. j feflj exeept "jjoadajrf aa* Holiday* PROSVETA Mi lista Je 96.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Mfcr I Dr« lalM ta apvevaiMd »neiiHi BOfT 8. Lawadale Ave. Offlee oí PabttsaMeal 1 nrr BmU Uwadale Ava. Meneas. AoekweU 4004 n.^. 4 ^ ^L^^ivrrsi: CHICAGO. ILL, PüNDBLJEK, 15. JUNIJA (JUNE 15), 1»S«. fltt»«l* A» A«t of O—t— «C lUnk I, im. Bubooriptlon »6.00 Tearlf ftTKV—NUMHEK 117 fwr Miline a* epeeUl nI« «t peetage * 1101, Aet «f Oet I, 101T, authorised on 14. l«l Sovjetska Rusija prehaja v demokratično republiko Lekutiva vseunijskega osrednjega »veta odobrila novo ustavo» ki določa popolno svobodo liika in govora, zaščito privatne lastnine, sistem direktnih in tajnih volitev in garantira enako volilno pravico vsem državljanom. Vladno časopisje naglasa, da bo edino Rusija imela pravo demokracijo__ Moskva, 13. jun.—Uradni preglede gradnje "sovjetska »kracije", ki predviduje u-¿vitev parlamenta z dvema rnicama, je bil pravkar ob-_ Parlament se bo ime-vrhovni svet Sovjetske u- [ Eksekutiva vseunijskega o-injega sveta je odobrila vse-nove sovjetske ustave in __ila zasedanje vseunijskega ijeUkega kongresa. Ta se bo 25. novembra, da .potrdi so ustavo, ki daje enako vo-i pravico vsem državljanom, tim in ženskam. Izvzeti bole oni, katerim sodišča od-imejo državljanske pravice, so kaznovani kot zločinci. |llstava, ki je bila sestavljena direktnim vodstvom dikta-rja Stalina, določa sistem di-tnih in tajnih volitev, popol ► svobodo tiska in govora. Niž-i zbornica bo imela okrog 600 ilancev, višja pa okrog tristo, ilance, ki bodo imeli oblast itavljati in sprejemati zako-, bodo volili na vsaka štiri le-Vsi bodo direktno izvoljeni; vsakih 300,000 prebivalcev [prišel eden poslanec. Jova ustava dalje določa u-novitev posebnega sveta, ki [reprezentiral različne narodni v enajstih sovjetskih re-blikah. Vsaka teh republik bo »ovala deset poslancev v ta et, vsaka avtonomna provinca dva. Nova ustava predvidu-ufltanovitev petih novih re-blik z razkosanjem stare mkavkaike republike. Nove pbUke bodo (Jeorgia, Arme-Kazakstan, Kirghiz in A-badžan. Vrhovni svet (parlament) bo ■ neomejeno oblast. Ta bo |l»vedoval vojne, ratificiral inarodne pogodbe in dogovo-imenoval in odpuAčal člane rta kakor tudi ljudske komike Slednji bodo tvorili ka- ^arlament se bo sešel dva-W v l^tu in vsako zasedanje trajalo 60 dni. Vsak zakon veljaven, ako bo dobil F*no večino glasov ntu. Francoska vlada udarila do fašis Delavski zakoni sprejeti v zbornici ñaparla Pililna pravica 1m> podeljena državljanom, ko prekora-iaUroat onemnajst let, ne w na «pol, pleme, religijo ali ■loje aktivnosti. Vsak držav-)n bo lahko tudi kandidat Prikoli urad. [Win sodnikov, ki bodo vo-T ni jih bo volilo lio trajal tri leta. U-^rantira vsem državljansko «v obod o in prepove-r • brez dovoljenja 1111 »a «11 prueekutorja. Usta-rudarja enakoprav-' rijukem živ-VH-h poklicih, v go-Mvji. javnem in politič-v'jenju. U ne d« «oiznoMt vsakega dr- |»a l*»dlagi načela, da "i*, naj tudi ne je. ^ , J< rarantira popolno pro-/.i>> i,ne lastnine. Ta u- . pohištvo, živila In •Biine vio«».. n Pariz, 13. jun.—Blymo\(a socialistična vlada je vc^l trdo prijela fašiste za vrat. Republikanska garda, ki je bila prvič poslana na pariške ulice, je aretirala dvajset fašistov, članov Ognjenega križa, ki so se postavili za nekakšne policaje in hoteli šikanirati stavkarje v neki tovarni. Garda je navalila na fašistično drhal in jo zapodila domov s strogim svarilom, naj se fašisti ne prikažejo več na ulici. Premier Blum je «javil- v senatu: "Na pariških ulicah se je pojavil nov element, ki bi rad pretvoril delavsko gibanje anarhijo, ampak vlada ne mara nobene anarhije v Franciji. Krepko je udarila po sumljivem elementu in še bo udarila čim «pet pokaže glavo. Francija bo imela repuihlieanskiin demokra-tični red!" Blum je urgiral -senat, naj brez odloga sprejme nove ekonomske in socialne reforme, katere so Že bile sprejete v zbornici. Te reforme so 40-urni tedenski delovnik za vse delavce, dva tedna plačanih počitnic za de-avce v letu, kolektivno pogajanje med delodajalci in delavci in zviianje mezd ter pokojnin Okupacijska stavka še vedno fluktuira. To «e pravi: na eni strani se stavkarji vračajo na delo, ko so izvojevali vse zahte ve, na drugi se pa pojavljajo nove stavke v obratih, ki še n so bili prizadeti. Na ta,način bodo zajeti vsi obrati na Francoskem. Maurice Thorez, vodja komu nistov, energično «odeluje z Blumom za čim hitrejše porav nanje stavkovnega gibanja. Včeraj je adresiral mogočen a-pel na komunistično delavstvo naj ne podaljšuje «tavke brez potrebe in naj se takoj vrne na delo bržko izvojuje glavne zahteve. Neki pomožni stavkovni urednik komunističnega dnevnika "L'Humanite" je bil včeraj odslovljen, ko je objavil huj skajoč dopia. Bruselj, Belgija, 13. jun.-Po-Hkus socialističnega vodja Van-derveldeja, da organizira novo vlado, se ni posrečil in Vander-velde je vrnil mandat. Belgija ie še vedno brez vlade, ker se večinske stranke ne morejo ze-diniti glede nove koalicije. Med tem delavsko atavkovno gibanje . Belgiji narašča. Število *tav-kujočih delavcev Je zadnje dni naraslo na 60,000. Iglavci za htevajo 40-urni teden po zgledu v Franciji. Domače vesti Avto ubil mladega rojaka Blaine, O. — Dne 10. t. m. sta se brata Rudy in Frank Vidmar peljala z avtom iz mesta domov, med potjo je pa avto trčil z avtobusom tako nesrečno, da je bil Rudy Vidmar na mestu ubit. Frank Vidmar je bil e lahko poškodovan. Pokojni Rudy Vidmar je bil star 36 let, rojen je bil tukaj in oženjen komaj šest tednov. Bil je član društva 333 SNPJ. Milwau&ke novice Milwaukee. — Rojak John Irčul «i je pri avtni nesreči zlomil roko in težko ranil na glavi. — John Kračnik je prevzel ob-ačllno trgovino Fr. Simonca na 522 W. National ave. — Poroči-i so se: pogrebnik John Jelene in Jean Turk ter John Podles-nik in Annie Miller. Prišel iz starega kraja Cleveland. — Pred nekaj dnevi je (prišel iz Cerknice na Notranjskem mlad fant John Lončar, po domače fcitkotov. Začasno se je ustavil v Clevelandu pri bratrancu, nakar odpotuje k o-četu v Kanado. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Pred kratkim sta se v tej naselbini oženila Blaž Janežič iz Kozari-šča na Notranjskem z Lojzko Uršič iz Bukovice pri Gorici ter Vlado Krmac iz Vipolž v Br-dih i Jožico CigoJ iz Oseka pri Gorici,. _ Predsednik nemške banke v Belgradu Sklenitev trgovinskega pakta z^Jugoslavijo BERLIN, liTjjun.—Dr. HJal-mar Schacht f*eraj aklenil finančno pogodbo i Jugonlavijo. Pogodba med drugim določa ustanovitev na»»ške banke v Belgradu. Belgrad, 13. Jun.—Dr. Hjal-mar Schacht, nemški ekonomski diktator in pre4aednik državne banke, je dospel v Belgrad na posvetovanje s Visokimi vladni mi uradniki. V- Belgrad je dospel z Dunaja, kjer je imel konferenco z vodilnimi avstrijskimi industrije! in trgovci. Schacht a Je v Belgradu sprejel predsednik jugoslovanske banke, ki je poaneje izjavil, da je nacijski ekonomski diktator prišel v Jugoslavijo, da sklene trgovinsko pogodbo z belgrad-sko vlado. Nemčija je že prej naznanila, da bo povečala naročila v Jugoslaviji in kupovala več jugoslovanskega tlaga, če bodo poskusi glede sklenitve nove pogodbe uspešni. Schacht se je oglasil tudi uradu ministrskega predsednika Stojadinoviča, s katerim se je razgovarjal več ur, in naznanil je, da bo obiskal tudi regenta Pavla. KANTONSKA VLADA ODBILA KAlSEKOV APEL Naznanila je, da ne bo odnehala v borbi proti Japonski KAlSEK~NASTOPlL PROTI KANTONU ftanghaj. i k ta to r Ci Jugoslavija mpet de-faltirala svoje plačilo Washington, D. C., 13. jun. _ Jugoslavija je danes informirala ameriško vlado, da ponovno ne more plačati |>oHetne-ga obroka na svoj doJg Združenim državam. Zapadeni obrok znaša $350,000. Jugoslavija zdaj dolguje Ameriki skupaj v zaostalih plačilih, obrestih iir glavnici poldrugi milijon dolarjev. Eksplozija ubila 31 rudarjev na Japonskem Fukuoka, Japonska, 13. jun. — Pri včerajšnji eksploziji plinov v premogovniku Otani je bilo 31 rudarjev ubitih in 30 ranjenih. _______ Republikanci imajo kandidata In "iMwdealsko" platformo! ITALUA IŠČE i ZAVEZNIKA V HITLERJU Mussolinijev rop pred ligo narodov Svet Lige narodov se snide 26* junija PARIZ, 14. Jon.—Fran«»aka socialist ifna vlada je proti regi onatnim paktom za kolektivno varstvo, ki Jih priporoča Angll ja v svojem načrtu za revizijo Lige narodov. Ženeva, 13. junija.—Tajništvo Lige narodov ofidelno naznanja, da se svet Lige narodov snide 26. Junija s sledečim dnevnim redom: 1. Okupacija Abesinlje po I-tallji. 2. Lokarnski pakt, katerega je Nemčija pogazila. 3. Vprašanje mandata Sirije, ki ga ima Francija. 