Poštnina plačana v gotovim LetO IV.	V Lillblianl, V Sredo, dne 16. novembra 1927 št. 260. Posamezna številka 2 Dir
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mete^no 35 Din nedei)sUa Izdala celole no v Jugo-slaviti SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp pelli-vrsla inall oglasi po 1 50 ln 2 D.vetll oglasi nad 45 mm v Sine po Din 2-5U, veliki po 3 In 4 Din. v uredn »k« m delu vrstica po IO Din o Pr: večjem □ naroČilu popust
Izide ob 4 zluli aj
razen pondellKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulic* it. 6 111 Uohoplsl se ne vraf.afo. nefranhlrana pisma se ne aprelemalo * OrudnlS/ua fele/on «. 2050. upravnl&tva št. 232»
Političen lis/ sza slovenski narod
Uprava /e v Kopllur/cvl al.it.fi - Cehovnt račun: Llubl/anu ifei>. 10.050 ln I0..I4S za Inscrate. Sara/ei>aif.7]6i, /ar/reb S«. 39.OH, Prana In Ounal it. 24.797
Deus ex machina.
(0d »Slovenčevega« praškega poročevalca.)
Praga, 15. novembra,
Včeraj sem na kratko poročal o Krama-fovi izpreobrnitvi. Sedaj se že lahko točno naznači velika češkoslovaška notranjepolitična preorijentacija, kateri bo sledila tudi zunanja in katere zunanje pojave bi lahko očr-tali s tremi stavki: Kramarovi narodni demokratje so prelomili s fašizmom; oseba v zunanjem ministrstvu se bo v kratkem zamenjala; Hlinkova slovaška ljudska siranka se je razcepila. Navidezno stoje ti dogodki vsak sam zase; vendar pa so v taki notranji zvezi, da se lahko reče: Logična posledica prvega je drugi. To logiko pa vstvarja in izvaja praški deus ex macchina — gospod ministrski predsednik Anton Švehla.
ija sežemo tem dogodkom do dna, je treba najprej kratko naznačiti razmere na Gradu, kar pomeni isto kot Masaryk—Beneš. Masaryk in Beneš sta med vojno skupaj delovala v inozemstvu in ta vez je ostala vnaprej. Dalje imata oba politika tako v zunanji kot v notranji, zlasti pa v kulturni in gospodarski politiki isto zamisel. Dokler je vladala socija-lLstična večina, se je dala harmonija obdržati. Masaryka štejejo socijalni demokratje za svojega. Beneš pa je faktični predsednik čeških socijalistov. Ko pa je socijalistična večina razpadla, ko je soc. demokracijo razbil komunizem in je vlado prevzela protisocijalistična večina, je bil Benešev položaj težavnejši. Vendar ni šel.
Pri zadnji sestavi vlade je Masaryk zagrozil, da raje razpusti parlament in da je bil volk sit, koza pa cela, rešil: Beneš ostane v zunanjem ministrstvu ne kot strankar, ampak kot strokovnjak. Da se ta trditev podkrepi, sta se s takimi strokovnjaki zasedla še druga dva glavna reserta: notranji z uradnikom dr. Černyjem in finančni s profesorjem dr. Engli-šem na čelu. V nadaljnjem razvoju se je vrnil v kabinet še četrti strokovnjak — trgovinski minister dr. Peroutka. Nastalo je čudno ozračje. Narodno-socijalistična stranka je bila napram vladi v najstrožji opoziciji, njen predsednik pa član kabineta, katerega so zopet vladne stranke smatrale za vsiljivca. Baš to je bil vzrok, da se je stavilo vprašanje o parlamentarizmu in da so se notranjepolitični boji še poostrili. Kramarovi demokratje, od katerih je Beneš odcepil krilo dr. Stranskega z največjim češkim dnevnikom »Lidove noviny« v Brnu, so gnali boj na nož. V tej atmosferi so obudili »legendo o osvoboditvi« in rodila sta se dobesedno dva tabora: Prvi: Masaryk in 3eneš imata pri osvobojenju ravno toliko zaslug kot vsak češki legijonar. Drugi: Oba politika sta bistveno združena z nastojem Češkoslovaške! Padali so očitki, da je bil Gajda odpuščen kot šef generalnega štaba, ker da sta ga hotela Beneš in Masaryk prisiliti oktro-irati parlamentu novo ustavo z večjimi pravicami predsednika, kar je pa Gajda za armado odklonil. Sledila so odprta pisma, tožbe med Benešem in glavnim tajnikom demokratov Hlavačkom in tako se je kotil fašizem.
Drugo vprašanje: Kaj je s Slovaki? jc bilo enako težavno Radi očrtanih borb slovaška ljudska stranka m hotela o Masaryku ničesar slišati. Približati pa jo je bilo treba Pragi in posredovalec je bil ravno dr Kramar, kateremu se je naravnost pripisovala zasluga, da je Slovake privedel v vlado. Protibenešov-ci so dobili s tem eno oporo več. A Beneš je le ostal. Opozicijonalne stranke so računale na porast socijalizma na škodo vladnih strank; Švehla jih je prehitel, držal socijaliste in komuniste v sovražnosti in nakazoval njihovemu voditelju Šmeralu poslanske dnevnice, čeprav je živel kot sovjetski funkcijonar v Moskvi. Pri vsem tem pa sam rastel; zaril se s stranko v državo, ji osvojeval odločilna mesta v ministrstvu ter zmagal in napredoval pri zadnjih občinskih volitvah.
Sedaj je prišla na vrsto kritika zunanje politike. Angleški napadi na državo; neurejene razmere s Poljsko, kateri Beneš še vedno zameri, da je simpatizirala z Madjari in hotela zase Podkarpatsko Rusijo. Obenem so mu zamerili, da je Nemčija Prago prehitela s sklepanjem različnih trgovinskih pogodb. Z eno besedo: Švehla jc dobil moč. Masaryka je bilo ločiti od kampanje proti Benešu, v notranji politiki iti srednjo pot proti raznim ekscesom, vladi pa vrniti značaj parlamentarnosti. Razvoj jc dozorel, da se je odločilni Kramarova stranka, ki žc itak podpira vlado, dobi ministra — strankarja; zato pa sc zaveže, da pre-
Briand: Italija v locarno, pa bo mir.
SEYD0UX ODKRIVA, DA BI BREZ POGOD BE BILA MOŽNA VOJNA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. BRIAND HOČE PRISILITI ITALIJO, DA SKLENE JADRANSKI LOCARNO- ODLIKOVANA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA. MARINKOVIČ SE PELJE DIREKTNO V BELGRAD.
v Pariz, 15. nov. (Izv.) V »Petil Parisie-nu« se danes bivši direktor na Quai d' Orsayu S e y d o u x peča s francosko-jugoslovansko pogodbo. Seydoux, ki je začetkoma še v uradu deloval pri pogajanjih, izjavlja, da spada ta pogodba k mreži fiancoskih povojnih pogodb, ki so bile sklenjene s Poljsko, Češkoslovaško in Romunijo. Nastane torej laiiko vtis, da francoska vlada obnavlja staro tradicijo vzhodne linije proti Habsburžanom in Hohenzollern-cem. Med tem pa so se razmere temeljito iz-premenile. Ne gre več za to, da se obnovijo stare zveze, temveč za to, da se mlade države pod vodstvom sile, ki hoče v Evropi ohraniti mir, privedejo na pot miru. Seydoux zagotavlja, da pogodba nima osti proti Italiji. Sicer priznava, da odnošaji med Rimom in Belgra-dom niso dobri ter cla je vojna med Jugoslavijo in Italijo v nekaterih letih v okviru možnosti, ravno tu pa tiči glavni pomen novo pogodbe. Francija hoče zagotoviti mirno postopanje Jugoslavije in je torej pakt delo za evropski mir. Toda francoska intervencija v Belgradu ne zadošča popolnoma. Razpravljati se
mora v Rimu. Briand jc ie rekel, da je franeo-sko-jugoslovanska antanta kal novega Locar-na in tak Locarno hi napravil konec vsem sporom, ki bi mogli nastati v vzhodni Evropi.
r Pariz, 15. nov. (Izv.) Povodom podpisovanja jugosl.-francoske prijateljske pogodbe so bili odlikovani zunanji minister g. dr. Marinkovič z velikim križem častne legije, pomočnik zunanjega ministra g. Pavlovič in poslanik g. Spalajkovič z velikim častniškim redom častne legije, šef kabineta g. Pelivanovič pa s poveljniškim redom.
v Pariz, 15. nov. (Izv.) Zunanji minister dr. Marinkovič se je včeraj zvečer z orijent-ekspresnim vlakom vrnil v Belgrad. S tem odpadejo vse vesti o tem, da bi pred vrnitvijo šel še v London in Kini. Z Briandom ni imel nobenega razgovora več, ker se je Briand šele pozno zvečer vrnil i? Nantesa v Pariz.
r Belgrad, 15. nov. (Izv.) Jutri popoldne se vrne obenem z g. Marinkovičem tudi italijanski poslanik g. Bodrero, ki je odšel v Rim, da jc poročal Mussoliniju o velikanskem vtisu francosko-jugoslovanske pogodbe.
Vlada hoče obsodbo, sodišče pa
oprostitev,
MANOILESCU OPROŠČEN. — MINISTRI SE POSVETUJEJO V POZNIH URAH. — BRATIANU SNUBI OPOZICIJO, TA PA ZAHTEVA GLAVO VLADE. — OVACIJE
MANOILESCU IN ARMADI.
v Bukarešt, 15. nov- (Izv.) Ob 1.45 zjutraj je sodišče razglasilo razsodbo v procesu proti Manoilescu, ki je bil oproščen obtožbe. Ob 1.30 se je sodni dvor umaknil k posvetovanju ter je tekom četrt ure prišel do zaključka. Glavno vprašanje obtožnice se je glasilo: Ali je Mihael Manoilescu, inženir iz Bukarešta, kriv zločina proti varnosti države, storjenega s tem, da je sklenil, da sedanji položaj na romunskem prestolu i'/premeni s silo, in da izzove vstajo naroda ter ali ,ie ta svoj sklep 2e začel izvajati? To vprašanje so sodniki s tremi glasovi proti 2 glasovoma zanikali, nakar je bil Manoilescu takoj izpuščen. Ko se je čitala razsodba, so se prirejale Manoilescu in vi jaki živahne ovacije, ki so se nadaljevale tudi na cestah.
v Bukarešt, 15. novembra. (Izv) Danes je bil izdan komunike, ki pravi: Vlada je Manoilesca hotela postaviti za primer, vojno sodišče pa ni honoriralo namere vlade in proti Manoilescu ni porabilo zakona v vsej strogosti. Prihodnjost bo pokazala, ali je bilo na mestu, da se proti Manoilcscu postopa milo.
V ostalem pa razsodba ne bo omajala sklepa vlade, da uveljavi najostrejše ukrepe v varstvo reda in ustave. — »Lupta« poroča, da je vlada do zadnjega trenutka računala s tem, da bo Manoilescu obsojen. Oprostitev je pri ministrih povzročila pravo paniko. Takoj po razsodbi se je navzlic pozni uri sestal ministrski svet. Danes opoldne jc Bratianu poročal regentskemu svetu o položaju, ki je nastal vsled oprostitve Manoilesca. Kakor se čuje, je regentski svet pozval Bratiana, da v interesu skupnega dela vseh strank išče z opozicijo sporazuma. Splošno izražajo listi opozicije mnenje, da razsodba nc bo ostala brez političnih poslcdic. S strani opozicije sc je prof. Jorga žc lotil organizacije enotne fronte proti vladi. S pismi je pozval vse voditelje strank, da se združijo. Pravi namen je ta, da strmoglavi vlado. Averescu in Maniu sta na pismo žc odgovorila pritrdilno. Narodna kmetska stranka je hotela imeti v nedeljo rhod v Bukaroštu, ni pa za to dobila od vlade dovoljenja.
W!ada de!a ~ opozicija sabotm
Pobožne žel e g. Pribičeviča. - Zooet sestanek. - De"o v odborih. - Maert občinskega zakona gotov za skupščino.
nenca <?. Vukičeviča.
Radič in Pribičevič zopet izkoristiti, izjavil sledeče: »Mi smo prijatelji, mi smo se šele začeli razgovarjali.«
Kljub vsem poskusom Radičeve in Pribi-čevičeve opozicije nadaljuje vlada svoje normalno delo. Odbor ministrov, ki se je izvolil za proučevanje posameznih zakonov, te zakone proučuje in je s svojim delom v glavnem že gotov. Tekom današnjega dne je bila najvažnejša konferenca odbora ministrov za občinski zakon- Odbor ministrov je zakonski predlog v glavnem pregledal, tako da je pričakovati, da bo novi občinski zakon v kratkem prišel pred narodno skupščino.
Tudi skupščinski odbori so pričeli delovati. Tako je danes popoldne imel sejo pod-
r Belgrad, 15. nov. (Izv.) Po včerajšnji izjavi samostojnodemokratske »Reči«, ki je pisala, da je »sedanja vlada neposredno pred padcem, se je oglasil Pribičevič sam, ki skuša omiliti smešen vtis, katerega je povzročilo njegovo glasilo, s tem, da je dal Časnikarjem sledečo izjavo: »Nešto iza brda valja.« Kaj se za brdom valja, pa ne pove, kakor tudi ne ve povedati, kaj se bo izvalilo. Na vsak način sla ta Pribičevičeva izjava in pisanje njegovega glavnega glasilo zanimiva v toliko, ker kažeta, kako se g. Pribičeviču mudi. da bi vsaj malo pogledal v vlado. V to svrho vprizarja najrazličnejše sestanke. Tako je tudi danes dopoldne imel sestanek z g. DavidoviČem. O tem sestanku je g .Davidovič, katerega skušata gg.
neha z napadi na Masaryka, kar ji bo tem lažje, ker sc izloči dr. Beneš. Obenem se loči od fašizma, kar ji tudi ne bo težko, ker je fašizem v normalnih razmerah ludi njej v škodo. Mesto dr. Beneša je zasigurano dr. Hodži, tako, da dobi vlada tudi formalno značaj parlamentarizma in v svoji sestavi znak zmernega življenji narodnostne države. Odtod končno tretji pojav, ki ima nedvomno svoj izvor v Pragi za Švchlovo in Hodžovo mizo:
V soboto je izšla v Bratislavi prva številka glasila Hlinkovih opozicijonalcev poslancev Jurige in Tomanka, v kateri napadata Hlinko in vodstvo stranke in pozivata pristaše, da se
jima pridružijo v boju za popolno avtonomijo Slovaške, ker da je Hlinkov vstop v vlado le prevaril volivstvo. Prozoren namen: Hlinka, ki je kaj rad izpregovoril opozicijonalno besedo, naj se tesneje priklene na vlado; agrarna stranka pa v?iva na Slovaškem sadove prijetne vloge: Duobus certantibus tertiuj gaudet. Morda ludi Šramck; saj se tudi on ljulo bori za pozicije na Slovaškem. A Hlinka naj ne ima jabolka prepira v Pragi; zato dobi Kra-maf — njegov prijatelj — svoje, Beneš pa tudi — svoje.
Deus ex macchina pravijo Švehli. Zadnji dogodki potrjujejo, da po pravici.
Dr. Marx,
predsednik nemške vlade, na Dunaju.
odbor zakonodajnega odbora, ki je razpravljal o uredbi rednih sodišč. Odbor je v specialni debati sprejel prvih 30 paragrafov zakona. Vsi paragrafi so bili sprejeti z malenkostnimi spremembami, nekaj členov pa se je rezerviralo za jutrišnjo popoldansko sejo.
Pojutrišnjem so sklicani ostali odbori. Če se bo opozicija udeležila sej teh odborov, je pričakovati intenzivnega dela odborov in narodne skupščine. Po naših informacijah so vesti o tem, da bi skupščina imela do Božiča delati samo še par dni, neresnične. Skupščina bo delala, v kolikor bodo odbori dokončali svojo delo. To je odvisno predvsem od opozicije, ki je dosedaj delo skupščinskih odberov samo bojkotirala, da bi na ta način lahko med ljudstvom agitirala, češ da vlada ne dela. 0 delu vlade, o delu v skupščini ter o pripravah zakc nov je predsednik vlade Vukičevič danes kralju v avdienci obširno poročal.
nocki' in Sšnov rv nadir.
v Moskva, 15. nov. (Izv.) Centralna komisija komunistične stranke je sklenila, da st na predlog moskovske stranke izključita iz stranke voditelja opozicije Trockij in Sinov j e v , dočim Se Kamcnov in drugi izključijo iz centralnega komiteja. Ali bo centralna komisija storila še kake nadaljnje korake, t. j. kazenskosodno preiskavo ali bo to preou-ščeno kongresu stranke, še ni znano. Med prebivalstvom Moskve je odstranitev starih Ljeninovih sobojevnikov iz 1. 1917., posebno Trockega. napravila velik vtis, posebno ker se pravkar v Moskvi predvajajo v kinih filmi iz 1 1917., katere je občinstvo glasno odobravalo.
Mrtvec'5 v Pj^sburou.
v Ncwyork, 15. nov, (Izv ) K eksploziji v Pittsburgu se šc poroča, da so eksplodirali trije veliki kotli. Doslej so poleg več sto ranjencev potegnili izpod razvalin 28 mrtvecev, dočim je pod njimi še 17 delavcev, kateri po večini gotovo niso več živi Pod razvalinami neke tovarne za porcelan, ki se nahaja v bližini, sc nahaja še 8 delavccv, katerih dosedaj niso mogli rešiti. Neka druga v bližin- se ni-hajaioča tovarna jc popolnoma porušena in so vsi dclavci pokopani pod razval nami.
POSLANCI KREDITE POINCARE ZAUPNiCO.
v Pariz, 15 nov. (Izv.) V parlamentu sc ;e danes spet začela razprava o državnem proračunu. Pri tem se je ponovila že znan.i ig a, da so nekateri poslanci iz volilrota1 ti'"n h razlogov zahtevali od vlade povijanje kred tov Poincare, ki so ga prejšnji teden večkrat presenetili, si je med tem zopet pridobil s are energijo ter je vse napade odbil s tem da c zahteval izglasovanje zaupn:cc.
DRŽAVA OŠKODOVANA ZA 100 MIL Kč
v Praga, 15. nov. (Izv.) »Pravo Udu« namiguje, da jc neka praška velebanka goljufala z obveznicami vojnega posojila, s čimei je oškodovala država za 100 milijonov če*kih kron. Revizijski oddelek finančnega ministrstva je baje žc obveščen o aferi ter bo tozadevno v prihodnjih dneh vložena v Darla-inentu intprDPlnc.i.ia.
Zeleno-rumena koažraa.
Belgrad, 13. nov.
Radičeva in Pribičevičeva seljačka demokracija je po pravici dobila naslov zeleno-rumcna koalicija. Stranka, ki jo jc njen absolutni gospodar zapisal svoj čas v boljševiško moskovsko kmečko internacionalo, sc je zvezala z reprezentantko izrazito buržujske smeri, katere duhovni voditelji so izza zelenili miz raznih bančnih in veleindustrijskih ravnateljev podpirali vsako prizadevanje, da se udejslvi diktatura kapitala nad kmetom in delavcem V ta namen so bile porojene razne organizacije, ki so ob asistenci uradnih organov, stoječih pod komando tedaj vladne SDS, ubijali v glave delavccv in kmetov, da jc kapital njihov gospodar. Da sta se sedaj ti dve tako diametralno nasprotni smeri sešli in celo združili v tesno koalicijo, to je več kakor običajna evolucija. To je popoln prelom s preteklostjo in s programi na obeh straneh.
Dvoje je mogoče: Ali se jc SDS -zboljše-vizirala- ter postala častivka idej moskovskega romarja, ali pa se je Radičeva stranka poburžujila — ali pa je obojega nekaj.
Radičeva stranka je že ob sestanku narodne skupščine po svojem zunanjem licu pokazala, da se evoluira nt1, buržujsko stran. V stari skupščini je poleg ccle vojske kmečkih poslancev, od katerih so nekateri bili preccj inteligentni, sedelo le malo delavnih ljudi. Nova Radičeva delegacija pa kaže čisto drugb lice. Njena zunanjost jc danes popolnoma v znamenju advokatov, juristov in profesorjev. Suknje kmečkih poslanccv so v manjšini, kmečke narodne noše pa so ostale le še tri. Od te strani je bilo torej že vnaprej preskrbljeno, da Radičeva stranka tudi na zunaj izgubi svoj kmečki značaj. To je treba podčrtati, ker je doslej Radič v svojih demagoških izjavah navajal kot najbolj tehten argument, da je njegova stranka kmečka, ker ima same kmete za poslance. Sedaj tega ni. Torej po Radičevi logiki, — če jo ta mož sploh kaj ima — sedaj HSS ni več kmečka. Po zunanjosti gotovo ne!
Radič je navdušen za svojo novo kaoli-cijo s Pribičevičcm. Ali pa so tudi njegovi ljudje — to jc drugo vprašanje. 2e dveletno vladanje z radikali je Radiču vzelo 200.000 kmečkih glasov. Toda tedaj je lahko svoje seljake še tolažil, češ: Preprečili smo vsaj to, da batinaši — to jc bil Radičev terminus tcchnicus za Pribičevičevo SDS — niso mogli na vlado. In to so hrvatski seljaki, vzgojeni v silnem sovraštvu proti SDS, deloma razumeli in morda tudi še odobravali. Toda kaj naj sedaj reče hrvatski seljak, ko jc postal zaveznik SDS, katero pozna le pod imeni batinaši, nasilniki, izsesalci?
