Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXXI., št. 273 LJubllana, ponedeljek 5. decembra I938 Cena Din L07ENSKI Iznaša vsak dan popoldne, izvzemat nedelje ln praznika. — inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S, večji Inaerati petit vrsta Din 4L—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO £N UMAVNMTVO LJUBLJANA, KaafljBsm nMca Ham, i Telefon: 31-22, 31-28, »-24, 81-25 in 81-26 Po talr poa e : MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 60; ^rave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani it 10.351 Nova napetost med Francijo in Italijo: London posreduje med Rimom in Parizom Prvotno šele meseca januarja nameravani obisk Chamberlaina in Halifaxa v Rima bo že ta mesec — Ar c5jja želi, da pride čimprej do sporazuma med Rimom in Parizom, da U se mogla nadaljevati monakovska politika ^rtz. .->. dec. br. Demarža angleške vlade pri i Talijanski vladi je izzvala v francoskih političnih krogih veJiko zadovoljstvo. Listi objavljajo vsebino angleške demarše in na-glasajo. da Anglija nikdar,ne it mogla pristati na kake teritorialne zahteve na račun Francije. Se manj p.i bi mogla Anglija pristat: na kako spremembo statusa quo v Severni Afriki. Listi podčrtava jo zlasti stna-teg eno važnost Tunisa za primer vojne. Pisanje »Giornale d'ltalia« je izzvalo v vsej francoski javnosti veliko ogorčen je V urad-r«h irano-.kih krogih so zelo rezervirani in časopisna kampanji ne pripisujejo tolike sr; ter si še nadalje prizadevajo, da bi prišlo z Italijo do mirnega sporazuma. Pcjasnilo zunanjega ministra Ciana LONDON, 5. decembra. Reulerjev diplomatski poročevalec poroča, da je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil francoskemu in angleškemu poslaniku v Parizu glede svojega govora, ki ga je imel na zadnjem zasedanju italijanskega parlamenta, da ne more prevzeti odgovornosti za vzklike narodnih poslancev, za radi katerih se je razburila vsa francoska in angleška javnost. Britanski poslanik v Rimu je izjavil, da Italija nima nobenega razloga da se ne bi držala sporazuma v Francijo in Anglijo, s katerim je bil zagotovljen status quo v Sredozemlju. Stališče Italije Rim, 5. decembra. A A. DNB: Uradno poročilo angleške vlade o potovanju Chamberlaina in lorda Halif axa v Rim je v tukajšnjih političnih krogih izzvalo največje zadovoljstvo, ker v tem poročilu vidijo jasen dokaz, da hoče Velika Britanija nadaljevati politiko, ki se je začela v Monakovu. Prav isti italijanski krogi pa poudarjajo, da je razburjanje francoskega javnega mnenja zaradi Tunisa tem bolj nerazumljivo, ker Italija v tem o žiru še ni povedala svojega uradnega stališča Določbe, ki se v pogodbi med Italijo in Anglijo nanašajo na status quo, pa se res tičejo samo odnošajev med Anglijo in Italijo, pravi status quo v Sredozemskem morju Guverner Narodne banke o dinarju Novi ukrepi za kontrolo deviz Keograd, 5. decembra AA. Guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljević je dal zastopnikom tiska tole izjavo: Ohranitev stabilnosti dinarja je glavni cilj naše valutne politike. To je bilo nekajkrat povedano v izjavah članov kr. vlade in Narodne banke. Ta cilj je bil z uspehom dosežen. Dinar se s popolno pravico prišteva v vrsto zdravili in solidnih vaVvvt. Nec Tajno zaupanje v dinar je v na-šj državi in tujini v popolni meri upravičeno. Uravnovešenost našega državnega proračuna, ravnotežje trgovinske bilance in močna podlaga Narodne banke v zlatu in devizah, so danes večji kot so bili kdajkoli prej. Predstavljajo popolno jamstvo za varnost naše monetarne enote. Tudi za časa najtežjih mednarodnih komplikacij v septembru je dinar pokazal izredno odporn« pilo in čvrstost. Zadnje dni so v zvezi z zmanjšanjem izvoza v nekli- rinške države in povečanjem deviz nekaterih artiklov, ki jih nabavljamo drugod, v prvi vrsti surovin, a v neki meri kot refleks deviznih težav, ki jih imajo razne druge države, nastale živahne fluk- tua i je na našem svobodnem deviznem sektorju Narodna banka je zadovoljevala in še zadovoljuje potrebe v svobodnih devizah za nabavo surovin, kakor n pr. bombaž, volno itd., po stalnem tečaju 238 din za en funt šterling. v želji, da obdrži domačo proizvodnjo v popolnem obsegu ter zagotovi preskrbo države z artikli šheke potrošnje. Glede ostalih potreb v svobodnih devizah so bili interesenti po- 1 slani na svobodni trg. Medtem pa. ko na l Govori ministrov Osijek. 3. decembra. AA. Po enodnevnem bivanju v Zagrebu, kjer je imel več konferenc s pristaši JRZ. je minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin danes zjutraj ob šestih prispel v Osijek. Tu se bo zadržal tri dni, ter bo v tem času obiskal številne kraje v osješkem srezu. kjer pri sedanjih volitvah kandidira. Najprej je davi obiskal Erdub. kjer je imel zelo uspelo in dobro obiskano konferenco JRZ Konferenco je začel Jovan Vukovič, nakar je po krajšem pozdravu dal besedo ministru Kabalinu Ker se je konference udeležilo mnogo Hrvatov pristašev HSS, je minister Kabalin posvetil velik del govora njim. Žalostno je, — je dejal — da so v teh težkih časih še vedno ljudje, kakor n. pr. dr. Maček, ki misli, da je narodnim potrebam mogoče zadovoljiti s paradami. svečanostmi, proslavami godov in rojstnih dni in z razobešanjem zastav. Še bolj žalostno pa je, da dr. Maček terorizira in tiranizira vsakega, kdor obsoja njegovo politiko. Pa tudi ne bo oviralo JRZ. da zmaga pri decembrskih volitvah. JRZ bo zmagala z ogromno večino, kajti zanjo govori nepregledna vrsta del na polju zboljšanja narodnega življenja. Minister Kabalin se je dotaknil nekaterih vidnejših uspehov kr. vlade v zadnjih treh letih ter je nato pozval vse navzoče, da 11. decembra glasujejo za državno listo, katere nosilec je dr. Milan Stojadinović. Po govoru, ki so ga navzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki, je Vukovič zaključil konferenco. Danes ob 18. je trgovinski minister inž Nikola Kabalin prisostvoval svečani seji trgovinske in industrijske zbornice v Osijeku. Imel je tudi govor, v katerem je razložil trgovinsko politiko redanje vlade, k poklanja vse svoje sile za povzdigo zunanje in notranje trgovine. Nocoj ob 21. se T bo minister Kabalin udeležil zabavnega večera, k: ga priredijo učenci trgovske akademije. Makarska. 3 decembra AA IV7ini*ter Ante Maštrović je včeraj priše: v M^kar sko. Snoči je imel v prostorih krajevne organizacije JRZ konferenco s svojimi strankarskimi prijatelii. Ljubljana, 3 decembra. AA Danes dopoldne ob 9.25 se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano z orient-°kspresom m nister za notranje zadev«1 or Anton Kor^Sec v spremstvu svojega osebnega tajnika z Antona Koščaka. Na kolodvoru je min stra dr. Korošca sprejel in pozdravil h?»n dravske banovine dr. Marko Natlačen. Minister dr. Korošec ae bo zadržal na področju dravske banovine tri dni radi volilne agitacije. Litija, 3. decembra. AA. V Litiji je bilo danes manifestacijsko volilno zborovanje JRZ. ki se ga je udeležil tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Po hišah so bile razobešene državne zastave. Na čast ministru dr. Korošcu, ki je častni občan Litije, so bili postavljeni trije slavoloki okrašeni z zelenjem m zastavami. Na slavolokih je bilo zapisano ^Dobrodošel voditelj!« ^Bodi pozdravljen varuh naše domovine! živel graditelj Jugoslavije! V trudu in znoju gradimo svojo domovino! Bodi pozdravljen naš častni občan!« čeprav je bil delavnik, je vendar prišlo k sprejemu ministra di Korošca ogromno ^vilo ljudi. Na obeh straneh ulice, de vhoda v Hranilnico, kjer je bilo zborovanje, je ljudstvo tvorilo gost špalir. V neposredni bližini zgradbe tamkajšnje hranilnice so stali v špalirju šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev. Minister dr. Korošec se je pripeljal v Litijo ob 14. v spremstvu poslanskega kandidata za litijski okraj Jožeta Lavriča. Ko je stopil i z avtor mobila, ga je ljudstvo navdušeno pozdrav* Ijalo: 2ivel voditelj jugoslovenskega naro-ia; živel dr. Korošec! V Litiji so mu pri- pa se bo določil šele tedaj, ko bodo urejeni odnošaji med Italijo in Francijo. V Rimu so prepričani, da se bodo na sestanku med italijanskimi ln angleškimi državniki obravnavala -tudi ta vprašanja. Rimski tisk še polemizira s francoskim tiskom in zahteva, da naj se tako zvana monakovska politika nadaljuje v smislu italijanskih zahtev. Listi so objavili na prvi strani toda brez komenarjev vesti o datumu Chamberlainovega in Halif asovega obiska v Rimu, Manifestacije za Francijo v Tunis, 5. decembra. AA. Havas: Med včerajšnjimi manifestacijami je bilo aretiranih 15 oseb, in sicer polovica Korzi-čanov in druga polovica italijanskih pro-timanifestantov. Zaprli so tudi nekega italijanskega učitelja, ki je izzival z revolverjem v roki ni nekega drugega Italijana, ki se je z nožem zakadil med mladino, ki je korakala pred Italijanski konzulat. Zaslišali pa so Še mnogo drugih oseb. po zadnjih obvestilih je pred itali- janskim konzulatom manifestiralo 800 oseb. Množica je prodrla skozi kordon policije, vendar pa jih je le-ta hitro raz-podHa. škoda razbitih italijanskih trgovin je mnogo večja, kot pa ae je to prvotno mislilo. Po ulicah korakajo močni policijski oddelki, ki imajo namen preprečiti nove manifestacije. Italijanski konzulat straži jo močni oddelki mobilne garde in policije. Susse, 5. decembra. AA. Havas: Včeraj so tukajšnji Židi in muslimani skupaj priredili manifestacije proti Italiji zaradi zadnjih manifestacij pred italijanskim parlamentom. Množice so korakale v sprevodih po ulicah in vzklikale živela Francija! Živela vojska! živel bej! živel Tunis! Prirejenih je bilo več shodov, na katerih so govorniki poudarjali zvestobo prebivalstva