4. PoročItO o sužnosti, uključivšl sužnost v AbesiniJI. Ix>ndon, 13. jun. — Angleška vlada Je naredila močen pritlak na Francijo, na) se JI pridruži za odpravo sankcij proti ItaliJJ~ 13. jun. — Kitajski diktator Ciang Kaišek in načelnik nankingftke vlade je poalal močne vojaike čete na jug, da uatavijo prodiranje kantonak« armade proti aovaru. Kantonaki reiim je napovedal vojno Japonski in sapretil, da je pripravljen tudi na civilno vojno, ako bo nanklngAka vlada akoAa la ustaviti njegovo kampanjo proti japonskim imperiallatom v severni Kitajski, Poročila tako li Nankinga kakor iz Kantona naglašajo, da je izbruh aovralnoati na vidiku. Armada južne Kitajske je ž« invadlrala provinco Hunan in se pripravlja na naskok na Henčov, na glavno mento to province. V predmestju Henčova je včeraj prišlo do male praske med kantonskim ln nankinlki vojaštvom. Sedaj je bilo naznanjeno, d bo general Seiči Kita, Japonski poslan išk i pribočnik, obiskal diktatorja Kaišeka. Kita Je odpotoval v Nanklng, ko Je kan* tonska vlada napovedala vojno Japonakl. Poročila iz Toki j a se glaae, da bo Kita izrodi Kalieku ultimat in mu s tem dal priliko, da se odloči za sklenitev defenzivne In ofenzivne zveae mod nJim in Japonska Ta zveia naj bi preprečila širjenju komunizma na Kitajskem, utrdila ekonomske in finančne vezi med obema državama, kar naj bi ustavilo protijaponsko kampanjo na Kitajskem. ftanghaj, 13. Jun. — Kanton-ska vlada (Južna Kitajska) Je odklonila apel generala Kaišeka, kitajskega diktatorja '1n načelnika nankingške vlade, naj odneha v svoji kampanji proti japonskim milltaristom, ki lahko rezultlra v vojni. V odgovoru na apel poudarja, da se je Kaišek zvezal z japonskimi mi-Htaristi in da bo on odgovoren, če se iz tega iarfmi civilna vojna, (Dalje ne štreni.) Cleveland, O., 13. jun.—Konvencija republikanske atranke je bila včeraj zaključena z no-miniranjem kandidata za pod predsednika. Soglasno je bil nominiran Frank Knox, izdaja telj in lastnik čikakega dnevnika Chicago Daily News, ki se ja prej potegoval aa predaednl ško kandidaturo. V četrtek zvečer so republikanci soglasno i menovali Alfreda M. Landona, governerja države Kansas, za predsedniikata kandidata. (Oba, Landon in Knew, sta Hearatova kandidata. Magnat Hearat je prvi odkril Landona in začel bobna ti njegovo kandi daturo, doč4m je Knox bil do leta 1027 glavni poslovodja Hearstoviih časopisov, nakar Je prišel v Chicago in kupil Daily News. Magnat Hearat, ki je še vedno regletrlran v New Yorku kot demokrat, Je torej danes vrhovni Intelektualni vodja republikanske stranke.) Republikanski volilni program (platforma), sprejet v Clevelandu, je Čudno skrpucalo burbonskih in liberalnih točk. ram ao meslli tri dni za aa ml vrati in v besnem konfliktu med staro gardo Iz New Vorka in Borahoviml liberalci z zapada; rezultat je bil farslčen kompromis, ki Je natrpan s toč-kami la Rooaeveltovega "new deals". Platforma vsebuje—pr vič pri republikancih t—aocial no zavarovanje aoper brezpoael-noat ia etaroet, federalni rellf ln Javna dala «a breapoealna. pravico delavcev do organJaaci-je ln kolektivne pogodtoe, odpo moč »a farmarje, federalno reguliranje velebuainessa, zlasti javnih utilitet Itd. "Planka", ki se tiče denaratve, molči o zla tem standardu. Landon Je pa tik pred svojo nominacijo poalal konvenciji telegram, v katerem je sporočil, da ae povsem ne strinja a programom. On Je za zlato valuto In je tudi za amendlranje ustave v toliko, da amejo posamezne dr žave zaščiti delavke z zakonom minimalne mezde! Undonova brzojavka je zelo ujezila sena torja Boraha ln »daj Je vprašanje, če bo Borah podpiral republikanskega kandidata. Podprla bo njegov boj za kolonije MUSSOLINIJEV ZET GRE V BERLIN Rr Clevel ^ burbo .^¿gfi •♦ra on —l'radnl tisk. wnentiral novo u-j«4 odobrila ekse--kf jfa osrednjega •ovji-tuko demo-»no na tej ustavi, '»'ii-mokracijo na '*xria demokrati- Delavska federacija za Lewisov odbor Canon City, Colo.—Na letni! konvenciji Coloradnke delavske federacije Je bila po vroči debati z veliko večino sprejeta r«*olu-| cija za industrijski unionizem in indorftiranje dela OdU>ra za in dustrijsko organizacijo. Inntru-ira tudi delegate, naj na prihod-] nji konvenciji Ameriške «Maral» federacije v Tampi. fla glaeujejo v tem smislu. Venezuelska vlada zatira stavko Veliko število ranjenih in aretiranih Vj>ra¿a#ije miru ali boibe » ta4«»trtja!i. Jergtr.) PUM»««* ('araraa, Venezuela, 13. Jun. —Vlada Je jMislala vojaške čet* proti delavcem, ki so oklicall ge neralno stavko v znak proUata proti nprejetju zakona, ki dolo. če stroge kazni za ekstremlste In radi kake v delavskem gibanju. Delavske unije pravijo, da j4. zakon dlktatorlčen in neustaven. Avtoritete so aretirale veliko Atevilo stavkarjev v tem mentii in Mararaibu, med temi vse čla ne etavkovnega «allMira, kar Je Izzvalo fsiuličiie bitke med vojaštvom in delavci, v katerih je bilo več «tavkarjev ranjenih Policija je polovila vwi proni». neritne komunistične voditelje in Jih vrgla v Ječo, Vlada Je odredila »trogo cen «uro tiska In ve^ delavskih 11-Mtov Je su«i»endirala, ker «o zahtevali, naj odpuetl vse privržence |N»kojnega diktatorja Jus na V iiomvt* iz državnih »lužb Belgijski rudarji podprli stavko pri• staniUnih delavcev Antverp, Helija, 13 Jun.— Tr4 tIimjč rudarjev s- dletriktu Liage in oarm tl«»č l»ruell«ev de-rnantov Je taatavkalo iz sini|)a lierlln, 13. Jun.—Tu je bila objavljena vest, da bo grof Ga-leaaao Ciano, Muasolinijev zet in novi italijanski zunanji minister, obiskal Berlin. Cilj njego-vega oblaka jo vzpostavitev tesnejših odnošajev med Italijo in Nemčijo ia da ae to doseže, je faiiatična vlada pripravljena podpirati Hitlerja v njegovi kampanji, da Nemčija dobi nazaj kolonije, katere je izgubila v svetovni vojni, zlasti one v A* frikl, nad katerimi je Velika Britanija dobila mandat lato-časno je bilo objavljeno naana-nilo, da bo 'Nemiko kolonialno društvo razpuščeno in da bo to druStvo nadomestil bolje organizirani kolonialni department nacijake stranke. Članovemu obisku Berlina pripiaujejo veliko važnost, ker bo to njegov prvi poaet druge države po Imenovanju aa zunanjega miniatra, čeprav trdijo, da bo oblak privatnega značaja. Italijanski krogi pravijo, da bo imel raagovor a Hitlerjem, kakor tudi z zunanjim minl-atrom Konstantinom von Neu-rathom, Joachimom von Rib-bentropom, Hitlerjovlm svetovalcem v zunanjih »adevah ln a drugimi nacljaklml uradniki, Ako bo ti«m4ija priznala Italijanski režim v AbesinlJI, bo Italija podpirala Hitlerja v boju, «la se Nemčiji vrnejo kolonije in tudi pri reševanju avstrijskega vprašanja. Italija hoče na vsak način u-trditi vezi z nacljsko Nemčijo, ker Ih> to nji v prilog v slučaju, da se svet Lige narodov izreče za nadaljevanje bojkotne akcije proti fašistični državi. Nemčija, prav tako kot 'Italija, ne-strpno pričakuje, kaj bo ukrenila Ženeva v tem intlru, ko se svet Lige narodov sestane na svoji seji, na kateri bo raaprav-Ijal o vprašanju sankcij. Na dolgo vrsto vprašanj, katere Je zaatavlla Anglija Nemčiji, slednja še nI odgovorila. K no Izmed vprašanj J« bilo, ali Nemčija .»metra, da Je postala enakopravna z drugimi državami, čl! ne, kaj so njene nadaljnje zahteve. Ta vprašanja so bila naitlovljena Nemčiji, ko je Hitler odredil vojaško okupacijo Porenja, toda sedaj vse kaže, da bo Nemčija dala odgovor še-le po prihodnji seji sveta Lige narodov, » Število mrtvih v Ru-muniji naraslo na 420 London, 13. Jun.—NaJnoveJ-Aa vest Iz Bukarešte se glasi, da Je število mrtvih pri katastnrfi dne K. Junija, ko sta se podrla dva atadlja na glavnem trgu med parado ekavtov, naraslo na 420 Hanjetul, katerih Je čez 5ekla se je in čisto prav j«», da so francoski socialisti in njihovi zavezniki pokopali to Francijo. Anglija zdaj vidi, da ima opravka z drugo Francijo in Liga narodov ima opravka s socialistično Francijo. Nova francoska vlada se je te izjavila u\ mir na temelju kolektivnih garancij in to besedo bo držala. Anglija bo poklicana, da prispeva svoj pristni delež k tem garancijam, ker pa tega noče — se zdaj umtče. Upajmo, da se nakana Anglije popolnoma |H>ncsreČi. Tpajmo, da zdaj prevzame Francija odločno vodstvo l#ig«' narodov, vodstvo sjKirazumno z Kosijo —> katera je zadnje čase tudi pasivna, sumljivo pasivna — Španijo,, Skandinavijo in ostalimi evropskimi državami, katere se zavedajo, da brez kolektivne varnosti ni otMtMnka za njih. Ligo je treba pre-roditi In reorganizirati» tako da bo res ne samo močna zaščitnica miru. temveč tudi — strah fašističnim diktatorjem. Musftolini naj kar gre iz Lige. Cim prej je zunaj, tem bolje. In čim ImiIJ Liga navlje sankcije proti Mussolinlju — in moralne sankcije proti vsem ostalim fašističnim državam, tem bolje! Knkrat mora priti do očitne linije med demokratičnimi narodi In fašističnimi diktatorji — in zakaj ne bi to prišlo takoj? Fa*istfcna ronkcija Je (sevala razkol sveta in kritična ura prihaja,« ko m* ho treba povsod odločiti: ali s fašisti ali a demokracijo. Srednje poti ne bo! ko medtem še kateri pride. Gustav Komar avetuje, da ae Čitajo imena navzočih zaatopnikov. Zastopniki klubov JSZ: Številka 27, Cleveland, Ohio: Felix Strumbel, Joseph