Res je, da tudi samostojno demokratska inteiigenca ne odobrava tega novega svojega zavezrušiva. Toda Pribičeviču sc je posrečilo vsaj s i.<:m rešiti se momentano pogubne izolacije. To je brez dvoma uspeh, čeprr-v ni bogve-kako siguren, ker je preveč odvisen od Radičeve dobre ali slabe volje. Toda večji jc drugi uspeh! In ta jc trajnejši! Pribičeviču kot sedanjemu zavezniku Stjepana Radiča se sedai odpirajo vrata med hrvatskega kmeta. Kdor pozna Pribičeviča, ve, da bo to možnost temeljito izkoristil — seveda v bratskem zagrljaju z Radičem. Potem pa tudi proti njemu, saj ga je Radič upeljal v vrste hrvatskih seljakov. Ta koalicija bo izven parlamenta rodila brez dvoma zanimivejše sadove kot v parlamentu.
V parlamentu samem je stvar tudi prav zabavna — po zaslugi S. Radiča seveda. Ko jc zadr.ji čet-tek socialistični poslanec Petejan govoril o svoji interpelaciji, mu je vneto se-kundiral dr. Krama--. Ko jc Radič z medklici motil ministra dr Gosarja, je bil Izrael ves vesel in srečen. Toda popoldne je za Pete-janom govoril Radič. Dr. Kramar se je z vnemo pripravlja), da bi mu sekundiral in njegov govor z medklici proti SLS popopral. Ampak Radič, stoječ pod neposrednim vtisom Pete-janovega govora, je začel tako neusmiljeno udrihati po socialpatriotih — Kramarjevih zaveznikih, da je dr. Kramar nekaj časa preplašeno poslušal, potem pa se resignirano umaknil v ozadje.
Ta dan je bil Radič sploh cisto svoj. Tekom govora je večkrat ostentativno nvalil radikalno stranko in radikale, da so SDS arji bili že vsi v skrbeh. Vsled razburjenja ob glasovanju pa je Radič padel iz prejšnje vloge ter je začel strašno napadati vse Srbe, vsjtd česar . so SDS arji bili zopet poparjeni in se niso odstranili iz dvorane, kakor je Radič velel, da se ne bi identificirali z njegovimi napadi na Srbe.
Tako je bilo tudi v petek. Bilo je sveča-nostno razpoloženje o priliki razprave o zakonu za počaščenje pok. generala Kovačeviča. Na tej seji je prvi govoril zemljoradnik D. Vujič, govoril jc svečano, kakor sc spodobi za tak trenutek. Radič pa, ki se s Pribičevičcm vred trudi, da bi tudi srbske zemljo-radnike dobil v svojo novo koalicijo, je pod vplivom svojege dopoldanskega razpoloženja nenadoma vstal in začel Vujiča zmerjati z agentom itd. S tem jc pokvaril razpoloženje in pa svoj in Pribičevičev politični koncept.
Sedaj vsakdo čaka, kaj bo užagal ta mož na prihodnji seji. Kajti gotovo je tudi sedaj, kakor je bilo ob času Davidovičeve vladi-: Politična formacija, pa najsibo vlada ali zeleno,-rumena koalicija, more biti mirna le, dokler S. Radič nc more odpreti ust.
Zahteve todustriiskih korporacij naše
države.
r Belgrad, 15. nov. (Izv.) Na svojem poslednjem zborovanju jc centrala industrijskih korporacij kraljevine SHS sprejela več resolucij. Uvodoma se pravi:
Gospodarska politika srednjeevropskih industrijskih držav, ki hočejo z agrarno carino dvigniti kmetijsko industrijo, je dovcdla naše kmetijstvo in kmetijsko industrijo v zelo težaven položaj, našo industrijo moke in mesa pa v nevarnost, da propade Radi tega prosimo kraljevo vlado, da posveti temu za nas življenjskemu vprašanju največjo pozornost, da s sodelovanjem gospodarskih krogov s trgovinskimi pogodbami in mednarodnimi krediti z vso energijo dela na to, da se zagotovi razvoj naše produkcije in po njej tudi naš izvoz.
TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO.
Ta resolucija govori o izvozu naših kmetijskih izdelkov v Avstrijo, poudarjajoč, da se je stanje našega izvoza, moke, mesa in mesnih izdelkov, teh eminentno važnih eksportnih predmetov naše industrije, poslabšale, odkar je stopila v veljavo trgovinska pogodba z Avstrijo. Najnovejše težnje avstrijske vlade streme za tem, da se z revizijo trgovinske pogodbe zmanjšajo še tiste male koristi, ki smo jih imeli od pogodbe. Radi življenjskega interesa našega gospodariva zahtevamo, da se naša trgovinska pogodba z Avstrijo postavi na povsem nove temelje Ker se to ne more storiti v mejah spremembe gotovega števila carinikih postavk, torej z navadno revizijo pogodbe, prosimo, da se ta pogodba odpove in se pri-čno pogajanja za sklenitev nove pogodbe.
RATIFIKACIJA POGODBE Z ALBANIJO IN GRČIJO ITD.
Za našo industrijo etike važnosti, čc se takoj ratificirata pogodbi z Albanijo in Grško in da se takoj pričnejo pogajanja za sklenitev trgovinskih rofjodb s Turčijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko. Špansko in drugimi državami. Za naš izvoz se morajo v vsemi
sredstvi ohraniti stare možnosti in iskati nove, če nočemo, da ostane naša trgovinska bilanca šc nadalje pasivna. Kmetijstvo vedno bolj izgublja trg na zapadu, na drugi strani pa je vedno težje najti nadomestila. Kljub vsemu delovanju za rešitev našega kmetijstva zahtevamo zaposlitev delovnih moči v drugih skupinah našega proizvajanja. Radi tega je treba voditi gospodarsko politiko, katere skrajni cilj mora biti okrepljanje skupnega proizvajanja.
STALNA GOSPODARSKA POLITIKA,
Zastopniki industrije iz cele države — tako govori resolucija dalje — zbrani na konferenci dne 15. novembra 1927, prosimo kraljevo vlado, da ukrene vse potrebno v smislu predlogov, ki so jih naši gospodarski krogi že tolikokrat stavili tako prejšnjim vladam, kakor tudi sedanji. Posebno prosimo kraljevo vlado: 1. da uvede stalnost v našo gospodarsko politiko, posebno glede carinske zaščite domače industrije, 2. da z ustanovitvijo gospodarskega sveta izvede čl. 44. ustave in skliče državni zbor za varčevanje, 3. da za državne nabave izda zakon o državnem računovodstvu in strogo gleda na to, da se pri nabavah za državna in samoupravna telesa domače priozvajanje splošno podpira, sploh da se spoštuje čl. 140 trgovinskega zakona. 4 Prosimo za sprejetje enotnega zakona o trgovinah za cclo državo.
PODPIRANJE INDUSTRIJE.
1'a resolucija govori o podpiranju industrije Med drugim sc govori o zavarovanju delavccv. Zahteva se, da se sprejmejo v tem oziru zahieve industrijcev in delodajalcev ter da se v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev uvede paritetni princip zastopstva, tako da dobijo v njem glavno besedo indu-strijci.
V nadaljnjih resolucijah sc govori o zakonu o centralni upravi in o spremembi raznih zakonov, ki so v zvezi z državno upravo.
Stresemann m locarno vseh narodov.
v Dunaj, 1o. nov. (Izv.) Oficielni del obiska nemškega državnega kanclerja dr. Marxa in zunanjega ministra dr. Stresemanna je bil danes končan z galapredstavo v državni operi, katere se je udeležil tudi zvezni predsednik dr. Heinisch. V sredo dopoldne zapustita nemška ministra Dunaj.
Pred številnimi poslušalci je imel .danes zvečer nemški • zunanji minister dr. Strese-mann pomemben političen govor. I)r. Strese-mann je ugovarjal razburjenim komentarjem, posebno v inozemskih l'stih, da se na skrivaj še nadalje vršijo priprave za priključitev Avstrije k Nemti.i Izjavil je, da je smešno, da je neki list pisal, da je francosko-jugoslovan-ska pogodba gnala nemškega državnega kanclerja in njega na Dunaj. Naravno je, da se veseli tega, da nemški in avstrijski parlamentarci ,-edaj na Dunaju razpravljajo o skupnem kazenskem zakonu Nadeia se, da to ne l>o ostalo edino polje, na katerem si bosta obe državi podali roko za sporazum. Baldvvin in Briand sta poudarjala veliki pomen pogodb, ki so se sklenile v zadnjih letih, ter sta pri tem omenjala tudi clelež Nemčije. Te izjave mu dajejo zadoščenje, posebno da je Briand priznal, da se je treba boriti z velikim odporom. Odpor prihaja od zunaj, ker so še vedno ljudje, ki še niso premagali vojne psihoze in ki so polni nezaupanja.
Proces proti makedonskim dijakom v Skoplju.
Skoplje, 15. nov. (Izv.) Danes se je začel proces proti južnosrbijanski mladini na podlagi zagona o zaščiti države. Obtožnica, ki zadeva 20 visokošolcev, jih obtožuje, da so bili v zvezi z makedonsko revolucionarno organizacijo, katere cilji so naperjeni proti naši državi. Pred pričetkom razprave je v imenu vseli odvetnikov in braniteljev obtožencev odvetnik Tasič podal izjavo, v kateri jc zahteval izključitev predsednika senata, češ da je pristranski. Izjava očita dalje, da predsednik sodnega dvora v Skoplju ni hotel sprejeti pritožbe proti temu, ker so obtoženci bili zaprti. Dalje, da sc je skušalo vplivati na odvetnike, naj ne pricK:jo 1; razpravi, ker sami lahko pridejo pod zakon o zaščiti države. Sodišče je proces odgodilo ter se bo razprava vršila najbrže šele decembra.
Trgovinska n>ooa an:a s Turčiio
r Belgrad, 15. nov. (Izv.) Zainteresirani mi-nistri so zbrali ves materijal za pogajanja za trgovinsko pogodbo s Turčijo. Pogajanja se j bodo pričela, kakor hitro pride v Belgrad novi : poslanik, ker odide dosedanji poslanik Hik-med-beg iz Belgrada, da prevzame mesto državnega podtajnika v Angori.
Važen ofcrsk.
r Belgrad, 15. nov. (Izv.) Nocoj jc dopo-toval v Beigrad guverner češkoslovaške narodne banke dr. Viljem P o s p i š i 1. Tekom svojega bivanja v Belgradu bo imel sestanke z stopniki narodne banke, s finančnim ministrom g. d'-. Markovičem in zunanjim ministrom g. Marinkovičem in ostalimi gospodarskimi krogi, nakar bo odpotoval v Sofijo. Njegovemu potovanju po Balkanu se pripisuje velika važnost
Briand je rekel, da politika miru ne izključuje politike zavarovanja. Najboljše varstvo miru jc pobijanje nezaupanja med narodi. Za politiko mirnega razvoja stoji tako velika večina nemškega naroda, da ekstrema na desni in levi ne moreta imeti zase nobenega pomena. Najstarejše skupno: ti svetovnega gospodarstva so danes raztrgane. Vse moramo storiti, da ne pride drugič do kaosa, kakor je bil v svetovni vojni. Zločin bi bil, če bi kdo ponudi! tudi samo prst za ponovitev take katastrofe. Gotovo ro še ljudje, ki ne razumejo, da deset let po vojni še vedno obstojajo kon-vulzivični stresljaji v svetovnem delu, ki je bil tako razoran, kakor Evropa. Dr. Strese-mano je poudarjal, da je Nemčija izpolnila Davvesov načrt in da je trdna volja nemške vlade izpolniti velike mednarodne obveznosti, dokler nc pride čas, da svetovni finančni strokovnjaki preiščejo, katera nova oblika naj se uaide za rešitev vprašanja. Dalje je izjavil, da ne opusti upanja, da bodo posvetovanja v Ženevi problem razorožitve našla rešitev, ker je od tega pričakovati edino jamstvo miru. Sc-| daj hočemo na gospodarskem potiu odstraniti povojne posledice in sc gospodarsko zbliževati. Sedaj naj postane pot prosta za normalne razmere med narodi. Če je Locarno simbol za izključitev vojne in sile, potem želi, da skupaj začeta pot pripelje do Locarna vseh narodov.
Gre res 5e za naoitnke?
(Od »Slovenčeveg t < posebnega poročevalca )
Dunai, 15 novembra.
Marksov in in Stresemannov obisk gre h koncu in Stresemann se je poslovil od Dunaja z govorom o Locarnu in miru. Nič posebnega. Tudi Seipel in Marx sta se gibala v mejah običajnih pozdravov, če izvzamemo Marksov stavek: Rešiti imamo med seboj še mnogo važnih vprašanj . . in skupnost na zunaj demonstrirati. Važnejše je, kaj sta nemška go-gospoda obravnavala v dolgoveznih razgovorih pri kanclerju Seiplu in predsedniku Hai-nisehu. Tu pa je imela prvo besedo politika.
Niso slučajni ti ponavljajoči se obiski in tudi ne brez. po Icdic Ko je bi! prejšnji Kancler Ramek v Berlinu, jc sio zato. kako zsna-čiti obojno zakonodajo in tako izvajati priključitev via facti. Nekaj uspeha so dosegli že tedaj, deloma so se poskusi ponesrečili kot: skupni reglement v armadi in skupna zakonodaja vsaj na polju formalnega prava Na drugi strani sc je mnogo .kupnega doseglo v socijalni politiki, tujskem prometu, književnem trgu in gospodarstvu. Letošnji obisk ima podobne cilie. Enaka kodifikacija kazenskega ramammmmm umu ,i.» mi-».r? »'.M»iiiWTr*r « > w w arem .».vnu
Zcleno-rumcna koalicija in njena trajnost je odvisna le od jezika enega oloveka. To je njena parlamcntarno-oolitična rignatura in posebnost. Po tem se meri tudi njena važnost. V strankarski politiki zunaj med masami pa sedanja zeleno-rumenn koalicija riorreni prelom na obeh straneh, kakor smo rekli zgoraj
Zalo ima iz tega razloga na to stran tudi svoj pomen in svojo važnost Gotovo pa nc na kcrisl Hrvatov in ne na korist kmetov!
prava je naletela na občuten odpor in gre zato, da se zapreke z obojestranskimi koncesijami odstranijo Večji povdarek pa je vse-kako dali na zunanjepolitično demonstracijo. V Evropi se jasno kažejo ravno v poslednjem času obrisi političnih zvez. Madjarsko-italijan-ska, male antante in Francije. Anglije in njenih zaveznic V tej konkurenci pridobiva naravno na moči tisti, ki danes s svojo gospodarsko močjo odločilno posega v evropske razmere in to je Nemčija. Smatra se, da je sedanji obisk obeh glavnih nemških politikov demonstracija te moči, ker upajo, da bo v medsebojni tekmi v Evropi sedaj že lažje najti prijatelje, ki bodo za priključitev rekli »da«. Značilno je, da se je baš v tem momentu oglasil Briand z velikim zunanjepolitičnim govorom, zagovarjajoč obstoječe stanje, kar se razlaga na ta način, da sc hoče povdariti, da so Francija tn njene zaveznice v avstrijskem vprašanju eno.
Vsemooočn? smo.
Washington, 15. nov Deveta obletnica premirja se ie tu praznovala z vojaško slovesnostjo. Prezident Coolidgc jc odklonil sodelovanje, ker se je bal, da nc bi premočen povdarek vojaških elementov odvzel proslavi značaj mirovne manifestacije. Državni tajnik za vojsko je izjavil v slavnostnem govoru: Ustvarili smo največjo nacijo na svetu ter smo postali upnik vsega sveta. Noben narod ali skupina narodov sc ne more dalje časa bojevati brez naše pomoči ali brez naše dopustitve, Noben narod nc more pahniti sveta v vojno p oti volji Amerike«
Dne 6. t. m je izšel v zagrebškem »Mor* genbiatlu« članek o industrijski politiki Jugoslavije, kjer ostro napada znano tovarno We-sten v Celju, češ, da ie znala priboriti si izredno visoko carino za svoje produkte in na ta način monopolno izrabljati trg. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je v naši državi maniša carina kakor v Avstriji, Madjarski, Češkoslovaški, Poljaki. Romuniji in Italiji. 9. nov pa se je oglasila še zagrebška »Riječ«, ki očita Wc-stenu, tla ni nacijonalno podjelie, ampak cia so stvarni lastniki uijci. Najbolj pojasnjuje celo stvar stavek, kjer navaja, da Westen fi-nansira radikalno stranko. Drugi del članka pa se peča z visoko carino na žeblje in žico, ki jih producira Kranjska industrija, kateri se tudi očita, da n; nacionalna, ampak v njej prevladuje. kakor znano, italijanski kapital. Pri tem je dejstvo, da je v industrijsko bolj razviti Češkoslovaški carina za žico kakor tudi za žeblje višja kakor pri nas. — Sploh je carinska politika mnogo zagrešila napram naši železni .industriji, s čimur smo se že večkrat ba-vili. Zaninovo pa je. da napada Westena !ist stranke, ki je stala blizu banke, ki ga je nacionalizirala. Še bolj pa so čudni napadi na Kranjsko industrijsko družbo, v kateri med slovenskimi upravnimi svetniki prevladujejo pristaši stranke, ki ji pripada »Riječ-<, kateri ni prav, da Westen, kakor piše, finansira radikale. Ali bi bilo bolj prav, da pride zopet dr dobrih zvez med njim in SDSarji?
45.000 AVTOMOBILOV SKOZI PREDOR, v Berlin, 15 nov. (Izv.) Kakor poroča »Berliner Lokalanzeiger iz Newyo-ka. se je na dan, ko je bil novi predor pod Hudsonom izročen prometu, peljalo skozenj 45.000 avtomobilov s 180.000 osebami. Promet po predoru nadzoruje 200 policistov.
ANGLIJA JE VEČ PLAČALA KOT DOBILA.
v London, 15. nov. (Izv.) Državni podtaj-nik notranjega ministrstva je včeraj v paria-menlu na neko vprašanje izjavil, da jc Angiija dosedaj prejela od Nemčije za reparacije 45 milijonov funtov. Od svojih vojnih dolžnikov je prejela Anglija sledeče vsote, od Italije 8 milijonov, Francije 7 milijonov, od drugih držav 575.000 funtov, skupaj 15,575 000 funtov. Skupna vsota reparacij in vojnih dolgov znaša 60,575 000 funtov, dočim je Anglija za odplačilo svojega vojnega dolga v Ameriki plačala 194,404.000 funlov.
Karočajta f5iovanca'I
Po (iTilnpolncm delu.
Ob 40 letnici Levstikove smrti.
Slovenci.
Rod, ki se sam zaničuje in oholo ne spoštuj« vedno sebe in svojlne, orožje v srce sam si rine; in kako hče ta medloba, da mu pride slavna doba?
Fran Levstik.
Fran Levstik.
Fran Levstik, poleg Prešerna največji slovenski duh preteklega stoletja, je izšel prav iz osrčja slovenskega naroda, iz velikclaške okolice (rojen 1831 v Spodnjih Retjah), torej iz pokrajine, ki je oslala najbolj nedotaknjena od tujih vplivov, najpristnejše slovenska in si je zato ohranila tudi najčistejši jezik.
Njegovo življenje jc znano, saj se ga uče, oziroma bi se ga morali učiti že po vseh osnovnih šolali. Dovršil je gimnazijo, žal brez mature, kar je bulo zanj vse življenje tako usodno. Ker mu je Spodletelo tudi v olomuškem križniškem samo-
stanu, je poslušal nekaj časa iui Dunaju Miklošičeva predavanja In se pomenkoval tam z Vukom, a ker mu je kmalu zmanjkalo denarja, je odšel spomladi leta 1853 zopet domov, cakoder je potem odšel za domačega učitelja k svetokriškemu gra-ščaku Pacclu, a ko je leta 1857 umrl eden izmed njegovih učencev, se je vrnil zopet domov v Retje, kjer je napisal svoja monuinentalna tri dela, namreč »Napake slovenskega pisanja«, v katerih je kritično pretresel jezik tedanjih pisateljev, nato ">I otovanje iz Litije do Čateža r, v katerem je očr-tal delovni program slovenskim literatom, in končno klasičnega »Martina Krpana«, s katerim je podal vzorec slovenske novele.
Iz Retij je odšel Levstik potem k pesniku Vilharju za domačega učitelja, spomladi leta 18G1 za tajnika k tržaški čitalnici, leta 1863 je urejeval v Ljubljani Villiarjev »Nap:ej«, a ko je prenehal ta, so se začela zanj vprav strašna leta bede in trpljenja. Imel je sicer v naslednjih letih še dve kratkotrajni službi, namreč kot tajnik »Slovenske Matice« in kot urednik VVolfovega slovarja, a po večini je stradal. Šele leta 1870 ga je povabil Stritar k sebi na Dunaj, kjer je delil kruh s svojim rojakom ter mu preslubel skromen zaslužek v ministrstvu. Tu je poizkušal izdajati prvi slovenski humorističen list »Pavliho«, pri katerem pa tudi r,i imel srooe. Šele leta 1872 so mu nekateri prijatelji preskrbeli skriptorsko službo na ljubljanski lir ejski knjižnici, ki jo je potem zlomljen na duhu in na telesu opravljal do svoje smrti dne IG. novembra 1887.