Franciji. Nove demonstracije proti Franciji RIM, 5. dec. e. »Havas« poroča, da bo eden izmed glavnih trgov v mestu ArezzD preimenovan in se bo imenoval KorzišJd trg. Attthony Eden bivši angleški zunanji minister, Je včeraj odpotoval v Ameriko, kjer bo ostal več tednov ter bo imel razgovore z vodilnimi ameriškimi državniki in politiki. Sprejet bo tudi pri prezidentn Rooseveltu. Njegovemu potovanju pripisujejo v političnih krogih veliko važnost, ker ga smatrajo za voditelja one skupine, ki se zavzema za čim tesnejfte sodelovanje vseh demokratičnih držav. svobodnem tržišči] prevladuje momenta-no povpraševanje nad ponudbo, se je pokazala ten lenca naraščanja kurza. Važno je pri tem omeniti, da v enem sektorju, v katerem se plačevanje vrši po klinngu in ki obsega okoli 75"' naše zunanje trgovine, niso nastale nikake spremembe. Resnica je da podražitev svobodnih deviz deli je povoljno na naš izvoz v devizne drŽave, do česar nam je bilo iz pojmljivih ro^pod^r^kih in finančnih razlogov mnogo, oziroma obratno, da zadrruje uvoz fsbrikatov iz teh držav Tudi brez kakr- snekoh intervencij bi prišlo v najkrajšem času — za kar se je treba zahvaliti ukrepom za pospeševanje izvoza v devizne države — do izenačenia ponudbe in povpra-še nja v s\ obodnih devizah in stabilizacije kurza. V svesti si svoje naloge, da zaščit- naredni denar. Narodna banka ne more prepustiti igri ponudbe in povpraševanja svobodno polje dela v določpvanju knrza svobodnih deviz. Zato je v soorazumu s finančnim ministrom ^oH-t^eTa nekat*. re ukrepe, ki bodo znmotovili uvozni trgovini enakomerno preskrbo s potrebnimi devizami in preprečili, da pv'bovi kurzi ne bodo prekoračil* nivoia. ki odsovaHa našim potrebam in določnim ^"liem naše dosedanje valutne nolitike Rpznolaffp;oč z zadostnimi rezervami ho Narodna borika od svoje strani posredovala na deviznem tržišču z namenom, da zagotovi dirariu stabilnost, ki je prvi po^o' ^a nadaiinji razvoj našega narodnega gospodarstva, a pra~ tako bo tudi podvzela svoio akcijo za dosego trajnega ravnotežja v devizni bilanci, pa tudi za ceno razširitve dosedanjih omejitev in poostritve kontrolnih ukrepov. će upoštevamo vsa te elemente, moremo reči mirne duše, da ne obstojajo upravičeni vzroki za kakšno vznemirjanje glede nadaljnjega razvoja razmer na deviznem trgu. Ribbentropov obisk v Parizu Francoski in nemški komentarji Pariz, 5. dec. br. Jutri prispe v Pariz nemški zunanji minister Ribbentrop. da v ime nu ncm.skjc vlade podpiše skupno izjavu Francije in Nemčije. 5 katero bosta sveča no potrd.il i. da med obema državama ne obstoja več nikak spor in da se v medse bojnih odnosa jih za vselej odrekata vojni Vladni Usti podcrtavaju veliko zgodovin sko važnost tega dogodka in pišejo, da bo pri tej priliki prišlo med nemškim zunanjim ministrom in francoskimi državniki do razgovorov o vseh perečih problemih. Franco- ski državniki bodo zlasti zahtevali, da se Ribbentrop točno izjavi o stališču Nemca je glede italijanskih aspiracij na francosko posest v Tunisu. Od odgovora Xemčije v tej z^a-devj bo v veliki rnei i odvisen nadaljnji razvoj pariških razgovorov in splošnih odnošajev med Pairizom in Berlinom. Z nemške strani naglašajo, da skupna francosko-nemška izjava nc bo v nobenem pogledu vplivala na odnošajc Francije do Anglije, prav tako pa tudi n-e na odnošaje Nemčije do Italije. Volitve v sudetskih pokrajinah Udeležba je znašala 96.9 odstotka BERLIN, 5. dec. br. Včeraj so bile dopolnilne volitve v onih pokrajinah, ki so bile z monako-vskim sporazumom odcepljene od Češkoslovaške in priključene Nemčiji. Volilnih upravičencev je bilo 2 milijona 525-346. volitev pa se je udeležilo 2.497.416 volilcev. Za kandidate na-rodnosocialistićne stranke je glasovalo 2 milijona 464.494 volilcev. proti njim pa 97.426- Neveljavnih glasov je bilo 5.496-98.9 odstotka oddanih glasov je torej odpadlo na postavljene kandidate, proti njim pa 1.1 r. Joksimović in Dragoslav Miloeavljević sta dobila visok red Polonia restituta TL stopnje. Poljski poslanik Dembicki Je Odlikovane e nagovoril in obrazložil pomen odlikovanja, v imenu odlikovancev ae Je poslaniku zahvalil general Milosavljević. Protiburžujska razstava v Rimu RIM, 5. dec. e. »Havas« poroča, dfe bo v kratkem otvor jena protiburžujsflca razstava, na kateri bodo prikazan« v karikaturah razne »biiržujake navade tn običaji*, tako podajanje rok v pozdrav, snemanje klobuka, prirejanje banketov in konferenc itd. » Borzna poročila* Curih, 5. decembra. Beograd 10, — P*fc-riz 11.62, Ijondon 20.64, New York 44075, Bruselj 74.12, Milan 23.175, Amsterdam 239,60. Berlin 176-45, Praga 15, — Varšava 82.87, Bukarešta 3-25. redili izredno lep sprejem, pri katerem so sodelovali tudi predsednik okrajne orga-nizac je JRZ Hinko Lebinger. zastopniki vseh občin iz litijskega okraja, 17 po številu, starešina sodišča dr. Ivan Tratnik, okrajni načelnik Alojzij Gregorin. ravnatelj državne žrebčarne Ivan Hvastja, starešina gasilske župe Dolmar. dekan Anton Gornik, župnik Dinko Lovšin, upravnik pošte Cvetko Kobe. šef železniške postaje Križman, zastopnik hranilnice, inž. Valen-tić in Tone Jelnikai. ravnatelj meščanske pole Vladimir Roje upravitelj ljudske šole Drago Grostaka starešina finančne kontrole Lese in veliko š^evHo pristašev JRZ. Pri vhodu v Litijo je nri prvem slavoloku zaželel dobrodošlico ministru dr. Antonu Korošcu v imenu tamkajšnjega prebivalstva predsednik občine Lebinger. Dr. Korošec se je zahvalil vsem za lep sprejem, nato pa je šel v družbi poslanskega kandidata dr. Lavriča in predsednika občine Lebinger ja skozi gost špalir pristašev JRZ. Pri tej priliki so mu priredili navdušene ovacije. Pri tretjem slavoloku so sprejeli ministra Korošca duhovščina in velika množica ljudstva. Učenka ljudske šole ga je pozdravila s priložnostno pesmico, ter mu izročila tudi lep šopek cvetja. Zatem je bilo zborovanje v dvorani, kjer je na pročelju visela slika Nj. Vel. kralja Petra n., ovita z veliko zastavo. Dr. Korošcu so ponovno priredili navdušene ovacije. Mnogi, ki so prišli na to zborovanje, so morali poslušati govor ministra dr. Korošca z dvorišča, kjer je bila dvorana preveč polna. Zborovanje je vodil predsednik okrajne organizacije JRZ Lebinger, ki je takoj dal besedo ministru dr. Korošcu. Navzočni so voditelja Slovencev nenrestano prekinjali z navdušenimi vzkliki. V svojem govoru je dr. Korošec prikazal našo notranjo in zunanjo politiko ter poudaril, kaj je vse storila vlada dr. Milana Stojadinoviča za državo. Za njim je govoril kandidat za litij- ski okraj Jože Lavrič. nakar je bilo zborovanje končano. Maribor, 4. dec. AA. Danes dopoldne je bilo veliko zborovanje najprej v Celju, nato pa ob 11. v Mariboru. Na to zborovanje je prišel tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ko se je pripeljal na kraj zborovanja, je prišlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu in Jugoslaviji. Godba je nato zaigrala državno himno. Poleg ostalih govornikov je na tem zborovanju govoril tudi minister dr. Anton Korošec, ki je posebno naglasil, da je sedanja vlada ohranila državi mir ter posvetila vso svojo pozornost zaščiti naših državnih meja. Na zborovanje v Maribor je prišlo okoli 10.000 ljudi Tu je minister dr. Korošec govoril o delu in nalogah JRZ ter naglasil: Nočemo biti boljše viki, niti fašisti, niti prvo niti drugo nočemo biti. Želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega. Ob teh besedah je prišlo do navdušenih ovacij, ki so trajale nekaj minut. Novi Sad, 4. dec. Danes ob 10. dopoldne je bilo v Novem. Sadu veliko zborovanje krajevne organizacije JRZ. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 pristašev te stranke. Zastopani so bili vsi družabni sloji iz Novega Sada. Velika dvorana hotela »Sloboda«, kakor tudi vsi stranski prostori in dvorišče so bili polni ljudstva. Zborovanje je začel prvi podpredsednik 1 krajevne organizacije Obrad Mihitinovič, ki je pozdravil številne pristaše vladne stranke ter nato dal besedo predsedniku skupščine Stevanu Ciriću. S te van Cirić, ki je poslanski kandidat za mesto Novi Sad, je v svojem enotirnem govoru izčrpno prikazal uspehe delavnosti sedanje vlade, tako v zunanji, kakor tudi v notranji poli- , tik!. Poudaril Je velika uspeha, kf so Uli j doseženi na kulturnem in gospodarskem polju, nato pa v glavnih potezah očrtal program JRZ ter primerjal delo sedanja vlade in vladne stranke z destruktivnim delom opozicije. Pozval je novosadsko prebivalstvo, da s svojimi glasovi 11. decembra nagradi dosedanjo uspešno delavnost kraljevske vlade ter omogoči s tem da-daljno produktivno in uspešno delo te vUv* de. Za predsednikom skupščine Štovanom Cirić je govoril še novosadski župan Košta Mirosavljevič, nakar je bdlo nadvse uspešno zborovanje zaključeno. Navzočni so navdušeno vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadinoviću, ostalim ministrom ift svojemu poslanskemu kandidatu Stavami Ciriću. Vukovar, 4. decembra, A A. Po uspelem zborovanju v Osijeku ata se trgovinski minister Nikola Kabalin in mtndsiter D jura Jankovi ć odpotovala v Vukovar. Vse mesto je bilo v zastavah. Zborovanje v Vukovarju se je udeležilo nad 4.000 ljudi. Vukovar je tokrat dokazal, da je stara darikai-na trdnjava, O priliki tega zborovanja jO prošlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. VeL kralju, kr. nainestndku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviću, ostalim ministrom in Jugoslaviji. Minister Kar bal m je v svojem govoru med drugim poudaril, da v našem političnem življenju ob-stojita dve koncepciji Prva je JRZ na cehi z dr. Milanom Stojadinovićem, druga pa jo koncepcija dr. Mačka, Razlika med njima je v tem, da pomena dr. Stojadkiovicevo delo red mir in blagostanje v državi, dr. Mačkova pa nered, brezdelje, nemir m razdiran je vsega. Jugoslovana nimajo ničesar izbirati in vedo za koga bodo 11. decembra glasovali. Minister Djura Janković se je dotaknil ideje narodnega in državnega edio-sta ter tudi poudaril, da je to zborovanje dokaz, da jugoslovanski narod ni za nobeno delitev, ne za evixMioinijo, in tudi n* xa fie- Strm 2 »SLOVENSKI NABODc, ponedeljek, 5. decembra 1038. Ste*. 