . . "Industrija na polju mehkega premoge je doksz, ds imamo preveč ljudi In da j« preveč razvita. V naših rudnikih, kot ao zdaj o-premljenl, lahko produeirsmo eno m IJsrdo ton premogs ns telo, zs-btevs se pa samo pol miljardo ton premoga Atiri sto tisoč rudarjev «ni 6.VMNJ0, ki zdsj delsjo v pre. mogovi industriji, lshko produ-eirsjo ves premog, ki gs potrebujemo zs koiinim "frvljsrsks industrija lahko produeirs 75«,000,000 parov škor njev in čevljev na leto, zahteva oa-jih pa asm o 125,000 paryv. Torej ma za več kot petdeaet odstotkov preveč ljudi V opeksrskl indu stri ji de Is It,000 d. ta ver v, f.,000 d. lavcev / mod"riuml stroji pa lahko produelrsjo vso Opeko, ki jo potrebujemo v tem letu." Nsseljevsnjs v Franciji Pariz, 22 msjs — Frenelja ima Imigrseljskl problem kakor Amerika. Neaeljevsnje delsveev ia drugih dežel je (»ostalo lako veliko, da so odgovorna oblssti pri» č«|e misliti ns omejitev imigrsei* fe Največ prihaja llslijsnov iti sn. ev. FrsneiHikI zskon določs. ds vsak inozemski delavce mors Že imeti pogodbo zs de|p, prt dno prekurs/1) mejo. Nič ps »l dološe-nega, kej ae zgodi z delaveem potem, ko je ajsgovo* p»»go«lbeno delo dovršeno. PROSYETA glasilo slovihsu naboone ropto*»! jtphote LJfcuu sUVmáo na>oo¿ roo^oáwa jsi>w¿ff tífi r - TROSVETA' -TME BMLieiTBIIMIHr *Im: Uetad SUtoe (e«eept Obieaf») aa tsMÍll Sosist^* •od for*ifn w-tri» M-SS ye y—r. ■iíEMbS W The rgDEAATlfe PEESS- y má C«Mda I* pa yaa; D#Im v iHipiJ« pr. 0 «M M* tM 4 m «m ■ (M«i« 31-14) wmimg* PvmtíU jm ZAKAJ NAJ SE FORDOVA PONUDBA ODKLONI. Ford želi, ds se njemu Muscle Shoals izroči za sto let Prav zanesljivo ne bo Ford toliko let živel, pa magari ce zdravniki iznajdejo še uspešnejša sredstva za ohranitev življenja in zdravja v teh letih, ki jih ima preživeti Ford, kot so jih izumili dozdaj. Ko Ford umrje, bodo njegovi dediči postali lastniki njegove zapuščnine. To pomeni, da Združene drŽave vseeno ne bodo lastovale Muscle ShoaJaa, ako bi kongres kdaj prišel do prepričanja, da je bolje za ameriško ljudstvo, ako se naprave ob Muscle Shoalsu obratujejo v režiji zvezne vlade, ker bi imeli Fordpvi dediči pravice zahtevati tako visoko odškodnino, da se obrat v režiji zvezne vlade ne izplača. Se več. Fordovi dediči bi imeli pravico odkloniti vsako ponudbo od strani zvezne vlade, češ, da je Muscle Shosls oddan po pogodbi za sto let v najem. Pa so še drugi vzroki. Recimo, da bo Ford res Muscle Shoala tako izkoriščal in upravljal, da bo vsakdo zadovoljen z njegovo upravo. Kdo nam pa garantira, da bodo njegovi dediči ravno to izvriilit Lahko se bodo ravnali po pogodbi, ampak kljubtemu ne bo ljudstvo zadovoljno z upravo. Garancije torej nimamo nobene. Ford ponuja pet miljonov dolarjev. Vlada je pa potrošila dozdaj že sto pet in dvajset miljonov dolarjev. To je ravno tako, kakor če bi kdo potrošil že sto tisoč dolarjev za gradnjo tovarne, pa bi delo ustavil. Zdaj bi pa prišel nekdo drugi in bi rekel: "Na, tukajle imaš še par tisoč, pa bom jaz dokončal tovarno in jo obratoval Toliko dam tebi od obratovanja tovarne, ko bo dokončana in pričnem v nji proizvajati, drugo je pa moje." Ali bi ae vsakdo ne premislil stokrat, preden bi v kaj takega privolil. 8to pet in dvajset miljonov, ki so bili potrošeni za Muscle Shoala, je dalo ameriško ljudstvo. Muscle Shoals je lastnina ameriškega ljudstva. In če se za privatnega podjetnika izplača obratovati Muscle Shoals z dobičkom, zakaj bi se obratovanje ne izplačalo za Stric Sama. Prazno besedičenje je, ako se trdi, da zvezna vlada ne more obratovati z dobičkom takega podjetja. Stric Sam ravnotako lahko najame najboljše inženirje in in-dustrijalne upravitelje, kot jih privatni podjetniki. Seveda je treba take inženirje in industrijske upravitelje v primeri njih znanja tudi odškoditi. Da Stric Sam ne more obratovati takega podjetja, je bosa. Kdor tako govori, ne pozna niti najnovejše zgodovine Združenih držav. Kdo pa je zgradil panamski prekop? Ali so ga mogoče privatni bizniški interesi? Ne! Ampak zgradil ga je Stric Sam, ker se ga privatni bizniški interesi