Jauch; angleški odaek: Josephine Türk; št. 28, Newburgh: Joseph Levar; it. 222, Girard, O.: Anton Nago-de. kor druge organizacije, tako I-mamo tudi mi pereč problem — kje dobiti članstvo, ker je priseljevanje iz Evrope akoro popolnoma prenehalo; navezani amo največ na mladino. Felix Strumbel: Klub št. 27 raapeča največ literature in tiskovin med našim ljudmi, da-siravno val tako ne mialijo; prav tako amo aktivni na političnem novno naroče. Apelira tudi na, sodruge, ki ao dolžni na naročnini, da jo poravnajo, aeveda «a je v njih močeh. Agitacijsko delo: Z6rko apelira, naj ae podpira socialistične kandidate v prihodnijh volitvah. Nabrati bo treba, okoli 8« tiaoč podpisov (za governerja 200 tisoč), če hočemo, da pridejo naši kandidati na volilno liatino. Problem je, kje dobiti denar aa pristojbino, ki ea Jo mora plačati za imenike kahdidatov. Kafrle sugeatira, da ae bi v ta namen izdale posebne znamke, toda a. Jauch je mnenja, da je lokalnim klubom težko o tem odločati, ker ima vao atvar v rokah centralni odbor aocialiatične stranke. K razpravi ae oglaai Strumbel in pojasnjuje, kako težko Je po-, birati prispevke, poaebno ker imajo to delo na ramah vedno isti člani. Jauch predlaga, da ae debata zaključi, nakar ae prične pravljati o organiziranju novih klubov, in aicer v okrožju Ak-kronJCenmore, Euclid Village in drugih krajih, ki ao že imeli avo-je klube, toda ao jih razpuatili PONPBUEK 15. Henrik tbtea 30 let po Ta dni Je minilo trideset let odi». Henrik Ibaen. Mlajši rod ne ve d^t * I kajti Ibeen je telesno umrl r*« desetimi LpH ---i ** pn Harry L. Hepktae, načelni federalna rellfne administracije. I ni delavski list, temveč bodi tu-raa- di gotov, da ga čitai in prečita!. S čitanjem tega liata se pač vaak lehko prepriča, da je za naa ta| liat najboljši. ■■ I ■■■ Članica aam tudi SSPZ. Našel društvo te organizacije bo ala-vsled slabih razmer. Poaamezni vn0 BVojo 25 letnico v soboto 4.1 neko dramo Holberga, danskega klasik» Prijatelji in znanci, ki so hoteli obUbS nega mota v zadnjih letih ^^¿¡¡¡L ao dobivali od Ibsenovih odgovor: "Živega groba ne odpVemo'nT? In vendar Je bil Ibeen svoje ča^*' ljiv in vpliven mol Zaatopniki društev SNPJ: St. po|ju: nabiramo prispevke za 5, Cleveland, O.: Anton Vehar, Milan Medvešek; št. 49, Girard: Frank Masle; št. 126, Cleveland: Anton Abram; št. 187, Cleve-lan: Jennie Skuk; št. 142, Cleveland: Louis Kafrle; št. 147, Cleveland: Leo Poljšak; Š*. 812: Andy Božič; št. 447, Cleveland: Mike Ludvik; Ohijska aevero-vzhodna federacija: Leo Bre-gar. Zaatopniki drugih organizacij: Številka 20 SSPZ, Cleveland: John Kočevar; št. 8 SDZ, Cleveland: Anton Jankovich; št. 108 JSKJ, Youngstown: Anton Nagode; dramsko društvo Ve rovšek: Louis Kafrle. Poročilo tajnika-blagajnika s Louis Zorkota: Konferenca ae ni sklicala tako dolgo vsled slabih časov in depresija. Blagajna te organizacije je "zmrznjena", kot je že znano, brez denarja pa je težko vršiti kakrftnokoli kulturno delo. Zorko nadalje poroča, da je pred letom nameraval sklicati konferenco v Kenmoru, O., toda radi osebnih bojev v tem okrožju je prišlo do razpustitve socialističneka kluba v Harber tonu. V imenu Proavetne matice je razposlal več resolucij, in sicer proti deportiran ju tu ježem cev (Ferroja Šalita), za Frazier-jev in Lundeenov aakon, za Guf-feyjevo predlogo, Itd. V imenu te organizacije se je udeležil 10. rednega zbora Jugoslovanske socialistične zveze. Finančno stanje: Ostanek bla gajne je $52.42, toda denar je iz gubljen v North American banki. Itačun sta pregledala Joseph Levar in Anton Nagode, ki poro čata, da sta jih našla v redu. S. Komar vpraša, zakaj se je potrošilo $2.45, ki so v postavki navedeni v zvezi s scio za Can karjev spomenik. Zorko |M>jas-njuje, da je v imenu J'rosvetne matice sklical aeatanek za Cankarjev spomenik in pri tem je imel zgoraj omenjene stroške; denar se je Izposodil od kluba, ki ga je pozneje vrnil. Jankovich predlaga, da se tajnikovo |>oro-čilo sprejme. Soglasno sprejeto. Poročilo zastopnikov za Cankarjev spomenik: 8. Jauch poro-ča, da Je odbor po«lal pismo ljubljanski občini, toda od tam niso prejeli odgovora, odgovrili pa so pozneje dramskemu društvu "1-van Cankar". Sedaj je položaj ta. da noče vanj p:aeči ne LJubljana ne elevelandsks bčina. V prvotnem odboru Je bil tajnik Joseph Skuk. toda vsa stvar je precej časa spala, sedaj pa, ko je Skuk resigniral in zavzel nje-govo mesto Ivan Jontez, izgleda da ho akcija za Cankarjev spomenik «opet oživela. Predsednik tega odliora l/oula Kafrle le skli cal že dva sestanka in na zad njem se je odzval*» M zastopni kov. Jauchovo poročilo se v za me na inanje. nakar govori kandidate naše stranke, ae udeležujemo manifeatacij, itd. Joaephine Turk, zastopnica an gleškega odseka kluba št. 27, na kratko in jedrnato poroča, da šteje angleški odsek okoli 20 članov; aej res povoljno ne obiskujejo, toda to je akoro nemogoče, ker ao aktivni tudi v drugih delavakih organizacijah. Vsi člani tega odseka ao tudi člani pevakega zbora Zarja; udeležili so ae mejakih proslav itd. Gustav Komar, zaatopnik Za-1 rje, poroča o pomenu petja, kij igra prav tako važno vlogo pri zboljševanju socialnega in go-apodarakega sistema kakor delavska literatura ali kaj podobnega; interpretira delavsko misel, slika krivico in človeku vliva plemenita čuvatva. Zorko poroča, da je klub veliko delal ob priliki socialistične konvencije, moralno in gmotno. Joseph Levar, zastopnik kluba št. 28, poroča, da je njih klub vedno na delu za dobro stvar — socialistično stvar; prodaja Družinski koledar in Majski glas ter širi delavske ideje. Anton Nagode od št, 222, Gi rard, poroča, da je klub vedno v naprednih vrstah ter podpira napredno strujo, toda v njej ae morajo aporl čim prej prenehati. Zastopniki raznih drugih or ganizacij, ki so včlanjene v Pro svetni matici, nakratko poročajo, da želijo konferenci veliko uspeha; prodajajo in širijo lite raturo ter podpirajo delavsko stvar. Anton Jankovich, zastopnik Proletarca poroča, da je nepre stano na agitaciji za ta delavak list, včasih z večjim, včasih a manjšim uirpehom. Opozarja one sodruge, ki ao vsled slabih razmer puatill Proletarca, toda sedaj zopet delajo, naj se nanj po- biček nocojšnje prireditve za dnevnice delegatu JSZ. Predsednik Bregar, Kafrle in Jankovich podarijo v ta namen vaak po en dolar. Stavljen je predlog za tri dnevnice po pet dolarjev in pro- julija. Proeim vae okoliške rojake, da ae udeležite te proslave, o priliki, kadar boste vi kaj priredili, vam bomo seveda hvaležno poset vrnili. Kar se zanašamo in pričakujemo, da ae bosta našemu vabilu odzvali v velikem Številu, bo naš veaeiični odbori atoletja. Zabavno anekdoto pripovedujejo o njemi di glede "Peera Gynta". Bjornson ga je nan postavil na gledališki repertoar in je Griega, ki je napisal k drami glasbeno ljavo, k Ibaenu z vprašanjem, kako bo 1 grado za glaabeni del. Grieg je bil dovolj van, da ae je dal potegniti. Šel je k Zorko omeni, da bo šel Čiati do- preakrbel obilo okusnih jedil in ga je proail, naj napiše glasbo k njegovi tipredlog za štiri dnevnice po. pet ] dolarjev. Protipredlog prodre. Za delegata ao nominirani A. Komar, Milan Medvešek, L. Zorko in Jankovich. Jankovich sprejme nominacijo In je aoglaa-no izvoljen, za nameatnika pa je izvoljen a. Joseph Levar. Za organizatorje so izvoljeni: Jankovich in Betty Bogatay (za mladino) za elevelandsko okrož je, Levar za Newburgh, Bregar za Akron^Kenmore In Nagode za Girard. Mesto prihodnje konference odloči odbor; zapianik ae objavi Proletarcu, Proaveti in Ena-copravnoati. Dazne atvari. L. Kafrle je razpravljal o izboljšanju naših odrov. Dramatična društva bi pijače za vae. Natančneje bomo o naši proslavi sporočili pravo-1 čaano. Z mre. F. JCramtar se iakreno | zahvaljujemo syganakitn ženam, ker ao tako spretno mize obloži-1 le z raznimi jedili in pijačo ter za darove k najinemu rojstnemu! dnevu. Oatalo nama bo v traj-| nem spominu. Na svidenje 4. julija na Syga-nu! Mary Visnlkar. mi, ta pa ga je nahrulil: "Jaz ne plačam aar. Nisem ničesar naroČil." Grieg se je varjal, da je muzika vendar njegova, tod etn ga je odslovil na kratko: "Nisem zahtev Potem je atopil k oknu in se ni zmenil za { jega gosta nič več. Poročilo a proslave Presto, Pa.—Brez mala tri dni pred proalavo 25 letnice društva št. 186 SNPJ, ki ae je vršila v soboto 30. maja, ao se zbirali temni oblaki in groaili izliti deževje. To vremensko strašilo Je aeveda alabo vplivalo na naše priprave, ker amo ae bali, da nam zna dež pokvariti alavje. Narava nam je .prteaneala, da-si ni bilo baš najlepše vreme za tako alavje. Kljub temu je šlo , Af . . 