273 Skupina Kos - Maleš - Gorše je priredila četrto umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu — Maleš prvič razstavlja olja Ljubljana, 5. decembra. Akademska slikarja prof. Gojmir Anton Kos in Miha Maleš ter akademski kipar France Gorše so združeni v umetniški skupini, ki samostojno razstavlja Včeraj je prof. Ložar odprl četrto razstavo te slovenske umetniške skupine v Jakopičevem paviljonu. Bansko upravo je zastopal pisatelj Albert Širok, divizijo sanitetni polkovnik dr. Brust, mestno občino prof Kranjec, navzoči so pa bili tudi številni odlični zastopniki kulturnih krogov, predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, upravnik Janez Zor-man, tajnik Akademije znanosti in umetnosti prof dr. Milko Kos, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, predsednik Kluba neodvisnih prof. Kregar, več poklicnih tovarišev, književnikov in novinarjev. Prof. dr. Raj ko Ložar je v uvodnem govoru očrtal umetniško prizadevanje raz-stavljalcev, osebno umetniško pot kiparja Franceta Goršeta glede na odnos do raz-i slovenskega kiparstva sploh, umetniško delo Gojmira Antona Kosa. ki razodeva v najnovejših delih intenzivno vsebinsko in oblikovno popolnost, novo fazo v umetniškem razvoju Mihe Maleša. ki razstavlja prvič večje število oljnatih slik Kipar France Gorše ni bil navzoč, ker ga je bolezen zopet priklenila na posteljo. Slikar Gojmir Anton Kos je razstavil 16 oljnatih slik. VeČina slik je novih, delo letošnjega leta Pokrajine in tihožitja so najbolj priljubljeni umetnikovi predmeti. Zanimivi sta dve oljnati sliki »Načrt za kompozicijo«. Umetnikovo zanimanje za človeško telo je nova faza v njegovem umetniškem nrizadevanju »PolakU jo kaže in doV? • da Gojmir Anton Kos tu- di v tej smeri popolen. Najprijetnejše, kar doživlja gledalec vpričo njegovih slik. je dognanost v kompoziciji, zaključen osti, barvah ni obliki sleherne nastavljene slike. Miha Maleš je razstavil 57 del iz najrazličnejših dob. Nova so olja* iz prejšnjih časov so pa kolorirane risbe in mo-notipije. Malešova olja bodo vzbudila pozornost. Svojevrstno je reševal slikarske probleme, nekateri bodo smatrali ta njegova dela za poizkuse, nekaterim bodo všeč. Lajik bo spoznal po aktih, da bo Maleš tudi v olju dal kaj vrednega, kakor je dal z risbami in monotipijami. Kipar France Gorše je razstavil 24 kiparskih del v mavcu, bronu in žgani glini. S štirimi skulpturami v nadnaravni velikosti kaže nagnjenje po monumentalnem oblikovanju. (Plesni duet Pia in Pino Mlakar, Eva, Kmetijstvo in Pozdrav pomladi). Dobri so njegovi portreti, najboljši je pač obraz gospe M. Te dni je izšla krasna monografija kiparja Franceta Goršeta. ki vsebuje nad 60 odličnih reprodukcij, ki nazorno predstavljajo umetniška stremljenja tega našega kiparja. Uvodno besedo v monografiji je napisal dr. Rajko Ložar. Razstavljalci so izdali lep katalog na umetniškem papirju z devetimi reprodukcijami. 2e otvoritev je pričala, da je zanimanje našega občinstva za dela raz-stavljalcev veliko. Večina razstavljenih slik in kipov je bila razstavljena v Beogradu pred meseci- Beograjska kritika je pisala o naših umetnikih ob tej priliki zelo laskavo. Zdaj tudi mi lahko ugotovimo, da je šteti razstavo med najlepše v letošnjem letu. Odprta bo do 24. decembra. Kaznovana družba nevarnih žeparjev Pred novomeškim sodiščem se je zagovarjalo 13 in vsi so bili obsojeni ev Novo mesto, 2. decembra. Pred sodiščem v Novem mestu se je davi začela razprava proti 13 obtožencem iz Prebukovja, občina Bednje. ki so na debelo kradli po raznih sejmih. Obtožnica pravi, da je 401etni Alojzij Svec v družbi 33Ietnega Andjelka Sprema, 57-letnega Valenta Mršinjaka, 561etnega Josipa Ore-škega, 331etnega Izidorja Husnjaka, 28-let-nega Marka Flegarja, ki so bili vsi že zaradi tatvine dvakrat ali celo večkrat obsojeni na strogi zapor, in 451etne Julije Ke-gljevič, 331etne Angele Sprem, 351etnega Cvetka Kušeniča, 251etnega Izidorja Mršinjaka, 291etnega Slavka Kegljeviča ter nOletnega Nikole Škeca zagrešil celo vrsto tatvin po sejmih, pa tudi drugod. Tako so na sejmu v Biškopcu ukradli Josipu Mrtinjaku iz žepa denarnico s 1500 din, nekemu drugemu pa iz suknjiča listnico s 3000 din, nekemu tretjemu iz suknjiča listnico s 3500 din 18. marca 1938 so na sejmu v Krškem ukradli Maksu Požunu iz žepa listnico s 6800 din, neki ženski torbico z 10 din gotovine, na neki stojnici dve motiki. Andjelko Sprem je tudi obtožen, da je na poti med Lepoglavo in Bednjo sunil Marka Flegarja v potok Bed-nio. da si je zlomil desno nogo v stegnu. Vsi obtoženci so se izogibali poštenega dela in obtožnica pravi, da so se v letih 1937-38 večinoma potepali po dravski in savski banovini in beračili. Večina obdolžencev ima sicer majhna posestva, kjer bi lahko s pridnostjo preživljali sebe in svojo družino, a pošteno delo jim je smrdelo. Zagovarjajo se sicer, da so po sejmih hodili samo poslovno, vendar je dokazano ,da so bili med seboj dogovorjeni, da bodo kradli. Razprava se je pričela ob 8 uri. Senatu predseduje Božidar Romih. Vsi obtoženci razen Alojzija Sveca in Julke Kegljeviče-ve taje vsako krivdo, češ, da so hodili le po kupčijskih opravkih po sejmu in da niso kradli. Julka je pa odločno povedala, da so hodili na sejme samo zato, da bi kradli. Obtoženci so seveda pri svojih zagovorih precej prišli navzkriž in v razna protislovja Sodišče je vse obtožence spoznalo za krive ter jih je obsodilo: Kegljevič Julija 2 leti in 6 mesecev strogega zapora, švec Alojzij 3 leta in 6 mesecev strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, špren Angelo 8 mesecev strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, šren Adjelko, sin Franje, 2 leti strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, špren Andjelko. sin Franje, 2 leti strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, Flegar Marta 8 mesecev strogega zapora, M rš in jak Valent 1 leto in 6 mesecev robije in tri leta izgube častnih pravic, Kušenič Cvetko 1 leto in 6 mesecev strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic. Husnjak Izidor 1 leto robije in tri leta izgube častnih pravic, Oreški Josip 1 leto robije in tri leta izgube častnih pravic. škec Nikola 8 mesecev strogega zapora, Mršinjak Izidor 1 leto in 6 mesecev strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic in Kegljevič Slavko 1 leto 6 mesecev robije in tri leta izgube častnih pravic. Samomor v hlevu Brežice, 4. decembra Kakor običajno je tudi na praznik 1. t. m. prišel k posestniku šepcu Jožetu v Podvinjah prosit prenočišča rešetar 29-letni Klun Franc. Po večerji z domačimi je bil Klun zelo potrt in zmeden in ni maral z domačini nič govoriti, daslravno je bil z njimi dobro znan. V hlevu posestnika šepca mu je bilo odkazano prenočišče. V sosednem živinskem hlevu sta spala gospodarjeva sinova. Ponoči sta slišala težko dihanje in stokanje, kljub temu pa nista šla pogledat, kaj se tam dogaja, misleč, da živina težko diha. Zjutraj je prišel gospodar v hlev, pokladat živini. Pri vratih je zagledal na hrbtu ležečega mrtvega Kluna. V desni roki je imel močno okrivljen žepni nož, s katerim si je bil prereza! \*rat, da je izkrvavel in umrl. Po ogledu na mestu in po vsestranskih poizvedbah je orožniška postaja vDobovi ugotovila, da gre za nepojasnjen samomor. Pri osebni preiskavi pok. Kluna so orožniki našli pri njem okoli 900 din, kar dokazuje, da ni mogoče misliti na umor iz koristoljubna. Kaj je pognalo mladeniča v obup, ni znano. Težko prizadeti starši bodo pokojnikove zemske ostanke prepeljali na domače pokopališče v Ribnico. Scipio Afriški in padec Kartagine v velikem zgodovinskem filmu Ljubljana. 5. decembra Kino »Union« prinese kot prihodnjo novost največji zgodovinski film zadnjih let, monumentalni film italijanske filmske produkcije >Spicio Afriških. Ta film je lani prejel na Bienali v Benetkah prvo nagrado. Prikazuje nam dobo starega Rima, njegovo tekmo ln strah pred Kartagino. priprave za osveto Rimljanov in končno njih zmago leta 202 pred Kr. r. v bitki pri Za-mi. Po strašni katastrofi pri Kan ah je odmeval po vsem tedanjem rimskem cesarstvu klic osvete. Strah pred vsemogočnim Hanibalom, ki je stal že celo pred rimskimi vrati, je dal povod, da so se Rimljani tedaj pridno pripravljali za odločilno borbo, na bitko, ki bi bila odločilna za usodo obeh mest. štiri leta po strašnem porazu pri Kanah je izjavil mladi rimski vojskovodja Publij Scipio, da je pripravljen za obračun s Kartaginci in v ogorčeni bitki pri Zami je padla odločitev usode za Evropo in tedanjo rimsko kulturo. Italijanska filmska produkcija je film »Scipio Afriški« celi dve leti delala in potrosila zanj približno 92 milijonov din. Sodelovalo je v prizorih, kjer nastopajo množice, nad 20.000 statistov, sicer pa je bilo zaposlenih stalno 200 igralcev in približno 15.000 vojakov. Grandiozni so prizori, kjer v množicah nastopajo konjeniki in kjer nastopi armada na 200 slonih. Zgradili so 50 rimskih vojnih ladij in v verni zgodovinski resničnosti so rekonstruirali ves Forum Romanum, glavne dele tedanjega Rima in razkošne palače Kartažanov. če vse to upoštevamo, ni prav nič čudnega, da so stroški za ta film dosegli tako bajno višino. V filmu nastopajo glavni italijanski