niso upali lotiti. In kdo obratuje dandanes panamski prekop. Stric Sam! V Waahingtonu ima Stric Sam veliko tiskarno, v ka teri ae tiskajo vm tiskovine, ki jih potrebuje. Do danes še ni bilo slišati, da ta tiakarna obratuje z deficitom. Kaj pa stori privatni podjetnik, ako spozna, da ima deficit pri svojem podjetju. Poiskal bo vzroke, ki povzročajo deficit in ko jih pronajde, jih odstrani. To lahko stori tudi Stric Sam. Da se obratovanje železnic ni obneslo pod kontrolo zvezne vlade, je bilo v prvi vrsti krivo, ds ao ostali vsi ravnatelji na svojih mestih, ki so služili, ko so bile železnice pod kontrolo privatnih bizniški h interesov. Ako bi bili ti ravnatelji nadomeščeni z novimi močmi, tedaj bi lahko govorili, da se obratovanje železnic ne izplača pod zvezno kontrolo. Tako pa tega ne more trditi nihče posebno ne zdaj, ko ao privatni bizniški interesi dokazali, da nimajo posebnih zmožnosti upravljati železnic. Vsa njih modrost pri obratovanju železnic obstoji v tem, da zahtevajo visoko voz-nino in nizke mezde za uslužbence. Za taka sraditva pa ni treba prav nobenih posebnih upravnih zmotnosti. To | ttilijgia, Wta — Kij j« Up-lahko izvrši vsak navaden človek, ki nI nikdar muéil svo- NM* J Si- jih možganov z razmišljanjem, kako se upravlja veliko ^^ Z^^S^vSSk industrijsko podjetje. t «rojim per**» sbovea Muscle Shoala Je lastnina ameriškega ljudstva. Stro- * eedetje » * P^ kovnjakipravljoj. je vodna močtako veladas, da * spremeniti v električno in dobiU 160,000 konjskih sil. Za ¡ ^]ánt proizvajanje dušika bi se porabilo le sto tisoč konjskih Upo ^ ^ .j lbor ^ sil in ostalo bi jih še petdeset tisoč, ki ae lahko vprežejo iju»>.á .i.u^ p*«», torej a* za izvrševanja drugega dela. Zdaj smo šele v začetku in u «me« o»ut. d električnih iznajdb in zato je bolje, da Mu*le ShosU ^TiSZm IT,^ ostane ameriškemu ljudstvu, kot da se aa rto let odda ^ «hwsu». terejše pa bo tole-Fordu in sevada njegovim dedičem. Ui Mri prtjotoij it Slift' CRAStlltU. tvojo eprealjevalke — Kraajake Oollinvrood. Oblo. — Ni še rov-ao dolgo, odkar ao saaedili aeve- dni rojaki v naselbini plug v ee-lino za izobrazbo in Proeveto. Ta plat nea ja priaiial ae dea nadvse potrebno čitalnico. Namen . Tako oglaša rojak Fr%nk Mi-kek v letakik. Jii jih raanaiajo po naselbini. Kaj ne, urednik, tudi vaa malo poščegeta takle oglas. No, Še ja prav pa pridite iz sa-d okle tiskarne na jveli zrak, utrgajte si majniiko cvetko, da ae boste vedno pečlar a peresom in pisalnim strojem. Tu vaa je ta- Slovenske narodne čitalnico je,__ izobraževati svoje tlane v vsakem ¿otovljen éaaten sprejem oriru, preskrbeti jim rea poačne- od fats, ko je med nami rojak ira čtiva, ki razvedruje duha in srce. Seveda, da e* vte to more u-reeničiti, je treba v prvi vrsti genov, ki čltajo knjige in caaopiae, a v drugi vrati pa je potrebna na-klonjenoat od strani občinstva. Skromni priapevki ne morejo pokrivati vseh izdatkov, ki jih Ima čitalnica z nabavo dragih knjig. Veled tega ai ja pa odbor oari-slil nekoliko od pomoči v finančnem stanju in bo priredil piknik. Čisti dohodek je namenjen le za izobrazbo. Tako ao vabljeni rojaki od blizu in od daleč, da ae u-deleie tega piknika. Soaebno pa rojaki in rojakinje domače našel bine, ne bi ameli prezreti te prireditve. Člani Čitalnice in pa delničarji Slovenskega doma na Hol-mea A ve., naj ne zamude pristopiti v vrsto nas in posetHi piknik. Vse je pod vešim lastnim pokroviteljstvom. Mislimo, da ne boste zamudili te prilike, ki ae vam nudi. Razveeelite ae nekoliko v prosti nsrsvl. — A. P. Jordan villa, M. T. — Ves teden ni prilike za kaj drugega kot če bi kaj poročal v Proaveto. Ravno je toliko skopnel sneg, da ne vidimo, kjer so poti, pa je začel nalivati deš v toliki meri, da bomo trpini primorani čakati, , kdaj nam bo mati narava toliko mila, da zopet pričnemo elužiti vsakdanji kruh. Nekateri zunaj v prosti naravi, drugi zoper v tovarni in večinoma pa pod zemljo, si rojaki stsvljajo življenje na tehtnico, vsi pa se borimo sa življenjski obstoj. Veliko lepih.