1 1 . vae povoljno naprej. Takoj sem morala uprizarjati dobre, delav- gl bolj yegel ko ge je okrog ske, socialne drame, ki^ odgovar- \ med nami pojavii Tone jajo današnjemu času in ne iger 1 ^ ki nimajo nobenega pomena. An dy Božič je poudarjal, da morajo napredne vrste skupaj držati če hočemo uspešno krotiti črno reakcijo. Jauch pa je priporočal nekak planiran sistem pri kul turnih društvih, da ne bodo ob času svojih prireditev konkuri rali med seboj. Predsednik Bregar zaključi konferenco ob šesti uri. Po kon ferenci se je razvila živahna družabna zabava. Leo Bregar, predsednik, Milan Medvešek, zapisnikar. Prvi dopia Sygan. Pa.—To je moj prvi dopis v Prosveti. Zato sem se namenila, da najprej omenim, da smo iz naše družine trije v •oddelku odraslih in trije v mladinskem oddelku SNPJ. Tudi smo naročeni na dnevnik Pro-sveto, kateri bi moral zahajati v sleherno slovensko hišo. Pa ne le to, da si naročen na ta korlst- jái. irm ' r «'t i I V . * W J i 1 - r i <■»«»■< rweiHs. Kuhv Une v «prrmn\\u dHektika. (»na Je na»t<»pila kot, priča proti članom Črne legije \ 1*4 rol tu. ki no obtoženi terorističnih akllviMMtl. ZidanSek, (potovalni zastopnik Proavete. To me je uverilo, da bo vse okej z našim slavjem. In res, okrog dveh popoldne, kakor se bi dogovorili, ao ljudje kar naenkrat skupaj prišli v veli kem številu, kakor bi z neba padli. Bilo je namah vse živo 0-krog slovenske dvorane. Godba na pihala je igrala tako veselo, da je vsakdo vpraševal, Odkje taka godba. Zahvaljujem se naši mladini in Članom sploh, ki so preskrbeli tako dobro godbo. Dalje se zahvaljujem dramske mu društvu "Soča" in pevskemu društvu "Ilirija" iz Strabana za lepo igro in krasne pesmi, s katerimi so vse občinstvo spravil v dobro voljo in veseljo razpoloženje. Na sporedu so bili tudi govori. Hvala za lepe govore Johnu Terčlju, Maksu Kumerju in Filipu Godini, ki je imel jako dober govor ter vzpodbujal Članatvo slogi. Dalje se zahvaljujemo vsem rojakom iz raznih našel bin, ki so se udeležili našega slavja, obenem pa vas uljudno Scosimo, da pam oprostite, ako je bil kje kak nedostatek v po strežbi ali kje drugje. V resni ci naa je najbolj begalo slabo vreme. Br. Godina pa ni gleda na vrame. Cim je v dvorani za igrala alovenaka godba, je Še takoj plesat. Naše kuharice ao storile vae v danih razmerah, da so pripravile, kar je bilo mogoče Dna 15. in 16. avgusta bomo obhajali 25 letnico naše dvorane, v kateri zboruje tudi. paše društvo fct. 166 BNPJ. Zato vas uljudno prosim, da ne bi na lati dan prirejali svojih zabav, ampak se vsi udeležite piknika na 16. avgusta. V nedeljo 21. junija vsi na fe-deracijaki piknik v Strabane^ na I«abor day 7. septembra pa spet vsi skupaj na Sygan k društvu št. 6 SNPJ. ki bo ta dan obhajalo 25 letnico svoje dvorane. Mar, 166. Tedni po iest in sedem dni Rusija je sedaj po raznih poskusih uv dokončni koledar, ki je prilagoden gosf in aocialni atrukturi te države. Gregorijanaki koledar ostane še nadalje ] veljavi, a nekimi spremembami. Tedni so dv ne vrate, in aicer po šest ter po sedem < industriji in po mestih velja šestdnevni to je pet delavnikov in en dan počitka vedno na 6., 12., 18., 24. in 30. dan meseca. 1 zen teh dni počitka pozna Rusija de pet nih praznikov: Leninov dan, dva pra dtieva v maju ter dva dneva revolucije, 8v novembra. Poleg tega je še kakšnih 12 spominskih dni, ob katerih pa delo ne va. To ao dan rdeče armade, obletnica ne revolucije, mednarodni športni dan, me rodni dan proti vojni, dan sovjetskega let in drugi. Na deželi je dopuičcn stari po aedem dni. Občutljivo živčevje—najboljii tlakomer Da ao ljudje, ki neposredno občutijo barometra, vemo že davno. Bolniki s nimi obolenji sklepov, s hrbtenično sužico,! ganjem v kolkih z nagnjenjem do kapi, Ijenimi ranami in amputiranimi udi ob vremenske apremembe Že nekaj časa pr sicer tako, da jih prične dan ali dva prej in boleti. Dviganje barometra, to je pre v lepo in eolnčno vreme, pa se nasprotno 1 občuti nikoli v naprej, vsaj ne na ta Seveda ni verjetno, da so samo spren zračnega tlaka, ki jih kaže barometer, vorne za te bolečine, prav tako kakor nr trična dogajanja v ozračju, ki «e pojav pred Vremenskimi preobrati in nevihta^ namreč zelo mnogo ljudi, ki trpijo xa 1 omenjenimi bolečinami, pa vendarle ne tijo vremenakih preobratov. Vzrok ix> drugje, in iskati ga moramo v po^bno IJivem živčevju, ki reagira na vse zunanje 1 ljaje hitro in močno. Od mrtvih je vatala Zadnja šteiilka Britskega idravnittjr stnika poroča o zanimivem primeru dekleta, ki ji je srce še prenehalo utripa jo vendarle prebudili v življenje. SrcM p nehalo biti med težko operacijo, ibj« * bile brezuspešne, tudi Injekcija «^« zalegla. Po vseh znakih je bila * M aedmih minutah, od kar srce m utnra aa je vodilni adravnik odločil aa vim preparatom, Ikoralom. Sekundo po ^ Ji Je začelo aroe res spet utripat. Oj*^-potekla nato bres nadaljnjih motenj in P^H ko ao rešili. Zgodnji in pozni Ce bi ae vsi moški peročUiJ ^ bife v normalnih okoliščinah po « krat več ljudi na avetu. a 33 letom. V družini, kjer bi aap* no a 24. letom h» bi prvegs otroas letu. bi bila v enem stoletju štm poroki v 38 totu pa tri P?**^ mo. da bi se v vsakem aakonu roa. ci bi imela ta družina tri otroke.^ 27 prav.ukov in 81 P^P^f^ t*® roki s 24. letom. Potomcev b^ jj poroki v 33 latu bi bilo potomce» " Vesti iz Jugoslavije |(Utlrt» poroiili ^ VU)M^MAR1BOBU ilK odnesel Zadružni go-¡£*bsnkl 77 tiskov Ljubljana. C na 27. maja je bil is- L^ lariboru zagoneten en vnro8tore Zadružne go-tv r^nke (filiialka ljub- banke (fiUjtlM . STintrale) in vlom v blagajno, iz katere ' •Sil 77,000 Din že- la JagaalariJa.) pripet na železno w prišli zjutraj uradniki S, bo opazili, da je železov enem oknu ukrivlje-da lahko spleza »kod etko odrasel človek. Zaslutili rlom Toda blagajna je bila ^jena, nepoškodovana, Wega nasilja ni bilo opaziti. K blagajnik odprl s ključi blagajno in preštel de- ie ugotovil, da manjka 77 iov. Obveščena je bila po- Otovili so, da ni zapustil ulec nikakih sledov na bia-^ da se je torej posluževal ivic. Dospel je v bančne pro-i dvoriščne strani in sicer ____ 8 prvega nadstropja ,eho dvoriščne dvorane in ustil tu po lestvi na dvori-Razmaknil je rešetke na in prišel v bančno dvorano, [je vsekakor s ponarejenimi ii odprl blagajno, ker ni vi-niti najmanjšega sledu po trn nasilju. ii tega je vlom še bolj neten. Blagajno je izdelala Schell v Mariboru. Po-jii Schell je prinesel s sabo plnoma zarjavele duplikatne bančne blagajne. Da bi bil kdo njemu ukradel in po izdelal ključe, smatra II za nemogoče. Blagajnik ima dva ključa od blagaj-drugi uradnik ima tretji in tako. moreta le skupaj iti in odpirati blagajno, »licija vodi preiskavo, pa je ila štiri ljudi, od katerih i tri takoj spet izpustila, čepa obdržala v zaporu, njenega imena policija iti še ne izda. Baje gre za mariborsko odlično osebo. je ubil.—V Breškem pri ^inžu na Dolenjskem je pri do grdega uboja. Zakonca rja sta se vedno prepirala, ►«ko malenkost sta si bila laseh. Pred nekaj dnevi sta et «porekla in pri tem je *ar zagrabil za neki top net ter z njim treščil ženo kUvi tako močno, da ji je ¡1 lobanjo. Nesrečnica se je lila in naslednje jutro umr-iricarja so orožniki iz Kr-aretirali ter odvedli v ra-1 zapore. Dejanja je deloma tudi alkohol. « uboj.—V celjski bolniš-I je nekaj dni ležal hudo fodovani 62 letni posestnik Drolc iz Cače vasi pri Roji» Slatini. V hudih boleči-I j«' zdaj umrl. Imel je vso pto lobanjo. Pred smrtjo je »*dal. da h ta ga napadla 18. »¡nova posestnice Strniše KoMtrevnice ter ga z ročl-tako pretepla, da je moral «niinico in da bo najbrže Hm ni prenesel hudih in jim je podlegel. ■J* n» «upana.—-V pobofc-beremo kratko r'«. da je Jakob Jan, župan pri HI,.,k, dcjtlisl strel v ko kp jt. vračal z neke N« domov. Bilo je to pred *°m " «'tlem dnevu. Ne- J' r-K i ri kolku. vrv, razpeto čez reko. Ko je brodar Josip Caplja hotel z brodom na druge stran reke, da prepelje nekaj potnikov, ae je železna vrv nenadno odtrgala — pritisk valotv na brod je bil pač premočan— brodar j a je vrglo vznak v Dra vo, čoln pa so valovi odnesli Brodar je izginil v valovih. Mariboru so opazili« da no* Drava prevrnjen čoln s sabo ter ao zaslutili nesrečo. Kmalu nato je prišlo poročilo iz Jelo\j ca, kaj se je zgodilo. Capi je ve ga trupla še niso nafili. Kdove kje ga bo reka naplavila na breg Prve poletne nevihte.