umetniki Annibale Ninchi, Čamilo Pilotto, Isa Mi-randa i. dr. Veličastni, grandiozni prizori tega zanimivega monumentalnega zgodovinskega filma bodo ostali tudi Ljubljančanom v neizbrisnem spominu. Iz policijske kronike Ljubljana, 5. decembra Pred dnevi so detektivi opazovali v mestu čuden parček, okrog 14-letnega fantiča ter mlado ciganko, ki sta se najraje potikala po periferiji in prosjačila. Ko so pa na podlagi prijave ugotovili, da je fantič s ciganko ukradel iz nekega stanovanj« 1200 din, so oba aretirali. Ugotovili so, da gre za 13-letnega Joška P„ ki je pobegnil od doma in se pridružil ciganom, žensika pa je bila tudi še mlada ciganka Jena Breščak, ki se je včasih izdajala za Heleno Reichert. Po njenem zgledu si je tudi Josko prilastil drugo ime in se rzdajaJ za Jožeta Kopri v-škfl. Oba so vtaknili v Ljubljani v policijski zapor, iz katerega pa se je podjetnemu fantu že naslednji dan posrečilo pobegniti, dočam je ciganka ostala v zaporu. Mladega Joška zasledujejo rudi orožnika v Šmarju pri Jelšah. Kam je pobegnil, zaenkrat še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da se je spet pridružM ciganom, s katerimi »e klati po deželi. Cigansko nadlogo občutijo zadnji čas posebno po vaseh okrog Kostanjevice na Dolenjskem. Orožniki zasledujejo Marka Hu-doroviča, Ivana Hudoroviča ter Stevama Hudoroviča, ki so se priklatili na Dolenjsko iz savske banovine. Nedavno so vlomiti v hišo nekega posestnika v AržiŠah. kjer so ukradli celo zalogo obleke. Orožniki so našli skrivališče ukradene obleke v gozdu blizu Kostanjevice. Vrnili so jo lastniku, že naslednje dni pa so cigani prišli v vas Ore-novico in vlomili pri posestnikih Antonu Brsanu ki Leopoldu Novaku. Tudi v Orehovi ei so cigani ukradli veliko obleke, ki ao jo razdelili svojim ženskam m pri katerih so jo orožniki že naslednji dan nekaj as-plentfi ter jo vrnili lastnikom. Zasledovani cigani so še razmeroma mladi m zelo nevarni rokomavhi Orožniki so jim bih" že večkrat za petami, pa ao se jim postaviti v bran z orožjem. Oboroženi ao s starimi vojaškimi pištolami. Pred mesec« je potrfcad na vrata kartuzi-janakega samostana T Pleterjah pod Gorjanci okrog 18-Ietnj mladrnif, češ da bi rad delal. Drago SpindJer. doma is Moravče v v ljutomerskem okraju, ae Je predstavil aa mizarskega vajenca, ki je pa sklenil račune z zunanjim svetom m vneto obljubljal, da hoče v samostanu opravljati vse posle, ki mu jih bodo naložili. Menihi so se dale pre-prositi, da ao mu odprli vrata in je tako špmdler prft&el uživala samostansko gosto- ljubje* Ze naslednji dan so ga na golo ostrig-li m mu dali sivo, novo obleko, nakar ao ga uvedli v dela Fant je bil spočetka is-redno priden in je ostal tak do zadnjih dni V oni preteklih noči pa je vstal s postelje* se splazil na hodnik ter vlomil v shrambo za sir, iz katere je vzel pol hleba sini ki ukradel tudi 2800 din ter nikljasto uro s srebrno verižico. Po vlomu je mladi naviti anec pobegnil iz samostana najbrž proti Brežicam, kjer je sedel na vlak in se odpeljal. Miklavževa nedelja razgibala Ljubljano Naše mesto ob nedeljah že dolgo ni bilo tako živahno kakor včeraj Ljubljana, 5. decembra Ob Miklavžu začne človek zopet verovati, da so ljudje dobri, ker postanejo tako otročje naivni in ker mislijo samo na Miklavža in njegove darove. Sicer je Miklavž v časteh tudi v drugih krajih, toda takšne popularnosti najbrž ne uživa nikjer na svetu kakor v Ljubljani. Drugje zbega samo otroke, pri nas pa tudi odrasle in najbolj resne meščane. Pni nas postane celo neke vrste gospodarski diktator, ki se mu mora podrediti vse življenje vsaj na zunaj. Za "adi Miklavža so bile v Ljubljani tudi včeraj odprte skoraj vse trgovine kakor ob zlati nedelji. Razen tega je postal Miklavž pospeševatelj lokalnega tujskega prometa. Niti med vel esej rnskimi dnevi ni vedno toliko podeželanov v Ljubljani, kakor jih je bilo včeraj. Zaradi Miklavža je prišlo vse iz tira in meščani niso mogli niti presparl nedelje, kar je pravi prelom s tradicijo. Ljubljana v resnici že dolgo ni bila tako živahna ob nedeljah kakor včeraj. Ves dan je bilo toliko ljudi na ulicah, kakor da imamo najmanj gasilski kongres ali veliko tombolo. Takšnega prometa nismo vajeni, kajti pristen LjubljamčaTi potrebuje sam zase vso širino hodnika, seveda s cesto vred. Sovražimo pa tudi vsako disciplino, ker smo svobodoljubni in nihče nas ne more prisiliti, da bi se držali le desne smeri. Vendar danes časopisje ne bo poročilo o prometnih nesrečah, kajti, ko je treba, Ljubljančani pokažejo, da so zreli vele meščana in da naše ulice prenesejo celo premet na Miklavževo nedeljo. Ne smete misliti, da so imeli ljudje včeraj na ulicah še kakšne druge opravke; ne. samo za Miklavža so manifestirali. Zdaj so siepi in gluhi za vse drugo. Ne zanimajo jih svetovni in ne domači dogodki in v časopisju čita jo le oglase, ki priporočajo Miklavževo blago. Miklavžu ne more nihče konkurirati, ne glede na prepričanje. Vsaj kar se tiče Ljubljančanov, so vsi v Miklavževem taboru. Prej.šnja leta smo oh taksnem času govorili o krizi in se izgovarjali na njo ob vsaki kritični priliki. Pri tem jc precej trpel Miklavžev ugled. Toda na krizo smo poza-bvlii, na Miklavža pa ne moremo. Miklavž in božič imata v trgovskem svetu še vedno staro veljavo, ker prinašata najživahnejšo konjunkturo. Sicer M kdo mislil, da ljudje zdaj kupujejo same igračke in druge sicer Gluhonemi so igrali Kamnik, 2. decembra. V soboto so v tuk. Čitalnici igrali gluhonemi iz Ljubljane. Prireditev je organiziralo Društvo gluhonemih, kateremu je šla Narodna čitalnica na roko s prostorom in vsem potrebnim. Uprizorili so dve igrici in lahko rečemo, da je bila prireditev za Kamnik doživetje. Videli smo, kaj se da napraviti iz revežev, ki jih je narava tako mačehovsko obdarila; potrudili so se zelo in zaigrali tako, da če bi ne bilo nekoliko slabo tekoče govorice, bi sodil, da so povsem normalni in še dobri igralci povrhu. Nekaj težav je bilo s pripravami, toda ves večer je bil v znamenju toplega sočustvovanja in prisrčnosti. Tukajšnji Sokol bo letos priredil mi-klavževanje za odrasle in otroke. Odrasle bo Miklavž obiskal v soboto v spodnjih prostorih Čitalnice ob osmih, malim pa pripravlja posebno veselje v zgornji dvorani v ponedeljek ob pol petih. Vidi se, da ima Miklavž sokolske otroke prav rad in jih bo vse obdaril. Kako bo z odraslimi, se pa še ne ve. Vsekakor pa bo prav zabavno in občinstvo vljudno vabimo, da pride pogledat. Proslava sv. Barbare Trbovlje, 4. decembra. Tudi letošnji praznik sv. Barbare — zaščitnice rudarjev — je naše rudarstvo lepo proslavilo. To staro tradicijo, ki so jo prevzeli od svojih pradedov in dedov, naši rudarji zvesto čuvajo še danes in kakor kaže, jo hočejo čuvati še v naprej in izročiti tudi svojim sinovom in vnukom. V obratnih čakalnicah vise še danes velike slike, ki prikazujejo zaščitnico naših rudarjev sv. Barbaro, kako čuječe zre na rudarje, ki se zbirajo k nevarnemu delu v globokih jamskih rovih. — Na današnji praznik so te slike lepo okrašene in menda ni rudarja, ki bi se na današnji dan, ko je prejel na obratih takozvani Barbara denar, mimogrede ne ozrl na okrašeno sliko svoje stanovske zaščitnice. Pred vojno, zlasti pa v prvih desetletjih obratovanja naših premogovnikov se je praznik sv. Barbare v rudarskih revirjih proslavljal v mnogo večjem obsegu nego danes. Takrat so se rudarji polno-številno udeleževali obhodov in cerkvene proslave. Popoldne in zvečer pa so bile vsepovsod rudarske veselice in zabave, ki niso trajale le vso noč, marveč pogosto tudi še naslednji dan. Zabavalo se je staro in mlado in če kdaj, se je rudar vsaj na ta svoj praznik iznebil vseh skrbi. Na takih veselicah se je gojilo pravo rudarsko tovarištvo, saj so prihajali na veselice ne le rudarji sami, marveč tudi vsi predstojniki rudarjev z ravnateljem na čelu. Svetovna vojna pa je razvoj tega tradicionalnega praznika nekoliko zavrla. Zlasti so prenehale veselice in hrupne zabave, kajti v rudarske družine se je naselilo pomanjkanje in žalost Po vojni je ta tradicija nekoliko oživela, toda ne več v onem obsegu, kakor pred vojno. Rudarji so aa zbirali a svojo godbo in ru- drage. a rričvnediie reči, če si ogleda nekatere izložbe. Toda ogledati si moramo vse izložbe in sprevideli bomo. da je vse blago označeno kot Miklavževo, da je kratkomalo vse naprodaj. Lahko sd povsem brezbrižen pri ogledovanju izložb in se posmehu ješ ljudem, ki se ustavljajo pred Izložbami kot hipnotizira ni. polnijo trgovine v nekakšnem transu ter so skratka pod vplivom čudežnih sil — vendar se te tudi začne polaščati splošno razpoloženje, da prav lahko postaneš žrtev sugestije množice ter celo pozabiš, da si stopil v trgovino brez denarja. Ali sc vam ne zdi žalitev Miklavža, da so ob tako pomembnem dnevu, ko je trgovsko življenje najbolj živahno v letu in ko so skoraj vsi pešci obloženi z zavitki — zaprte banke? Stavim, da bi človek na Miklavževo nedeljo brez pomisleka stopil v hranilnico in dvignil vse prihrardce. Seveda, če bi mu jih kdo izplačal. Ob takšnih dnevih je povsem razumljivo, če se denarni obtok poveča, če ljudje izgube smisel za varčevanje in če celo pozabijo, da bodo morali jesti tudi v drugi polovici meseca. To je prav, kajti glavno je, da se poživi gospodarsko življenje, da denar kroži ter d3 sploh vse pleše pod Miklavževo taktirko. Noben še tako duhovit ukrep za poživitev gospodarskega življenja hi nc mogel biti boljši od Miklavževe tradicije. Tudi trgovina je v veliki meri odvisna od sentimentalnosti, skoraj prav tako kakor idejna gibanja. Praznovanje Miklavža torej n-i le tradicija, temveč sodobna potreba, povsem v duhu časa. Trgovci bodo seveda reklu da je