življenj je is-gubljenih po jamah, mladih življenj, katerih kruto pogrešajo njih male družine, ki izgubljajo svoje očete in skrbnike. Ameriške žena bi se morale or-gsnizirsti, naztopiti s odločno za htevo, da deleveki izkoriščevalci preakrbijo zadostne varnostne naprave, da bi se njim na bilo tifciba vedno bati za Življenje . avojih mol, ki se dan na dan podajajo v smrtno nevarnost, ko hodijo na delo v ne dovolj zavarovane rudnike. V bodočnosti je doUMost žena, da se organizirsjo in skupno zahtevajo odpomoči temu zlu. Prišel je lep spomladaaaki čaa, ko si mogotci iščejo zavetja in lepih krajev, kjer bi preživeli po letje in se navžili dobrega zraka. Priliko imajo sa to lepo, ne zme ni j o se pa čisto nič, če imajo tako priliko tudi trpini, kateri ao a svojim trdim delom omogočili, da imajo priliko do zabav mogotci. Njim ni mar oelo, ako vse po duši po rovih, saj njim vseepo le te stotaki v žepe. Kdor bi jih rad videl, naj jih pride pogledat 14 milj proč od tu, v prijaznem lepem kraju, šest milj od josera. Moderni in udobno opremljeni hoteU ao, priprav ljeni, da mogotci lahko v razkošju in zabavah prebijajo notri avoje življenje. Hoteli ao bili čez simo prasni, zdaj pa jim alužijo kot letovišča čez poletje. Mogotci imajo take ndobnoatl, da ie aa-mi ne vedo veš, kako bi uživali in kako bi počenjali. Vozijo ae po veod in brezakrbno zapravljajo denar že toliko let eem. ■ Ni me poeobno mikalo, da b videl, kako žive ti višji sloji, aU lansko leto so me napraviU, da sem šel okoli pogledati. Bila je ravno saetonj vožnja, da me n stalo nič, aato sem šcL A takrat sem tudi aklenil, da me v take kraje ne pripravi nlkdo veš, ker ne zanima ae prav nič, kako debeluhi aabavajo na račun bed nega Ijndatva. Trpin rad pogleda k trpinu, kaet h kmetu In dela vee k delaven, ker ae med sobo, razumeta. — Ignac ftalgaj. Frank Mike k, jo vedno storil ke-Ukor mogoče za povzdig naše lepe aloveeakc pesmi. Zato upamo, da au bodo rojaki šli ae roko. Rojak Mikck priredi prvo zabavo odkar je med nami, seto je tipati, da bo udeležba velika. Veselica ali pevska zabava se vrši par milj izven aeate, ravno prav za delavca, da dobi nekoliko ave-žega zraka. Ako bo lepo vreme, bomo imeli dobre sabevo v drevorede pod novoozelenelim drevjem, ako bo pa deževalo, bo dovolj proetora pod etreho. Rojaki, ki imajo avtomobile, ao naprošeni, da pripeljejo na zabavo avoje prijatelje. Ostali se lahko poslužijo avtoaoblla, ki od->elje vaako aro a poulične poeta-e proti veaeličnemu prostoru. Rojak Mikck ne prireja te zabave z namenom, da bi napravil kak dobiček, temve£ hoča, le, da mu damo zadoščenje sa dolgo neumorno delo za povzdigo petja. Pokažimo torej, da čialamo neumorno delo našega rojaka za lopo slovensko pesea. — Vekde, kd bo navzoč. Ghiahobn, Mina. — Ravno ko to pišem brije prava kraška burja nad našla- matom. Čeprav je tu že mesec aaj, čaa veeelja, krasote izf lepote, je ta na severu ni še in je še ae bo prelepa apoala-di. Mislim vseeno, da bo do kon ca mceeca junija- kaj boljše, ker ravnetakrat mislimo prirediti eo-kolski izlet na Chiaholaa, Minn. Radi katoliškega ahoda. prirejenega na Kvelethn, ki ja na »ližnja slovenska naaelhina in ker ai kot ene narodnoeti nočemo škodovati druf drugemu, čeravno aao že imeli vae priprav jeno — oni sa prireditev dne 11. julija, sokoli pa na 20 julija, aao preuredili, da bo naša prireditev dne 13. julija, njih pe 20. julije, tfočeao biti toliko bresobrazni, da bi jim škodovali. Nameravani aokelaki zlet je ve-ikega pomena in važen za n Slovence v državi, kjer še nihče ni videl naatopiti jugoslovanske ga aokolakega telovadnega dni-tve. To je nam Slovencem v ponos in imeli bodo tudi sabevo na Metu. Pokazalo ae bo, da Slovenci niamo samo sa kramp in lopato ter da znamo še kaj drugega. Pri tem aokolakea izletu aaa bodo po-eeUli bratje Sokoli is Chicaga in tako tudi aeetre 8okollee. Soda-ovali bodo jugoelovanaki Sokoli s Chiaholma in moški naraščaj s različnimi vajami. Prepričan eem, da bo ta zlet na maraikoga globoko vplival, ko bo videl sinove alovenakik ataršev i telovadnih vrstah. Torej ie v na prej kličeao