To je kratek obris viharnega tn vsebine iz-
redno polnega življenja, ki žal še doslej nI dobilo svojega monografa. Kar nam je napisal pred več kot 30 leti Leveč, s tem smo se zadovoljevali skoro do najnovejše dobe. Šele v zadnjih letih sta prispevala k njegovi sliki precej dragocenih doneskov dr. Prijatelj in dr. Žigen, vendar je neraz-isk a nega še ogromno. Ena najnujnejših nalog naše literarne zgodovino je tedaj, da dobimo čim prej izčrpno sliko tega moža, ki je oblikoval pri nas skoro celo drugo polovico preteklega stoletja.
Bil je Levstik pesnik, kritik, jezikoslovec in politik in na vseh teh poljih ostaneta njegovo delo tei njegov vpliv v našem narodu neizbrisna. Posebno mogočen je bil njegov vpliv kot kritika in politika in le žal, da sta ravno ti dve polji njegovega udejstvovanja še najmanj raziskani. Kot kritik — bil je sploh prvi pri nas, ki je poudaril njeno potrebo — je premagal obskurautstvo, ki so ga zastopale tedaj vsemogočne »Novice«, dal naši lepi literaturi novih pogonov, ji začrtal program, preprečil, da se Stritarjevo neslovensko solzno-dolinsitvo ni preveč razpaslo, posredno ter nepo-sredno pripomogel k tako lepim sadovom našega realizma in bil edem najuspešnejših borcev za čistost in pravilnost našega knjižnega jezika.
Kot politik je. bil v mnogih ozirih zlasti v 6Ctih letih vodilen, čeprav ni imel nikoli kakega političnega mandata. Bil je najneizprosne.jši nasprotnik Blei\veisovega konservatizma, posredni ali neposredni miciator skoro vseh svežih političnih pojavov v oanačeni dobi, ld so stremeli za doslednim uveljavijenjem našega političnega programa iz leta 1848 (avtonomna in zeduijena Slovenija 1) in zr, uveljavljanjem res naprednih idej (ne kulturno-bojnih!) v slovenskem političnem živFenju. Bil je edini dosledni ideolog našega mladoslovenstva, ki ima največ zaslug za narodno-politični preporod našega naroda, ni pa sodeloval pri njegovih kul-turnoboinih poizkusih.
To jo površna silhueta Frana Levstika, ki — kakor rečeno — še vedno čaka svojega monografa 'n ki bi kakor malokdo zaslužil spomenik v slovenski prestolici, a katera se mu je doslej oddolžila komaj z eno najzapuščenejših svojih ulic. Spomenik njegov bi bil pa potreben na najvidnejšem in najproinetiiejšem mestu v Ljubljani kot živ opomin onim, ki se proglašajo za njegove idejne dediče, a so v zadnjih letih vprav opljuvali vse osnovne ide'"e Levstikovega dela
Levstik in njegovi potomci.
Fr. Levstik je bil zlasti v 60 ih letih ideolog slovanskega posvetnega izobraženstva, za katerega direktno potom ko se smatra danes naša SDS, oziroma izobraženstvo, ki se zbira v njenih vrstah. To je res, vendar je na drugi strani tudi res, da je to izobraženstvo prišlo že kmalu po Levstikovem izstopu iz političnega življenja popolnoma pod vpliv kulturnobojnega in reakcionarnega avstrijsko-nem-škega liberalizma, s katerim ni imel Levstik nobenih stikov, zadnja leta je pa naravnost zavrglo in zatajilo ior pogosto celo smešilo vse osnovne misli Levstikovega življenskega programa.
Ves boj Levstika proti Bleiweisovemu staro-slovenstvu na političnem polju je izviral odtod, ker je Blei\veis potisnil nekoliko ob stran jasen politični program iz leta 18-18., ki je zahteval zedi-njeno in avtonomno Slovenijo ter je začel voditi na eni strani oportunistično politiko pobiranja drobtinic, a na drugi strani vlačiti pod vplivom tedanje češke politike na dan deželno avtonomijo v nasprotju z avtonomijo zedinjene Slovenije. Kako upravlja ta del Levstikove dediščine naša svobodomiselna inteligenca, smo dovolj jasno videli ir. občutili zadnja lela, saj danes n. pr. vemo, da so bili ob priliki ustavnih debat Srbi za nedeljeno Slovenijo, a so jo preprečili naši »naprednjaki«, zbrani tedaj v demokratski stranki in SKS.
Ena največjih zaslug Levstika je, da je pripomogel k današnji čistosti slovenskega književnega jezika. Skozi vse preteklo stoletje se je namreč pri nas že vlekel boj za jezik. Najprej vidimo ilirstvo, ki ga je premagal Prešernov krog z odlično Bleiweisovo pomočjo, a v 60 ih in 70 ih letih so razne naivne in sentimentalne dušice, ki so mislile, da je jezik mogoče »delati« in komandirati, zopet začele sanjati o jezikovni združitvi Slovencev s Srbohrvali ali z drugimi besedami o pohrvatenju Slovencev, za kar je v praksi vedno šlo. I)a ta utopija ni zavzela večjega obsega in povzročila preveč škode, se imamo zopet v prvi vrsti zahvaliti Levstiku, ki je jasno videl in vedel, da bi pome-njalo lo nekak kulturni samomor Slovencev. Kaj in kako mislijo in delajo na tem polju danes oni, ki se smatrajo za Levstikove potomce, tudi lahko opazujemo že več let, saj so proglašali za proti-državne celo one. ki so si dovolili dvomiti o na-
Levstikova rojstna hiša.
' LESNIKE.
Resnica je bila pred nebom in zemljo; resnica ostane, ko zemlja in nebo mino.
A za resnice, za uke ne čakaj vračila, bodi zadovoljen, če leskovega ni kosila.
Fran Levstik.
rodni individualnosti Slovencev, iz jezika pa, ki ga je Levstik negoval s tako ljubeznijo, napravljajo pravo pravetao spako in brozgo, ki je naše ljudstvo uiti razumeti ne more več.
Ti dve drobni opazki ob priliki današnje 40 letnico, ki bi morala klicati slovenskemu izobrs-ženstvu: Nazaj k Levstiku.
Nadžupnik dobreooliski g. Andrej Ramoveš /
~ osemdesetietnlk.
(Glej sliko na šesti strani.)
Priprost kmečki župnik je, o katerem pišem danes. Njegovega imena svet nc omenja, ko izgovarja imena političnih velmož slovenskih. Gospod deli pač usodo s premnogimi — kmečkimi župniki, ki garajo na odročnih župnijah, katere pač doseže poziv: delaj, kadar se je treba prilagoditi novim časom, novim razmeram, ko jc treba poprijeti v dušnem pastirstvu, ko je treba bodriti ljudi v posvetnih stvareh in jim svetiti z zgledom in i ih utrditi z gorko besedo. Kadar sc pa dele odlike in priznanja, se taki možje navadno prezro, ker jih nihče ne opazi, ker so tako nerodni, da se ne znajo poriniti v ospredje in stoje iz same skromnosti daleč od zadej za vratmi.
Te vrste mož in značaj jc naš osemdeset-letnik.
Andrej Ramoveš jc bil rojen 16. nov. 1847 v Pirničah ob podnožju Šmarne gore. Starši so. bili imoviti kmečki posestniki in vsekako je moral vladati v družini živ krščanski duh, zakaj študirala sta ob stroških očetovih dva sinova, ki sta šla potem v bogoslovnico. Starejši, znani župnik poljanski, g. Jernej, jc umrl pred par leti. naš gospod Andrej se pa šc krepko upira v vinogradu Gospodovem.
Dne 31. julija 1. 1871. jc pel novo mašo in potem je šel v Svibno v Kumljanskem pogorju za kaplana, od tam pa kmalu za kapiana v Škofjo Loko. Veselilo ga je ziasti delo pri mladini in v šoli in lansko leto smo ga videli naslikanega sredi bivših učencev iz škofjeloške šole. Sami ča ti ti ji vi šestdcsetletniki so povabili svojega kateheta na prijateljski sestanek. Petdeset let žc nosijo v spominu in srcu svojega prvega kateheta.
Iz Škofje Loke je šel pa zopet nazaj pod Kura za župnika v Svibno. Takoj jc poprijel. Poleg nadarbinskega posestva jc zrastla nova cerkev sv. Janeza, ki je druga farna ccrkcv v župniji sv. Križa.
Tedaj v ondotnih hribih šc ni bilo sistemi-ziranc šole nc učitelja in kajpada so bili ondotni gorjanci šc »nepismeni«. Juvanov gospod pa ni čakal, da bi bili birokratje izvršili pisanja in poizvedovanja, v nadarbinskem poslopju jc pripravil sobo, jo opremil z najpotrebnejšim in jc začel z vsakodnevnim poučevanjem. Šola je itnela ime zasilne, in tudi honorar je bi! ka; zasilen, vendar se je pouk vršil redno vsak dan štiri ure, od osmih do poldneva. V Svibncm so imeli nerazdeljen pouk že v časih, ko sc drugim niti sanjalo ni, da jc tak pouk /spešnejši. Sedetrnajst let jc gospod delal v šoli in jc do«egel, da ma pisati in brati tudi starejši rod ondotnih gorjancev,
Koneem 1. 1894. jc bila izpraznjena in razpisana dobrcpoljska fara in dobil jo jc g. Ramoveš.
Po silnem velikonočnem potresu 1. 1895., ko jc bila farna ccrkcv za-adi poškodb zaprta, ko so bila vsa poslopia na Viducu podprta s tromovi, je prišel kar brez napovedi. Navajen dela, ni omahoval. V par letih je potrebno popravil, nepotrebno odstranil, a drugo postavil na novo Pristopil jc takoj v krog zadružnikov. In tudi v šolo je šel takoj Še ko jc obhajal zlati iubilej mašni-štva, je učil v gornjih dveh razredih in de' l'ce ponavljavke. Vesten in toč n katehet jc bil vzor učiteljstvu, otroci so ga pa ljubili, dasi je zahteval od niih veliko reda in znan:a. Rosno in vestno se je jubilant lot i duhovne obnove svoie fare :n o po mnogem trudu glede verskega življenja dvignil med prve v Slovcniii.
Triintrideseto leto že vrtnari tnko naš osem-dcsetletnik v dobrepoljskem vrtu. Telesno dobro ohranjen, duševno svež skrbi ra IVn^or onih. ki so mu od Previdnosti izročeni. Nikdar se n' laskal faranom. Kadar je bilo treha izprogovoriti ns'ro besedo, ni umolknil. Zalivalo ni ma^al, kokor ie tudi sam skop v besedah, kadar kaj odobrava. Vendar je faranom zrartel k srcu. Le malo jc ti-krkn;enccv v fari, ki sc mu nc približajo z ju-beznro.
Drugače so pa vsi Dnbrcpolic', na nii si korakajo pod katerokoli zastavo edini v žebi naj jim Gosnod ohrani skrhn-rf« dohovnega vod-l'ra še leta in leta, dotlej, dokler ne pr:d tre o'ck, ko se bo selil čez ccsto tja, kier tfa ra' aiA 9C/ -n, Šubcli. Javnov'č in drugi predniki i/ da' n:,i stoletij. Naj bi bil ta trenotek pomakn:<-n v "d'r"'no daljo.	Fr. Jaklič.
Or. Carl Sonnenschein:
Berim/
Nepreglednost tega mesta tn njegova tujost sta nekaj čudovitega. Na dnu srca dobrih, toda mnogokrat nadležnih, malomeščanskih, moralizujo-čih sosedov Iu ni. Nikjer ti ni mogoče biti tako samemu kakor v Berlinu. Iti svojo pot. Se osredotočiti na poklic, nalogo, cilj. Camaldolski pu-ščavniki in diisseldorfrathski kartuzijanci ne morejo živeti samotneje nego ljudje nekje v Berlinu. Kdor hoče zapreti line in z zastrtimi lučmi križa-riti po tem oceanu, ima za to tisoč možnosti. Mesta, ki se jim ne more izogniti, sta zglasilni urad in davčna oblast. Luače more potovati ineognito. Toda inoognito je pa tudi tragika tega mesta. Tu se more samotno živeti! More se pa tu tudi zapuščeno umreti. V isti hiši. Nikomur znan.
Zadnjič smo prenesli v bolnico nekoga, ki je ca d tri dni ležal v svoji sobi v težki mrzlici. Gospodinja je bila odpotovala. Telefonske zveze nobene. Tako smo mogli govoriti o sreči, da je par tednov bolnice tega človeka kasneje še rešilo. Berlin nosi na čelu znamenje prekletstva, brezdomo-vinstvo stotisočev. Vsi ti ljudje brez družine. Ti mladi ljudje predvsem! Problem dvajsetletnih sega
* »Notizen«, zvezek 3. — V izvirniku nosi ta notica naslov »Občina«. Prinašamo jo, ker so berlinske kulturne in socialne razmere tipične za povojne razmore v velikih mestih sploh in nam nudijo tako tudi sliko Belgrada in Zagreba — v zmanjšanem razmerju seveda Živo nam tnko stopa pred oči usoda naših ljudi, ki jih je življenje odplavilo z rodne grude in jih zaneslo v ta meeta.
v šesfo dimenzijo. Ljudje, ki stanujejo meblirano! l judje, ki jedo v gostilni! Ljudje, ki si najdejo diužbo na mestni železnici ali na cesti! Kaj takega se včasih posreči. Devetindevetdesetkrat pa se ponesreči. Iz melanholije tega brezdomovinstva rastejo cele kulture gorjuposti, perverznosti in zločina. Kar se imenuje »greh«, je treba po mojem mnenju v Berlinu pripisati na rovaš te zapuščeno-sti. Življenje v tem mestu se poigrava z ljudmi kakor jesenski vihar z listjem. Nekateri so dobili službo in jo nastopajo. Drugim se mesto obeta, morajo pa še par mesecev iskati. Tretjim se nič ne obeta in poizkušajo enkrat svojo srečo. V kaki gostilni, trafiki ali na kakem voglu puste, svojo prtljago. Poleni se odpeljejo na berlinski ocean. Koliko jamborov se ne zlomi ob prvem viharju! Koliko ladij človeških življenj se ne potopi ob pivi pGŠkodbi! Koliko jader se ne nalomi, da ne sloje nikdar več v življenju pokorni! Če kako mesto rabi »občino , katoliško cerkveno občino, domačijo, družino, organizem, poleni velja to za Berlin.
Tudi v Berlinu so katoličani, ki pripadajo vesoljni, rimsko, katoliški cerkvi. Katere Petrov sedež je v Rimu. Vzidani so v to cerkev. Žive njene liturgijo. Preveva jih njen dih in njene smernice. Katoličani so! Morda so to romarji, ki niso navodili na nobeno občino in ki jih tnore vsak poročili. Kor nimajo nobenega bivališča. Morda umetniki ali častniški otroci. Toda to so le tenak sloj. Neizmerno več je katoličanov, ki imajo državne in mestno bivališče. Porenci in šlezijci. Če hi zašli v stisko, bi sc našel v Berlinu, Rrar.den-burgu, VViirlteinbergu, na Češkem urad, ki je za-
nje pristojen Nimajo pu cerkvene »občine«. Morda ne vedo, kje leži župtia cerkev. Ob nedeljah gredo v okolico, bližnjo ali daljno. Ali pa samo teoretično vedo, kje je župna cerkev, kje ima občina svojo s'užbo božjo. Kje se zida podružnica. Iz jahalnice! Morda vedo tudi za duhovnikov naslov, njegovo telefonsko številko. Za vse slučaje! Prejemajo tudi o posebnih prilikah vabila. Pa vendar ne spadajo k »občini«. »Občina zahteva sod oživljanje, soskrb,. sodelovanje! »Občina se pravi biti zvezan' Bili interesiran! Zraščen! »Občina« pomen.ia stisko, upanje, radost, gorje, piobletne nositi skupno. -Občina« je domačija.
Zunanji izraz tega pojma o občini je cerkvena služba božja. Naj se v berlinskih cerkvah zaradi pokritja finančnih jiotreb oddajajo v najem sedeži, ki se nato zaznamujejo z emajliranimi tablicami, je vendar hiša božja načelno kraj enakopravnosti. Ne v zmislu formalne zapadne demokracije. Marveč v zmislu krščanske družine. Starina velja ob sebi umevno več nego mladina. Prepušča se ji sedež. Viteštvo nasproti ženskam je ob sebi umeven krščanski in nemški običaj. Kaj šele nasproti materi, ki pride v cerkev s svojim detetom, da zadosti nedeljski dolžnosti, da obišče Mater večne Ljubezni in tragične bolečine, Mater božjo; njej rad odstopi sedež kdorkoli. Cerkev je skupno petje in slaba aristokracija je sramežljivost, ki komu brani, da bi se z ljudstvom udeleževal petja Sveta maša ie občestvo. Čeiprav se po slabih običajih zadnjih stoletij orgle in petje premalo ozirata na glavne dole svete daritve! Duhovnik so po običaju i? katakomb z razprostrtimi rokami obrne proti ljudstvu, reke>č: »Naš GosjkkI, Kynios, bodi z vami.«
Ir, anlično ljudstvo je odgovorilo enodušno In pobožno: »Tudi s tvojo dušo, darujoči duhovnik, naj bo! Kyrios! Njegova senca in luč se razlivaj nad nama obema to uro. Nad duhovnikom in ljudstvom/. — Med oltarjem in cerkvenimi vrati v resnici ni bistvene razlike. Cerkes nima, kakor stara pruska železnica, štirih razredov. Če kje pri kakem rekviju gori po dvanajst sveč več, je to zunanje. Če so pri kakem pogrebu štirje strežniki, k' imajo nrdeljske kadib.ice namesto vsakdanjih, je to postrimskega pomena. Jedro liturgije, zakramenta, cerkev je občestvo.
To občestvo ne sega samo do cerkvenih vrat in župiie veže, marveč obsega celo faro. še < .frto. vode, železnico.
Nikjer ni tako težko držati skupoj to občestve kakor v Rerlinu. Celo mesto in vsaka posamezna občina je kakor pesek na produ. Ki ga je mnogokrat vihar iz najdaljnejših dalj nanesel skupaj. I e-sek je individualističen. Zrno leži poleg zrna Pe-ok sc ne zraste. Samo leži. Se pomika. Vali. Se da lopatiti. Sejati. Iz tega peska mera nastati prst črnioa. Ta pesek mora rasti. Ta pesek se mora ukoreninlti. Iz nomadskega peska, ki ga veioi raznašn, morajo nastati tla stalnosti. Tam, kje? igra voz za prevoz poh šlva večjo vlogo nego otroški voziček, je absolutna stalnost seveda težko dosegljiva. Pač pa relativna. Ako postane župnija »občina«.
Zadnjič sem govoril na društvenem večeru v nekem župniSču. Poslušalcev polna dvorana Pazljivi. Notranje zraven. Potem se je zborovanje zaključilo. Ob vratih sem 7plo pnzll Tod in tllffl dvg ali trije, ki so šli tiho skupaj. Ostalo se je vse
dnevne novice
Ustanovni občni zbor Rafaelove družbe,
Včeraj dopoldne se je vršil v mali unionslu »Ivorrini v Ljubljani ustanovni občni zbor Rafaelove družbe. Kntehet g. Valentin Tome je otvoril občni zbor in pozdravil navzoče zastopnike krščanske ženske zveze, zastopnika univerze, oblastne skupščine ljubljanske in druge zastopnike oblasti. Nato je v kratkem orisal pomen in delokrog Rafaelove družbe, G. Franc M i"k 1 a v č i č je v svojem govora orisal izšel,jeniško vprašanje in predlagal dve resoluciji. Občni zbor R. D. se v prvi resoluciji zahvaljuje ministru za soc. politiko g dr. Gosarju ta njegovo dosedanjo pažnjo izsetjeniškemu vprašanju in ga prosi, da se zavzema za sklenitev delavskih konvencij z vsemi državami, kjer bivajo naši izseljenci. V drugi resoluciji pozdravlja namero ustanovitve izseljeniškega urada pri ljubljanski oblastni skupščini. Kanonik g Vole je v imenu ordinarijata pozdravil ustanovni občni zbor R. I) Nato je imel zagrebški vseučdliški profesor g. <:>■ Mil;m I v š i č obširno predavanje o izseljem-Skem vprašanju. Podrobno je pojasnil notranjo in zunanjo kolonizacijo in cilje, ki jih ona zasleduje. O vsaki pokrajini naše države je razložil, kakšne so razmere za koloniziran je. S statističnimi tabelami je obrazložil uspehe agrarne reforme v letu 1919. in 1920., ki ni rodila zažetjenih uspehov. Nato jc podal praktične primere kolonizacije. — V odbor so bili izvoljeni sledeči: dr. Lambert Ehrlich. dr. Juro Adlešič, Vinko Zor, Franc Erjavec, dr Hugo Hren, Franc Znbret, Valentin Tome, Fr. Viklavčič in Leopoldina Dolenc. V nadzorstvu so:
Janko Jeglič i,n Sitar Valentin (Zagorje o. S.). * * *
KOlfEDAR.
Sreda, 16. novembra: Ivan, Otmar, Edmund, Albert.
Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 6.28 zj. * * *
ic Slavenska banka. Nekaj mesecev je že vse potihnilo glede likvidacije vlog in sploh rešitve kc-ikurza, ki sc je baje moral otvoriti. Svoje-čatmo so obljubili, da bodo v.<aj majhni vložniki, k> so svoj težko prisluženi denar nalagali v tej banki, dobili svoje vloge izplačane brez kakega odbitka in sicer najdalje do meseca oktobra t. 1. Ta mesec pa je potekel, ne da bi s? od katerekoli strani tozadevno ukrenilo. Naj bi se vendar javne oblasti •vi to zanimale, da bi ščitile vsaj majhnega hranitelja, ki si je od ust pritrgal težko prislužene prihranke za svoje stare dni in ki je sedaj v nevarnosti, da jih izgubi. Ako se ne bo v tem pogledu čimpreje kaj ukrenilo, bodo Se to aktivo, kolikor jo je, požrli ogromni stroški, kakor smo tega vajeni v enakih slučajih. Umestno pa bi bilo tudi, na se skličejo na odgovornost vsi oni, ki lahko-mišljeno in dobičkaželjno ravnajo z zaupanim jim denarjem vlagateljev.
ic Gimnazija \ Murski Soboti. Ukinjeni peti razred se bo otvori) 5. decembra Sedmega razreda začasno ni mogoče otvoriti radi pomanjkanja ličnih moči, bo se pa otvoril najbrže po l. januarju. Učenci, ki želijo nadaljevati šluclij na soboški gimnaziji, naj se javijo pravočasno ravnateljstvu.
KOLEDAR
Duscsfov. kmetske zveze
za leio 1928. je izšeJ. !
Pišite ponj na naslov: »Jugosl, Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din.
ic Proti redukciji kmetijsko-gozilarsko fakultete v Zagrebu. Proti nameravani redukciji Kme-tijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu so vložilo hrvatske in slovenske kmetijsko-gospodarske korporacije in organizacije skupen protest. Navedena fakulteta je naslednica bivše višje kmet. gozd. šole v Križevcih, ustanovljene 1. 1860. kot prvi zavod te vrste na Balkanu. Prevzela je ob svoji ustanovitvi poslopje, laboratorije in vse druge učne pripomočke bivšega križevskega učilišča in bivše gozdarske fakultete v Zagrebu in Je danes vsestransko urejena. Ima lastno veleposestvo v Maksimiral. Obiskujejo jo učenci iz vseh naših pokrajin in posebno tudi iz Slovenije. Njeni profesorji — 19 po številu — so sami Hrvati, Srbi in Slovenci. Fakulteta ima namen vzgajati kinetijsko-gozdarske strokovnjake, razen tega pa proučevati najboljše pogoje zn kmetijstvo in gozdarstvo. V to svrho ima celo vrsto lepo urejenih institutov. Da je tak znan-siveni zavod za našo'agrarno državo največje važnosti, je jasno, to pn tem bolj, ker doslej nimamo drugega takega zavoda, pelgrajska poljedelska fakulteta je še v povojih. Spričo vsega tega je pričakovati, da bo prizadevanje poklicanih činiteljev zaleglo in ostane zagrebška kmet. gozd. fakulteta neokrnjena.
ic K usposobi,jenosfnim izpitom, ki so se
vršili v času od 4. do 12. novembra na moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja, se je prijavilo 27 kandidatov in 44 kandidatinj. Usposobljeni so bili: I n. za laščino: Milica Zore, b) za francoščino: Marija Čelik, c) za srbohrvaščino na meščanskih šolah: s. Meladija Zupančič, za srbohrvaščino na osnovnih šolah: Elvina Do-bnar in Franja Kavšek. Za osnovne šole: Feliks Gostinčar, Alfred Janko, Josip Jankovi?, Franc Jnrnovič, Franc Jerala, Adolf Klavora, Blaž Lah, Milko Ljubi?, Franc Ostanek, Srečko l'=č:ir, Silvo Perliavc. Josip Pire, Josip PrusnLk, Alojz Puppis, Ladislav Razinger, Ivan Resman, Vinko U upnik (z odliko), Franc Rus, Slavko Schott, Janko Siherl, Andrej Slele, Ivan štese, Maks Tvvrdv, Leopold ^latič in Franc Zoiner. — Maksa Chrobath, Marija Čekada. Marija Č i b e j (z odliko), Ana Dolenc, Ana Drobnič. Marija Drovenik, Marija Eižen, Ana Gabrijel. Ana Gabršek, Rozalija Iglič, Marija Janko, Marija Kalan, Jagoda Kokalj-F.ačič, s. Valerija Kraker, Amalija Labič, Jana Levstik, Berta Lovšin, Pavla Penko, s. Geza Pernat. Melita Petelin, Jakobina Podboj, Meta Rainer. Danica Rojina, Marija Sevnik. Dora Slapšak, Olga Spazier, Emilija Svetec, Angela Svetic, Rogomila Skulj, Julijana Turk, Danica Urbančič, Ana Vard-jan, Josipina Veršec, Nada Vozel, Jolija Wostner in Marija Zupančič. — Dva kandidata in trije kan-didatinje so bili reprobirani.
ic Mednarodna železniška konferenca. V Opatiji je bila v pondeljek otvorjena mednarodna železniška konferenca. Našo državo zastopata dr. Markovič, načelnik železniškega ministrstva, in upravnik sušaške carinarnice Soiro Kovačič.
Znameniti zgodovinski dnevi. 16. novembra: 1887. je umrl Franc Levstik. — 1901. je bila na zagrebškem vseučilišču manifestacija za slovensko vseučilišče v L>ubljani. — Razne sjovenske občine so poslale peticije za slovensko vseučilišče v LJubljani. — 1910. je umrl hrvatski pisatelj Ivan Kozarac. — 1883. je bil Franc Miklošič, vseučilišld profesor in slavist, izvoljen za ljublj. častnega meščana.
žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani
se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra.
preložilo nepreklicno na 5. december 1927.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadrji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljalo naročnikom samo proti plačilu. - SREcKA STANE 10 Din. - Dobitkov ie 885 od 50,— do 100.000 Din.
razpustilo, individualistično! Vsak je šel v temno noč. Vsak je nekje, odprl velika vrata. Šel po stopnicah štirih nadstropij. Prižgal v svoji sobi skopo luč. Ves večer sem sledil tej sliki. Teh štiri sto ljudi. Vsak zase. Vs»ak pred svojo lučjo. Vsak za svojim oknom. S pogledom v sivo steno. V visokih kasarnah. V tej k aeni puščavi. Tu mora postati »občinac. Da se ustvarijo skupine pred cerkvijo po službi božji, pred župn,iščem po društvenem shodu. Da si ljudje podajajo roke. Da se pogovore med seboj tudi s tujcem.
Drugače pa ni bistveno, v katero izmed tri-Jnpetdesel katoliških cerkva hodiš k službi božji, primerno je, da katoličan zadosti svoji učiteljski dolžnosti in posveti te pol ure Transcendentnemu, Večnemu, Božjemu. Ki mu jo dolguje. Primerno je, da ne podleže čeztedenskemu prahu. Da se c'uša vsaj sedmi dan enkrat ozre po sebi in dvigne svoj pogled zopet nad oblake. Da sinje nebo vsaj enkrat pretrga detavniške oblake. To sinje nebo se boči nad vsakim labernaklom. Kdo hi hotel grajati, ako moli katoličan pred tistim labernaklom, katerega večna luč se mu zdi najmilejša. Toda morda nisi večne luči svoje cerkve niti še prav videl. Oglej si jo enkrat prav dobro. Ima svojo posebno lepoto. Tu ie tvoja »občina«. Semkaj spadaš! Ne rečem, vsako nedeljo. Ce greš na izlet. Ne rečeni, če te drugi opravki v nedeljo vodijo v drug mestni okraj. Toda s svojo dušo, s svojim srcem, s svojim interesom bodi tej večni luči bliže. Tu raste »občina«. Tu so prodni pe*ek uko-roninja, |K>gunja, cvete, donaša sad. Tega nobeno horizontalno dušno pastirslvo, kakor je važno, za akademike, trgovce, iuocemc«. umetnike, z eno be-
sedo za horizontalne sloje, ne doseže. Organično rastejo stvari samo iz vertikalno urezan ih tal. Kar potrebujemo je podrobno delo iz bližine.
Velemestu je »občinat nujno potrebna. Tu na bru mesta je treba opraviti težko delo. Govorimo naravnost. Pavel je v svojem rimskem pismu svo-j ni rimskim prijateljem to nedvoumno |K>vedal. Velikomestne žu.pnije, v katerih se nahajajo, da govorimo v pavlinski dikciji. Krečani, Arabci, Iliri, Heleni, SlCilljanci, Galci, Judje in Germani, gospodarji in sužnji, delavci in akademiki, malo-meščani in umetniki, so problem. So laboratorij. So vežbališče So delavnice. Cela država pošilja semkaj svoje ljudi. Dotok čiindalje boli narašča.
| Mešainica stanov je čiindalje bolj pisana. Problem
| «e mora rešiti. Priseljenci morajo najti sprejem vfak v svojo župno občino. Prisrčen, domač sprejem. Njihove skrbi morajo biti naše skrbi. Potrebujejo stanovanje. Potrebujejo delo. Potrebujejo prijateljskih stikov. Potrebujejo sveta. Potrebujejo ozračja. To velja za priseljence. A prav tako za domačine. Za njihovo doraščajočo mladino. Za njihove reducirane sinove in hčere. Za doječe inatero.
] Zn ogrožene domače uslužbence. Za vse. ki se bore za obstanek. Za ljudi brez nedelje, zn ljudi brez družine. Za ljudi brea prijateljstva. Za ljudi brez biči. Za ljudi brez matere, v katere roke bi mogli enkrat položiti izpačeno, preganjano, vročično glavo. Vsi ti potrebujejo »občino,. Pomagaj jo graditi. Hodi njen. Zaradi sebe. Zaradi drugih.
I
Nedoseql|.vn
linu de Cotoune Cliypre
Bourlois — "«•
i
Damske plašče
najmodernejše, s kožuhovino ali brez, od 350 do 900 Din, otroške plaščke od 2 let starosti naprej v vseh velikostih od 130 Din dalje — F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 29.
Oglejte si razstavo v izložbi I
if Odlikovanje gasilcev. V Ljutomeru se bo vršilo v nedeljo 20. t. m. na Glavnem trgu odlikovanje vseh najstarejših in najboljših gasilcev okrajne gnsil.-ke zveze. Z zlato medaljo bosta odlikovana g Peter Trnovec, ki je že nad "0 let član, in Jožef »turat, ki deluje 40 let pri gasilnem društvu v Ljutomeru Pri dekoraciji sodeluje mestna godba.
ic Velik požar. Pretekli teden je divjal na Srednji Bistrici v Slov. Krajini velik požar, ki je vpepelil 6 hiš. Požar je bil tem hujši, ker je pihal močan veter in se je plamen naglo širil. Skoda je zelo velika.
ic Tečaj za živinorejske inspektoijc. Petindvajsetega oktobra je bil na zagrebški univerzi otvorjen trimesečni pripravljalni tečaj zn polaganje izpita za živinorejske nadzornike V tečaj so bili sprejeti agrononfi in veterinarji, ki so dokazali najmanj petletno specijalno prakso v živinoreji. Fo narodnosti je 6 Hrvatov. 2 Srba in 2 Slovenca.
ic Nenadna smrt štirih porodnic v Ptuju. Prejeli smo: Ni res, da bi v bolnici v Ptuju tekom treh dni umrle tri porodnice na porodniški vročici (Wochenbettfieber). ampak je res, da v tem letu sploh nobena porodnica ni umrla v bolnici na porodniški vročici. Res je, da sta v zadnjih tednih umrli v bolnici dve porodnici in sicer Marija Met-ličar iz Ilajdine na srčni emboliji, Josipina Korbar pa na eklampsiii ter ne zadene krivda nobene osebe v zavodu. Tukajšnja bolnica sme sprejemati samo patološke porodniške slučaje in jih je imela tekočega leta že 30 ter samo dva zgoraj omenjena smrtnn izida, kar dovolj priča, da zavod zadosti svoji nalogi tudi v tem smislu. — Vodja bolnice Dr. Kuhar,
ic Skupna žalna seja pododbora Združenja rezervnih častnikov ter članov Oblastnesa odbora Narodne odbrane v Ljubljani se je dne 11. novembra za pok. generalom Kovačevifem, ki je padel kot žrtev svojega jugoslovanskega prepričanja.
-k Rezervni častniki se opozarjajo, da je tolmačiti objavljeno na red ho ministra vojske in mornarico glede preureditve načina njihove evidence takole: Rezervne častnike vodijo odslej v evidenci ena vojna okrožja, na katerih področju so stalno naseljeni. Zato je vsak dolžan, da izpremembo sta-nevanja javi z raportom: 1. Do tedaj pristojnemu vojnemu okrožju potoni občine (magistrata) dotedanjega bivališča; 2. novo pristojnemu vojnemu okrožju potoni občine (magistrata) novega bivališča. Opustitev te dolžnosti je podvržena strogi odgovornosti.
ic Iz krogov vpokojenih orožnikov smo prejeli: Večkrat smo Pitali v »Slovencu*, kako orož-r.-ki, ki so bili vpokojeni po orožniškem penzij-skem fondu 1. še do sedaj nismo pre.ieli naše tvorne penzije za mesec marec t. 1. — Naši tovariši <> Srbiji in na Hrvatskem so jo pravočasno dobili, tuim pa je bilo rečeno, da je kredi! izčrpan in te nam torej ne more izplačati. 2. Draginjska do-klada za oženjenega orožnika v pokoju znaša vsled napačnega tolmačenja tozadevne naredbe devet dinarjev dnevno. Vložili smo v zadevi pritožbo na državni svet, ki nam je tožbe ugodno rešil in nam priznal enako draginjsko doklado kot jo imajo drugi upokojenci. Tozadevna razlika je precejšnja, ali žal da se nam ne izplača. 3. V proračunskem lotu 1927-28 se je v naredbo o draginjski dokladi vrinil člen. kateri nas zapostavlja in nam utrguje pripadajoče draginjske doklade. 4. Doklada za na-ie družinske člane znaša 3 Din dnevno za vsakega člana; vsi drugi pa imajo 5 Din dnevno. Našim otrokom nad 16 let pa je ne priznajo, akoravno obisku''ejo srednje šole.
•k Skok z drugega nadstropja. V Sarajevu je ponoči ob 11 skočila z drugega nadstropja na dvorišče 17 letna dijakinja 6. razreda ženske gimnazije A. Finzi. Zlomila si je obe nogi. Prepeljali so jo v bolnico. Kaj jo je privedlo do lega koraka, ni znano.
ic Dve osebi zgoreli. V nedeljo zvečer je nad Hercegovino divjala strašna nevihta. V vasi Sovič je o polnoči v hišo Gavre Nikoliča udarila strela. Hiša je zgorela do tal. Zgoreli sta tudi dve osebi. Drugi dan so njuni trupli izkopali izpod ruševin in pokopali na domačem pokopališču.
ic Trije uboji. V Varešu v Bosni je službo-joči stražnik ubil nekega Jos. Trkoviča. Takoj drugi dan pa so našli mrtvega kočijaža Ilariba Paši-ča Dognali so, da mu je neki Meso Sadaševič v prepiru s kamnom razbil glavo. — Pri Mostarju sta se sprla Nikola in Peter Garapič. Iz prepira je nastal pretep, med katerim ie Peter zgrabil kamen in ž njim udaril Nikolo tako silno po glavi, da je v bolnici umrl.
32. I.nčen rad kovač r.s huje. kdor pa ^aden pesr.ikuje, bodo pb-kavi kupleti: Daj mu misli s
PEKATET!
(Dalje prih.)
OBLATILA TVRDKE J MAČEK
Ljubljana Aleksandrova 12 «o najbnljiii in najcenejša. ■k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
immnmimmi
Na iicfioinufc ho lc na obrazu
je polagati največjo painjo. da »e ohrani lepa, avtia in mlada. NamaiUe si koto rsalci dan z Niora-cremo in veselilo Vas bo, da tako dobro izgledate. Pazite pa le na ime
Nlfea-trcma IIIIBlBlElIRiliilllB
EftiJifoljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetska cesti.
© Romanje na Velehrad spada med najvažnejše versko-narodne prireditve letošnjega leta. Za predavanja o tem romanju je odbor zbral nad 80 skioptičnih slik. Prvo predavanje bo prih dn,jo nedeljo, 20. I. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union. Potem bodo slike na razpolago za predavanja po deželi
© Težka izguba. Tovariša Koširja in njegovo družino je zadel težak udarec. Neizprosna smrt je ugrabila iz njihove srede liho, blago, in nadvse požrtvovalno ženo in mater. Vse tovariše in somišljenike vabimo, da sq udeleže v čimvečjem številu pogreba, ki bo v četrtek ob 4 popoldne iz deželne bolnice. — Delavska zveza za Ljubljano.
© Kilo jc še brc« stanovanja? Da bo mogoče ugotoviti, koliko stanovanj manjka v Ljubljani, vabi mestni magistrat vse one ljubljanske prebivalce, ki iščejo stanovanje, bodi da jim je sedanje stanovanje odpovedano, bodi da stanovanja sploh še nimajo in ga iščejo in pa neglede na to, ali so že vložili kako prošnjo za stanovanje ali ne, da se zglase po sledečem načrtu na mestnem magistratu in oddado svi jo prijavo tam nn zapisnik. Vsakdo naj prinese seboj dokaz, da nui je stanovanje odpovedano Ker je pričakovati precejšnje število prijavnikov, se bodo sprejemale prijave po abecednem redu po priimkih prijavnikov in sicer: v četrtek, dne 17. novembra cd črke A do F; v petek, dne 18. novembra od črke G do L; v soboto, dne 19. novembra od črke M do S in v ponedeljek, dne 21. novembra od črke S do Ž. Te prijave se bodo sprejemale od 8. do 12. ure v mestni posvetovalnici na magistratu, soba šl. 22. Vsi oni, ki se ne bodo mogli prijaviti v navedenih dneh, oziroma bodo iskali stanovanje po 21. novembru 1927, naj oddajo svojo prijavo na mestnem magistratu v sobi št 41, Mestni trg št. 2, II. nadstropje med običajnimi uradnimi urami. Ker želi mestna občina ljubljanska dobili na la način čim točnejši pregled pomanjkanja stanovanj in obenem osnovati med hišnimi posestniki in najemniki brezplačno posredovanje v pr. metu s stanovanji, se vabi najemnike, da se točno odzovejo temu odzivu.
Brn^av?
Najboljša štajerska in dolenjska vina
so došla, katera priporoča LEON in FANI POGAČNIK, Kolodvorska ulica ši, 29 — Ljubljana.
O Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da so se cene zgornjemu in spodnjemu usnju za približno 20% zvišale, vsled česar je članom nemogoče izvrševati popravila in nove | izdelke po stari ceni. Na tej podlagi je vsak čevljar prisiljen cene sedanjim razmeram primemo zvišati.	9100 O Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in I škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
0 ,r");ko izbiro volnenih jopic, najfinejših b1- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta
0 Otroški plašči, oblckce. — Kristofič-Bučar. © Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15.
gospodom, S2
po najnovejšem Itro u. se priporoča pravkar otvor-jeni. prvovrstni n odni atelje
josSn 'vanač, l/ub1 3n», Sele"hurqnva \
V	zalogi največja izbira češkega in anglešk. sukna.
MariJhor
□	Proslava 70 letnice škofa dr. Andreja
K ari i na je bila prav prisrčna. Na predvečer se jc vršila poklonilev kat. prosv. organizacij, včeraj pa so g. škofu častitali duhovščina, veliki župan dr. Schaubach, mestni župan dr Leskovar, oblastni odbor in Jugoslovanski klub po posl, dr. Hohn ecu. Zvečer se je vršil cerkveni koncert IVdrobivjše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
□	Somišljeniki! Jutri zvečer je naš shod! Pokažimo, da odobravamo delo naših zastopnikov v zunanji in notranji politiki kakor tudi v mariborski občini. Naše vrste naj bodo strnjene, naši somišljeniki disciplinirano zavedni, da je treba jutri večer manifestirati za svojo slvar, za delo in z:i načela, ki naj vodijo tudi v bodoče to delo! Somišljeniki, smatrajte za svojo častno, a vestno dolžnost, udeležiti se tega shoda! — Shod se vrši v čelrtek ob polosmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Nn Pobreiju samo ona listu. Na Pobrežju pri Mariboru se bodo tudi vršile občinske volitve.
V	pobrežki občini pridejo v poštev tele stranke: socijdlni demokratje, SLS. SDS, narodni socijalisti in Neinei. Med temi strankami je dosežen kompromis In bo vložena za občinske volitve samo ena lista.
Q Preprečena velik« nesreča. Po čudovitem
naključju je bila včeraj dopoldne preprečena nn
narihorskein glavnem mostu nesreča, ki bi bila v nasprotnem slučaju usodna za več človeških življenj. V avtotaksu g. VOlkerja ho je okrog trlčetrt na enajsto uro peljal preko glavnega mosta trgovec g, Vidovič. Nekako v sredini mostu je avtomobilu počila pnevmatika na prednjem kolesu. Sprednji del avtomobila je bil t. veliko silo vržen kvišku in v stran. VsJed zmrznjene ceste je avto pričel drčati in se z vso silo zaletel v železno mostno ograjo. Udarec, s katerim je avlo trčil ob ograjo, je bil tako strašen, da se je avto popolnoma raz-oil, toda ograja je k sreči vzdržala, ker bi se drugače avto strmoglavil v 30 metrov globoko tekočo Dravo. Šofer in potniki avlomobila se lahko zahvalijo le solidni konstrukciji mosta, ki je vzdržala strahovit sunek, da so ostali pri življenju.
□	Poskus samomora v iiapadu blaznosti. V ponedeljek zvečer so stražnika na Vodnikovem trgu opozorili pasanti na čudno obnašanje nekega moža v Strosmajerjevi ulici. Stražnik je naletel v zapuščeni ulici na bivšega gostilničarja Josipa Ra-taja, ki se je nahajal nekoč že v blaznici, sedaj pa hodi okrog brez posla in zaslužka. Stražnik je našel Rataja ravno v trenotku, ko je privezal vrvico na vejo kostanja ter se pripravljal, da vtakne v ».anjko svojo glavo. Samomorilnega kandidata je stražnik odpeljal v policijski zapor. Rataj kaže znake močne blaznosti.