—H koncu maja smo dobili prve poletne nevihte. Dnevi se začno z jas nim nebom in vročim solncem, po opoldnevu pa se nebo nenadoma prepreže s črnimi oblaki, začne se bliskati in treskati, vlije se ploha, nakar se nebo spet zjasni in posije solnce. Tako se dogaja že nekaj dni zaporedoma Zadnjič je treskalo ko za stavo in treščilo med drugim tudi star visok kostanj na Celovški cesti v Ljubljani, razbilo kostanj, ki je padel na tramvajski električni vod, da je bil promet za nekaj časa onemogočen. Dne 82. maja je »pet prišlo do take nevihte. Nenadoma se je popo dne zoblačilo in začele so šviga ti strele. V Smartnem pri Kam niku je strela udarila v hiši posestnikov Janeza Ulčarja in Martina Laznika. Obe hiši sta bili v hipu v ognju, ki je zajel tudi obe gospodarski poslopji. Dasi so takoj prihiteli gasilci iz Duplice in Homca, je vendar o-genj uničil vsa štiri poslopja do tal, gasilcem in vaščanom je u-spelo le rešiti iz gospodarskega poslopja orodje in živino ter obvarovati (pred ognjem sosedne lesene in s slamo krite hiše. Skoda je precejšnja in oba posestnika, ki imata veččlansko družino, sta zelo -prizadeta. Treščilo je tudi v hišo nekega posestnika Zupana v Nožcah pri Homcu ter je strela pobila vse šipe in omamila 29 letno Marijo Zupanovo, ki je stala ob oknu. V Volčjem potoku pa je treščilo, v hišo posestnika Skerjanca ter omamilo 14 letnega sina Karla Škerjanca. Iz Kamnika poklicani zdravnik dr. Pucelj je obe omamljepi osebi spet spravil k zavesti. Obe hiši sta nekoliko poškodovani in pobite sko raj vse šipe. Nameravan napad na Ameri kanca. — Poročali smo, da je dolenjsko orožništvo polovilo šestčlansko vlomilsko in roparsko družino, ki jo je vodil komaj 22 let stari Kazimir Zahorik iz Zagorja ob Savi. Našteli smo tudi vlome in napade, ki jih ima ta družba na vesti: predvsem umor posestnika Repovža in njegove hčere v Regrči vasi, vlom v hišo vdove Borštnarjeve v Mokronogu, kjer so odnesli 1/^pe denarje. Najprej so decembra prijeli vlomilca Venecijo, ki je potem v zaporu priznal, da je skupaj z Zahorikom izvršil umor v Regrči vasi. Zahorika pa orožniki niso mogli najti. Po vlomu v Mokronogu pa so Zahorika prijeli v Smartnem pri Litiji in ga odvedli v novomeške zapore, kjer so se v nekaj dneh znašli vsi člani te družbe. Zdaj je ugotovljeno tudi, da so pripravljali nov velik vlom. Eden izmed njih, Peter Crček, doma iz mokrono-ške okolice, je služil družbi za informatorja. Ta je vedel za vse hiše in ljudi, kamor se izplača I J* M dal' na lil , in ujrotov ikm l>< do nekega k me « liai k I «I l a Ka Je pre- v'l. 'la je šla kro-* da ni nič hude- vH l* in jioalal do-ripomnll "Slo-' reljal iti za- il H ■«I i hr»* vlomiti in ropati. Tako je tudi nasvetoval, da družba oropa A-merikanca Lamuca, ki je precej >ogat in ima veliko posestvo v Martinji vasi pri Mokronogu. Ta Amerikanec je prejel več grozilnih pisem, kjer zahteva neznani razbojnik odkupnino za njegovo glavo. Zaradi teh groženj se je hotel Lamuc izseliti in je že prodajal svoje posestvo. Zdaj Je ugotovljeno, da je prav ta družba pripravljala napad na Amerilkančevo hišo. Napad naj bi se izvršil na nenavaden način. Najpt^ej bi z vlomom nekje morali priti do denarja, nato pa bi si za ta denar nabavili dve orožniški uniformi, dve finan-carski in eno policijsko uniformo. Tako preoblečeni bi se pripeljali v Martinjo vas k Lamu-cu in se predstavili za komisijo, ki mora po nalogu finančnega ministrstva preiskati vso Ame-rikančevo hišo, ker je osumljen, da ponareja bankovce. Tako bi lahko vso hišo pretaknili in odnesli ves denar, nato pa bi se razbežali vsak v svojo smer. Z aretacijo te družbe se je vsa Dolenjska oddahnila. Preiskava' proti tem razbojnikom bo menda kmalu zaključena, tako da bi se vršila razprava še pred sodnimi počitnicami. s Cigani ropajo po Semiču.—V noči na 27. maja je družba ciganov in cigank kradla in streljala -v Semiču. Prišli so po cesti iz Kumpateljna proti Semiču ter najprej vlomili v vinsko klet Matije Sprajcerja s Stare žage in so se v kleti napili vina in žganja do pijanosti. Nato so odšli dalje proti Semiču, kjer so vlomili v trgovino Josipa Štefana in pri tem strašno kričali in streljali. Trgovino so izropali vso. Ko se je sosed prebudil in prižgal luč, da bi pogledal za roparji, so začeli streljati skozi okna in se je sosed z vso družino zatekel na podstrešje. Nato so cigani pospravili nakradeno robo ter se odpravili na pot. Na kraju vloma so našteli potem 26 praznih nabojev iz pušk in ka rabink, iz revolverjev pa so od dali kakih 100 strelov. Vendar so orožniki prijeli cigane že v Uršnih selih ter Jih odvedli v zapor. Nesreči na Barju.—V Črni vasi je posestnik Vidmar kosil travo s strojem. Na travniku se je igral še ne 2 leti stari sinček Vinko. Fantiček se je majhen skril v visoki travi, da ga oče ni videl. In tako je nenadoma prišel s strojem do njega in rezilo je zagrabilo fanta za roke, mu odrezalo levo roko v zapestju, desno pa tudi precej pokvarilo. Fantiča so takoj prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. — Malo poprej pu so našli ljudje blizu šole na Barju v obcestnem jarku vsoga okrvavljenega in s hudo rano na glavi nekega mladega moža. Ugotovili so, da gre za 36 letnega Ivana Hrovatina, posestnika z Goričice pri Preser-ju, ki je peljal v Ljubljano voz živega apna. Voz Je stal nedaleč proč na cesti, en konj je stal na cesti, drugi Je ležal v jarku. Vot je zadel ob brzojavni drog, Vse kaže, da sta se konja splašila, voznik je padel z voza, konja pa sta se ustavila, ko sta zadela z vozom ob brzojavni drog. Sam Hrovatin Je bil od nesreče tako zmeden, da ni mogel dati nikakih pojasnil in odgovorov. Smrtna nesreča v ifo»du.—V gozdu Potoško planino se Je pri podiranju drevja smrtno ponesrečil 74 letni upokojeni železničar Matevž Praprotnik s Koroške Bele. Oljni delavci za industrijsko unijo Lewisov odbor obljubil kooperacijo pri tir» jen ju unije Tulita, Okla.—(FP)—Delegati sedme konvencije unije oljnih in refinerijskih delavcev ao soglasno podprli^boj za industrijski unionizem. Posebno so pritrjevali Davu Fouler ju, predsedniku 21. rudarskega distrikta, ki je pozdravil konvencijo v imenu rudarske unije. "Za vas v oljni industriji je prav tako potrebno, da imate industrijsko unijo kakor je potrebno to za našo unijo," je rekel Fowler. Govoril Je večinoma o potrebi organiziranja delavcev v masnih industrijah v industrijskih unijah in Žel splošno odobravanje. Oljnim delavcem je obljubil tudi vao kooperacijo rudarske unije pri širjenju organizacije. SliČno podporo je obljubil tudi Odbor za industrijsko organiziranje, v katerem je včlanjena tjidi ta unija. Skupina delegatov je bila tako navdušena za ta odbor, da je predložila resolucijo, po kateri naj bi delegacija te unije na konvenciji Ameriške delavske federacije sledila Johnu L. Lewisu in rudarski delegaciji. Resolucija je bila izročena eksekutivi, katero tvorijo poleg glavnih uradnikov zastopniki sedmih diatriktov. Vprašanje delavske stranke ni prišlo pred konvencijo, ki je po kazala precej sentimenta za Roosevelta. Predsednik unijr Harvey C. Fremming je reke' poročevalcem, da ameriško de lavatvo še ne vidi potrebe ali možnosti za skupno politično ak cljo kakor na primer delavstvo v Franciji, Angliji in drugod. V bodoče se bo konvencija vršila vsako leto. Za predsedniki Je bil ponovno izvoljen Frem ming, za podpredsednika bivši tajnik-blagajnlk John L. Coulter, na njegovo mesto ¡pa E. C Conarty iz Hammonda, Ind Unija se je močno,razvila v zadnjih treh letih. Sovjetska Rusija prehaja v demokratično republiko (Nadaljavanja • L itraal.) Francoaki stavkarjl pred veliko tovarno ▼ pariškem predmestju, katero so okupirali. ________l______ ____-_____m ..... . ^ - ' -- : - -■ ^A-d'.' ira—t—-----*.....--——3 Vodja španskih socialistov umorjen Poulične bitke med komunisti in lindika-listi AGITtRAJTE ZA PROSVETO! Ja," poudarja tisk', "je le diktatura kapitalizma." Glasilo sovjetske Pravde piše, da je prava demokracija nemogoča v kapitalističnih državah. "Smrtna nevarnost nove vojne, ki visi nad svetom, je strahovit zločin buržuazlje, ki je zakopana do ušes v močvirju bsnkrotnega gospodarstva," pike ta list. " "Kje je nemški parlament? Kje je splošna volilna pravica v Italiji in kje je enakopravnost in svoboda na Poljskem? Sovjetska demokracija je edina, ki daje najdalekosežnejše pravice delavskemu sloju, ker Je odpravila kapitalistični sistem, ki bazira na izkoriščanju delavstva. Kolektivni režim, vlada skupnosti, Je končno trlumfiral in premagal vse." V smislu nove ustave bo komunistična stranka edina priznana politična organizacija v Sovjetski uniji. Kakšno vlogo bo igral Stalin, ko bo začela nova vlada na podlagi pravkar o-dobrene ustave funkcionirati, A« nI bilo pojasnjeno. Uradni krogi so izjavili, da nimajo nobenih Informacij glede tega vprašanja. Madrid, 18. jun.