rojaka iz Meaeabe tanga, da upoštevajo te dan, ko boao iaeli prireditev, kakoršne le niaao videli v Chiaholmu. Nikomur ne bo šal, še bo prišel gledat to alavnoet prirejeno po nas Slovanih is Chiaholma. Poaebno še apeliram na rojake trgovce is celega Ranga, da bi šli na roke našemu oglaševalnemu odbora, ki bo pričel s svojo kampanjo. Vsak ima priliko v oglas ataviti svojo trgovino, poaebno pa naši trgovci It Ckiakolasa, ka-tere zlaati prosimo, da gredo odbor» na roka ter nam v splošnem peaegajo pri velikea delu, kl ga boao iaeli s isletoa. To bo tudi njim v korist in tedaj bomo lahko rekli: "8voji k evojia". Rojaki trgovci našega mesta, posor! Vsi na veselo svidenje. Krepki ee sdrsvt — f. T^talt, aL, pod-predsednik jugoalovaaakega "Sokola", ki ta vitega la ustreljenega a ae-aokreooa SS kalibri i J 5 Soproga se zagovarja, da atrela m slišala peneči. Ona je redea Angležinja. Pokojni zapušča dva aodoraala otroka, katerih je eden atar 4 leta, drugi oaea aeaeas ter Ženo. Poročil ae je leta 1919 v Thoaasu, W. Va. To je za naše društvo že tretji smrtni slučaj v teku dobrega meča. Smrtna koea pač nikdar ne počiva. Rojaki, kateri la nial bodite zavarovani za slučaj bolezni. V naši okolici je še veliko fantov in mol, ki še niso pri nobe nem društvu. Žaloatno je dejatvo, ko se človek ne ta veda, kako potrebno mu je društvo, teto je potrebno, da dotičnike poučimo potrebah in korlatih društva. Vai, ki še niste traven in imate priliko, pristopite dokler ne bo prepona. Naša dična organizacija S N. P. J. je na dobrem glasu, od kar je bila ustanovljena. Pristopil sem k nji dobro leto potea, ko je bilo ustanovljeno društvo št 1 v Chicagu. Torej ai je dobro znano njeno delovanje in uapeh. — Joaeph Zelenih, poročevalec. Wyaao, Pa. — Oglašam se, ker že dolgo ni bilo dopisa is naše na selbine, čeprav, nisem poaebno možen za piaanje. — Z deloa je pri naa tako kakor drugod. Po tri in štiri dni v tednu delamo, pa še tokrat ae ne da nio zaslužiti, ker ni dobiti vozičkov. Ne saemo jim teto nič zanferiti, aaj vedo, kaj delajo. Ravno narobe je, kot je baje Kriatua učil. Ko ao ga križa li, je menda proail očeta, naj jim odputti, ker ne vedo kaj delajo. Z ubogim delavoem je vae drugače. Križan in mučen je aicer tudi delavec, ki mora delati in garati ae mogotce, pri tem pa je tlačen od tistih, ki prav dobro vedo, kaj delajo, Nikdar ne dajo toliko za-služiti, da bi so dobro preživljal t tvojo družine. Na društvenca polju napredujemo dobro, čeprav je malo Slovencev. Tu imamo že 65 članov, kar je lepo za tako malo naael-bino. * Pozdravim vae Slovence širom Amerike, a listu šelia obilo na ročni k o v. — Louis Vodopivec. NOVICE IZ JCOSUME. IT. Ta. — Zopet je tadela nesreča naše društvo. Na Rock Fortu f blilini Morgantow-na. W. Va., ae je eetrelil na svojca domu na skednju Aaton Urbes, star V let. Doma je bil is va ai Jenše pri Cerknici, Jugoelavija Vzrok njegovega amomora so bile aenda družinske rataert Njegov* soproga je vložila tožbo ta ločitev sakoea, kakor je rea-vidno it lokalnik lietov. Pri tego-varjenja napram koreeerju je one lapo vedela, da je šel dne It. aaja zvečer ob 10 JO spat aa skedenj Vtel je s seboj rjuho if v^levai-ee. Zjutraj aa 14. aaja ob S JO ko je njegova ieae Virgialja T'r bes Ha krmit kravo, je pe dobila evo j* ga soproga ae skednje v rje la jugoelovanaki tebak. — Zadnje čase je pričelo veliko zanimanje za jugoalovan aki tobak po ranih državah, da ime uprava državnega monopola vedno več povpraševanj po tobaka, ki je že znan v tujezematvu kot prvovraten in tako tudi tobačni izdelki za nenavadno dobre. Kvropejake države kakor tudi nekatere tvrdke it Združenih držav ao se prijavila aa odkup tobaka od jugoslovanskega držav nega monopola. Poaebno je tani manje te tobek, ki je pridelan t južni Srbiji, kateri je že pred voj no veljal za najboljšega po vseh inozemskih trgih. Lsnski pridelek tobake je bil selo dober, ds ga je še sedaj dosti v zalogi za izvoa, katerega bo radi velikega zanima nje lahko razpešati. Uboj aladeaiša.V Varaždi nu je pred kratkia ubil lSlcta Ivo Mihaljincc iz