□	Težka nosreču. Pri popravljanju stare Diavske vojašnice je padel /■ odra 58letni delavec Franc Remer i/. Pobrežja. Ponesrečeni je priletel pri padcu na glavo in si jo poškodoval tako opas-10, da ga je pripeljal rešilni oddelek v bolnico.
Cel le
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
& Okoličani' Nedelja je za Vašo občino va-f.n\ dan. Sedem kandidatnih list s 4C2 kandidati išče pri Vas zaupanja. Komu ga bosle poverili, če nc možem krščanskega in resnično naprednega mišljenja I Vaši skrinjici sta prva in druga. Volivci iz Gaberja, Sp. Hudinje, Zavedne, Brega, Miklavžkega hriba. Lave in Lise, vrzite v nedeljo volivno krogljico v 1. skrinjico, vsi drugi volivci iz te občine pa v 2. skrinjico. Nasprotniki brusijo :e dni z -'zredno požrtvovalnostjo pete okoli Vaših pragov. So to ljud.:e, ki poznajo kmeta in delavca 3;-mo takrat, kadar gre za volitve. Naši možje so vziastli sredi vas, ob istilr težavah in istih skrbeli kol Vi. Z navdušenjem, s katerim ste odobrili nnši dve kandidatni lis!i. pojdite te dni na delo ter s prepričevalno besedo gradite Slovenski ljudski stranki temelj zmage in Vašega lastnega veselja.
j& Od veličastnosti clo smešnosti jn samo en korak. S stavkom, s katerim skuša »Nova doba« smešiti naš poziv okelieanom-volivoem, najlažje označimo oklic, ki ga prinaša »Nova doba« kot volivni proglas tkzv. Združene slovenske gospodarske stranke . Predvsem moramo ugotoviti, da je ves ta »proglas« le žalosten dokaz demokratske onemoglosti in vnovič potrjuje, dn ljudje demokratskega kova ne morejo živeti brez laži, Laž je, da obstoja kje kaka Združena slovenska gospodarska stranka, resnica pa, da se za toni visokozve-nečim imenom skriva samostojnodemokratska stranka, ki se boji obračuna z volivci in zato sramežljivo skriva svoj obraz za pošteno ime slovenskega gospodarstva.
Osebne vesti. Polkovnik Alfonz Žerjav, ki jfj bil doslej uslužben v Celju, je premeščen ua novo službeno mesto v Otofac v Liki. — Profesor tuk. realne gimnazije g Raič je po sluZ'oen-1 poti ebi premeščen v Ljubljano.
0 Prošnja na javnost. Državna krajevna zaščita dece ki mladine v Celju je v seji 12. t. m. sklenila, da priredi tudi letos božičnico za vse štiri tukajšnje osnovne šole. Tipko je človeku, ko mora ti peti mraz in glad, ko drugi praznujejo vesele božične praanike. Zalo se obračamo na cenjeno občinstvo z milo prošnjo, da nam nakloni kakršen-
koli božični dar. Zaščita bo že ta teden začela po. L;rall In sicer za vse štiri šole naenkrat. Posamezne šole za božičnico ne bodo še posebej pobirale. Prosimo pri tej priliki naj nihče ne odreče daru ubogi ded.
Kamnik
Demokrati zapustili občinsko sejo. Prva občinska seja v novih uradnih prostorih sc je vršila prošlo soboto popoldne in je bila izredno zanimiva. Gospod župan Kratnar je otvoril sejo ;n poročal o manjših nuinih popravilih cest, brvi, grobov na pokopališču za Vse svete itd. Tedaj se j nakrat dvigne demokrat g. dr. Trampuš in zaht 'va, naj se seja preloži, ker ni o teh popraviPh preje sklepal občinski odbor in niso demokratski odborniki imeli prilike tega proučiti. Pa mu je povedal zastopnik večine, g. dr. Žvokelj, da so gg. demokrati krivi tega sami, ker n'so zahtevali nobenega mesta v starešinstvu in niso hoteli soreeti ponudenih jim mest v odsekih V občinsko pisarno se pa tudi ne potrudijo gospodje, da bi zvedeli, kaj se dela, kaj je nujno potrebno in da n pr Vsi sveti ne morejo čakati morda mccc dni. kdaj bodo gg. od man;širie odobrili malenkostna popravila grobov. Zdaj je seveda moral prihiteti na pomoč sam g. vodja demokratov dr. Karba ter slovesno izjavil, da je demokracijo v Kamniku v resni nevarnosti vsled teh popravil Gra^l je sedanje občinsko gospodarstvo in oči'al večini, da jc volivce ogil;ufala z napačnimi obljubami v volivnem boju. Njegovi nristaši so ga ori tem slavnem govoru pndnirali z uprav »demokratskim« vpiUcm in me' lici. Župan Kratnar mu je odv-nil. cla bivša večina nima pravice grajati sedmi"«'« dela, ker je pustila v občini preveč nereda. Dr. Karba je ves ogorčen nozval župana, naj mu dokaže kak nered. Seveda mu je žunan ir"gel takoj ustreči z ob"in"ko pisarno in Mestno hranilnico. N->to ie dr. Karba mod demokratskim vr;šč"m de-ial županu, da ga vricd t" iziavp lavno imenuje lažn:ka. To^a tudi to ni ganilo t-d"srčne večine, ki je zavrnila dr. Tran-ouSev prcd'og za pr~1"žitev seie in žu"an ie oredlagal v or1"b-en'» omeni"na ntiina nonravi'a. T" d a i na se ie tnn-v^na "gor* no
koder ni, namreč slavnostnega govornika. Ljudje so se potem razšli Popoldne se je pa vršil v Katoliškem domu sliodič, kjer so bile prebrane protestne resolucije in je bilo nabranih 150 Din za Jugoslovansko matico in Slovensko stražo.
T uri stil* a
OTVORITEV KOČE NA KOFC4H.
Stavbna zadrug« Planinski dom v Tržiču bo v nedeljo, dne 20 oktobra pokazala sad sv jega dveletnega dela. Ta dan se namreč izroči svojemu namenu Planinski dom na planini Kofce. ki so ga postavili letošnje poletje. Sedaj so vsa dela dovršena, samo kapelica še čaka preko zime na svojt opremo. Planinski dom na Kofcnh leži 1500 m nad morjem in je pripravljen, dn prenoči naenkrat nad 100 turistov. V pritličju je oskrbnikovo stanovanje, kuhinja in dve prosiorni obednici. V teh s bah so velike in dobre kmečke peči. V prvem nadstropju je sedem sob za prenočišča z dvema, tremi in več posteljami V podstrešju so na levi strani skupna ležišča za gospode, nn desni pn za gospe. Na skupnih ležiščih prenočuje lahko 80 rsob. Dom ima vrhu tega dve kleti, eno vinsko in eno živilsko. Poleg doma stnii drvarnica in lična kapelica. Nad domom je zajeta voda in napeljana v dom. /.e iz tega površnega opisa sledi, da je dom preskrbljen z svemi ud bnostmi, ki iih more zahtevati najbolj razvajen turist, V nedeljo bo otvoritev tega ed'nstvenegn doma. ki ga je zgradilo naše zadružništvo s precejšnjimi žrtvami, velikimi zatajevanji in brezprimerno nesebičnostjo. Vsa čast zavednim zadružnikom in navdušenim pospeševaloljem na-I šonra turizma in zimskega špnrtn. Že danes rpo-I zarjamo vso. dn se i dznvejo vabilu stavbne zadruge | in se polnoštevilno udeleže otvoritve. Sneg ui zadržek. kajti pota so od vseh strani zvofena iu dostop najlažji. Božja narava na vos trud obilo poplača. Posebno vabimo sini" arje, da 'elos ob otvoritvi tega doma in tako zgodaj poizkusijo svoje dilce, če so še v dobrem stanju.
anfistmn"
s TJT«.i Ti tL N "'"f-
M u J?,®
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grlo, prehladu kakov iudi gripi.
Panflavin pastile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, kalerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo.
Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
dvignila in zapustila iun-pkn svo-
■Z-to
se ho vrSfla nova ""cia v r>r horlniih rine1' Kdai in kako ho<ta oa seja'i g. župan in r>a dr. Ka-ba za žaliivko »l*žnik«. be"-o pa s^rofili, ko hodo gg. demokrati preMndi-Mi znani S 104. srb kaz. zakona.
S sr>re;-'i<Mn Klod'čevega	bo doMla
kočevska industrija primerno 1'ho "?če za svoj izvoz. To je bi'o di^edni zelo o'e-')--če-io: k.-jti pri nas jc razvita v 'Tetežni več-ni lesna indi'-stria. ki zpMeva direktne zveze na iug. Ttld! izvoz tekstilnih izd-1'ov in oriia, katereija sr. vc'!ko produoira v na^e-" ekoliStt, bo *edai o'a'$an JM*. s'o sc ho s r>o4.it-'fjkorn knče' s''e Proge t"d- -az.-viialo, p-omet ho v-čii in z-služek revneših krogov omogočen bolj kot sedai.
USTANOV" ZA URHGF. ONEMOGLE 0"PTN'KE fN TRGOVCE, ODNOSNO M 'IHOVE VDOVE.
Zbornica zu trgovino ,obrt in industrijo v Ljubljani' razpisuje za 1. 1927. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove 26 ustanov po 150 D n.
Prošnje nai se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in indusiri o v Ljubljani do 2 dec mbra t. 1. Priloži nai se jim od občinskega in žup^tiskega urada potrjmo dokazTo. da je prosile" obrt ali trgovino samostojno izvrševal, dn sedai zaradi onemoglosti nc n ore več delati in da je ubog oziroma da jc prosi!ka on"mog'a uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
SS
Ž;ri. Gorelo jc v petek zjutraj nekje v Dolch v Italiji. Goreti jc n-.oralo večje poslopje; požar je tako razsvetlil nebo, da smo sprva mislili, da gori na Vrsniku. — Pošto so pripeljali v petek ob 8 zvečer tako, da smo jo dobili šele v soboto dopoldan, skoro en dan prepozno. V po-endcljek zaradi zapadlega snega niso mogli peljati paketov, ampak samo pisma.
Čatež ob Savi. Po dolgem odmoru je naša ' župnija zopet vsestransko oživela. Tako je pričelo svoje društveno življenje tudi naše Prosvetno društvo, ki jc pod pokroviteljstvom novega g. župnika Mihaela Kmeta priredilo na Mar'inovo nedeljo znano žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Igra je uspela prav lepo, tudi obisk jc bil povoljen S t m smo otvorili v letošnji ziirski sezoni gledališki oder, ki naj bo še v naprei središče našega društvenega živlien'"a Ustanoviti hočemo v krat' em času razne odseke. '
Borovn'ca. Čudni sn:o mi ljud'e in čudne I stvari se pri nas gode. Preteklo nedeljo smo imeli ! velike težkoče za protertni shod proti italiian-kim I nasilnežem. G. župan ni hotel prevzeti prcc'scd-j stva l'hoda, češ da mu to branijo »narodno-gorpn-I darski obrambni oziri« fon izvaža les v Italio). Ljudje so po prvi sv. maši prišli na s^ed ter v snegu in mrazu čakali in čakali, a njega od n'-
Izjava. Tem potom prcltlicujcm žaljivke, ki sem jih izrekel v trenutku razburjenosti ob priliki tekme Ilirija : Primorje dne 16. oktobra t. 1. — J. Privšek.
A. S. K. Prmorje. Vabim vse č'an:ce in člane lahkoatletske sekcije, da se sigurno udeleže sestanka dne 18. t. m. ob 18.15 v Areni Narodnega doma. Gre za ureditev zimskega treninga. — Načelnik.
A. S. K. Prmorjs. Vabim vse članice in člane plava1*« sekcije, da se sigurno tid-leže sestanka dne 18. t. m. ob 18 15 v Aren; Narodnega doma radi zirrt^kega treninga — Načelnik.
KAJ NAM 1"» PR'vT?ct \ PLAVALNA OLIMPIADA.
Plavalna olimpiada v Amsterdamu dobiva neko'ršno oMi''ovanie: od časa do časa erihmaio poročiln o novih svetovnih rekordih p:\jboJ šib dveh Havačev prostega sloga. W e i s s ni u o 11 e r j a in Arne Borga. leta 1924. je bil Amerikanec še veliko boliš i kot Šved. polagoma se ie pa razmerje treokrenilo v prilog Borim, ki se mu danes od 500 m navzgor ni treba bali nobenega nasprotnika. Na krSfše razdalje ie razmerje precej izenačeno, z morebitno nalahno premočjo Amer;,'«n"«. ^ai ie VVeiR-mueller šele prav pred kratkim zboljšal Arneiev svelovri rekord 300 y na 8 11 fi. A Šved ne miruje: na dolge razdalje ie siguren, zato se s posebno skrbio priprrvlia sedaj na krajše in misli popolnoma resno startali v vseli treh olimeiiskih razdalji h prostega slcga, na 100 400 in 1'00 ni. Morda ho šlo: Borg je plaval v treningu 100 m že v ča=u ki ni daleč proč od VV. svetovnega reko da. Na 400 m ima Pnrg svetovni rekord s 1 : '0.3, njegov čas na 15P0 m v Bologni z 19 : 07.2, »rekord rekordov , je po mnenju strokovnjakov največji uspeli, ki gn je kakšen plava č sploh kdaj dosegel. Za druge plavače prostega slog« ho v Amsterdamu. kakor vse kaže. boli malo opravka. Zato ne bo odveč, če podamo seznam osemna,js'erih svetovnih rekordov v prostem plavanju; pol jih ima Weissmueller, pol Borg
1.	100 yardov 40.8 W G. 1.1027
2.	10f< metrov 57 4 \V. 17. 2.10^7
3.	150 vardov 1:25.4 W. 7. 12 1025
4.	20C metrov 2:08\V. G. 5. 1027
5.	220 yardov 2:C9W. f>. 5. 1927
0. 3r0 yardov 3:11.0 W. 24.10.1927
7. 300 metrov 8:33.6W. 30. 5. 1927
S. 400 yardov 4:48.8 W 31. 3. 19°7
9. 100 metrov 4:50.31? 11. 9. 1925
10.	440 vardov 4:52.6 B. 11. 9.1925
11.	500 va dov 5:28 4 W 9. 4. 1097
12.	"00 metrov 6:08.4 R 10 9. 1925
13.	800 metrov 10 0915. 3. 9. 1927
14.	880 ynrdov 10-281?. 1. 10. 1927
15.	1000 vardov 12:16.«B. 3. 9. 1927
16.	100O metrov 12-441!. 3. 9. 10"7
17.	1r00 metrov 19 072 1? 3 9.1927
18.	1609.88 metrov (1 milja) 21:4t.3B. 17. 8. 1925.
1 angleška milia ie 17P0 yardov. Zato plavaro Iudi pol milje ali 880 yardov, dalje četrt milje je
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ol> 8 zvečer. Sreda, 16. novembra: MEDEJA. Premiera. Premier-
ski abonma. Četrtek, 17. novembra: Zaprlo. Petek, 18. novembra: DVA BREGOVA. Red B. Sobota, 19. novembra: MEOKJA. Red C.
0»'tRA Znčeteli nh pni M zvečer Sreda, 16. novi mbra: TOSCA. Prvi uastop gospe
Mitrovičeve. Red C. Četrtek. 17. novembra: Zaprto. Petek, 18 novembra: TRAVI ATA. Red D. Sobota, 19. novembra: BAJADERA, (Jperetn. Izven.
»Tosta«. .Kakor že javljeno, se poje drevi za abonente reda C brez dvoma najboljše Puccinljevo op i rno delo Tosca«. V naslovni vlogi gostuje ga. Ančica Mitrovič, članica Narodnega gledališča v Zagrebu in bivša članica Narodnega glcd.Jišča v Mariboru
»Medeja«. Ponovno opozarjamo na premijero starogrške klasične drame »Mcdeja«, ki jo bo na našem odru kreirala g.i. Avgusta Danilova. Gospa D.milova se predstavi pri tej predstavi tudi kot režiserk«. V ostalih vlogah nastopijo gg. Levar, Kralj, Cesar, Medvedova In skoio vso dume naše drame. Gl. sbene točke vodi g. Balatka. Načrt in-sceuacije je od akademskega slikarja g. Vavpotič«.
Francoska proslava v ljubljanski operi. Kakor že jtvFeno. proslavi uprava Narodnega gledališča iu kulturna društva v Ljubljini podpis prijateljske zveze med Francosko republiko ln našo kraljevino v ponedeljek dne 21. nov. v opernem gledališču. Poleg pevskega zboru Glasbene Matice, uesnika g. Otona Zupančiča in člaustva Narodnega
gledališča v Ljubljani sodeljuje nn proslavi tudi zastopnik francoskega posl^nFIva v Belgradu, ki bo imel frMicoski govor. Začetek prosi ive je točao oh osmih zvečer. Cene navadne operne. Predprcd 'ja pri dnevni blagajni v operi.
MariborsJko gledališče
Sreda. 16. novembra ob 20. uri: IGR \ S SMRTJO.
Ab. B. Prrmijera Četrtek, 17. novembra ob 20 uri: TRAVIATA. D.
Kuponi. Petek, 18. novi mbra: Zaprto.
Ljubljanski Ljudski oder
V nedeljo ob pol 8 zvečer: »ZLATOROG.«
V nedel jo dne 20. nov. ob pol 8 zv čer se ponovi na željo občinstva zelo priljubljena igra: Zlalorog- , v petih dej; njih s peljem, pit si iu godbo. Pre-lprodaia vstopnic od četrtka dalje v Ljudskem domu v N bavni /.'drugi od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 zvečer ter v pisarni Ljudskega odra od do 7 zvečer.
Glasba
Zikovci v Celju. Danes zvečer koncertira v mali dvorani celjskega d ma znaim liti k vari o t Zika. Spored ki ga izvaja, je izredno zanimiv.
Za božič se priporočajo: 11. Slitlner. Božične pesmi. Planike I.. Planike II. po znižani ceni pari. 25 Din, glas 2 Din.
Naztrtfinlla
Ljubljana.
Anketa stalnega odbora Kal. shoda se vrši v četrtek, dne 17. t. m. v posvetovain ci K, T. D. Povabljeni tisti, kot pri prejšnjih sestankih.
Elizabetna konferenca pri sv. Petru Irtia v četrtek 17. novembra ob 5. uri popoldne izredno sejo.
Združenje jugoslova^sk'!] Inžerjirjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana, sklicuje članski sestanek na petek, dne 18. novembra ob 20 uri v družabni lokal na Kongresnem trgu 1 Na dn- v-nem redu bo razprava o nezaposlenosti inženjer-'ev in arhitektov,
Čevljarska zidniga v Ljubljani naznanja interesentom. da sc vrši poinagalska preizkušnja dne 4. derer"bra t. 1. Tozadevne prijave, katerim :c predložiti učnn izpričevalo ter izpričevalo o obrt-no nadaljevalni šoli, se snrei maio nai!:a«nej» do 30. novembra t. I. v zadružnem lokalu, Hrenova ulica 4.
Maribor.
Krščnnsk« ženska zveza v Mnribnrn ima dne 20. novembra predavanje v dvorani Zadnrne gospodarske banke. Predava gosp. kanonik Časi: o Lurdu.
Ostali kraji.
Hrastnik. V nedeljo, 20. nov., sc vrši v Lo-gerjevi dvorani predstava »Kazen nc izostane«. Po igri bo srečolov z zelo bogatimi dobitki.
Vrhnika. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo 20. nov. t. 1. v svojem domu *Žrtve«, delavsko dramo v 4 dejanjih. Pred igro bo mešan zbor zapel več prekmurskih narodnih pesmi.
"Polzvedovanfa
Izgubljena Je bila v pondeljek moška nikljasta ura na poti za Polakovo tovarno, Šentpeterski most, Poljanska cesta, Domobranska ce<ta. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na Domobranski cesti 5-1.
440 y in osminko milje - 220 y. 1 yard = 914.392 milimetrov, ItiO y torej 91.4J192 m. Če računlš, boB videl, da je 220 y prav malo več kot 200 m, 440 yordov nekaj več kot 4(0 m in 880 y tudi nekaj \ef kot 1-0(1 m. Zato se nič ne čudimo, če Je z rekordom na 200 m padel hkrati tudi rekord na 440 yr.rdov. Zmera j seveda ne more ili vse po- predpisih. Navadno je dolični plavač še enkrat ali dva. krat zamahnil, in je Imel namesto enega kar dv* rekorda.
11 -
Porota.
S SEKIRO UBILA MOŽA.
Marija Benedik, rojena 1892 v Vevčah, de* lavka v studi pri Domžalah se je leta 1919. jioro-čila z 1. 1862. rojenim Francetom lienedikom. j Pred tem p« je imela Marija že dva nezakonska otroka. Benedika je vzela, kakor izjavlja sama, le zato, ker je imel kot klobučar in izdelovalec co-: pat, dober zaslužek, misleč, tla bo pri njem dobro i živela
Vendar pa njen zakon ni bil srečen ter jo ; kmalu prišlo do prepirov. Medtem ko je mož pošteno delal, dasi je moral vzpričo nemarnosti iu lenobe cclo kuhati sam, je žena skupno s svojim sinom najraje beračila, popivala in zapravljala možev težko zaslužen denar
Dne 20 septembra 1927 sla oba, Benedik in žena, delala pri neki zgradbi v Studi. Ves čas med del in sta so hudo prepirala in zmerjala. Naslednjega dne je šel Benedik v Ljubljano, kjer je dobival od pokojninskega zavoda malo rento in se vrnil ob 3. uri poi oldne domov. Tu se je I še malo potnudil pri delavcih na stavbi in nato odšel d mov .Tedaj pa je pričela Renedikova kri-| čati nad možem, češ, da ni pazil na njenega sina Ivana, ki so je pred dnevi opekel. Mož je bil tedaj v hiši, kamor je stojiila nato tudi žena.