bilo več grmenja kakor dežja, češ, ljudi je bilo res mnogo na ulicah in pred izložbami, a v trgovine si niso upali. S številkami res ne moremo postreči in tudi uradnih podatkov ni, da bi sc naslanja1! na nje pri ocenitvi včerajšnjega trgovskega piometa. Lahko pa rečemo, da so ljudje, ki so prenašali po mestu zavitke, vendar prišli iz trgovin ter zavitkov niso prinašali od doma na ulice. Kupčija uz torej vseeno cvetela. Ne smete misliti, da so se ljudje gnetli samo v trgovinah. Največji promet je bil vendar na tako zvanem Miklavževem sejmu. Glavna značilnost tega sejma letos je. da je na njem naprodaj največ korobačev in šib, da bi lahko z batinami oborožili vso Ljubljano. V resnici, krize ni več, toda šibe so še vedno najcenejše. darsko zastavo vsako leto in korakali k službi božji, toda hrupnejšega veseljače-nja ni bilo več. Posamezne skupine rudarjev so sicer tu pa tam prirejale večje ali manjše zabave, pravtako so rudarski nameščenci nastopili s kako manjšo prireditvijo, veselice v večjem obsegu pa so bile opuščene. Tudi danes so se zbrali rudarji v velikem številu pred rudniško glavno pisarno, odkoder so ob 10. uri odkorakali v Trbovlje k službi božji. Na čelu je igrala rudarska godba, nato so sledili zastavonoše s starodavno rudarsko zastavo, zatem so korakali inženjerji z rudniškim ravnateljstvom na čelu, sledila je četa rudarjev v krojih in ostali rudniški nameščenci in delavci. Po službi 'božji pa se je povorka vrnila zopet pred glavno pisarno, kjer je bila rudarska zastava spet shranjena. Naše !?!^3li$če DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 5. decembra ob 16. uri: Nastop sv. Miklavža in njegovega, spremstva. Izven. Cene od 14 din navzdol Torek, 6. decembra: zaprto Sreda, 7. decembra: Labodka. Red B četrtek, 8. decembra: ob 15. uri: Snegul-čica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Dobrudža 191«, Izven Petek. 9. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju in Ptuju) Sobota, 10. decembra: Potopljeni svet. Red A ★ Danes ob 16. pride v dramo Miklavž z vsem svojim sijajnim spremstvom. To spremstvo ni bilo nikdar še tako veličastno, kakor bo ravno danes. Miklavž bo nagovoril in obdaroval mladino in odrasle. Darove sprejema vratar drame. Cene so globoko znižane od 14 din navzdol. Drama pripravlja v režiji režiserja Krefta novo komedijo >Hollywood«, ki jo Je napisal Roman Neviarovič, ter Kastne r jevo mladinsko igro >Pikica in Tonček«. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 5. decembra: zaprto Torek, 6. decembra: zaprto Sreda, 7. decembra: Gejša. Red Sreda Četrtek, 8. decembra: ob 15. uri: Sveti Anton. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. uri: Don KihoL Red Četrtek Petek, 9. novembra: ob 15. uri: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 10. decembra: Roxy. Izven, Znižane cene ★ Sredi prihodnjega tedna bo v operi premiera čajkovskega opere >Jolantac. Poleg; tega dela se bo vprizorila tudi Puccinijeva enodejanka >Gianni Sehicehi« v deloma novi zasedbi. Obe deli študirata dirigent Nef-fat in režiser Zupan. Nato bodo vprizorili Avolf-Ferarri je ve »štiri grobi jane«, delo, ki je imelo pred par leti zelo velik uspeh na našem odru. Opereta Je začela s študijem Leharjeve »Frasquitec, KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 5. decembra katoličani: Saba DANAINJE PRIREDITVE Kino Matica: Ječa brez rešetk matn^ja Kraljica džungle« ob 14.15 Kino Sloga: Mačja brv Kino Union: Rumena zastava Kino Moste: Uspavanka in Dev«. tnajst-ietna Umetniška razstava Kos-Maleš-Gorše v Jakopičevem paviljona DE t TJ RN E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz sodne dvorane ZARADI DEKLETA JE PT.l \02 Tudi delavec Gradišar Martin se je zagovarjal, da ni kriv. Obtožen je bil, ker je 13. februarja na poti iz Rakitne oklal z nožem Franca Borštnika in Staneta Kr/ Fantje so r. dekleti pili v Šusteršičevi gostilni. 2c tedaj je Gradišar i/zival. Gro/il je neki Tončki, da jo bo pretepel. Borštniku je pa razbil kozarec. Ko so se vračali vsi okajeni proti domu, je Tončka postala korajžna in je rekla Gradišarju. da k idaj čas, da jo na tepe. Borštnik i it ! h Gradišarju in ga vprašal, zakaj je razbil njegov kozarec. Gradi-ar je Borštnika pri priči napadel z nožem in ga zabodel v desni bok. Kržiča jc pa samo G in mu raztrgal obleko. Gradišatr se je zagovarjal, da mu jc B. nik prisolil zaušnico in obenem potegnil nož r/ žepa. Gradišar ga je sir al 1 c*o podrl na tla in se jc pri padcu Borštnik nabodel na nož. Priče so trdile, da B - lk ni prisoBl Gradišarju zaušnice in : imel noža v rokah, temveč ga jc z nožem oklal Gradišar. Senat je tudi Gradišarja sr>< zna! ?a krivega. Četudi mu je Borštnik pripel jal a-ušnico. ne bi smel Gradisar odgovoril > žem. Prekoračil je torej sHobl bo zaradi tega pokoril 3 mesece in 15 d 'i v strogem zaporu. Borštniku nun-a plač ari 200 din za zdravnišikc stroške, 1000 din pa 1 bolečine, Kržiiču pa 50 r~ojav:i h avaratov. Upamo, da bodo vse radijs** motnje odstranjen? že v dogled.ie.-n čas u _ Mlklavievanje pri Sokolu. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v ponedeljek 5. t. m. ob 17. uri Miklavžev večer za sokolsko deco v gostilniških prostorih br. 2a-neta. Hallerja. Obdarovana bo vsa Bokol-ska deca. Zvečer ob 20. uri pa bo miklav-Ževanje v gostilniških prostorih br. Pod-leanlka za vse odrasle. Iz Pttifa —Vlomi. V zadnjem času sta bila Izvrtana v Muretincih kar dva vloma. Vlomilci so najprej obiskali posestnika Franca Kukca in mu odnesli 1.300 din gotovine, več obleke, perila in obutve, tako da je oškodovan za 3.500 din. Se istega dne so obiskali tatovi tudi posestnico Mariio Bezjak, kateri so odpeljali iz svinjaka težko svinjo. Vlomilce zasledujejo orožniki. Iz Brežic — Velika razstava radijskih aparatov. V hotelu >Adamus< je velika razstava radijskih aparatov, za katero vlada med meščani veliko zanimanje. Razstavo je priredila naša največja domača tvrdka »Radtoc d. a o. z. iz Ljubljane, Miklošičeva ul. 7, vodi pa jo naš zasavski zastop-nu^ na radioaparate gosp. Ivan Gu&ek z Zidanega mosta, Namen razstave je nuditi ljudem, ki se zanimajo za radijske aparate, priliko, da si ogledajo aparte V8e*1 vrat svetovne znamke kakor n. pr. Radione, Telefunken, Schaub, Ingelen, Orion itd. Razstava bo trajala še dober teden in občinstvu priporočamo, da si jo ogleda. G. Guček bo dal vsakomur brezplačna pojasnila, pa tudi razst >va je vstopnine prosta. Iz Kamnika . ~~ *«novitev sokolske akademije. Sokol bo svojo akademijo za 1. december ponovil na praznik 8. decembra ob štirih popoldne. To željo so izrazili mnogi, ki 1. decembra niso imen" možnosti udeležiti se proalave. Lep dokaz, da je akademija v resnici krasno uspela. — Drevi priredi Sokol miklavževanje, * Štev. 273 »SLOVENSKI NARODc, Stru 8 I Naj ne bo nikogar, ki bi UHnodil ta krasni filmski mnohor Iz sveta celic in omrežja,.to pesem Človečke vzgoje |n dostojanstva UNO MA I l( A 21-24 DANES ZADNJA PRILIKA DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Ječa brez rešetk Danes ob 16., 19. In 21. url. 3MEVNE VESTI — Razvoj industrije v Jugoslaviji. Ob 201etnici Jugoslavije bi bila potrebna bilanca o industrijski delavnosti naše države. Statistika, ki pa, Žal, ni popolna nam kaže (zadnje številke o letu 193o), da se naša industrija počasi razvija. Najbolj industrijalizirana pokrajina je Slovenija, čeprav jo kljub temu lahko še vedno prištevamo med agrarne pokrajine. Na 100.000 prebivalcev je odpadlo 1. 1935 v naši banovin; 50 industrijskih podjetij, v savski 24, dunavski 33, primorski 13, drinski 12, moravski 8, vardarski 1, vrba ski, zetski in Beogradu po 6, v vsej državi pa povprečno po 20. V Sloveniji znaša zaposlenost v industriji na 1000 prebivalcev 50.6, v Beogradu 80.5, savski banovini 30.1. dunavski 23.1, drinski 20.3, vrbaski 17.5. moravski 13, primorski 11.5. larski -i.7, in v zetski 3.5, v vsej državi pa povprečno 16 prebivalcev izmed vsakih 1000. ali komaj poldrugi odstotek. ilke nam tudi kažejo, da so v dru-pih krajih, na jugu, kar velja predvsem za Beograd, velika industrijska podjetja, k; zaposlujejo v primeri s slovenskimi, sicer številnejšimi podjetji, več delavcev. Iz prosvetne službe. Premeščen je po službeni potrebi šolski upravitelj g. Win-kter Venceslav iz Nove vasi kot učitelj v šolo na Krki. G. VVinkler je znan tudi kot mladinski pisatelj ter je bil priljubljen ne samo pri o t rokih, katerim je bil pravi oče, temveč tudi pri večini staršev, ki so ga visoko cenili kot učitelja in kot človeka. Njegova žena. ki je tudi učiteljica, ostane začasno še na šoli v Novi vasi. K S oholu na Vič bo prišel Mshlavz danes ob 1730 uri za mladino, ob 20. za odrasle. — Zvečer zabava s plesom — — Razširjenje svobodne carinske cone na Kvarnerske otoke. Reka z okolico in vsemi kraji na Li burni j ski obali tja do Moščenic je svobodna carinska cona že od 1. aprila 1930. Vendar so pa tu gotove omejitve glede prodaje monopolskih izdelkov in alkoholnih pijač. Svobodna carinska cona pa je sedaj razširjena še na Kvarnerske otoke Crez, Lošinj, Unie in Sanseg. Olajšave bodo stopile v veljavo čim bo sprejet v italijanskem parlamentu tozadevni zakon, kar se bo zgodilo baje do 1. januarja 1939. — Prodaja inozemskih voznih dstkov. Po novih navodilih Narodne banke prodajajo biljetarnice Putnika vozne listke za inozemske železnice našim državljanom in inozemcem živečim stalno v naši državi samo za. relacije v onih državah, za katere predloži potnik uradno potrjeno potniško izkaznico. Tujim državljanom, ki ne prebivajo v naši državi, prodajo biljetarnice Putnika za dinarje vozne listke za relacije v drugih državah na podlagi potnih listkov, s katerimi se da točno ugotoviti, da