Voče Gornje pr Varaždinu drugega mladeniča vana Petričeviča. Slednji jc Mi-hsljineca že dalj čaaa preganjal ker mu je menda ukradel pušVo Nekega dne ja Mihaljincc 4el vinograd, da čuva a puško klet 2e it daljava 100 korakov je zapazil, da m mu bliža Petričcvič e tremi tovariši. Da ne pride do prepira, ac je Mihaljincc umaknil ceste na polje, a Petričcvič jc šel u njim. Ko jc Mlhaljbec u-videl, da ne more ubežati J»etri čcvlču, m je obrnil in vzkUkni zasledovalcu t "Stoj! Vidiš, da puška ni tvoja! Ne bližaj ae, te bom uatrelil!" Petričcvič pa ni uetavil in oni je uatrelil t na-enom. da zasledovalca preplaši, ali pogodil ga je v prta. Po treh dneh je Petričcvič umrl v varaž-dinaki bolnišnici. ase. — Jugoelovanaki konzulat Berlina laa zedeje čase precej posla s industrijalci, trgoval bankirji Neačije, ki ae sanimaje a gospodarske od noša je v Jugo-alaviji in o n vozni ter it vozni tr-goviai. bankami, geadovl, rudniki ie dragem Njih namen je, or gaaitireti medoebojeo trgovske poelovanje. Kot ja zna se m je NeaMje po denarni inflaciji eeerečai reeieteeci v Porurjti pr Šola e pomoč i ter at a kili sira avoje velete. Ze svoje produkte pe potrebuj* novih tržišč kakor t m ee revine virov od drugod. PgTKK, Z3. MAJA, 1»24. MatoaritT Uredniki mnogih kapitalun,!. nih lietov ao veliki hinavci sli j* veliki nevedneži, kadar vzdihuj«, ja, da ae morejo rasaaet i CooUd-ga in Hufheea kakor aiao m^ razumeti Wllaona. Kadar ae kaka navadna p4u potegne ta ligo neredov in om?ji. tov mornariee ter armade ali uge. varjs omejitvi prtoaljevanjs, le. daj iaajo hiter sahljuček p,eu iat, internacionaliat, boljše vik izdajalce! Če pe Geolidge ugotar! ja izključitvi Japonec v in pripo-roša vstop Aasahke v avetorno sodišče, ao v zadregi Zeboga, pre. zid en t vendar ne aore biti paei. fiat in izdajalec! Kaj je torej e Coolidgem! Kij; Morgan je poaodil Franciji b Angliji lepe ailjone in zdaj bi rad poaodil Japonaki 150 miljonor dolarjev! Ali bodo hinavaki patrijotirji kdaj razumeli, da Morgan vlada Aaariko in na Aaerika Morgaa! o e o Petindvajset izmed sto ljodi, kl čitojo dnevne vesti, se morda u-nias za polet okrog eveta, ki je zdaj v teku. Dvajset od teh petin-dvajaetih gloda na polet kot na kak šport, kot na kako konjsko dirko in stavi na Američane toliko in toliko, da pridejo prvi ds-okoli. Pet od sto jih je, ki vidijo v poleta epohalni pomen. Ako taalednjeto letalce na tem-jevidu, vidite, da se črta vije in krivunči največ ob obalah; letalci se drže suhe zemlje, kjer le morejo; itbraU ao ti najkrajia pota Čet morje. Črta okrog sveta je večjidel na severju, kjer je veliko krajša kot na ekvatorju. Tudi na Vreme pati jo; če ao viharji in megla, tedaj počivajo. Va to dokazuje, da je letalstvo lic v zibelji. Vsak začetek je težak, reven in pretiran. Sedanji eroplani ao otroške igrače. So kakor lesen vos, katerega je vlekel bivol, naprea želenemu vlaka in avtoaobiln; kakor čolničtk, izdolben iz enega hloda, napram jekleni ladji. Pravo letalo, ki še ni inajdene, ae dvigne v par sekundah šest milj vieoko v zračno plaat, kjer ni ne vikarjev ne megle in pojde v ravni črti okrog sveta v štiriindvajsetih ursh, ne da,bi sa kje «etevilo. Kd«j bo to! Tvoj ain, ki adaj hodi v šolo, mogoča to dočaka. o e o Kutoreki tisk je na stališču, ds jc duhovnik najbolj spoeoben za politiko, ker jc — paaja veral — inteligenten. Kardinal Mundelein jc aicer rekel, ko jc prinesel rdeči klobuk iz Rima — kaj je a to kardinalako rdečkarijot — da a cerkev in duhovščina se bo mešala v politiko, ampak to je po-atranaka reč m nu in frančiškane. Slovenaki frančiškani hočeje na vak način plavati v politiki. Če je torej frančiškanaka inteligenca merilo sa politiko, tedsj vemo, kaka je njihova politika. Ritenpikarska! (Beseda "ritenpiksr' a jc rodila v kutarskem tisku, ne v ns-šem.) e o • Ako jc kje stranka duhovnikov, pravilno ,da je duhovnik zrs-ren. če ima cerkev svojo strsnko, bi bilo bedasto, če bi bil rudsr sli katerikoli delavec vodje tske strsnke; duhovnik naj bo vodje. On najbolj razume zvoj buzinets. Skratka duhovnik naj