Mož se ie polagoma o|iogumil in pričel ugovarjati psovanju svoje žene. Tedaj je Benedikova zakričala: »če no boš ti o in ne daš miru, tr boni s sekiro udarila!« Obenem pa je planila iz hiše, pobrala tam blizu s-kirico in skočila nato v hišo. Kaj so je tu dogodilo med obema, ni točno znano. Obdukcija je ugotovil«, da je Benedikova udarila svojega moža na levo stran zatilja in mu prizadejala 2 cm do'go rano, ki je povzročila ločitev za-tilrlce in obenoni r >oko lobanjske kosti Rann je bih že v početkti inficirana, radi česar se je Benedikti vnela možganska mrena in je Benedik rani pod legel.
Pri razpravi se obloženkn brani, da ni hotela usmrtili sv. jega moža. Ves čas se vede zelo razburjeno, joče in neprestano prosi milosti. Trdi, da jo je hotel mož v prepiru udariti najprej s steklenico po glavi, nakar sc je morala braniti in je dvignila sekirico, s ka - ro je ravno repila drva in zamahnila nad njim. Vendar pa je v tem slučaju silobran izključen, kor je bil pokojni Benedik udarjen cd zadaj. Kakor trdi obtoženka, je moža večkrat prosil«, naj se da odpeljali v bolnico, ali la ni hotel o lom ničesar slišali, šele, ko se mu je pričelo blesti, ji je župan preskrbel voz, s katerim je bil Benedik prepeljan v Ljubljano.
Kakor izpovedo nekatere priče, Benedik nI bil vdan alkoholu in tudi ni bil nasilen, pač pa je bila le obl ženita zelo hudobna in nasilna ter se je že ponovno izrazila, da mora moža spraviti iz sveta.
Ko so člani senata odšli v posvetovalnico, je obtoženka vprizoHla nekaj histeričnih scen, pričela je burno jokati, klicati svtjega pokojnega moža in se krčevilo zvijati.
Senat je nato slavil porotnikom dvoje vprašanj: prvo glavno vprašanje, če je zakrivila pboj ln drugo eventualno, Če ie le prekoračila silobran.
Po g voru državnega pravdnika je obtoženka padla na kolena pred senat in prosila milosti.
Med rezlmejem je prišlo npkemu porotniku slabo, nakar se jc razprava za deset minut prekinila.
Porotniki so glavno vprašanje potrdili z 9 proti 3 glasovom. Benedikova je bila obsojena na 4 leta težke ječo in ic kazen sjirejela.
TAT IN VLOMILEC PETER ŠPAROVEC.
Zadnja razprav« letošnjega zimskega zase« danja ljubljanske porole se je vršil« proti 32 letnemu pros^ilemu tatu in vlomilcu Petru Š paro v c n. Svoje plodonosno delovanje, radi katerega se je m ral šparovre včeraj zagovarjali, je izvrševal v č"sn vd Velike noči leta 1926. pa do 28. avgusta leta 1917. ko je bil pri vlomu zrsnčen. Peter Šparovec je tip oni' delomr/nežev. ki se nnj-raje okoriščajo s tujo lastnino. Bil je radi tatvine že sedemkrat pred' aznovan, zadnjič je bil obsoien let« 1919. pred maritorsk « poroto na šest let težke ječe, ki jih je Iudi v tamkajšnji kaznPnicI odsedel. Ko je prišel na svetlo, se je oženil Iu si z ženo poiskal delo v neki ljubljanski tovnrni. Toda stara strast do tatvine ga jr zopet znpelj«]« in za glnvnl objekt svojega tatinskega Izkoriščanja si je izbral pleskarsko tvrdko Rebernik in Brunčič, lii mu je bila tako rekoč pred nosom Tvrdka im« namreč svojo delavnico v barakah v Kolnikovi ulici — na Ledini in ravnolam jo stanoval Iudi špnrovec. V teku 10 mesecev je Šparovec znosil iz. skladišča ogromne količine pleskarske barve, čojiičcv in drugih pleskarskih potrebščin v skupni vrednosti — po cenitvi tvrdke — 102.000 Din. D kazalo pu se je šparovcu le, dn je ukradel tej tvrdki za približno 27.000 Din raznega blnga. šparovec je vlnm-lj«l v sklndišče ponoči, podnevi p« je ukradeno bl«go razpečeval pri — tvrdkinlh konkurentih. Imel je ponarejen ključ, s katerim jc prišel lahko vsak čas v skladišče.
Porotniki so sl.avljeno vprašanje po zelo kratkem posvetovanju soglasno potrdili, nnknr je bil šparovec obsojen na prt let težke ječe. Razprava je bila zaključni.i ub pol 6. Uri /.večer. Z njo se je zaključilo tudi to porotno zasedanje.
Kulturni pregled
Kvartet „Zika".
Zikovci, ki so izšli tako rekoč iz n>ših vrst
—	saj so trije člani sedanjega kvarteta bili člani našega opernega orkestra pred komaj štirimi leti
—	so dosegli sedaj že svetovno slavo in kjerkoli se govori o pomembnih kvartetnih 7druženjih v sveiu, se gotovo imenuje tudi Zikovce. Prepotovali so že skoro ves svet in so se pravkar vrnili s svoje južnoameriške koncertne turneje, kjer so želi ogromne uspehe. Prav malokateri evropski koncertant je že obiskal Južno \meriko, zato ie prav zanimivo, s kakšnim navdušenjem so bili Zikovci sprejeti. Doslej so obiskali te kraje le triie kvarteti: Wendling-Quartett, Londonski kvartet in Zikovci. Nekateri južnoameriški listi so pisali, da so bile senzacije v ameriškem koncertnem življenju sledeči umetniki: Vaša Prihoda (ki velja
Dr. Fr. Č.:
Ozva'dova kulturna pedagogika.
Slovenska šolska matica je že doslej vršila med nami Slovenci vel ko kulturno pos.anslvo. Le v letih po vojni jc v takratni splošni krizi njena delavnost nekoliko popustila, a zalo se seda), ko je kulturni položaj postal zopet bolj pregleden in jasen, z novimi močmi vrača k svojim na.ogam. Še več lahko rečemo: ne samo, da nadaljuje s svojim že daleč v predvojnih letih začet.m delom, — vsi znaki kažejo, da se bo Matica prenovila v duhu našega časa in prinesla nagemu vzgojiva in naši pedagogiki to, česar danes nujno rabi. Nanovo ustanovljena »Pedagoška priročna knjižnea«, . oje prvi znesek tvori knjiga univ. prof. dr. K. Ozva da (Ku.turna pedagog ka. Kažipot za umevanje včlo-veeevanja. Ljubliana 1927, str. 254) pomeni v tem napredku prvo markantno točko.
* * v
Kulturna pedagogika je med našimi pedago-škin.i panogami mor^a najir.la,ša, je izrazita fno-zo.i.na disciplina, je kos sodobne kulturne tilozo-fije, rekli bi lahko še, da je kulturna fiiozofi|a, ii-čoča se vzgoje in izobrazbe. Zakaj ta navlaka? Zakaj rabimo novih potov, ko še starih ciljev nismo dosegli?
Svet vzgoje in izobrazbe je dosti obširnejši kot izgleda na prvi hip. Vzgoja in izobrazba j- neka', kar plepleta vse življenje in vso kulturo; ni p ava, ki ne bi vplival izobraževalno. Ne samo šo.a, tudi poklicno delo, javno življenje, družba, prijateljstvo, čtivo, gledišče »izobražujejo« — izoblikujejo človeka, enkrat več, drugič n.anj, tu v dobrem, drLgje v slabem sm slu. mroda jpriro 'ni miije), soljudje, kulturne tvorbe [umetnine, znanost, religija, filozofija, gospodarstvo, tehnika, politično življenje) vržejo svojo senco v vsako dušo, jo potihnejo v to aii ono smer, jo preobrazijo in izomi-kajo v določeno »strukturo«. Vsak človek sprejema od zunaj vtise, se nanje odziva, te vplive v seb predela, zopet iz sebe vpliva nazaj na »svet«, preoblikuje prirodo, sega v družabno in kulturno živ'!-:nje, se udejstvuje na tem in onem področju, živi v cerkvi, javnosti, družini, poklicu in rodobno.
Vzgoja in izobrazba je torej neločljivo zvezana in združena s celotno kulturo, n šteto g^e niti od 'zol razbe do posameznih kulturn h pojavov; kdor hoče umeti vzgojna vprašanja v globini, se mora s svojim duhom pegrezniti v zadnja in najtežja vprašanja kul.urne filozofije in duhovnih ved, ker le-te dajejo odgovor na stavljena vprašanja.
Na tem mestu se nam ponuja moderna kulturna pedagrgika, ki skuša izluščiti baš vse te odvisnosti, ki vladajo med kulturo in vzgoj^tvom. Drugi narodi imajo na tem polju že obširno literaturo, a res lepe pregledne in po možnosti vseobsegajoče knjige danes tudi Nemci še nimajo. Kdor si hoče napraviti v tozadevnih vprašanjih točno sliko, mora danes pač seči po člankih, ki so raztreseni po raznih revijah (najpomembne ša med temi je nec'\omno »Die Erziehung«, ki letos izhaja že tretje leto), dalje si mora ogledati posamezna kul-turnofilozofična dela Sprangerjeva, Schelerjcva, Krieckova, A. Ficcherjeva, Giesejeva in še druga, kar gotovo ni lahka naloga.
Slovenc: smo s knjigo univ. prof. Ozvalda dobili tako prepMrebno sint zo na ku!turno-pe-'ago-škem področju. Avtor sam pravi, da bo marsikdo razočaran položil kn;igo iz rok, češ da v njej ni ničesar zani. Kdor pregleda kazalo, bo prvi hip osupnil, večina poglavij nima z vzgojo in izob-azbo v dosedan:em zmislu nobene zveze. Še manj je v knj gi dnrektno-pedagoško porabnih maksim in navodil. A vsega tega tudi avtor ni hote! podati. Njegov cilj ie v čim najbolj prozorni in enostavni obliki podati pregled o dt hovno-kulturni istinifos'i,
_ v tem oziru prinaša knj do osnovna vprašanja
kuUurne filozofije vobče Dalje se avtor or dvrem ozira na kulturnotilozofi "no označbo naš" dobe, »duha« naš. ga javnega in kulturnega živbenja iz-kazuie krizo, v kateri se nahaja naš življenje, očrtava smer, po kateri se more obnoviti naša kultura. Odločno zavrača pozitivizem in nacional zrm našega čaca, podčrtava Domen dubovnono'ranje-ga življenja, zlasti filozofije in religije.
Iz tega ozadja izstopajo *edai probl nr vzgoje in izobrazbe. Kulturna analiza tvori pr blem. ki na njem šele more zgrad ti pedagoška stavba. Odtod pride avtor do reševania vpraši.nia šol ko politike, verske vzgo e. ljudske v's i!; - x-de, b-1 v-nc šole. razvrstitve tirov sre-'nje šole, do'oč tve nalog univerze, strokovnega šolstva, osnovne šole.
danes za enega najpomembnejših violinistov), Pa-blo Casals (nedvomno največji čelist sveta), dirigent Kleiber in dunajski filharm-oniki, sloviti italijanski tenorist Fleta (naslednik Carusov) ter Zi-kov kvartet. Neki brazilski list je pisal, da so ju-naki dneva letalec De Pinedo in pa »Checo-Zika« i kvartet.
Kvartet je sedaj dokončal malo turnejo po Sloveniji ter je z ogromnim uspehom koncerliral v naš:h malih mestih. V Ljubljani se vrši njihov koncert v četrtek, 17. t. m., pri čemer imajo Zikovci na sporedu Schuihofovih 5 komadov za go-galni kvartet, Škerjančev kvartet »Sonat>na da camera«, ki je bil prvič izvajan na komornem večeru jugoslovanske glasbe dne 7. t. m. v Pragi in 1 Sukov godalni kvartet v b-duru, op. 11.
Svojo stavbo gradi na obširnih temeljih, ne začenja zidati pri strehi, kot to dela običajno refor-marstvo, ki hoče reformirati institucije, mesto da bi začelo pri temeljih, to je pri duhu kulture in »življenju«.
Ozvaldova knjiga se uvršča v duhovni val, ki gre danes preko vse Evrope, naslanja se na najboljše izsledke moderne kulturne pedagogike (o čemer pričajo naslovi porabljene in nasvetovanc literature); delo sloni na izraz:tih filozoiičnih te-meliih, je izraz nanovo probujajoče se filozofije in življenjskega čustva, ki optimistično veruie v moč duha ter končno premaga vsak, še tako id->alno zamišljeni pozitivizem. Kakor pomeni Seidlova knjiga: Moderna izobrazba (LiubPana 1°27) ana-hroni7em in dilentantizem nais'abše vr^te, je Ozvaldova knjiga izraz:to obrniena v bodočnost, je doka*, da se kulturni filozofiii ni bat' konkurence od strani pozitivizma, ki spada daleč nazaj v pro-svetlieno dobo in je danes pač definitivno zatonil na obzorju.
Avtor si je zamislil svojo kniigo kot neke vrste uvod, zato je k vsaki točki zbral čim največ zgledov in konkretnih slučajev, na koncu vsakega poglavia navaja literaturo, ki naj bi se č!ta'a v dopolnitev. Kako naj bi se kn'iga eitda, kakšne naj bi bile n;ene »koristi«? Jasno je, da knjiga ni pisana za neposredno »korist in uporabo«, — kot da b' morali takoj vse znanie. ki smo ga v n'ej pridobili, porabiti in izčrpati. Mišbeno ie, da bi či t a teli knMffo polagoma prebral. p-em;s!il osno- ne micli, iih prirrerial s svoiimi i-n končno še seg"' oo eni ali drugi izmed navedenih kn:'g. k;er b; tr*il na kake težave, nai bi razoravlial o tem s kom drugim. Zlasti bi bila knjiga pr merna za večje krotke, n. nr, učiteljske k-ož^e. Ref-rent ie "re-pričan, da bo dobro služila in res pripomogla k »izobrazbi« dotičnih.
Hrama.
VRT EDF,N.
! Komed'ia v štirih dejanjih. Snisala Rudo1' Bernnuer
1 in Rudolf Oesterreicber Prevedel I. Ž. Režiser prof. O. Šest. Nast"p jtdč. .Slavčeve.
Igra, ki so jo igrali že dvakrat ali trikrat izven dol čeneea reda za gledališke naročnike — tem najbrž tudi namenjena ni — ne kaže drugih posebnih vrlin, kakor da je napisana za današnje povprečno gledališko občinstvo v velikih mestih. Pesniški in življenski resnici se približuje le v posnmeznih prizorih, celola pa je ureditev najraz-novrstnejših in hudih odrskih učinkov. Ta komedija je zelo blizu tako zvanim < (Irskim revijam, napol varietetnini gledališkim komadom, s katerimi pada v gledališče boli in bolj tista fina pregraja med občinstvom in odrom in zato tudi gine iz njega iluzija. V komadu imamo bar in variete, hotel na rivieri, hotel v velikem mestu in nazadnje preprost hotel, večin- ma vse učinkovito napravljeno za oko in uho, ples, dovtipe in resne prizore, niiilo dražljivega in spet malo moralnega, vse skupaj vendar še kaže voljo, da bi bil Vrl Eden dober gledališki komad, ali morda celo dobra k' medija. Prvo je morda res, drugo gotovo ni. — Vlogo Tilly Haselberger je igrala gdč. Sla v če va, ki se je dos'ej izobraežvala na drž. akademiji na Dunaju. Gdč. Slavčevn je gotovo gledališki talent; talent je pokazala že tupatam v manjših nastopil, daj je prinesla s seboj tudi znanja, ki ga še seveda ne more na mah razviti. Njena Tillv je bil dober, trpeč otrok, ki se je rešil varieteja, sirota, ki si ne ve nobene pomoči, zalo tudi pozneje negotovo igra veliko damo. zlasti pa ni zmožna, da bi prikrila m žu najmanjšo skrivnost ali prenašala kako krivično milost. Gdč. Slavčeva je pokazala v prisrčnih trenutkih veliko čuvstva in nakazala lepo fino igro ter jo ludi dobro stopnjavala; izigrati pa docela seveda ni mogla tistih prizorov, ki v smislu igre zahtevajo varietetno p udarjanje isrre, zlasti v začetku in prav na koncu. Tega ji ne štejemo v zlo temveč vemo. da ni prav nikjer iskala cenenih akcentov. Igralkina moč bodo — zlasti dokler se ji ne razvije tudi glas — intimne mladostne vloge. To je bila ludi glavna poteza njene Tilly. Ves nastop je bil prisrčen in radi smo ji priv ščili veselje s cvetjem, ki ga je prejela. — Drugače je igra dobro zastavljena. Nekatere postave so mojstrske: Roza ge Danilove z izrazito mimično igro — dragocena komika g. Pečka. Ostro začrtani in trdo postavljeni stric g. Cesarja, fina teta ge Medved ve; trojica gost v v riiveri z'asti Kralj i i <?. Lipah, ravnatelj e. Danila, komisar g. Skrbinška, natakar
I g. Pluta itd. itd.	F. K.
Vera in
1000 letnica sv. Vadava v češkoslovaški državi.
(Proglas z napovedjo spominskega leta 1929, poziv k najobsežnejšim pripravam v celem narodu in dovršitvi zgodovinskih del potekajoče velike dobe osvobojenja.)
Narod češkoslovaški!
Leta 1929, bo obhajal celi narod obletnico, nad vse druge spomine znamenito. Kratka doba dveh let nas loči od dni, ko sc bomo vsi spominjali dogodkov, kateri so nas privedli iz nejasnosti bajke na svetlobo dejanske zgodovine 28. september 1929 bo ravno tisoč let, ko je celi narod sprejel dediščino tistega, ki ga naziva »dedičem češke zemlje«.
K svetniku Vaclavu se prištevamo vsi s ponosom. Ni bilo in ni jc dobe, ki bi nc hotela poznati velike preteklosti. Zgodovina je bila vedno najmočnejša stran našega narodnega življenja, njegovo probujenje in njegova zmaga. Naša zgodovina pa je pisana v imenu Vaclavovem. Duh, ki je našo zgodovino privedel do venca zmage, je duh sv. Vaclava, ustanovitelja enotne države, brani-telia nje samostojnosti. Celotni narod je v časih mirnega razvoja, v viharjih trpljenja in v slavi zmage vedno obračal svoj pogled na grob svetnikov, čigar neporušenost mu je bilo poroštvo bodočnosti, kakor tudi tolažba tedanjosti, Podoba in ime Vaclavovo gre pred največjimi in najodlič-nejš:mi dejanji prcdnamccv, s pesnijo svetova-clavsko se začenia in končuje vsak veliki naklep, vsak veliki čin. Naši ženiji, od starodavnega Kristjana pa do današnjih dni, so upodobili v imr,nu in predstavi svetlega kneza — svetnika Vaclava najkrasnejša dela pristne češke umetnosti.
Temu bo tisoč let.
Tisočletnicn znamenitih dogodkov daje vsem kulturnim narodom nagib k velikim dejanjem, s katerimi dokazujejo živliensko moč in upe na novo tisočletno bodočnost. Stojimo pred zaključitvijo velike dobe, skozi katero je naš narod prešel s tolikimi udarci in zmagami ter io dovršil nanovo z zmago državne misli, ki jo jc silni duh sv. Vaclava cepil na češko deblo v svoji davni prošlosti.
Za vse to in za dostojen in tra;en sponvn velikega leta 1929. vrši »Odbor za proslavo tisoč-letnice smrti sv. Vaclava« s svojimi najlepšimi silami vse priprave, da bi čast naroda vzžarela z zgledom bodočim rodovom in da bi hvaležnost do narodnega svetnika oživela na najizrazitejši način.
Izmed nalog, katerih izvršitev mora biti proslava neminliivega spomina sv. Vaclava, imenujemo le nekatere' dograditev stolnice sv. Vaclava na praškem gradu (Hradčinu), razstava sve'ova-clavskih znamenitosti, izdaja zgodovinskega zbornika, soom:nskcga novca in svetinje, prirejanje mogočnih marifestacii iz vseh vrst in za vse vrrte češkoslovaškega naroda, v ne zadnji vrsti pa do-vr*itev okrasitve svetnikovega groba v trajen soomin živega spoštovanja ljubezni do prvega velikega državnika — svetnika.
Izvedba teh nalog zahteva navdušenega dela in požrtvovalne vzajemne pomoči veh prpad-nikov naroda, ki s ponosom izpoveduje, da ie Vaclavov zvecti rod. K temu pozivamo nujno in prisrčno v-akogar, ki zamore prcceniti v svojem srcu prošnjo starodavne in vsem drage naše pesmi:
»Sveti Vaclav, ne daj, da propademo mi in naš
zarod!«
V Pragi, na dan sv. Vaclava, v letu Gospodovem 1927.
Bartou Dobenin, obrtnik v Nachodu, B. Foerster, prof. drž. konservat. Dr. Jurij Hausmann, preds.