je tujec prinesel in potrošil v naši dravi svobodne devize ali valute države s svobodnim deviznim režimom ali pa da je prejel v naši državi turistične dinarje. — Trgovinska pogajanja s Francijo. O bivanje francoske trgovinske delegacije v Beogradu smo že poročali. Sef delegacije, ravnatelj za trgovinska pogajanja v francoskem zunanjem ministrstvu Alfan je izjavil, da so bile na sestankih z zastopniki našega gospodarstva izmenjane misli glede na pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Francijo, ki se pri-eno 20. decembra v Parizu. Obe vladi polagata veliko važnost na ta pogajanja in zato sta hoteli, da se pripravi na obeh straneh vse potrenbo, da bodo Čim uspešnejša. Danes ob 20. url dva filma „Mefisto v operi", „tfetopir" dovja. Pred Dubrovnikom bodo stale 4 velike angleške ladje. — živinske sejme v Mokronogu in ško-cjanu je sresko načelstvo v Krškem radi slinavke in parkljevke prepovedalo do preklica. — Sliva v cvetju. Na dvorišču Grge Budislava Hajduka v Brčkem je v polnem cvetju sliva, čeprav je bilo zadnje dni precej hladno. Sliva cvete tako bujno, da bi Človek mislil, da smo v začetku pomladi, ne pa na pragu zime. — Nova grobova. Včeraj je umrla v Ljubljani zase-bniča gospa Franja Drol. Pogreb bo jutri ob 14. iz hiše žalosti Sv. Petra nasip 49 na pokopališče k Sv. Križu. Davi je pa umrla v Ljubljani trafi-kantinja ga. Zvonka Juvan. pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže splošne bolnice. Pokojnicama blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Izvozne olajšave za leSne izdelke. Za izvoz lesnih izdelkov pozicije 137 (—39) k so izdane naslednje ugodnosti: do pristanišča Baker in Sušak-pristanišče veljajo tel edoločbe: od postaje Brezovica a) 2090 b) 1790 par za 100 kg. od postaje Jarše— Mengeš a) 2330, b) 2000 par pa 100 kg .od postaje Ljubljana gL kolodvor a) 2090. b) IO7O. od postaje Rimske Toplice a) 2890 b) 2400 par za 100 kg. Pogoji; plačana vozarina za a) najmanj 5000 kg, b) najmanj za 10.000 kg. Blago se mora izvoziti po morju v tujino. Te ugodnosti veljajo od 29. novembra 1938. dalje. Miklavžev večer v šišM v SoUolshem domu danes ob 17. za mladino, ob ZO. uri za odrasle s plesom K I in M ihtav ž NO MOSTE — Razdelitev dr. Trumbićeve knjižnice. Veliki hrvatski narodni buditelj dr. Ante Trumbić je v oporoki tudi določil kako naj se razdeli njegova knjižnica. Vsa dola, nanašajoča se na Dalmacijo in Jadran ter obče vse, kar je s tem v zvezi, bodo izročena Jugoslovenski akademiji v Zagrebu, vsa druga dela pravnega, socialnega gospodarskega značaja pa mestni knjižnici v Splitu. — Gostovanje italijanskih opernih pevcev v Beogradu. V beograjskem gledališču je bila v petek zvečer svečana razstava, na kateri so nastopili člani milanske Scale in rimske opere. Predstava je bila dobrodelna, čisti dohodki se bodo porabili za zimsko pomoč. Vprizorjena je bila opera »Seviljski brivec« in gledališče je bilo nabito polno. — Angleško vojno brodovje zopet v naših vodah. Sredi decembra pripluje v naše vode del angleškega sredozemskega bro- — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, hladneje. Včeraj je deževalo v Sarajevu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kumboru 14, na Rabu in v Dubrovniku 12, v Zagrebu in na Visu 10, v Mariboru 9.6, v Beogradu in Sarajevu 8, v Ljubljani 4.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6, temperatura je znašala 2.2. — Najdeno ogrodje kolesa. Te dni je bilo najdeno pri savskem mostu v Sne-berju skoraj novo ogrodje moškega kolesa, Ogrodje je rdeče pleskano, z dvema ravnima črtama in ima znamko »Trophe de France«. Na ogrodju je tudi zaklenjena črna ključavnica s svetlim križcem in znamke »Sipo«. Lastnik naj se zglasi na orožniški postaji v Vevčah. — Nesreča. Davi so prepeljali v bolnico 31etno posestnikovo hčerko Marijo Kavčič iz Iške vasi, ki ji je si am ore zrnca odrezala tri prste na desni roki. — Delavec Martin železnik, doma iz Komende, je včeraj cepil drva, pa mu je spodletela sekira, da se je nevarno vsekal v levo roko. — Kamnoseški pomočnik Gabrijel Kasel-man iz Podpeči je včeraj obdelava! kamen, pa mu je odletel oster drobec v levo oko in mu ga težje poškodoval. — Obup mlade delavke. V soboto ponoči si je hotela v Zagrebu končati življenje delavka Angela Pintarjeva, stara 19 let. Prepeljali so jo na kliniko, kjer je izjavila, da sama ne ve zakaj se je napila oetove kisline. — Vojnega dobrovoljca Je zabodel. Mecl prepirom je bil v soboto zvečer v vasi žabalju blizu Novega Sada ubit solunski dobrovoljec Branko Popov. Zabodel ga je z nožem delavec šandor ševec. Pogodil ga je naravnost v srce, da je bil takoj mrtev. — Električni tok jo je ubil. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je ubil električni tok v Irigu ženo uglednega posestnika Maro Miloševičevo. šla je čez dvorišče in stopila na pretrgano električno ži<~o. Bila je takoj mrtva. — Uboj iz strahu. V vasi Višnjice blizu Sremske Mitrovice se je sin kmeta Marinka Jankoviča spri z dnevnic a t jem .Jovanom Jančićem. Zvečer je Jankovič pričakoval svojo ženo. Prišel je pa Jančič s sekiro in ga ubil. l*o zločinu je pobegnil. Drugi dan se je pa sani prijavil sodišču in povedal, da je ubil Jankoviča zato. ker se je bal, da bi ga utegnil napasti zaradi prepira z njegovim sinom. — Zagonetna smrt premožne starke. V soboto zjutraj so našli v Slavonskem Brodu mrtvo 751etno Mando Imbrovie Ker se je po vasi govorilo o nji, da je zelo premožna, ni izključeno, da je bila umorjena. Zato so uvedle oblasti preiskavo — Parnik zavozil na pečine. Včeraj zjutraj se je pripetila v Boki Kotarski zaradi goste megle nesreča. Parnik Drina*, last zetske plovitbe. je zavozil na pečine. Na pomoč sta mu takoj prihitela dva druga parnika. ki ga pa nista rr.ogla potengiti s pečin. Zato so potniki prestopili na pomožni parnik. Iz Ljubljane —lj Slovenska mesta sa tel Prejšnji teden so se v prostorih odseka telesno vzgojo sestali v Ljubljani na mestnem poglavarstvu Šefi In referenti za telesno vzgojo iz vseh Štirih slovenskih avtonomnih mest, Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Konferenco je v imenu župana dr. Jura Adlesiča pozdravil načelnik odbora za telesno vzgojo, član mestnega sveta Ivan Pilih, vodil pa jo je načelnik občega oddelka ljubljanskega mestnega poglavarstva. Konference sta se udeležila tudi podpolkovnik Oblak in pristav Lenard za referat za telesno vzgojo pri banski upravi. Konferenca je predvsem obravnavala, v kakšnem stanju se nahaja organizacija obvezne telesne vzgoje v teh štirih mestnih občinah, kako bi se ta organizacija mogla enotno izvesti in kake skupne smernice ter postopek pri izvajanju obvezne telesne vzgoje bo uveden. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje ter je bila podana nova iniciativa za poživitev in pospešitev del tudi na tem polju. Udeleženci konference so si ogledali tudi najvažnejše telesno-vzgojne naprave v našem mesta —lj Umrli so v Ljubljani od 85. novembra do 2. decembra Kralj Neža, 76 let, pocestnica. Hribar Jera sestra Sebastijana, 56 let, u srni] jenka sv. Vinc. Pavi., Vettoraz Terezija, 64 let, zasebnica, Malner Frančiška, roj. Legat, zasebnica. — V ljubljanski bolnici so umrli Bajec Uršula, 62 let, vdova zobotehntka. Rustja Rozalija, 67 let, zasebnica, škerlj Stanko, 2 leti, sin delavca, Notranje gorice pri Brezovici Oblak Dušan, 7 let, sin uradn. tob. tov.. Pohleven Jernej. 49 let, kretnik drž. žel., Jerala Marija, 17 let, hči posestnika. Savije, obč. Jezica, Korošec Simon. 71 let, vrtnarski pomočnik, Hrastje, obč. Polje, Grubar Janez. 1 mesec, sin delavca. Klemene Antonija, 40 let, uradnica drž. žel., Vrstnik Marija. 3 mesece, hči tov. delavke, Rupa pri Kranju, Kollman Bogdan, 1 mesec, sin uradnika, Kamnik, Petrič Ivana. 6 let, hči posestnika Blatna Brezovica pri Vrhniki, Cerar Marija. 82 let, žena dninarja, Kraš-nja pri Moravčah, Kuhar Marija, 21 let, služkinja, Zagreb. —lj Za prehrano revnih otrok v mestnih dnevnih zavetiščih je podaril član mestnega sveta g. Josip Bahovec, trgovec na Sv. Jakoba trgu št. 7- dve vreći pšenične moke. Velikodušnemu darovalcu izreka mes'no poglavarstvo najlepšo zahvalo z željo, da bi zgled tega prijatelja revne mladine spodbudno deloval v čim večjem krogu našega meščanstva. —lj Koncert novo«adskega ženskega muzičKega udruženja, določen za 9. december, je preložen. —lj Sadjarska podružnica Šiška. Katere sadne sorte bi bile priporočljive za naše vrtove, nam bo pojasnjeval na podlagi izkušenj g. Breceljnik Ivan v torek 6. t. m. ob pol 8. zvečer v ljudski šoli na Gasilski cesti. —lj O vzg°ji otrokovega značaja bo predavala v sredo 7. t. m. točno ob 20. ga. Angela Vode na ženski gimnaziji, Bleivvei^ova cesta. —lj Zelenjadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zelenjadarski tečaj v prostorih št. Jakobske šole. Predavanja bodo v dneh 5-, 6., 7., 9. ter 12., 13., 14. in 15. decembra od 19. do 21. ure zvečer. Predavali bodo: ravnatelj mest. vrtov Anton Lap, mestni kmetijski referent inž. Levstik, sreski kmet. referent inž. Masten in nadzornik Josip štrekelj. o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku so vabljeni vsi. ki se za to važno gospodarsko stroko zanimajo in je vstop prost. —lj Miklavževanje Sokola na Vičn. Kakor dos'ej vsako leto, tako bo tudi danes prišel s svojim veličastnim spremstvom nebeški dobrotnik sv. Miklavž med viške Sokole. Po obvestilu, ki smo ga prejeli z nebeških višav, bo obiskal ob 17.30 sokolsko mladino in jo obdaroval po njenih zaslugah, drevi ob 20. pa bo posetil odrasle s svojim spremstvom. Darila bo sprejemal Miklavž danes od 15. dalje v p'?ami sokolskega doma za mladinsko miklavževanje in za odrasle. P. n. pose t-nlke prosimo, da pazijo na to, da bo Miklavž napisal vsem točne naslove z imenom in Krajem bivališča. Po večernem nastopu Miklavža bo zabava s plesom. Igral bo odlični Falcon-jazz. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva k obilnemu pose tu. —lj Predavanje prirodoslovnega društva. Jutri ob 1S.15 bo predaval v predava niči mineraloškega instituta g. primarij dr. Robert Neubauer o temi: »Sodobno zdravljenje jetike«. —lj Ljubljanski Sokol v Narodnem domu vabi na Miklavžev nastop aa mladino, ki bo drevi ob pol 17. uri. Darila se sprejemajo do 15. ure v društveni pisarni. Da ne bo neljubih zamenjav, naj bodo imena in naslovi na zavitkih točno in čitljivo označena. —lj Nesreče In nezgode. Ljubljanska bolnica je od včeraj do davi sprejela nekaj novih bolnikov. Iz Smarij so pripeljali 311etnega grobarja Jožeta Kadunca, ki je imel globoko rano na desni rami. V neki gostilni je v družbi kvartal, med igro pa so se spo rekli in med prepirom je nekdo sunil Kadunca z nožem v rame. — Leta 1912 rojenega ljubljanskega oranj evca Grudna je snoči, ko se je vračal po Gradaški ulici domov, napadel neki neznanec in ga z nožem sunil v glavo. — 541etni posestnik v Moravčah Jože Kosmač, je doma padel s strehe in si zlomil levo roko, dobil pa je tudi notranje poškodbe. — Delavec Jože Pustinjak iz Litije je imel nezgodo pri delu. Podrl ga je težak hlod in mu skoraj zmečkal levo nogo. — Davi so pripeljali v bolnico služkinjo Marico Markunovo iz Ljubljane, ker je pila lizol — menda zaradi nesrečne ljubezni. Markunova je že izven nevarnosti. Ligaško tekmovanje za letos končano Po XII. kolu so na čelu lestvice BSK, Jugoslavija in Hajduk — Ropota sporazum v lahki atletiki Ljubljana, 5. decembra Včeraj so odigrali še drugi del I. kola pomladanskega prvenstva, s čimer je za letos ligaško tekmovanje končano in se bo bržkone nadaljevalo šele v februarju. V dveh tekmah sta zmagala favorita, v tretji pa je prišlo do presenečenja. Hajduk se je že nekaj let vračal iz Sarajeva poražen, tokrat pa mu je uspelo odvzeti Slaviji obe točki, kar mu je zagotovilo visoko mesto na lestvici. Sarajevska tekma je bila težka. V Sarajevu je namreč močno snežilo in je bilo igrišče bolj podobno močvirju kakor športnemu polju, kar je seveda silno oviralo igralce. Navzlic temu sta moštvi nudili dobro igro. Od prve minute dalje se je razvila ogorčena borba, pri čemer sta si bila nasprotnika popolnoma enakovredna. Vsi napadi, čeprav so bili dobro zasnovani, so se razbili na čuječnosti obramb. Do 37. min. prvega polčasa ni bilo gola. V tej minuti pa je Joži Matošiču, ki je spet vodil napadalno vrsto Hajduka, uspelo potresti Sla-vijino mrežo. Po odmoru se je slika spremenila. Domači so bili v premoči, toda Hajdukova obramba je bila na mestu. V 14. min. je Jožo Matošić v solo akciji povišal na 2:0. Sarajevčani so podvojili napore, ki so bili kronani šele v predzadnji minuti z golom šalipurja. Končno stanje je bilo torej 2 :1 za Hajduk. Ostali srečanji sta bili v Beogradu. Dvodnevno deževje je spremenilo igrišče Jugoslavije v brozgo. K temu se je pridružio še hladno vreme in je obema tekmama prisostvovalo le 800 gledalcev. V prvi tpk-mi sta se srečala Jedinstvo in varaždinska Slavija. Pred odmorom so bili gostje v rahli premoči, kar pa številčno ni prišlo do izraza, ker je bil Slavijin napad preveč neodločen. V 15. min. drugega polčasa je živ-kovič povsem nepričakovano dosegel vodstvo za Jedinstvo. Ktjub vsem naporom se rezultat do konca ni spremenil. Drugo tekmo sta odigrali Jugoslavija in Sparta. Igrišče je bilo še slabše kakor pri prvi tekmi. Sparta je pred odmorom postregla s tako dobro igro da ni bilo med gledalci nikogar, ki bi veroval v Jugoslavi-jino zmago. Po menjanju strani pa se je slika močno spremenila. Jugoslavija je zaigrala kakor prerojena in je že do 10. minute trikrat spravila žogo v Spartino svetišče. Gostje so popolnoma zgubili glavo. Jugoslavija je beležila gol za golom, dokler ni bil končni izid 7 : 0. Po včerajšnjih tekmah je stanje prvenstva naslednje: BSK 21 točk. Jugoslavija 17, Hajduk 16, Gradjanski Z. 15, Hašk 13, Jedinstvo 13, Slavija S. 12, Bask 11, Ljubljana 9, Gradjanski S. 7, Slavija V. 6, Sparta 4. Tudi v tekmovanju za prvenstvo LNP je bilo včeraj živahno. Ljubljanska skupina je odigrala 2 tekmi. V Ljubljani je Mars zasluženo premagal Reko 2 :0, na Jesenicah pa je imelo Bratstvo težko delo preden je zmagalo nad borbeno Svobodo s 3:2. V mariborski skupini je prišlo do velikega presenečenja. Slavija. ki je bila dozdaj brez točke, je gladko premagala Muro 2 : 1, Maribor pa je v dramatični borbi odpravil Rapida s 3 : 2. V Zagrebu je bila prijateljska tekma med Gradjanskim in BSK. Domači so zmagah s 3:1 (2:1). Napeto pričakovana glavna skupščina lahkoatletov v Zagrebu je potekla v znamenju splošnega pomirjenja. V vseh perečih vprašanjih je prišlo do sporazuma. Od otvoritve je komaj preteklo 45 minut, zaradi stvarnosti delegatov pa so bili že v tem kratkem času razčiščeni problemi, ki so dolga leta povzročali zastoj. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom inž. Grudnom in tajnikoma MuhviČem in Pavlasom na čelu. Med važnejšimi sklepi glede bodočega sporeda je omeniti, da bo prvi del državnega prvenstva v dravsld banovini, drugi pa v Beogradu. Mednarodna srečanja bodo v vseh treh prestolnicah, v Ljub- ljani reprezentančno tekmovanje z Italijo, v Zagrebu z Nizozemsko In v Beogradu z Madžarsko, vendar nasprotniki Še niso dokončni. Državno prvenstvo v cross-coun-tryju bo v Zagrebu. Prihodnja glavna skup ščina JLAS bo v Ljubljani, naslednja pa po določenem redosledu v sedežih ostalih podsavezov. SLUŽBENE OBJAVE GZSP NA JESENICAH Dopisovanje klubov na JZSS. Na pritožbo JZSS-a ponovno opozarjamo vse klube podzveze, da je dopisovanje s savezom dovoljeno v smislu pravil le preko podzveze. To je potrebno predvsem radi reda in da ima pod zve za pregled čez poslovanje klubov. Verifikacija. Vse klube opozarjamo, da je treba za verifikacijo predložiti sliko, potrdilo o zdravniškem pregledu in veri-fikacijsko pristojbino v znesku din 15.—. Ker je v zadnjem času došlo več prijav za verifikacijo, toda ni bilo priloženega zdravniškega potrdila ah pristojbine, prosimo, da prizadeti klubi zahtevane stvari pošljejo, sicer se verifikacija ne bo izvršila. Zlet podzveze se bo končnovcljavno vršil dne 14. in 15. jan. 1939. v KranjsRi gori. Vsi klubi naj takoj javijo približno število tekmovalcev, ki bodo na zletu nastopil i r da se jim bo pripravilo primerne prostore. Vsi tekmovalci bodo imeli velike ugodnosti za bivanje v Kranjski gori in če bodo sredstva dopuščala, tudi podporo s strani podzveze. Zato hitite s prijavami. Uprava GZSP. Iz Maribora — Iz železniške službe. Premeščeni so Andrej Marincelj iz Delnic v Maribor koroški kolodvor, Blaž Valant iz Maribora v Delnice. Rudolf Sadovski iz Maribora k zagrebški kurilnici, Karel Kreuh iz mariborske kurilnice na postajo Sisak. — Prvodecembrske amnestije je bilo deležnih tudi 20 kaznencev tukajšnje meške kaznilnice. Najprej so jih daktiloskopiiali. nato pa jih odpremlli v domovinske občine. — Iz učiteljske službe. Iz Pince je premeščen k Sv. Martinu pri Vurbergu Josip Šibenik, iz Kuzme k Sv. Marjeti ob Pesnici Ivana Korbar, Miroslava Mehak pa k Mariji Snežni. — Za generala je bil imenovan pri zadnjih napredovanjih poveljnik 45. peš polka v Mariboru polkovnik Marko Božovič. Priljubljenemu višjemu častniku ob napredovanju prisrčno čestitamo. — Sv. Marjeta ob Pesnici. Smarječanl so letos prvodecembrsko proslavo in državno 20-letnico praznovali tako, kakor morajo zlasti obmejni Slovenci. Po službi božji je šla šolska mladina in številni domačini v šolo, kjer so vsa društva v kraju prisostvovala lepi in pomembni proslavi, ki jo je v globoko zgodovinsko in domoljubno zasnovanem govoru otvoril g. učitelj Vauda in ga sklenil s klicem k večjemu medsebojnemu spoštovanju, bratski ljubezni in slogi. Pod njegovim vodstvom je moški zbor spretno zapel pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Sledili so uspešni nastopi šolske mladine. Zlasti je ugajala igrica >Ded-ščina«, zborna recitacija »Ljudstvo in dom« ter pevajoče obredni nastop »Prvodecem-brska molitev«. — Avto zgOrei. Na cesti Hoč>—Pohorje je zgorel avto delovodje Franca Turnška. Sreča v nesreči je bila, da je Turnšek pravočasno skočil iz avtomobila. — Mrtvaški zvon. V Krempljevi ulici 8 je umrl upokojeni železniški vlakovodja Alojzij Skrabl, star 53 let. V Slovenski ulici 40 pa je umrla zasebnica Emilija Koplinger, stara 74 let. žalujočim naše iskreno sožalje! ALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. OB 11.15 I KI .INO MATICA 21-24 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT Matinejska predstava velikega zabavnega filma iz življenja pragozda z DOROTHV LAMOCB k<>t NE ZAMUDITE! CENE OD DIN 2.50—fi.50 Kraljica džungle j H ans Albers Danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION TELEFON 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat! v napetem, senzacionalnem in pustolovskem filmu ljubezni, ženskih intrig in razočaranj, požrtvovalnosti in tovarištva RUMENA ZASTAVA OLGA CEHOVA In DOROTHEA VVIECK 1 I Danes ob 17., 19. in 21. uri! KINO SLOGA — TELEFON 27-30 (DEK KATZENSTEG) HANNES STELZER — BRIGITA HORNEV po istoimenskem romanu Hermana Sudermanna POZOR! Današnja popoldanska predstava zaradi miklavievanja Sele ob 17. uri! AČJA BRV Cesecia 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PSIHOGRAFOLOG KARMAH sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. v Ljubljani. 