vodt duhovniško ali cerkveno politiko. Sebe in svoj stan naj zastopa, če hoče iti v politiko. Pove naj odkrito, da zaatops interese cerkve, interea cerkve, intercac avoje mošnje in "kovertie". To bi bila poštena duhovniška politike v kolikor je politika poštena Aapak naši frančiškanski poli tikarji — ki še državljani niso! — ne Bara jo avoja politike. Oni bi radi koaandireli aezdnim de-lovcem, kako in koga naj volijo v njihovo (delavčevo) laetno škodo. Topa ne pojde toke gladke. Frsnčišksni naj ai zapomnijo, da nioo vaš na Kranjakea. kjer so nekoč kaplani le patri hodili od hiše do hiše in piaeli imena kandidatov na glaaovnico. Vsi oni svobodni državljani, kl plsčujejo visoko stsnsnno lak ko tolažijo, da las d< vlaoko ceno. K.T. sovifis „ __ hitro dcacr!" "Zakajt" v . "Meja žena ae eeareč čaka "OUj, te je femo valed katerega oetenem v re^a-vreaájL" iija nad našimi vollief o priliki državnozborskih volitev. tjsiija v um in da morajo ves dan imati zaprte gostilne, »o lahko italijanske goNtitac dajala onim, ki ao glasovali za fašiste, po četrt vina. L**» v0*0****0* »H DS (Konec.) naij voliloe ob sriranju godba. Hokrijc it. 734, 735, 736, ^ 737.1 «-kciji *»• 735 in 737 *U imel1 J jveu Buzet. in sicer prva na fa«, a druga v Sočcrgi Brez da obvestili, uiti vaških na- nc, »o kar na tihem pre- goboto popoldne obe v soboto za-v Sočergi oziroma na jeltiikov E v Buzet. Zastopniki našo kandidatsko liste so ' «n Čakali v Sočergi Vrbu da bosta začeli komisiji pobiti. P° dolgem križevem «tu M j« Poar**il° "vodeti, C te je zgo okoliških vaaoh, kjer so pretepali naše voiilce. Prees na debelo 's opojnimi pijačami, kateremu je te vrste tihotapstvo prineslo miljone do- POROTNI ODSS*. Uss< prohibicijoniški uradniki salezu-' " " " L' " — jejo ljudi, ko razvežejo ln proda-, ~ Nadaomi odbori Priak Z*U«. SSSS W. M(k S»., Ckl««g». I».. ^Veab M«a Mar«. I» IM. B«M, Ml«., aa------ Mik« t«•■•!, S4SS S. Wi«tk«l.f St., M«rr*f, jajo Opojne pijače. Te vrste ljudje pa¿ mislijo, da lahko umi u- fv »tiiiiiju, u« i« TajaUtv« S. N. f. J.. SSSt-SS Sa. Uwe i dal« am^ CMeaga, III. bodo samo oni toliko hitreje o bogateli, ker ne vpoštevajo ob stoječih postav. Tako nekako sodijo ljudje, ki ae pečajo na debelo s tihotapski mi pijačami, so graftarji ali ko rumpuijonisti. Niti v aanjah jim nc pride na um, da Mdcmokracl-. , w ~ ----r- - ----------------- ----- ja" pomeni, ako jim postava nI | ^k lailaa, prsšsadalka aadaara>f adbara, *lasr —slav Js M—*» Vsi VRB ZADEVE V ZVIZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa aaltlja)«. aa m Blagajalltva I. N. P. J., SSST-SS Se. Uwadal* Ava^ CkUage» IU. Vsa arllašba alada aaalavaaja v «L Isaeiavalaa« ašUra aa aaj palRjaja fil prlslal aa fl. paralal adtak aa aaj paillja)a aa aaUaai Jaba Uadar- 40T W. Her »I- »eviaafiald. Ml. Vil dapfc! la dragi apUL aaaaaatta, agUal, aar^alaa IsipM fja kae la v avaal s «laallaai iadaala, aaj i« »«Ulj» aa aailavi Traavala \ SSSI-S* Sa. Lawadala Ava., Cki«a«a, Iti. |PrT «ej konvencije . fjc vendarle pnšel ŽKLBZNliKI MAOHATJ» U BOJI 0DP1TB0A BOJA. tajnik. Ta pa je naiemu zastop niku izjavil, da je župan bolan, da župana nihče no nadomestuje, a da mu on kot tajnik ne inore izdati potrebnih potrdil. Ako mu pa ni prav, naj protestira. «Naš zastopnik je bil seveda nad tako občinsko upravo ogorčen ,a tajnik mu je vedno odgovarjal, naj ae vrne, kadar bo župan. Tako ni mogel naš zastopnik dobiti potrdilo, ki mu je po zakonu potrebno, a drugi dau seveda ga komi- Je _______________ delj ¿asa dvignil ter prišel opo nniZ * »¡¿» ^ «Prejeti. Dokazano z t:" g.aji::i « * bolan, pač pa da je hodil naokolo. | kasneje priiskal, je ugotovil tfikf telesno poškodbe. Fašist Ottilio Sabae, nedaj dacar v Bu-«tu, jc napadel našega volilca Antona Flega iz Štrpeda. Ko mu )> hotel Flego zabraniti, da na-vanj samokres, ga j« lopnil drugi faSist. Arduine Timeos, od-v oko, tako da se je Flego «Hekel. Istočasno je Timeos tudi w».]il h samokresa, a strel na »r,eo Klega ni aadel Na kilometre d4'",i H<» '«iisti podili pred seboj nu4 Toldce kakor Čredo divjih «viti. N "lilne komiaije ao ae vedle po n•'zakonito. Našega sastop-ki je proti nezakonitostim P^jteatiral, je predsednik ukoril ra'1' tega in mu zagrozil, da ga da * "boroieno silo odstrsniti. Vo-, ^omirijs v 734. sekciji je !" 