Kultura
Andrej Ramoveš.
višj. dež. sod. Dr. Milan Hodža, minister prosvete. Dr. Moric Hruban, preds. senata narodne skupščine čsl. republ. Dr. J. Javurek, advokat in preds. društva za dograditev stolnice sv. Vida. Dr. Fr. Kordač .nadškof praški. Dr. K. Krofta, pooblaščeni minister čsl. republ. Jos. Malek, kanonik v Stari Boleslavi. Jan Malvpetr, preds. narodne skupščine v posl. bornici. Dr. Jos. Pekar, univ. prof. Dr. A. Podlaha, pomožni škof praški. Dr. Leop. Prečan, nadškof olomuški. Dr. J. Peris, glavni ravnatelj Živnostenske banke. O. Španiel, prof. akad. oblikuj, umetnosti, Dr. Jan Šramck, namestnik preds. vlade čsl. republ. Jos. Vlasak, veliki mojster viteškega reda križarjev. Metod Zavoral, stra-hovski opat. Dr. Cenek Zibrt, univ. prof. in glavni ravnatelj biblioteke Narodn. Muzeja. Dr. Jan Zu-
baty, preds. češke akad. ved in znanosti. *
Poznamo bratski češkoslovaški narod: milijoni navdušenih src bodo sprejeli in si osvo.ili želje in načrt svojih vodilnih mož, milijoni pridnih in sposobnih rok bodo v 1. 1928. izvedii vse velike priprave za sveto leto češkoslovaškega naroda 1929. in milijarde bo doprineslo na žrtvenik svoje domovine za čast božjo in na slavo naroda samega verno češkoslovaško ljudstvo. Vse sile v narodu se bodo napele, da do 1. 1929. dovrši častno vel'ko restavracijsko delo in najdostojaeje zaključi s lOCOletnico sv. Vaclava viharno dobo trpljenja in bojev za osamosvojitev in okrepitev svoje nove države. Mi, ki v Čehoslovakih častimo in visoko cenimo danes vodilni narod v veliki druž ni Slovanov, s katerimi nas vežejo izreuno veliki interesi, državni, narodni, kulturni in gospodarski, nad vse to pa bratska ljubezen in simpatija, mi se veselimo svetega leta 1929. v češkoslovaški državi in narodu še posebno tudi iz razloga, ker bo dotlej v glavnem dovršena sijajna renesansa sv. vac-lavskcga duha v bratskem narodu, ki je našel v večini zopet pot, na katero ga jc pred 1000 leti postavil vekotrajni njegov vodni': sv. Vaclav. 0 tem da mnogo misliti proglas sam in — njegovi podpisi.
In mi? Pri velikih, dozdaj nedoseženih manifestacijah čsl. naroda v Pragi kt 1929. ne bo manjkalo nas, ki želimo pokazati svetu, da smo zvezani z bratskim narodom i v boju i v radosti. Ker bo v juliju 1929 kot ena točk sv. vaclavsltega programa velik nastop orlovslva, bo ta prilika najlepša za čestitke Slovencev v masi.	J. H.
Zanimiv osli
Sreča v nesreči.
r
Oni dan so na Shaftesbury Avenui v Londonu aretirali človeka, ki je prosjačil, kar je tudi na Angleškem prepovedano. Ko so ga pripeljali pred sodišče, ga je tam navzoči odvetnik spoznal. »Že več mesecev vas iščemo,« ga je ogovoril advokat, »nezgodna zavarovalnica vam je prisodila 300 funtov (82 tisoč 500 Din) za poškodbo pri oni neegodi toda nikjer vas nismo mogli najti, da bi vam denar izplačali.« Tako je bila možu nesreča v srečo, namreč ker so ga prijeli.
Temni oblaki so srebrno obrob'jeni, toda Martin Elliott ni mogel verjeti, da bi bila za črnimi oblaki njegovih nesreč spisi' Sc kaka sled srebra. Pa vendar. On je bil namreč trgovec z družabnikom, ki pa je nekega dne ves razpo'' žljivi denar in druge vrednosti po oasal v svoj žep ter izginil. Elliott je postal vsled tega bankeroten. Ko je moral radi tega k sodišču, jc domov grede padel po stopnji-cah ter si zlomil nogo. Ko je nato ležal v bolnišnici, je nekega dne došlo poročilo, da mu je hiša pogorela do tal. Vse to pa jc prineslo tudi londonsko časopise. Par tednov nato pa je prejel od notarja iz Bostona pismo z vpra šanjem, je li on v kakem sorodu z Martin Elliottom, ki se je pred mnogimi leti izselil v Ameriko. Bil je res v sorodu z njim in ker je lahko doprinesel dokaz resnice, je po dav no umrlem sorodniku podedoval 25.000 fun tov, kar znese v našem denarju 6,875.000 Din Za to vsoto jc bilo torej vredno priti v non-kurz in tudi hiša najbrže ni bila toliko vredna.
Čuden slučaj nezgode pa sc je pripetil leta 1908. velikemu parniku »Mauretaniji« Na svoji vožnji iz Newyorka v Liverpool se je od štirih propelerjev pokvaril eden to'iko, da ni bil več za rabo. In kaj je bila posledica tega? Ta velikan je mnogo hitreje vozil s tremi propelerji, kot pa poprej s štirimi ter bil sploh najhitrejši izmed vseh tedanjih parnikov.
Še neki drug slučaj sc jc pripetil na morju ter lastniku prinesel dobiček. Tovorni par nik je vozil iz Havvaija v Newyork, in sicer samo sladkor. Na širokem morju ga je zajel
vihar ter mu polomil propeler tako, da jc od' slej vozil komaj s polovico prejšnje hitrosti Toda ta zakasnitev je bila dobičkanosna, kajt: med tem se je sladkor podražil in ko je pristal v pristanišču, je bil njegov tovor vreder nad 6000 funtov več kot pa bi bi! sicer, ake bi dospel ob nameravanem času. 6000 funtov je loliko kot 1,650.000 Din.
Deviški narod.
Petrograjska Akademija Znanosti je odkrila v zakatalskein gorovju na Kavkazu do sedaj nepoznani narodič »jasaji«, kai pomeni »dekleta«. To ljudstvo ne pozna svoje preteklosti in nima niti imena za svoje uboge vasi. Jasajev je samo par tisoč. Zanimivi so, ker pri njih ne sme moški ničesar delati. To se smatra kot velika sramota. Če bi se kdo lotil kakega posla, bi ga zasmehovali sosedje, ki cel dan kadijo, zleknjeni v senci orjaškega oreha. Tudi lastna žena bi mu to prepovedala, ker bi bilo moško delo zamera in ponižanje za gospodinjo. Ženska je mati in gospodinja kakor povsod in opravlja poleg tega vse težko moško delo. Zemlja ni rodovitna. Nekaj prosa zadostuje samo za domačo porabo. Zaslužek nudi samo gozd. Ženske ves dan sekajo bukve, žgejo oglje iu nosijo vrče 10 km daleč na trg v Zakatale. Osel je redkost. Imata ga samo dve hiši, ki zato slovita kol bogati. Če srečate upehano, zdelano žensko s tovorom, poleg kaiere leno koraka rdečelični krep-ki mož z nožem ob pasu — lo so jasaji. Vsi poizkusi sovjetskih oblasti razbremeniti ženske so se izjalovili. Jasaike se upirajo. Njih edina pravica je odkriti obraz, ne nosijo ten-čice kakor vse druge muslimanke. Če gredo na trg, oblečejo boljšo nošo. Sicer pa so te ženske usmiljenja vredne. Ob porodu morajo v hlev kot »nečiste« Če se mož naveliča žene, ji reče: bir talah, eki talah, uč talah — in sto že ločena. Jasajske hiše nimajo niti peči, temveč samo luknjo v stropu za dim. Kurijo na tleh. Edino pohištvo je umazana odeja po tleh, ki nadomešča stole, mize, preproge in postelje. Ta narod ne plača davke, nič ne ve o vojni in bogvo kako davno ni videl urad. nikov. (Izvestja, 20. avg.j
dar siv ©
Pred stablllzacHo lire?
Ze dne U. t. m. smo poročali o nameravani stabilizaciji lire na sedanji bazi 90 I. j. 00 lir za funt šlerling, sicer se je že v maju in juliju lelos ravno tako govorilo o tej kvoti in dose laj smo se je držali. Splošno pa je bilo mnenje, kakor so ga razširjali vodilni italijanski finančniki in državniki, da bo lira še naraščala. Toda, kakor sedaj vse kaže, . namerava italijanska vlada stabilizirati liro na sedanji višini.
Flui tuacije lire so bile posebno letos zelo velike. Koncem decembra je notirala v Curihu 23 60, do konca aprila je narasla na 27.55, do konca maja na 28.55 in je dosegla 25. junija najvišji kurz 30.12, od tedaj naprej se giblje med 28.20—28.40.
Obtok bankovcev je sicer od v prvi polovici letos padel v papirju od 20.133 na 18.985 milijonov lir, preračunan n zlato pa je narastel od 3970 na 53G0 milijonov lir. Najzanimivejše pa je poglavje o cenah V avgustu 1920 je znašal kurz funta 148, indeks cen v veletrgovini 709, življenjski indeks pa 001; v septembru letos pa je znašal kurz f.inla šterlinga 89, indeks cen v veletrgovini 530. življenjski indeks 194. Kurz funta je torej padel v enem letu z# 40 odst., indeks cen v veletrgovini pa za 25, življenjski indeks pa za 18 odst. Pri vsaki de-flaciji se pojavlja taka tvorba cen nasprotno inflacijski tvorbi con. Dohodki od izvoza se znižajo, temu slede cene, dočim pa cene v detajlni trgovini kakor tudi mezde, plače in drugo le počasi slede nazadovanju cen \ veletrgovini. Zato je sedaj v Italiji akcija, da se znižajo plače in tako prilagude produkcijski stroški navonastalemu nivoju cen.
Kako bo italijanska vlada vzdržala stabilizacijski kuiz lire, je ilane^ ležko reči; vendar je skoro gotovo, da bomo kako liro ali primaknili ali pa odvzeli pri kurzu 90. Drugače pa imajo Italijani za vzdrževanje stabilne valute prav znatna sredstva. Banca d'Italia je zvišala kritje svojih bankovcev od 1977 milijonov lir 30. junija 1926 na 2904 milijone lir fine 30. septembra t I. pri skoro enakem obtoku bankovcev. Vendar je treba še upoštevati, da je v leni kritju zapopadenih 419 milijonov lir zlata, ki leži v »Bank of England . Poleg tega ima italijanska vlada v svoji devizni centrali pri tej banki veliko dolarjev, ki so prišli od inozemskih, predvsem ameriških posojil. Te zneske cenijo na 200 milijonov dolarjev, kar je pra< znatna vsota. Vse kaže da sloji Italija, kljub stabilizacije lire pred težkimi časi. Jasno je, da se bo sedanja gospodarska depresija poostrila, dokler ne pridemo do normalnega razmerja med cenami in stanjem valnle. Značilno za sedanji položaj je, da cenijo število nezaposlenega delavstva na 500.000, od česar odpade 150.000 samo na pokrajini Milan in Turin Kakšne oblike bo pa še zavzela depresija, je danes ležko povedati, ker je to v veliki meri odvisno ludi od razvoja konjunkture v inozemstvu.
.1.
Letna skupščina kmeti'skih strokovnjakov za SlovenMo.
V Celju se je vršila v soboto redna letna skup'- ina Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Gosp. inž. Zidanšek se po običajnem uvodu spominja dalje našega vzvišenega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se mu odpošlje kol kraljevskemu pokrovitelju udanostno brzojavko Udannst-nn brzojavka se pošlje tudi g. ministru za kmetijstvo. V svojem poročilu se predsednik spominja tudi pokojnega grmskega ravnatelja Boh. Skali-ckega, se dotakne vprašanja, kdo naj vodi živinorejska vprašanja, ali ugranomi ali veterinarji, poroča o korakih za člane pri ministrstvu z ozirom na napredovanje, redukcije Dotakne se vprašanja organizacije kmetijske službe pri oblastih, poroča o
akciji za posmrtno pomoč umrlih tovarišev, o nadaljevalnem šolstvu in o učni knjigi zu te šole.
Poročilo sprejme skupščina z odobravanjem
Iz tajniškega poročilu g inž. Lakirana Je posneli, da je imelo precej obširno korespondenco, katere precejšen del je bil radi p sredovanja za službe, nadalje poroča o korakih Zvezo državnih nameščencev v svrho organizacije vseh državnih nameščencev. Poroča (udi o korakih pri Vodnikovi družbi, da naj iu pazi, kaj publicira » kmetijstvu v svoji pratiki, čo žc nima pravili strokovnjakov-sotrudniknv Omenja tudi korake, ki jih je društvo storilo za to, da bi kmetijski pouk nn učiteljiščih prešel v roke strokovnjakov iz kmetijstva, ker šele tedaj bodo izšli iz učiteljišč absolventi, ki bodo v stanu vsaj nekaj koristiti našemu kmetu tudi v strokovnem oziru. Tajnik se zahvaljuje uredništvu • Kmetovalca« zn kotiček Članov je organiziranih 202, članarino pn je plačalo le 139. Poroča dalje o nevarnosti ukinitve zagrebške gospodarsko-šu-mnrske fakultete.
Med blagajnlkovim poročilom dospe nn skup-ščino g. dr. Schaubach, veliki župan mariborski. Pozdravljen od članstva in od predsednika jjosc-bej, povzame besedo in zagotavlja, dn bo kot vrhovni šef v oblasti gledal poleg drugih funkcij zlasti na reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj ln kot tak šef pozdravlja skupščino in ji želi dosti uspehov. P • tej debati je dobil blagajnik inž. Wen-ko razrešnico na predlog revizorjev članarina za prihodnje leto iznaša 40 Din. Občni zbor za leto 1928 se vrši v Ljubljani.
Nato je poročal inž Wenko o akciji za posmrtno potn č umrlim članom oziroma njih sorodnikom in priporočal, da vsi člani pristopijo k tej akciji.
Za inž. \Veukoni poroča inž. Lukmau o kmetijski pospeševalni službi in o debati, ki se ie vrišla po dnevnem Časopisju. Nato se je vršila zelo obširna debata o organizaciji kmetijske službe pri oblasti, v kateri se je uvaževalo In dvoje j>re 1-lcgov, t. j. Wenkov o specialistih in kombiniran predlog kmetijskega svetnika g. Rohrnutna. Gosp kmetijski svelnik Ro^rmnn je svoj predi g opiral v bistvu le na kvalifikacijo, pn kateri bi bili specialisti le on. ki so dovršili Klosterneuburg, vse drugo pa ne more bili specialist. Za RoVinanom so stali vsi kranjski ekonomi in nekaj štajerskih.
Za sistem specialistov je gov ril inž. Wenko, ki .je dokaza', da je le na tej postlani mogoče stroko čim popolneje obvladati in kot )■ ' ^dajati tudi drugim. Razume se pa, da če	košolec ali
nižješ-Ier specialist s tem 5" ni , ,.a,h>, da v drugih panogah ničesar ne ve in da bi zato povsod lahko nadomestil delo sedanjega okrajnega kmetijskega referenta Za \Venkom so stal dosledno vsi visokoš lei, razen enega in zelo veliko srednje in nižješolcev iz Štajerskega. Pri glasovanju sta bili obe skupini enakej močni in zato spreiet predlog, dn se v tem smislu poroča obema oblastnima odboroma
Pri tej točki se je oglasil k debnli tudi Spiller-Muvs, komisar za agrarne peracije v Ljubljani, s poročilom, kako si on zamišlja delovanje organov za pospeševanje kmetijstva s kinetijsko-pravnega stališča V svoji stroki zagovarja specialiste, a v kmetijski stroki ekonome radi kmetijsko nadaljevalnih šol in statistike, katero da bo država gotovo zahtevala vsaj od pasivnih oblasti
Poleni poroča predsednik inž. Zidanšek o kmetijsko-nadaljevalnem šolstvu. Referat je bil zelo simpatično sprejet in izgleda, da b mo na ta način res dosegli najlepše uspehe v prosveti našega kmeta. Jedro, ki ga je Ireba rešiti, je, l-ako izobraziti dovolj naše učiteljstvo v kmetijskih znanostih.
Predlog o ustanovitvi sekcije visokošolcev v okvirju društva je bil s jiar glasovi večine zavrnjen.
a sprejet protipredlog, da naj se v svrho reorganizacije društva izpremene pravila za sekcije po kvalifikaciji
Gospa Premrouova je imela nato prav lep re-feral o gospodinjskih tečajih.
1'ri slučajnostih je opozoril g. inž Mikuž, da niso pri trgcvsklh pogajanjih s tujimi državami zastopani kmetijski strokovnjaki, a društvo da naj skrbi, da bodo tudi tu prišli v vpoštov.
Na predlog g. prof. Priola se odpošlje Srbskemu poljedelskemu društvu z ozirom na nedeljsko skupščino brzojav, da je naše društvo popolnoma z« prevzem kmetijstva j>o oblastih.
* * iv
Z ljubljanske borze. V ponedeljek popoldne se je vršila seja upravnega odbora ljubljanske borze, kateri so prisostvovali tudi zastopniki bank. Razpravljali so o povečanju deviznega prometa na ljubljanski borzi. Poleg tega je upravni odbor sklenil, da sc udeleži tudi ljubljanrka borza po svojem tajniku g. dr. M. Dobrili konference srednjeevropskih borz na Dunaju, dne 23. t. m. Konferenca se bo bavila z vprašanjem uzanc, jemanja vzorcev, ekspertize in kako doseči čim večio e ot-nost 73. ta vprašanja med srednjevropskimi borzami
Na?e tvornice — objekt »porezavanja«. Prejeli smo: Najbrž je pri Vašem ekscerpiranju referata tajnika 7ve/e inclu^trjcev g. inž Milana fiuk-ljeta ušlo Vaši pazljivosti in ste pustili neokrneno: »naše tvornici' niso objekt porezavanja«. »Slovenec« si pri tej'besedi ne misli obdavčenja, kar pomeni ta srhska beseda Ne bi se oglasil, čc se nc hi množ li slučaji, da sc posebno v naših gospodarskih krogih vporablja mesto vdomačenih izrazov mnogo srbohrvatskih besed. Tako sc jc kar na lepem začela n, pr za »gospodarstvo« vporab'jati neslovenska beseda »pvivreda«, za zbornico popačena »u'k« »komora« 'Knmmcrl 'tet. Vzgledov še dovoli Naj se vendar govori ali slovensko ali T^T-valsko, ne pa. da se dela nov jezik, ki naj izpodrine Voe naše. žc udomačene izraze s tujkami, k' Slovencu nič ne pomenilo ali pa še s"nic ni«o domače kakor n. pr. »komora« — E. (Op. uredn. Z dopisom se popolnoma strinjamo.)
Horzra
Dne 15. novembra 1927.
DENAR.
V primeri z včerajšnjim dnem je bil danes promet manjši. Ponudba je bila zlasti znatna v de-vizi Ne\vyork, v kateri je bilo največ prometu po neizpremenjenem kurzu 56.75. Berlin se je danes učvrstil od 13.55 na 13.HO. London je zopet narastel za 5 točk na 276.85, v skladu z mednarodno učvrstitvijo. Trst ie v Curil u nrraMel za 1 točko, pariteta bi bila 808.55. V Ljubljani je bil Trst zaključen po 308.5. Privatnega blaga je bilo precej na trgu. Narodna banka je intervenirala v devizah: Curih, Dunaj, London in deloma Berlin.
Na zagrebški horzi je znašal promet v tednu od 7. do 11. nov. v efektih 6,702.624 Din, v devizah pa 58.925.764 Din.
Ljiibllana. Devize: Berlin 13.545—13.575 (18.56), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8 8.03 (8015), London 276.45—277.25 ( 276.85), Ne\vyork 56.65—56.85 '56.75). Praga 168.05-168.85 (168.45), Trst 307.5—309.5 (308.5).
/nv-reh Berlin 13.545-13 575. Curih 10.94-10.97, Dunaj 8-8.03, London 270.46—277.25, New. york 56.05-50.85, Praga 168.05-168.85, Trsi 307.69- 309.69.
Brlvrad. Berlin 13.5145—13.5146, Budimpešta 9.955—9.985, Dunaj 8-8.03, London 270.45—2/7.28, N<wyork 56 05- 50.83, Praga 108.05-108.85, Ženeva 1091—1097.
Curih. Bclgrail 9.1375, Berlin 128.725, Budimpešta 90.75, Bukarešt 8.21, Dunaj 73.18, London 25.275, Ne\vyork 518.52, Pariz 20.375, i'rng i 15.37, Trsi 28.17. Sofija 8.76, Varšava 58.12, Madrid 83.17.
Trst. Curih 358.90-355.90, Dunaj 256.50-262.65. London 89.65-89.75, Ne\vyork 18.39—18.40 Pai iz 72.20—72.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubi lani zaključena Ljublj. kred. j>0 133 ter Trboveljska po 470; Vevče 136 den., Strojne 80 bi. V Zagrebu je šla vojna odškodnina dol. Ljubljanska kreditna po 126 bi.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 138, Praštediona 890 den.. Kred. z vod 160 d„ Strojne 80 lil., Trbovlje zaklj. 470, Vevče 136 den., Kranj. ind. 370 den, Ruše 280—295, Stavbna 56 d., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 83.5, agrari 51.5, vojiin odškodnina 396, dec. 397—398.75, Hrv. esk. 9, H i po 57—58, Jugo 04, Praštediona 890, Ljublj. kreditna 125 bi.., Šečerana 580 585, Slavonija 14, Trbovlje 470- 485, Vevče 132-136.