—Antonio Romano Reina, predsednik pro-vinčne zbornice v Malagi in vodja socialistov, je bil umorjen, ko je prekorači) most nat svoji poti v zbornico. Atentatorji so streljali tudi na komunističnega poslanca Lara Valeja, ki je sprem-Ijal Reina, toda kroglo ga niao pogodile in tako je ušel smrti. V pouličnih bitkah med sindi kalistl in komunisti v Malagi so bile že štiri osebe ubite v zadnjih dveh dnevih, med temi neki enajstletni deček, ki je po na ključ ju zašel med točo krogel, Vlada je oklicala "alarmant no stanje" (napoL obsedno sta nje), da ustavi izgrede in pou lične bitke, ki so v teku, odkar Je prišla na krmilo v zadnjem februarju, zaeno pa je naznanila, da je zatrla monarhlstlčno gibanje v sedmih dlstrlktth Francisco Lopis, socialist In par-lamentami tajnik španske via de, je dejal, da je bila monarhi stična zarota odkrita v Madridu Malagi, Saragossi, Navarrl, Bur gosu, Sevilli in Huescu, katero pa je vlada že zatrla in aretiruln voditelje. Premier Santiago Quiroga je «edaj prevzel pozicijo notranjega miniatra, da bo lahko zatiral izgrede, ki se širijo v Industrijskih središčih in tudi po deželi med kmeti. Oblasti so zsdnji četrtek are. tirale Benjamina Fulgensa, direktorja madridske podružnice Mednarodne bančne korporaelje, katero kontrolira National City banks v New Yorku, na obtožbo sleparij in vtihotapljsnja denarja v druge driave. tribunala pravičen. Za premi erjem se je oglasil C. R. Attlee, vodja laboritov v parlamentu. V svojem govoru je zahteval poči ŠČenje londonskega finančnega distrikta, da se onemogoči slič ne škandale v bodoče, Willie Gallacher, vodja komu nlstov, je dejal, da Thomas in Butt nista bila dovolj kaznovana 11 odvzet jem sedeža v parlamen nu. "Oba je treba spraviti v ječo," Je grmel Gallacher. Težka borba rudarjev v Alabami Strajkolomske agencije širijo teror med •tavkarji Thomas izgubil sedež v parlamentu Bivii laborit le vedno naglaia svojo nedolžnost Kantonska vlada odbila Kailekov apel (Nadaljevanja • 1. Hrast.) Voditelji kantonsko vlade srdito napadajo diktatorja Kalše-ku, ker se noče pridružiti odporu proti jspooski agresiji v severni Kitajski. Vojna atmosfera prevladuje v Hankovu, odkar je kantonska vlada ustavila potniški promet na železnici, ki vodi is tega me sta v Cangso, glavno mesto pro vilice 'Hunan, Vlaki vozijo se daj aamo vojaštvo, orožje, mu-nicijo in drugI bojni materia). Nankingška vlada Je sedaj mobilizirala vojaško divizijo In Jo poslala na Jug, da uatsvl prodiranje kantonske armade proti severu. Kalšek koncentrira tudi veliko letalsko armado v Han kovu, ki bo bombardirala kan tonske vojaške kolone, ako bodo skušale prekoračiti mejo pro vlnce Hunan. Sem Je dospelo poročilo, da so kantonske čete U zanedle mesto llengčov v tej provinci, ki pa še nI potrjeno, Kantonaka vlada pravi, da je Kalšek sklical sejo kuomlntan ga (nacionalistične stranke) za 10. julija z namenom, da dobi več časa za mobillzlranje nove armade proti nasprotnikom in za pobijanje komunistične nevarnosti v provincama Kansu In Šansi, Na to konferenco so bili povabljeni vo^telji kanton sko vlsde, ki so sedsj naznani 11, da se no bodo udeležili, če ne dob«* zagotovila, da s« bo nan-kingška vlada pridružila enotni fronti, ki naj bi vodila odpor proti japonskim militaristom. Tokijska vlada Je poslsls večje število bojnih ladij v prists nišča provinc* Fuekien in posvarila kitajske avtoritete pred tedtkimi posledicami, če bodo obnovile protiJs|M>i>aki bojkot. Iteasemer, Ala.—(FP)-8tav-ka 8600 rudarjev pri Tennessee Csoal, Iron k Rallroau kompani-jI, podružnici U. 8. Steel, Je postala tarča rasnih detektivskih In štrajkolomakih agencij, ki bi se rado zagrlile v situacijo in nekaj saalušile. V stavkovno okrožje ao po iijavl New-comba Barca, vladnega posredovalca, poslale svoje ljudi, ki so pričeli Širiti teror i dinsmi-tom In streljanjem. Nasilje je znano sredstvo, a katerim pridejo štrajkolomske agencije do uposlltve svojih ljudi, Naprtijo ga seveda itavkar-Jem, Tudi ta stavka rudarjev pri tej družbi nI izjema. Unlj-ski voditelji pravijo, da širijo terorlsem kompanljskl provo-katorjl s namonom, da dlskre-dltlrajo delavce. Rudarji stavkajo proti prifsnjsfttvu, odslo-vltvsm In redukciji plsče. Kompantjaklm uradnikom Je unija fteleasrsklh ln rudarskih delavcev zadnje dni predložila načrt za poravnavo spora. Glavna zahteva je uposlltev vseh atavkarjev, kar daje malo upanja, da bo načrt sprejemljiv «a družbo. V stavki posredujejo »vezni ln državni posredovalci. Tennessee Cosl k Iron družba Ima notorlčen antidelavskl rekord ln Je v preteklosti sdro-blla še vse stavke. Njeni poboj-nlkl so obstrellll «e več stavkar-Jev, med drugimi Rlcharda Hol-ta, zamorskega delavea, ki se nahaja v resnem položaju. Ko bo ozdravljen, bo tiran pred sodišč« rsdi nošenja orožjs. Ce se družba ne bo podals, se is stsvke lahko raavije eden najbolj vročih ImiJsv tega diatrlk-ta. ker so rudarji miUtautni in odločni. brod, hrodar B** je pri Ms- "J,1 h maja dopoldne " I,rsva ja zaradi v * ",lh (,ni precej nara-►u 1 ,,ri Knmnici je Sevala hudo bratu je brod ehki čoln je C lern Hohn, l.urjen angleški fäkaler a Mal«», kl >e nedavno k<~sj zapletlo v dreve*ne veje. utrl am rt i, k« se Je padsfc» london, 13. jun —James II Thomas, bivši kolonialni minister, in Alfred Butt, sta rexig nirala kot člana angleškega par lamenta. V to sta bila prisiljena, ko je |>osebni sodni trlbunal ugotovil, da je Thomas Izdal budžetne tajnosti, ko je vlada pripravljala načrt novih davkov. Butt in nekateri drugi, ki so bili informirani o davčnem načrtu, ao se zavarovali proti preteči izgubi. ThomaN, ki se je izneveril Ia bor! tom zaeno t Maionaldom in se pridružil konservativcem, Je Joksl, ko Je moral polotiti re «ignscijo. Trdil je, da ni vedo ms izdsl proračunskih tajnosti, ds je nedodeti in ds rte zasluži takegs ponižanja. "Ael l»om k svoji ženi, ki je s menoj d«l!la poraze in uspehe v mojem t*>ll-tičnem ftivljenju," je rekel Tho mas po reaigriacIJI. Butt je tudi iirotmtlral proti odvzet >u »ed«ta v parlamentu in isjsvil je, da mu niso dsll prilike. da bi se zagovarjal pr»*d sodiščem. toda premier Bsidwin je predlagal aprrjetje I «nič ila |»o-«ebnegs trilsinai*. ki je apo-7, i al Thomaaa in Butta za krivs Bsldttin je rekel, da Je odlok Prt tovarniških volitvah zmagala induštrij&ha unija New York.—V ladjedelnici United Shipyards, Inc., na Hta-ten Islandu Je pri tovarniških volitvah zmagala neodvisna Industrijska unija ladjedelnišklh | delavcev, ki Je med 1HOO delavci I dobila nmt glasov. Kovinarski svet ADK Je dobil M glasov, vse druge skupine, uključivšl kompa-nljsko unijo, pa ftl glasov. Vo-I lltve Je nsdzoroval odlw»r treh nepristranaklh oseb. Druftbs Je 1 prlatsls na volitve vsled grožnje s stavko. Unija zahteva tudi zvišanje plač«-. Howard bo le vodja tišharjtv Indianapolis, Ind. — Kakor izgleda, bubUksnskih. .» , ^ P10SVETA N«, nocoj niaem ved mogel ven v gozd, naj ae zgodi karkoli; nič več niaem imel moči za to, pot pa Je bila tako brezmejno dolga. Hotel aem prebiti nič, kakor bo pač šlo, ter oetati kjer aem bil; če postane preveč mraz, lahko stopim okoli cerkve; prav nobenih ceremonij niaem hotel več delati s sabo. Nato aem se naslonil nazaj in se pogreznil v polaen. Ropot vAokrog je onemel, prodajalne so se zaprle; vse redkeje sem razločil korake mimoidočih in polagoma je ugasnila luč v vseh oknih .... Odprl aem oči in zagledal pred sabo tujo postavo; svetli gumbi, ki so ae mi lesketali nasproti, so mi dali alutiti stražnika; obraza človekovega nisem mogel razločiti. "Dober večeri" je rekel. "Dober večer!" sem odvrnil jaz in se prestrašil. V zadregi sem ostal. On je stal nepremično pred mano. -Kje stanujete V je vprašal. Iz navade in ne da bi se dolgo pomišljal, aen^povedal svoj- stari naslov, malo podstrešnih kl aem jo bil zapustil. Stal je še vedno tu. "Ali sem storil kaj hudega?" aem vprašal boječe. "Ne, nikakor ne!" Je odvrnil. "Ampak idite rajši domov, premraz Je, da M ležali tu." "Da, to Jo res, saj čutim, da postaja mraz." In voščit aem mu lahko noč in instinktivno nameril pot proti staremu domu. Ce bi bil prav previden, bi nemara dospel tja gor, ne da bi me kdo slišal; v celem je bilo osem stopnišč in samo stopnice zadnjih dveh so škripale. Pred vrati sem sezul čevlje in se nato podal gori. Povsod tišins; v drugem nadstropju sem začul počasno tiktakanje ure in dete, ki je tiho jokalo; nato ničesar več. Našel sem svoje duri, jih nekoliko dvignil in odprt, kot je bila moja navada, brez ključa, vatopll v Izbo in brez glasu zapri vrata za sabo. Bila je še vsa taka, kot sem jo zapustil, gardine pred okni so bile potisnjene stran, postelja je stala prazna, z mize Je blestelo nekaj belega, najbrže moj listek za gospodinjo; torej je niti ni bilo sem gori, odkar sem odšel. Z roko sem Šel preko bele lise in sem v svoje začudenje čutil, da je pismo. Pismo? Vzel sem ga k oknu, in kolikor je bilo mogoče v temi, razbral slabo pisani naslov ter spoznal slednjič svoje ime. Aha! sem pomislil, odgovor gospodinje, prepoved, prestopiti sobo, ako bi mi nemara prišlo na misel, da bi spet kdaj prišel! In počasi, čisto počasi zapustim izbo, noseč v eni roki čevlje, v drugi pismo in odejo pod pazduho. Napravil sem se čisto lahnega In sem stisnil zobe na škripajočih stopnicah, dospel srečno preko nešteto stopnic in že stojim zopet pred hišnimi vrati. Nato obujem čevlje, se mudim dokaj Časa s trakovi, posedim še en trenutek tiho, ko sem že gotov, strmim brez misli predse,' držeč pismo v roki. Navsezadnje vstanem in grem. Gori vodi čez ceato bleščeč rumeni soj plinov« svetiljke, pod luč stopim, se oprem s svojim svežnjem ob kandelaber in odprem pismo, — vse sila počasi. Kakor tok luči mi je zaplalo skozi prsi; — čujem, kako sem tiho vzkliknil, brezmiselno vzkliknil od