71 '»«iih glasov, ker je bU dvakrat prečrtan. Volilna ki pa s« je nahajala Dan pred volitvami ao tudi naši j>overjeniki v Roču nalepili proglase slovanske nsrodne stranke. Ko so to zapazili drugi dan fašisti in orožniški brigadir, so takoj u-prizorih lov ns osebe, ki so zagrešile "ta zločin". Posebno se je odlikoval v prvi vrsti orožniški brigadir, ki je aretiral ljudi že samo na podlagi sumnje, da so plakate nalepili. Jakov Orabsr od Antons iz Krkuš, Ivan gtsruja i* KrkuŠ in njegova nevesta Olga Nc vodič iz CiliteŽa so se mirno rar.govar-jall poleg hiše, na kateri so bili nalepljeni lepaki slovanske narodne stranke. Brigadir je vse tri aretiral, češ, da «o oni nalepili slovauske lepake. Neumorno in z vsemi sredstvi *o tudi fašisti raziskovali ,kdo jc nalepil slovanske lepake. Rnbili so pri tem vsa svoja inkvizicijska sredstva. Niti .kij j,lkl ----• otrokom niao i»rj/,«ne
  • ... t ,r? L "•*<">!* fašisti Oiovanni Bann, načelnik • «ke glaaove priznala. ¡iaAi,tov Alhft00 Masaalin r>d Me rjiulio Fabri od Josipa pri-♦'»¿aikt *P'WBlJsti domov ,r)I,tno >lorn lrlii Novoškotsld rudarji dove avtonomijo. Montreal. — 2«. distrikt U. M. W. A. v Novi Akotiji dobi nazaj svojo avtonomijo še letos. Tako je dejal William Ureen, tajnik rudarske unije ,ko se je mudil ns seji izvrševslnegs odbors Ameriške delavske federacije v Mont-realu. (Jreen je tudi rekel, da rudarska organizacija podpira atavko rudarjev v 18. distrikt u (British Columbia in Alberta, Kanada) kjer so rudarji v boju za ohranitev stare mezde in drugih pogo-jev. Oikaika federacija ni več farmer-laboritska. Chicago. — Čikaška delavska federaeija je no avoji zadnji seji 18. maja odglasovala, da zapuati staro Farmer-Lal>or party in ae vrne h Uompcrsovi taktiki "na-gradevanja prijateljev in kaznovanja sovražnikov". Ta sklep pomeni, ds je originslns fsrmsrsks-delsvsks strsnks mrtva, kajti čl-kašks fa*kl "Kkinny", ki je bil avo-(U Jo xniMUMtia želaznloe a ječasno pod imenom Wickham | „^^„„„n — v kateri ae gls prohibicijoniški agent. Nadaljnal . ^ ^ (rclm takoj vpisati ato preiskava obljublja razečarljlvaMyjh (yrdk ko( ¿,|-nic* zveze, da " "" napravi opozicija večji vtis na kongres. Dejal jei "Ako jo le di odkritja. BIVBDA, BBVSDA zastopnik mora bežati is Rac jev asi. s»'"n Sekcija Št. 740, 741. ''«"»topnik slovanake % i"»tc Hsn Božič , ' ' aolioto, dn >"av k j J ' , »" '""«Tvuje tam prvemu it * Hi *», gla* P r k/. Tad Pr. , 4- . C ter |>od najnujMimi pretujaml zahtevali I od nje, da jim pove, kdo je nalep- Croabjr, Mina. — Komiaija pre- Ijel slovanske lepake. Ko se jim iakuje še vedno vsroke, ki ao po je ns Boirs zaklcls, da ne ve, so v/ročili nezgodo v Mllfordovem jo vlekli po blat u |k» vae j vasi rudnikn, pri ksteri je bilo eden Mslo prej so prišti isti fsši.ti v gostilno na postaji ter tsm pogrs HH^H bili 12letnegs Viktorjs Oržmiče. intendent, Merry Middiebroock, de jim more priznati, ds je on le ! ao|>erlntfndent, J. V. Orub, za* pil alovsnake plakate, sli ps ds «topnik Ilsrtfordske zavsrovslne da jim mora vssj povedati, kdo družbe, August Kwanaon, okrajni 'in štirideset rudarjev utopljenih. Howard Crosby, glavni super kandidat, iz Bluma je 5. aprila, v RaP-Fnc bil Mdež 741. aek Prisostvuje tsm K,,.