Kclgrail. N. rodna banka 5150, vojna odškodnina 396 398 (promet 2,800.000), dec. 397.25— 390.50 (promet 4,800.000), 4% obveznice 51.25, 7 invest. posoj. 83."0.
Trst. Adria 178, Assicurazioni Generali 4160, Cosulich H'0.fj0, Riuuione adriatica 2135, Trijjco-vich 250. Sjilit cement 224.
BLAGO.
Ljiihlvma. Les: Trumi po noti kupca fko vag. nakl. post. 1 vag. ]>o 240, deske smreka-jelka monte 20, 25, 50 nun, fko meja 495—500, zaklj. 1 vag. 495, borovi brzoj. drogovi 6.50 ni suhi fko nakl. post. 225—230, zaklj. 1 vag. po 225, buk. neobroblj. plohi 00, 70, 80 nun preko polovice od 70 mm 2.20—4.50 m. I., II., III. monte fko meja 1 vag. po 545; išče se smreka-jelka 20 mm III., jionudbe so za javor-jeve plohe, I od 30 cm naprej; zaklj. 4 vag.; tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt, ml. tar.): Pšenica 78 do 79 kg, 2%, bač. 812.5-845, nov. 842.5— 845, sr. 335.5—340, slav. 337.5—840, koruza stara bač. 267.5. nav. vozn. 272.5, bač. um. suš. 200, nav. vozn. C6o, bač. času primerno suha s kval. gar. 240, oves bač. zdrav rešetan 275, moka O g vag. bt. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 480; zaklj. —; tendenca za pšenico neizpremenjena, za koruzo čvrstn.
Novi Sad. Pšenica b ič. 287X0, gor. bač. 290, ban. 282.50, sr. 280—2(0. ječmen bač. 245—250, sr. 245 -250, oves bač. 220 225, sr. 220-225, koruza bač. stara 217.50—220. nova 185-187.50, sr. stara 217.50—220, sr. nova 185—187:50, moka 0 g in gg bač. 410—420, 2 390-100, 5 370 380, 6'A 280—285, 7 250-260, 8 190- '.00. otrobi bač., sr., slav. 170— 175, fižol bač. beli 360—380. Tendenca Čvrsta. Promet: 2 vag. pšenice, 25 vag. koruze, 3 vag. moke, 2 vag. ovsa.
Kmlimpcšta (terminska borza). Tendenca medla. Pšenica marec 31.00 31.98, zaklj. 31.80 - 31.82, maj 32,20-32.10, zakli. 32.08-32.10, rž marec 30.40, 30.i6, zaklj 30.18 30.20. koruza maj 25—25.10, zaključek 25.08—25.10
Vremensko ©oroči&o
Meteorološki -zavod v Liublian dne 15. novembra 1927 Višina bnromeirn	,„
Opa/ovanie		ilaro meiei	oploiti « C	i<e. »'»g« > 1.	in Drzlnr » m	ubiar nosi	Vrsta padavin		m "C <=»	II
rrt						i-l	of» »n itdv mlu |	i mm (lo h		
Linhl ana	v	'69-4	0-9		E 1	10	sneg	9-4	3-8	
Mar> bor		769-5	— 3	9t>	N W 6	5	sneg	7	2	-4
Zagreb		769-J	4		NE 6	10	dež	6	5	1
Belurad		7o8-5	1	V8	N t	10	sneg	5	15	1
Sarajevo		767M	0	97	mirno	10	sneg	a	2	0
Skoplje		71-3-0	10	83	mirno	10			15	5
Dubrovnik		761-1	13	71	E 4	5	dež	13	16	7
Splil	1	/60-8	g	73	NE i0	10			H	9
Pran«		76-'2	— 2	—	SW 4	7			3	-4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zrarni tlak (barometer nad 7G5 mm) prinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755
do 765 min naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Punajsk? vremenska napoved za 16. novejrber: Jasno mrzlo vreme bo trajalo dalje. Tem
peratura blizu ničle.
Mark Twain •
llevic m siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Hendon se je kmalu zatopil v globoke misli. Treba je bilo najti odgovora na vprašanje velike važnosti. Kaj naj stori? Kam naj se obrne? Nekje je moral dobiti mogočno pomoč, sicer, sicer se je moral odreči svoji dedščini, povrh tega pa živeti obdoižen sleparijo. Kje je rnoge! dobiti tako mogočno pomoč? Da, kje? To je bilo težko vprašanje. Sčasoma mu jc padla v glavo misel, ki je obetala neko možnost — res da najmanjšo vseh majhnih možnosti, a vseeno vredna, da jo je vzel v ozir, ker ni videl nobene druge, ki bi sploh kaj ugodnega obetala. Na spomin mu je prišlo, kaj mu je bil stari Andrej pripovedoval; kako dober da je mladi kralj in kako velikodušno se zavzema za nesrečne in one, ki se jim godi krivica. Zakaj nc- bi stopil do njega in poskusil govorili ž njim in ga prosil pravice? Ej, ali pa je mogel tako čuden siromak dobiti dovoljenje, da bi stopil pred presvetlega vladarja? Nič za to — to pojde že samo po sebi; to je bil most, čez katerega ni bilo treba iti prej, dokler ne bi prišel do njega. Hendon je bil star bojevnik, izkušen v iznajdevanju zvijač in drugih pripomočkov; ni dvoma, da bo znal tudi v tem ubrati pravo pot. Tako je, najbolje je, ako se napoti v glavno mesto. Morebiti mu bo stari prijatelj njegovega očeta gospod a arlovv mogel pomagati — dobri stari Var-lo\v. načelnik l i It nje pokojnega kralja a i n'< go ili h c ov aH česa žc — Miloš se ni mogel ve ;-mv
•: n i
si o i njali. kaj da je l il. Sedaj pa, 'co ■<> uia • pred seboj za kar je lahko p rabp svoje moči popolnoma določen ciij, se je megla ponižanja in potrtosti, ki se je bila zgrnila čez njegovega duha, dvignila in ,
razpršila, in srčno je vzdignil glavo in se ozrl okoli | sebe. Ves presenečen je videl, kako daleč je bil že I prišel; mesto je bi'o žc daleč za njim. Kralj je s po- j vešeno glavo počasi jezdi! za njim; tudi on se je bil i globoko zatopil v misli in načrte. Zdajci je bedna ! bojazen pooblačila Hendonovo pravkar zadobljeno dobro vo'jo. Ali sc bo deček hotel zopet podati v mesto, kjer vse svoje kratke žive dni ni bil deležen«, drugega kot slabega ravnanja in skelečega pomanjkanja? Ampak vprašati ga jc vendar le moral; temu sc ni bilo mogoče izogniti; zavoljo tega je Hendon ustavil konja in zaklical:
Pozabil sem bil vprašati, kam sva pravzaprav namenjena. Zapoveduj, gospodi-V London!
Hendon je odjezdil zopet dalje; bil je neznansko zadovoljen z odgovorom — vendar se mu je tudi čudil.
Vso do'go poi sta prepotova!a brez posebnih doživljajev. Toda končala sc je z važno prigodo. V neči 19. februarja okoli desete ure sta stopila na Londonski most sredi prerivajoče se množice; ljudstvo je vpilo vzklikalo in obrazi, od piva navdahnjeni so se močno svetili v žaru mnogobrojnih bakelj. V tistem trenutku je pad'a med njiju razpadajoča glava nekdanjega vojvode ali kakega drugega velikaša. zadela Hendona na komolec, odletela po tleh in se izgubila med mešanico brzečih nog Tako minljiva in nestalna so na tem svetu človeška dela' Pokojni kralj je bil komaj tri ledne mrlev in Iri dni v grobu in žc so padali otroški, katere je s tolikim trudom nabral izmed uul d h lin U •/:: svoj 'epi most Nek ivcšvnn se ie sj b knil nad 'ist<- <i'a.o. pri tem pa je znd s : ' ' ■ vi- I I" ! • !ovc!:n pred se! oj lela se "e
'' i: ■•.' ■ ■• |.r i•;.••.! H i• - ' jr pt m-1 pod post pa je zopet tr> dobil mogočen udarec, ki mu ga je zadal prijatelj te",, človeka. je bi! dozore* z.t hoj in pretep, saj že so se pričenjale slavnosti drugega dne
— dneva kronanja. Vse je bilo polno močne pijače in rodoljubja; v malo minutah je prosti boj zavzemal že lep kos zemljišča in se je čez malo časa tako razširil, da se je vršil že po celem oralu zemlje in se izpre-menil v velik metež. Tedaj pa se je prigodilo, da sta se Hendon in kralj ločila drug od drugega in izgubila v navalu tulečih množic, ln tako ju zapustimo.
Trideseto p o g 1 a v j e.
Tomažkov napredek.
Med tem, ko je pravi kralj taval po deželi borno oblečen in ob bornem živežu, sedaj tepen in zasmehovan od klate/.ev, sedaj v družbi tatov in roparjev v ječi, od vseh nazivan bebec in slepar, je namišljeni kralj Tomažek vžival vse drugače življenje.
Ko smo ga zadnjikrat videli, mu je kraljevo dostojanstvo baš postalo všeč. To dopadajenje je postajalo vsak dan večje in je v prav malem času postalo samo solnce in veselje. Otresel se je vsakega strahu; skrbi so se razpršile in razblinile, zadrege so izginile in se umaknile mirnemu, samozavestnemu vedenju. Družbo tepežnika je vedno bolj uporabljal v svoj prid.
Kadar se je hotel igrati ali pogovarjati, je pozval k sobi gospodični Elizabeto in Jano in jih ie zopet odpustil, ko se jc naveličal njih družbe, in sicer no tak način, kakor da bi bil takega ravnanja od nekdaj vajen. Sedaj ni več postal zmeden, ko ste mu te dni visoki gospodični pri odhodu roko poljubili.
Prav všeč mu je bilo, da so ga zvečer v sijaju spremili do postelje in zjutraj oblačili z obširnimi in svečanimi ceremonijami. V ponosno zabavo mu je bilo. da je korakal h kosilu ali večerji v spremstvu blišče*ega sprevoda državnih uradnikov in telesne straže in to v toliki meri. da jc podvojil šlevilo te-'csne straže, tako da jc štela sto mož. Z veseljem je posluša', kako «o rogovi trobili po dolgih hodnikih in so se oglašali daljni glasovi: Prostora za kralja'*
=181=111
a ac
o » >S
-I š * iS I
Car-3"?
B" 5 = Š
S 5 f N " i
' 77
3' 3 i l 1 5
w tn
ji
•z H o >
5 S
4. RS
3	P
s	I	o
»r	^
V'	5
T	£	S
-t	s
t	3
k	»	s
^	_	_
•i-	—
C	°	c
•13 2,
— K s
-i. <
(t
2 c s to
r,- £
i. o
<
U)
e —
— a s H ar < t
t ' N str
-09	3
o N■ ca -S.
.5 S f
o- < ~ a = s 3 ®
~ - K, r
C -i. j,
—	-	c
f«*	<73	N	cr
S ž	%	S	f
j ^	:	;	=
5'	? >	S
M *	t	»	N
ic	(t	S.	e
-	i	i	S
W *
P m
=r S
I I Mf^CSIMAOn" pisalni slro| ima suetooni slooes, nad 2.000.000 stroieo o | (IK BO» m Pg % f* H Uubl ana, Seienburgooa
prometu, nedosegljto u irpežnosti In osled tega najceneiSI. LUUi	ul ca A/4. Telefon st. 2980
□ 3EEaEUa2S210B2EE2Z3E2SiaBBBBSSfflff
ie za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I st za usnešno reki >mo v tem med našim Ijud tvom po deželi naj-rtnevniKu Vsak og as pa bodisi v maihm obliki (naimanjši orostor za enkrat samo 5Dl zagotov oglaševalcu gotov uspeh VsaKomut tore), ki ima kai naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vstik priliki najbolj
Dobro je vs Kdai naložen deuai ki ga inserent izda boli razš rie t>m veliki ali pa tudi v priprosti
priporotifi v!
IBBElSESiBS&B&gSBRBIBBBKBE&SgaE'
MALI OGLA
Vsaka drobna vrslica tl'50 E>šr» ali vsaka beseda SO par Najmanjši oplas 3 fli 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se rarunajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Drž. uradnik v pok,
se priporoča cenj. podjetjem za primerno službo, posebno še za kurirja po vsej Jugoslaviji. - Je vsak dan na razpolago. - | Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9098.
Dva drž. uslužbenca
iščeta službe inkasanta ali slično kot postranski zaslužek v svoism prostem času. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštenost«.	9116
S oN) odetem
2 gospodoma, s posebnim vhodom v pritličiu. Naslov v upravi: št. 9096,
5000,— DOLARJEV
POSOJILA iščem proti vknjižbi na prvo mesto lepe hiše v Ljubljani. — Ponudbe na up-avo ood: »Dolarsko posojilo« 5000.
HLODE
bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETTI -Ljubljana.	74Q0
Borove hlode
za takojšnjo in pozn^išo dobavo kupim vsako količino Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Borovi hlodi« št. 8905.
Mecesnova drevesa
godna za sekanje, naprodaj. - Poljanska c. 10, Lj.
Imam naprodaj dobro
MOLZNO KRAVO
katera bo imela prihodnji mesec telička. Cena po dogovoru. — Marija Lešnjak, D. M. v Polju 35
temola
Lanz 40—60 HP iz leta 1922., ohranjena kot nova, se z vsemi pripadki takoj proda zaradi povečanja obrata.
Martinec
LJUBLJANA — Prule 8.
Pletilnice
ki imajo najmanj 4 stroje za pletenje in žele biti zaposlene, naj se obrnejo naravnost na tvrdko
Brača Hiršler,
Zagreb, Gajeva ul. 3.
Vinska sesalka
dobro ohranjena, lj^col, s poljubno množino, s la. para gumi cevmi in tozadevnimi pritiklinami ter mali filter in 1 polnilni aparat za buteljke, sc po nizki ceni proda. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod čtev. 9032.
Občina Ljutomer proda 50 hektolitrov
izbornega ljuto-j merskena vina;
lastnega pridelka 1. 1927.1
V lokalu, v katerem ni »Slovenca", tudi
ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „S/ovenca" povsod!
Neobhocno potreben vsakemu raaio-amaterju
Radioholcdar
Cena Din 25-—
in
1928
cena D n 15-— „Radiowelt"
Lepe božične jaslice
so največje veselje cele tare, ako so
v cerkvi post avl/ene o priliki božičnih praznikov. Takšne izdeluje v treh velikostih m razprodaja po ugodnih cenah staroznana tvrdka za cerkveno umetnost.
Stolna ul 5 A ZORATTI, MARIBOR Stolna ul. 5

KNJIGO VODKIN J O
perfektna, s popolnim znanjem slov., srbo - hrv. , in nemške koresponden- i ce, strojepisja in obče- j vanja z interesenti, išče trgov. v Ljubljani. Sta- | novanje in hrana event. v hiši - Ponudbe upravi lista pod; »Glasba '.090«.
Poštenega FANTA
od 16 — 20 let, za hlapčevska dela, išče trgovina. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 9122.
Vajenka
^e sprejme poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino usnja in čevljarskih potrebščin. - Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« nod: »Trgovina usnja«. 9121
Drogeriiskega pomočnika
Izurjenega, marljivega, z dobrimi referencami, po možnosti z znanjem Iran-coščine in nemščine — takoj sprejme Engleska drogerija Vuka Karadjiča 14, BEOGRAD. - Plača dobra, najboljši pogoji.
Letošnje JEŽTCE ?E-LOD in PREUIVO
kupuje po najvišji ceni preti takojšnjemu plačilu pri prevzemu blaga tvrdka MIHAEL OMAHEN, Višnja gora, in prosi za tozadevne ponudbe Večje množine se prejemajo tudi na oddajni postaji.
Kupim 10 do 20 vagonov
jslševih dehel
od 2 m naprej, od 25 cm na špici, malo grčevo in zdravo blago za dobavo 2 — 3 mesece prejem in plačljivo pred nakladanjem, - Ponudbe z najnižjo ceno za m3 ali za 100 kg nakladalne postaje ali mejo Postojna. — Kupim že rabljeno, a dobro ohranjeno parno lokomotivo od 15—25 KS. - Cenj. ponudbe je poslati na A. Logar, Cerknica pri Rakeku. 9104
STARE O BLESKE.
pohištvo, najbolje plača Ljubljana Dopisnica zadostuje. pridem na dom! PREKUH - Stari trg 26,
haso, tešprenj, ajdovo moko
vedno svežo odda a nn deLelo velel rjrovi na
A. VOLK LJUBLJANA
Itpsilpva centa 'tov. '
Posredovalca za službe
se priporoča vsem cenj interesentom z zagotovilom najboliše postrežbe Elizabeta Lorbcr, Maribor, Vetrinjska ulica 5.
Volna - bombaž
r a stroino pletenie in ročna dela dobit« po nainiilih cenah pn
PRELOCU LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
BOROVE
brzojav, droge
iz sedanje sečnje od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupuje stalno proti najvišji dnevni ceni DRACOTtN KOROŠEC, Šmartno ob Paki.
Priporoča se trgovina i železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta
ELEKTRO-St:
vršuje ALOJZ ARHAR v Spodnji ŠiSki, Celovška cesta 80 Solidno delo.
8509
cene zmerne
POZOR
izletniki, lovci in turisti!
Prevzemam daljše vožnje
Z AVTObUSOM
za večje družbe do 24 oseb, Cena za km 1 Din za osebo Naročila sprejema PAVEL ŠTELE -Poljanska cesta 3.
Odda se za takoj ali s 1. dec. mirni stranki
soba s ji
Iščemo stane krajevne zastopnike za
ko^cesioRirane gospodarske pred^ere
j Dober zaslužek. Ponu lbe z znamko 1 Din event. 2 sob! s pntikli- za 0 govor na Cdio Kosiai, vet. k. d.,
nami v novi hiši. Naslov	°
v upr. lista pod št. 9097." Zagreb Strossmayerova ulica 4. i

4
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh, odstranjuje v 5 minutah zanesljivo, brez bob čin in posledic
„OepiIatorIuan Venus"
Cena: 1 zavitek Din 20'—
Preselitev
mod. salona za damske klobuke Ivanke Stegnar
iz Rimske ceste 10.
Vljudno naznanjam, da o t v o r i m dne 17. novembra 1927
nov lokal v Stritarjevi ulici 9 (Filipov dvor).
Velecenjene odjemalke prosim za naklonjenost in obilni obisk.

Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je umrl naš prcljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Karo! Mulley
sodn. svetnik v pokoju
včeraj 14. novembra ob 6 zvečer, previden s sv. zakramenti.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 16. t. m. ob pol 3 popoldne.
Na Vrhniki, dne 15. novembra 1927.
ZOFIJA E1SENBERG, EMA RIHA, ANNIE MULEY, hčere. Profesor ALFONS EISENBERG, dr. ALBERT RIHA, zeta. F RIT Z in HERBERT, vnuka.
Preminul je naš nadvse ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Dr. i&O EST
šef juridičnega oddelka gradb. dir.
v torek, dne 15. nov. po dolgi in mučni bolezni. — Pogreb dragega nam pokojnika bo v četrtek tire 17 nov. ob pol 4 pop. iz hiše žalosti, Brpg St. 14, na pokopališče pri Sv, Križu.
Ljubljana, 16. novembra 1927.
Globoko žalujoči ostali.
Potrti glohoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog oz, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
Luka Žagar
uslužbenec drž. žel. v p. in posestnik
15. t. m. b pol 8 zjutraj po kratki bolezni boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 17. novembra t, 1. oh pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta 53, na pokopališče k Šv. Križu.
Ljubljana, dne 15. novembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Odvetniškega kandidata
sprejme z Novim letom 1928 DR. IVAN SAJOVIC, odvetnik v Kočevju.	9084
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, iourna-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagamiške bloke /. t. d.
Plevljanska vojaška godba sprejme takoj
Z rviiplinista mlčelista
Ponudbe: Lojze Smrekar, vojaški kapelnik, Plcvlje,
Naaft o ratifiofcftKiftil
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60"—, vezan Din 76*—
Jugoslovanska hngig&nie II v Liubljam.

Prvovrstna oekarna
nudi svojim cenjenim odjemalcem slav občinstvu pecivo in pogače - gibanice vsak dan Ob sobotah in nedeljah ves dan topk- pogače in g;hanice na razpolago V nični krčmi se dobiva tudi dobro novo vino zmernih cenah. - ALOJZIJA ŠAFA ' Maribor, Splavarska ulica 5.	5870
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo
mizarskfSi, kUutavj^č-rskžh in oečarskih dež
za stanovanjsko hišo na Bleivvcisovi cesti,
Vsi potrebni podatki se dobe med urad. urami v zborničnem uradu, Beethovnova ulica, od dneva razpisa dalje, Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, O^RT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI,

Večni je danes popoldne ob pol 4 poklical k Sebi našo tako dobro, skrbno in ljubljeno ženo in mamico, gospo
Franko Koiirievo
soprogo magistratnega uradnika
da jo v svoji neskončni pravičnosti nebeško nagradi.
Telesne ostanke drage pokojne spremimo v četrtek 15. nov. ob 4 pop. iz dež. bolnice k Sv. Križu, kjer jih izročimo materi zemiji. - Blago dušo umrle priporočamo v tiho molitev.
Ljubljana, dne 15. novembra 1927.
FRANCE, soprog. — EMA, RADKA, FRANCI, MIM1, STANKO, MIRIJAN in DUŠAN, otroci.