rsdosti: bilo je pismo urednikovo, moj feljton je bil sprejet in že stavljen. "Nekaj malih izprememb . . . par atilističnlh po-greškov popravil . . . talentirano pisano . . . bo jutri natisnjeno ... deset kron." Smejal aem ae in jokal, tekel v velikih skokih po ulici navzdol, obetal, pal na kolena in kar na slepo prisegal visoko in sveto. In ure so minevale. Vso noč do belega jutra sem vriskal po ulicah in ponavljal, ves brezumen od radosti, neprestano: talentirano pisano, torej majhen umotvor, ženialna reč. In deaet kron. DRUGO POGLAVJE Par tednov kasneje sem bil nekega večera zunaj. Bit sem spet na enem izmed pokopališč in sem pisal Članek za liat; dočim sem se ukvarjal s tem, je bila ura deset, prišla je noč in vrata bi se morala zapreti. Bil sem lačen, zelo lačen ; z desetimi kronami sem shaja) le premalo časa; zdaj že dva, tri dni nisem jedel ničesar in( se čutil trudnega, kar bolnega od pisanja s svinčnikom. V žepu sem imel polovico nožička in sveženj ključev, a nobenega vinarja. Ko so bila pokopaliična vrata zaprta, bi bil moral iti prav za prav domov, toda iz instinktivnega strahu pred avojo, izbo, kjer je bilo temno in prazno, zapuščena kleparska delavnica, v kateri sem smel bivati do preklica, sem se potikal okrog še dalje, šel kar na slepo mimo rotovža, doli k morju, do klopi pri železniškem mostu, kjer sem tedeL Ta hip ni bilo v meni nobene otožne misli, pozabil sem svojo bedo ia se čutil pomirjenega ob pogledu na morje, kl je ležalo tu v somraku pokojno in lepo. Po stari navadi sem se hotel razvedriti s čitanjem stvari, kl sem jo bil pravkar napisal in ki se je mojim razbole-lim možganom dozdevala najboljša, kar sem jih napravil doslej. Potegnil sem rokopis iz žepa, si ga držal čisto blizu k očesu, da bi bolje videl in sem preletel stran za stranjo. Nazadnje sem postal truden in sem zložil papirje. Vseokrog mir; morje je ležalo tu kot sinja bisernica in drobne ptice so letale mimo mene brez glasu. Nekoliko vstran je patruljiral stražnik, drugače žive duše nikjer; ves zaliv je ležal v globoki tišini. ^ Preštel sem še enkrat svoj denar: polovico nožička, sveženj klučev, nobenega vinarja. Hipoma sem posegel spet v žep in izvlekel papirje. To sem storil čisto mehanično, nezavedni živčni krči. Poiskal sem bel, nepopisan papir in — bog vedi, odkod mi je prišla ta misel — napravi) iz njega cevko, jo previdno zaprl, da je bila videti kot polna in jo zalučil daleč stran na tlak; veter jo je nesel še dalje, nato je obležala na cesti. Zdajci je pričel glad učinkovati name. Gledal sem belo papirnato cevko, ki se je videla kakor nabita s svetlimi srebrniki; silil sem se v to vero, da je res nekaj v cevki. Mučil sem se, da bi ugenil vsoto — če pogodim prav, bo vsa vsebina moja! Predstavljal sem si na dnu majhne mikavne desetvinarske novce in mastne srebrne krone povrhu — celo vrečico polno denarja! Strmel aem vanjo s široko razprtimi očmi in si prigovarjal, da bi skočil tja in jo ukrade). Tedaj sem začul kašljati stražnika — kako mi je moglo priti na misel, da sem pričel še jaz? Dvignil sem se s klopi in zakašljal. ponovil to trikrat, da bi oni gotovo slišal. Kako bo planit na to papirnato vrečico, ko pride sem! Veselil sem se tega čina, si mel radostno roke in preklinjal, da se je kar bliskalo. Kako bo moral oditi z dolgim nosom, pes! Ali se ne bo kar udri v najbolj vročo peklensko greznico radi te hudobije! Bil sem ves pijan od gladu, vsega me je upijanil! (Dalje prihodu JU.) V. G. Caidr*on: OPICA Xgodba it prruanAkrura ¡trago zda "Pa bi m.u vendar dali, doktor, kakšno pomirjevalno sredstvo. To rjovenje je grozovito!" Doktor Paaquel me je radovedno motril prav s tistim zadovoljnim premim pogledom, s katerim je v laboratoriju opazoval mikrobe, in vzkliknil: "Vidva sta bratranca, kajne? Dovolite mi torej, da vam povem, to je res najčudovitejši aimulant, kar M*m jih kdaj poznal . . . pravi pwinlk! Prav res, dobro vem, bolehal je |>et-krat ali šestkrat za tvori v jetrih, ki al jih je nakopal ob A-maconki, tod s prav zdaj mu nI čiato nič. Nič, raaen "bolezni pragozda", kakor pravi aam. Kakšna bolezen neki?! Ht rasten morfiniat Je, to Je vae! I .aie ae kot kaka babnica In kako zna hllnltl živčne napade, to je pa zares znamenito . . . Sicer pa. ko že tako tiščite, recite bolni-čarkl, naj mu da Injekcijo. Do-RM vsaj Imeli mir pred njim." Ga Je mar bolnik allšal* Verjetno, zakaj adravnlk ae nI v*č utiral nanj, ker ae mu je, od- ločnemu možaku, gnusil ta silni koščeni korenjak, s prsteno bledo poltjo, rdečkastimi okrvavljenimi in aoleočlmi se očmi, ki je moledoval za vbodom kakor ženska v porodnih krčih. Kako naj bi bil človek dokaaal zdravniku, da je ta bolnik ae-kal pota skozi divje puščave, med kačami in ljudoirci, skoro sam v-borbi z vročim gozdom, ki se mu ni mogoče izviti in ki se brani s svojimi zvermi, močvirji in mrzlico? Da. to je bil on, ta sijajni inženir od Ama-oonke. Njemu se imamo zahvaliti za prvo pot, utrto sredi skozi ovijalke in orjaške oedre, kjer je prodiral s sekirico v rokah, da je z njo pobijal opice, kadar so pošle konzerve in je bilo treba obedovati — In tako opičjo zginlbo mi je pripovedoval tiatl dan, ko mu Je odleglo po Injekciji. Trav nič ne razumejo tile tvoji zdravniki o duševnih stvareh. Ker al postal kakor okoat-njak in kroničen bolnik, kl ae brani umreti, te zaničujejo ka kor staro babišče. Ah. rad bi ga bil videl, tvojega doktorj takole trtdesi-t dni vstrnn od vsakega, vaaj napol civilizira nega aellšča. a kakimi osmim malo zanesljivimi moimi, ki ao sicer pripravljeni \eslalt po hu dourni reki, da se ti ladjica ne jrevrne, ki pa jim dobra volja zavisi zlasti od čaronosnih stva ri zemlje in neba. Njihova neobčutljivost jo presenetljiva, strupeno ovijal-co odrežejo ali ubijejo sovražnika ti ljudje s tistim gorjan-skim nožem, ki jim služi, ko s režejo živila. Zaenkrat, je vse / redu! Toda dovolj je, če se e kačji bog v reki razjezi ali pa če se hudič v podobi rde-šegu Jelena prikaže od daleč, al če najdejo bolnika, ki ga je vrgla kuga. in že ao. kakor da Jih je pobilo na tla, vae popu at*. celo svoja zlata zrnca al nabrani kavčuk. Zbeže In celo prav lepo je, ti poprej ne prerelejo žil, da jih gospodar kl ima revolver, ne bi kaznova Tiatikrat sva ae zbudila aa ma. Natalicio in Jaz. temelj to apočita. ko ava prespala, po najinem računu, nepretrganih Štiriindvajset ur. Pragozdna uapavala so iaborna In razume ae. da al nisva midva sama oc merila napoja. Kar ae da h tr.. sva kot moža, na slepo vdana v uaodo, ugotovila točno svoje premoženj« in položaj. O-stala sva sama v strahotnem paradižu, na obali plovne reke toda brea čolna in brea sred ste v. da bi al ga izdolbla ia meh kega debla. Dv« sekirici, dvo- je samokresov, skoro nova puška, pet škatel konzerviranega lososa, posušeno meeo, vrša za ribe, ki nam za enkrat ni mogla služiti, in najlepše orhideje tega iveta, ki sva jih nabrala pred dvema dnevoma: to je bilo vae. Ostalo nama ni torej skratka nič drugega kot najhitrejši povratek peš, pri čemer nama naj bi služila žepna kompasa in bi morala varčevati z zalogami. K sreči je zmerom dovolj neprevidnih opic, ki se upajo preblizu k ljudem ali pa divjih merjaacev, pekarijev, ki ao iz-vratni za peč, če niso premrša-vi. Sladkosnednost me je po-gubila. Dobro sem vedel, da so to najbolj maščevalne živali na •vetu, zelo nevarne, kadar se pojajo v krdelih, z najstarejšim samcem na čelu, strnjene kakor ovce, toda zmožne vsakršnih bojnih zvijač. Razvijejo ae v krogu a čekami naprej, da branijo mladiče pred zvermi ali pa se spuste kakor divji na lov, prav kot lovski psL Nasproti Človeku, nekoliko izgube glavo. To je nenavaden aovražnik, ki ima nepoznane pripomočke in. ki meče atrelo. Vsakdo, ki Je doma v pragozdu, ti bo aveto-val, da nikar ne napadi vodnika, zakaj vsa čreda se tedaj vrže nate. To je lahko reči! Največja neprevidnost v pra-gozdih Amaconke je, če ostaneš skoro sam. Spreten in odločen, kakor so hribovci, ae je Natalicio ie o-prijel najbližjega debla in mi s prestrašenim glasom svetoval: "Le hitro na drevo, gospod!" Pokazal mi je precej debelo cedro, kjer so se že drobne opice zabavale nad dogodki in pri tem tenko kričale kakor ptice. Kadar je človeka strah, je zmerom malce akrobat« v njem. Bil sem že precej visoko, kjer sem za jahal vejo, ko zagledam pekarlje. Zdelo se je, da se posvetujejo, ker jih je zmedla ločitev sovražnikov, ki sta se rešila na drevesi, odddaljeni nekaj desetin metrov. Koga napadejo prvega? Od veselja ao krulil, ko so ovohavali vse, kar va bila pustila na tleh, zlasti konzerve s pestrimi ovoji, katere so akušaij načeti s svojimi porumeneliml čekami, ostrimi cakor bodala. Njihove majcene besne oči, prave človeške oči, so se obotavljale med obemi drevesi. Na koncu so se odlo-ili za tisto, na katerem je čepel vrli Natalicia, ki se je, samo da je nevarnost minila, že postavljal s prikupno nesramnostjo peruanskih