„... lj"»ju volilne komiaij«., Našel ; preno^i^, a ko ae je po-"Peti, «o mu izjavili, da zanj i* ta etoril. Ko jim je dečko za ¡rudniški nadzornik in še par dru bi prenočiiča. pa naj nik"' ^ T"še»jS. »o navalili gik so pričali, da jc bil rudnik J "dide, ako želi imeti eelo «>pet z grožnjami nadenj, tako da dobro podprt, K roma e j« moral ngmrr* je dečko od efrahu pedel na tla 8cveda, seveda jc bU Ampak '"»u fašistov in orožnikov; »n začel kakor ponorel vpiti ln zato tudi o« gre. Zakaj je rudnik '»'povedati prenočišča ¡jokati, ftefe na poaredovaaje ne vodil pod jezero, ko je bilo vaa ••"i erešoiški poveljnik k »»ega uglednega vaščana in na pa k. ma fiameta^m«!, človeku znane, " novi,o k Boiiru in vsih navzočih, se da mora nekega dne zgwll'. ve- 'sjlotav|jam vam da n 1 fašisti dečka izim»tlli. Hka aearrša. pri keteri bo izgab ^ 'tli ta rpati. N- pr*vae-f Dočim so imeli vsi naši krfmsr Ij^nib več iloveških iivljeoj, sko '"kake garsBeije s vaš'«' ji nslog. ds a< smejo točili U dan prnle po dnevu * Kil TBOl V P0IÜRJÜ. mmmmmmmmmm a Nemški polloUti in bslfijski vo-Jaki streljali na stavkujočs rudarje. Dueaeeldorff, Nemčije, 22. msjs. — V (Jelseiikirohcnu in Rcck-linghaueanu so se pojsvill krvavi spopadi me-stsji, ter me potem spremili na vlsk. Ker sem bils tukaj v New Yorku o dl v rd k et ZAKRAJftttK mähk prijszno spre jelš in v . vaškem osiru nsjbolje pust rešena, me veže dolžnost, da ae tem potom tej tvrdki zahvalim za tako dobro postrelbo in jo vsakemu prav^ mogoče", tap'redloga mora pro pa-1 rada priporočim sti v zbornici in senata." Mrs. Mary Kratehiilk.. _ ___ \ i f Sovjeti reducirali 40,000 vssuše predno grem ns psrnik Pari», llščnlh dijakov. mije dolžnost, ds pordrsvim pr«xl- Leningrad, 22. msjs — Hovjet-1 vsem svojegs moža v Hheboygenu,' sks vlada jo s posebno nsradbo Wis., brsts in druge sorodnike salo «nižal* *<|,vil° n* k,kor t,",, dwbro P^i-t• 1 ji* vseh višjih šolah v Rusiji. To s* co Frances UMU, V»*™]*» " " «udi vse fsnte društva "NADA («r se jim ob iiivm sshvaljujem, kar so me 4. maja pri Frank /<*' vrlil tako n evetlleami obdarili. Verjemite, da se Vss bodrm vaeh fMigoato spim In jata v stsrem kraju Pozdravljeni do avldenjsl Tuksi se želim zahvaliti Klovenaki banki ZAKKA.IAKK L ^'K^AMK v New Yorku, pri ksteri sem bila izvrstno postretens. To tvrdk psč lahko vaškemu prlporo/am, Mrs. Matilda Hkrinar. Daaet policajev ranjenih r bitki s saarkis/t. ja sgixl*10 tr,,,l vfrokov hoče vlsdu zmanjšati stroške ve«-učellš/ ln drugib višjih učnih zavodov, drugič so ti zavodi pre več nabasani z dijaki in tretji* hočejo sovjeti narediti prostor dijakom projet a rsklh starišev. Poaebna ko^iaija, ki ima nalogo Iztrebiti nezažcljene dijake, J« Ž' odslovila 40,000 vaeuč. liščnlkov » univerz, nsjveč sinov buržoazinh stsrlšcv. Mnogo odalovljenih dijakov je irvršilo »imotuor PRODA BB KE0JAÛV10A in trgovina «a moško opravo, na jako prometnem kraju. Veš aa izve pri MAX flUHOVKII Predno odpotujemo s panukoiu Paria, ša 1 enkrat jmzdravljamo avojega mots, oziroma očita Mr. Frank Tomaiicha v t'htrepu ka 1ST 10 Wslerloo Md. Cleveland,, kor ^ pasdrevijama svoje št« Ohio .Adv da skuhaš dobro pivo. plblponase produkte. Bordeaos, Frsneijs, 2 maja. ¿jg^tÄUÄ^VÄ IM r* U aa araerilajte. 4a je 4«»ma pfi naa. - ' '¡¡XJnSS'u oaMíél la aajea-eeHL Desct pollcejcv jc bilo dsn njenih v ipopsdii s snsrhiatl, ka 1ère je vodila 20-Utns Oermsine Beri hon, ki je bila nedsvno oproščeno rsdi umora monsrkisttčoe-ga urednika Mariuaa Ilateauja ^Miridesat anarbletov je bilo aretiranih. vilne prijatelje in «naca jim kličemo t Na avidenjet Xa b Val jo jemo ac tudi tvrdki ZAKKAJAKK and ^KÄAKK v New Yorku za točno poiirrfbo, Mrs Mary Tomazieh la otroci, DKLO ŽRLIM dobili v goiulu In drželi Board- •• » ' — — - ----- -——— Qfsertjoia. rfad/Marjem la v pr*- {||OUMr" |jUJl na hrani In sla- î I .««i« v dr lavi l>»n.yl..m)i. fofanaaatje aal , Ze pejeanlta pišite nei J. O. P. O. prank oglar. k- - 0401 Salarier Aaaaaa, Ctaaalaad. at e, katere je bil ogoljufal, ilavši jim ponarejen denar za prevl. • Naposled je stal Zakrajec pred porotniki. Prej lep, močan, sdrav mol — zdaj ni bil več sam sebi pod«»ben: bled. upognjen, postaran. Nič mu ni pomagalo, da je vse tajil, da nobene priče ni hotel |k>znati. Oni, katere je bil o-goljufal. spoznali no gs večinoma in so priaezali: "Ta je tleti". Zastonj se ja trud»! njegov zagovornik porotnike prepričati, «la je tukij kaka zamena mogoča. de Zekrajec ni kriv. Porotniki ao «a izrekli krivegs, sodišče ga ;e obsodilo na oaein let težke ječe in je še pristavilo, da Je tp milostna sodba zaradi t-ga polajševelne-rezlnfs. ker je Zakrajec hil dozdaj nekaznovan in vadao kot pošten