mesticev. Zmerjal je zveri kakor bike v areni in jih obsipal z burkasti-mi izrazi, «pakovaje se od veselja. "Le sem gori, vlačugin sin — dragi prešiček mojega srca!... fiateri bo najboljši za- pečenko?" Vse kar mu je prišlo pod roke,"Tcrhke veje, trohnela gnezda, ključ od konzervne škatle, vse jim je zmetal v rilce, kakor velik otrok, ki se zabava nad koncertom godrnjanja, ki je dvigal od tal v oblakih se svinjakovoga smradu. Ker mu je ostal revolver, je previdno vzel na muho največjega merjasca in ga pogodil, da se je zgrudil na tU. Vae hkrati so se zveri, kolikor jih nI bilo ranjenih, in ki so stikale še za ostan kl najine južine, zbrale okrog drevesa in so ga pričele žagati kakor glodavci. Trdno Je tako drevo od Amaconke, ki ga tc«ža odraslih opic in muhavost ovi-jalk ne more zrušiti. To drevo je bilo pa osamljeno, nekakšna predstraža gozda, ki se ne bi bilo moglo naslanjati drugim na hrbet in ostati pokonci, čeprav napol pohabljeno, nakar bi ga zadela strela ali če bi ga izvotllle mravlje. Ah, te orjaške mravlje, te si s črnimi čebelami, ki proizvajajo temen, strupen med, dele skrito srčice dreves. To je borba, ki ji nihče ne ve konca, počasno umiranje, tako razpotegnjeno, da ni moči slutiti trenotka pogina. V kateri vroči, z dišavami prepojeni noči, v kateri noči, ki dehti po poganjkih in medu. bo življenj-aki sok nehal vretl iz tal skozi drevo? Vse to mi Je trenotno postalo jasno, ko som zagledal, kako Je odletel roj razumnih čebel, in ao mravlje v popolnoma urejenih «Vlah začele zapuAčati mr- odhodu postalo zvočnej*e, kakor izpraznjena skrinja. Peka ri j i ao se malce razmaknili, da ao jim odprli pot — z neprištevno vojsko mravelj se nihče ne bori — in tedaj aem hipoma razumel vso dalekoaežnost žar loigre. Stisnilo me je pri srcu. Da bi se pomnil, sem napeto ogledoval drevo, aledil v močvirni zemlji njegovim razumnim koreninam, ki ao se napihnjeno napenjale kakor telovad-čeve roke in ki ao iskale globoko zemljo, da bi se tam prijele za zmerom. Uro za tem se je izpolnilo, kar je bilo neizbežno. Medtem sem kot norec streljal na posamezne divje |>ekarije, ki ae niso niti obrnili, da bi si o-gledali moje orožje. Drevo ae je zruAilo med truš6em prazgodovinskega potresa. Opice, ki so občutljive kakor fonografi strahu, so kričali od žalosti in jeze. Nisem mogel odvrniti oči od obupanega človeka, ki se je branil na tleh s sekirico, oblito s krvjo. Ah, to zverinsko zadovoljstvo pekarijev, ko so lokali rdečo kri! In zdaj aem bil jaz na vrsti, lata bprba se je po istem bojnem načrtu razvila pod menoj in ker me je nenadoma prevzela strašna bojazen, aem aplezal le više v krono, kakor da bi zveri ne mogle doseči moje pribežališče. Ne, čemur sem se najbolj čudil, je bilo to, da nisem obdržal revolverja, da bi se ubit ob pravem trenotku. Taka cedra je odporna, toda spominjam se — se mi je mar morebiti že maloe bledlo? — spominjam se, da sem navil uro, da bi mogel šteti ure, kolikor mi je še oatalo življenja. Dvanajst ur, štirinajst ur čakanja, z upanjem, ki nikakor ni hotelo izmreti in z neutrudijivo jasnovidnostjo, da ne smem zaspati, če si hočem rešiti življenje. Morda se bodo maščevalne zveri na vse zadnje le utrudile? Časih se to dogodi. Naj bi bil skočil na eno bližnjih dreves? To bi bila mogla atoriti samo opica. Na cedri, kjer sem čepel, so drobni, posmehljivi makaki, ki jim pravijo frailecitos", meniščki, ker imajo brade kakor kapucini, opazovali s priljudno pozornostjo vse, kar se bo zgodilo. Vse te oči, Vi so se odpirale in spet naglo zapirale, da je izgledalo, kakor da mi navihano pomežiku-jejo, so me skoro pomirile. Čutil sem se manj zapuščenega in popolnoma istih misli z njihovimi pogledi. To so nekake vrste idealisti, te razkričane o-pice, ki ne čofotajo po blatu pragozda kakor druge živali, temveč se gugajo po svojih zračnih dvorcih, kjer pijejo roso In jedo sadeže, katere sonce prve pozlati. Ah, nisem računal s to neznano združeno silo: z živim gozdom! Nenadoma je pridirjalo drugo krdelo merjascev — slučajno? kdo ve — morebiti na presunljivo odmevajoči hrušč čekanov, ki so neutrudno obdelovali lubje. I^asje so se mi je žili od tega trušča. Drevo, ki je bilo že načeto, se je pričelo majati in najradovednejše opice so bile ie zagnale repe, kakor mečejo rešilne pasove, na bližnje veje, da se tam čvrsteje o-primejo, ko se drevo zruši. Nenavadno pokanje se je zaslišalo od podnožja cedre. Ko sem že zamižal, da pospešim smrt in se sam vržem med krvoločno krdelo hropečih žrel, sem zagledal nenavadno stvar sveta: ogromna opica, samica vrste maqulsapa, se mi je bližala in mi na vso moč naglo skoro po človeško klepetaje, nepoznanem, globoko iz grla prihajajočem in jedrnatem jeziku, kazala sosednje drevo. Z gONPMJBC 1 neprestanim mežikanjem me je vabila, naj brez odloga skočim tja, kakor popotnik, ki opozarja odrevenelega tovariša na nevarnost in ga malce priganja, ker je ogorčen, da se je le-ta vdal v usodo, kar ni po zakonih pragozda. Tedajci se je nenadoma odločila, me |H>grfbila z rokama. nežno, kakor bi človek vzel v naročje bolno dete. in me z enim samim skokom odnesla stran In še dlje in dlje. z drevesne krone na drugo. Sledila nama je posmeljiva družina čivkajočih opičjih mladičev, ki so hoteli videti, kako se bo pri-f»da končala. Na tla so me po-tvo drevo, ki je po njihovem ' ložili nekaj milj od tod, v koči —FadartUd William W. Theile, sin bogate newyoréke familije ki ¿¿L Chicago in je tam dobil službo prodajalca časopisov i ata njegov oče in mati. ' 1 ga nekega nabiralca kavčuka, prav na meji, ki loči zveri od ljudi... Kako! Tudi ti dvomiš? Seveda, zgodilo se je vse to že davno, tedaj ko sem bil še človek in k? 4i še 9]aem vbrizgaval morfija, častna beseda!" HUMOR Boječa zaljubljenca — Kako si ji pa odkril svoje srce? —- Zelo enostavno. Jaz nisem črhnil niti besedice, ona tudi ne, beseda je dala besedo, pa je bilo. Tudi pisatelj — Kaj pa pišeš tu? — Bajke. — Kateremu založniku? — Svojemu krojaču. Ona: "Večkrat so me vprašali, ali bi se nerada poročila." "Kdo te je vprašal?" "Oče in mati." Mlad pevec in star profesor i — Vi bi bili dober Cm naslednik. — Ali mislite to resno,», profesor? — Da, morali bi bili njega umreti. * Dobro srce K bogatemu bankirju berač. Dolgo mu razlaga « revščino, naenkrat pa banki] zvoni in naroči slugi: -tega berača skozi vrata, m poči od sočutja srce. * V restavraciji — Gospod natakar, U stane 25 centov? — Da. — Koliko pa stane on — Omaka je zastonj. — A kruh? — Je tudi zastonj. — Pa mi dajte porcijo in velik kos kruha. NŠHOČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe Sklepa It. redas kontendjs ae lahko nsrsči as Ust Prwv«Uk| Hala eden, dva. trt, štiri aH pet ilsnor la n* družine k eni ssrtUá "rosTeta stane aa tn «nako, aa liano ali nečlan« $6.00 ss ras latm i sine. Ker pa člani ie plačalo pri aeesmenta $1.20 is tednik, aa |ia a J Heje k naročnini. Tore) eedn) nI vzroka, reči, ds )e list predraf n I 8. N. P. J. List Prosveta Je vaia lastnina In »otovo Js v vaški draiUi kl bi rad ¿i tal list vsak dan. Cens lia tu Prosrets is: Za Zdrni. države ia Kanado tt.Ot 1 tednik In................4Jt I tednika ia...............Mt I tednike in.......................2.4t 4 tednike In............... 1.2t • tednikov In............. nič Za Evrope Je. Za Cicero in Chiesi» M. 1 tednik In............ S tednika in........... I tednike in........... 4 tednike in........... I tednikov ia.......... ........$».00 (spolnite epodnji kupon, priložite potrebno vssto denarja al I Ordor v pisma In si naročite Proeveto, list, ki Js vsis lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flul sli če se preseli proč od družine in bo cahtevsl asm avoj liat tadaik, moral tisti član it dotične družine, ki je Uko akupno nsroiena aa f Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu lista, in obenem deplaiati i rsoto listu Prosveta. Ako toga ne store, tedaj mora uprsvaiitva d stara ta to vsoto naročniku. PROBVKTA, SNPJ. 2657 So. Levmdsle A?e., Ckiesr«. IE Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $......... |) Iaio.........................................ČL drsltvs K....... Naslov .................................. Ustavite tednik in m pripišite k meji neročnini od slsšstlk Btmi drailne: «) ............................................ČL drsltva It...... t) ............................................ČL droitvs *....... 4) ....................................... I) ....................................... .ČL drnltvs H • .CL drnitfs *...... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajo«^ Tiska vabila ta veselice in shode, visi*»* knjige, koiedsrje, letake itd. v slovenske». slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j«a*u • VODSTVO TISKARNI APELIRA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAIOCA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTER 2S67-S9 SO. LAWNDA1J? A*** Telefon Rockwell 4 *»< CHICAGO, nx.