2783 RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Nepremočljlve Hubertnse trenčkote in vse vrste dežnih Plaščev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P R E S K E R Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 PROTI TATOVOM in vlomilcem si zamorete za-varovati Vaše imetje, trgovine, kleti itd. z našim novo iznaj lenim alarm aparatom. Cena samo 22.— din, dva komada 35 din s poštnino. Uspeh zajamčen 3 številnimi zahvalnicami. NaroČila začasno na podružnico Usta Maribor pod »Sigurno«. 62. M. , SNEŽNE ČEVLJE, galoše kakor tudi druge čevlje, popravlja »Expre*s« brzopopravljalnica čevljev Sv. Petra cesta 6 2791 MIKLAVŽ >bišče restavracijo »Pod skalco« v ponedeljek zvečer. Darila se sprejemajo ves dan. Klavirska glasba. — Priporoča se Hočevar Viktor. 2813 POUK Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od Vfe8. do 9. zvečer za začetnike in Izvežbance — pouk tuđi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv edinstvena strojeplsnlca, največja v Sloveniji s 40 pisalnimi .troji raznih sistemov. Novost t strojepisnicl bo tudi računski i troj. Priče tek pouka 5. decembra, šolnina zeio nizka. — Chri->tofov učni zavod, Domobran 3ka cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 274. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din TRD IN MEHAK SUH LES vseh vrst, ladijska tla, parkete, furnir itd. dobite pri Lavrenčič & Co., parna žaga. Ljubljana, Vošnjakova uL 16. Tel. 23-74. 2780 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog brez praha w ^ KOKS, SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-5» 24. L. MEDARNA Ljubljana, zHdovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670 PLETENINE partijska razprodaja v raznih kvalitetah, oblikah in veličinah. Res ugoden nakup za gg. trgovce in sejmarje pri Tajner Prane, strojno pletenje, Črnomelj. 2781 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din &500 DIN potrebujete, da zasluzite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOS«, Maribor. 3JkL Dotrpela je moja ljubljena žena, gospa Zvonka Juvan trafikatitinja Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. t. m. b 4. uri popoldne izpred mrliške veze splošne bolnišnice a pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. decembra 1938. FRICKO JUVAN ter ostalo sorodstvo. "V. (Sfrj, Stran 4 »SLOVfNBKI NAROIk, pmW&m§m% 5. ofeoemtora 1*98. 8ter. 273 Proslava 20 le Jugoslavije V Brežicah Brežice. 4. decembra Občinstvo našega mesta je z lepo manifestacijo na dostojen način proslavilo dan velikega narodnega praznika 1. decembra. Dokazalo je, da prav pojmuje pomen tega važnega dne v zgodovini našega mlade sra . a močnega naroda. Na predvečer se je vršila baklada. Meščani so se zbrali pri letnem telovadis^u našega sokolskega tiniš'va. Ob 19. uri se jeformiiala povorka, kateri na čelu je bila mestna godba na pibala, za nj> gasilska četa v uniformah z baklami in s praporom, članstvo so'^.sKega društva z lampijončki in obcir-Lvo. Povoi ka je krenila proti me.stu. ki je bilo okrašeno z državnimi trobojnicami. Vsa okna brez izjeme so bila razsvetljena in v mnogih posebno na oknili državnih uradov, so bile z zelenjem okrašene slike Nj. Vel. kralja Petra II. Med veselim vzklikanjem mlademu kralju in dinastij Karadjordjevićev se je vila povodca *kozi mesto do konca predmestja, odkoder se je vrnila do mestne občine. Na okrašenem balkonu občinske hiše. nad katerim je bila močno razsvetljena kraljeva krona, se je pojavil župan g. VoljčanJek Ivan. ki je v izbranih besedah poudaril velik pomen našega ze-dinjenja. Na praznik, ki ga je lepo proslavilo sokolsko društvu. se je vršila v telovadnici ob 10.30 slavnostna seja. Po otvoritvenem, globoko zasnovanem govoru staroste br. dr. Zdolška Josipa je društveni prosvetar prečita! poslanico Saveza SKJ. Društveni inoši'i pevski zbor je zapel narodno in sokolsko himno. Po deklamaciji sokolske dece je brat starešina zaprisegel novo članstvo ter izvršil prehod naraščaja v članstvo. Ob zaključnem govoru brata staroste je pevski zbor zapel >Hej Slovani«, nakar so navzoči, ki so napolnili telovadnico, odšli Zvečer ob 20. je priredilo sokolsko dru-š-vo v dvorani Narodnega doma slavnostno akademijo z izredno bogatim sporedom. Meščani in okoličani so do zadnjega prostora napolnili veliko dvorano in bili deležni nepozabnih vtisov. Po izvrstno zasnovanih recitacijah brata prosvetarja in živih slikah o našem osvobojenju so na-stopili vsi oddelki brezhibno in točno po programu s telovadnimi točkami. Vaje vseh oddelkov so bile izvedene s tako preciznostjo in dovršenostjo, da skoraj ni prenehalo pleskanje navdušenega občinstva, ki je malone pri vsaki telovadni točki zahtevalo ponovitev. Bratu načelniku, načelnici in ostalim telovadcem k velikemu U3pehu čestitamo. V Poljčanah Poljčane, 2. decembra Proslavi zedinjenja ob priliki 20-letaice naše svobode je prisostvovalo na državni praznik nad 500 ljudi, kar se doslej še ni zgodilo. Proslava se je vršila v prosvetni dvorani Ln je imela značaj občinske proslave. Zato so se je udeležila tudi vsa tukajšnja društva. Ves program proslave je izvedla šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva. Spored so otvorili s pesmijo »Zdravo kralju«, nakar so se zapeli Marko skače. Mi smo lovci. Srečali smo mravljo in Sonce mi rajža. Učitelj Žolnir je v globokem govoru orisal pomen slavnosti, kjer je posebno poudarjal, kako potrebna nam je predvsem v naših obmejnih krajih narodna zavest. Sledile so srčkane deklamacije in prizori, ki so jih izvajali učenci vseh razredov. Vsem točkam so hvaležni gledalci navdušeno pritrjevali. Posebno sta ugajaJa prizorčka v posrečenih kostimih »Mladi vojaki«, in »Rdeče rože«. Z igrico Ruže Petelinove »Naš narodni zaklad« in s pesmijo »Bože pravde« je bila nad vse ljubka proslava /a-ključena. — Sokoli so imeli nato v društvenem prostoru svečano sejo. kjer se je izvršila tudi slovesna zaobljuba novega članstva. Na Jesenicah Jesenice, 2. decembra. Pod okriljem mestne občine se je v sredo zvečer vršila proslava 201etnice Jugoslavije na trgu pred mestno hišo. Proslave so se udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, mestne občine, KID, deputacija Sokola, učiteljstvo. šolska mladina, gasilci s prapori, nar. delavstvo s prapori, LKB ter predstavniki drugih kulturnih, stanovskih in športnih društev in organizacij. Namestnik župana g. Peter Arnež je imel lep govor, v katerem je omenjal gospodarski in kulturni razvoj Jugoslavije v 20 letih in pomen velike in močne države v kateri je narod srečen in zadovoljen. Prečrtal je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Godba je zaigrala državno himno, na kar so se velike množice ljudstva razšle. * * « Na praznik 1. decembra je bilo vse mesto v zastavah. Dopoldne se je v župni cerkvi vršila slovesna služba božja, katere so se udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, občine, KID. gasilci s prapori ter zastopniki in člani številnih društev in organizacij, tako da je bila cerkev nabito polna. » * * Sokolsko društvo Jesenice je letos na izredno lep način proslavilo državni in sokolski praznik in 201etnico obstoja Jugoslavije. Ob 11. uri dopoldne se je v dvorani vršila slavnostna seja društvene u prave, kateri je prisostvovala vsa sokolska družina, ki je zasedla dvorano do kraja. Starešina brat Obersnel je imel krasen govor o pomenu državnega praznika, na katerem moramo vsi državljani pozabiti na male medsebojne zadevice in misliti samo na domovino. V lepih besedah je omenjal one velike narodne može tvorce in oblikovalce naše kulture, književnosti in umetnosti, katerim bodo hvaležni še pozni rodovi za njih veliko delo. Brat Klavora je prečital savezno poslanico, na kar je sledila prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in slovesna zaobljuba številnega med letom pristopivšega članstva. Brat starešina dr. Obersnel je slovesno izročil načelniku Janezu Pristovu diplomo, ki si jo je priboril pri tekmah za slovansko sokolsko prvenstvo v Novem Sadu. Brat načelnik Pristov pa je razdelil okoli 30 diplom tekmovalcem in tekmovalkam, ki so jih priborili pri ženskih orodnih, lah-koatletskih in smučarskih tekmah. Krasno proslavo je zaključila godba s himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzočni. Med zvoki koračnice sokolskih legij se je velika sokolska družina razšla. Zvečer se je v nabito polni dvorani vršila slovesna akademija z izbranim sporedom. Akademijo je otvoril pozdrav državni zastavi z živo sliko, sledil je slavnostni govor brata dr. Janka Vovka. za tem pa so se vrstile pevske, glasbene in telovadne točke ena lepša od druge. Velik aplavz je žel ženski naraščaj s krasno izvedenimi skupinskimi vajami na dvovišinski bradlji, moški naraščaj na bradlji ter vzorna vrsta članov, ki so izvajali vrhunske sestave z lahkoto in eleganco. Akademijo je zaključila krasna scena ^Jugoslavija ob 201etnici« za katero je spisal besedilo župni starešini brat Jaka Špicar. V Mirni peči Mirna peč, 3. decembra. Kakor vsa sokolska društva, tako je tudi naš Sokol proslavil 1. december kot državni praznik. Lepo število članov, kakor tudi naraščaja se je udeležilo proslave, čeprav z žalostnim srcem, kajti velikega kralja Zedinitelja ni več med nami. on počiva na Oplencu, pač pa zedinjenje živi in bo živelo vekomaj. Navdušeni Sokoli so z zanimanjem sledili govorom in drugim točkam, končno so se pa zaoblj \ili, da bodo delali za Sokola, za kralja in za Jugoslavijo. Walter Disney je dobil tekmeca Walter Leni napoveduje velik film „Aladinova čarobna svetilka44 Walter Disnev in Nilse, ustvariteIja Mickev miške Po velikem uspelem filmu »Snegulčica in sedem pritlikavcev« nastaja v Holly-woodu nov velik film te vrste, samo nekoliko drugače zasnovan. Izdelal ga bo najnevarnejši Disnevev tekmec v simpatijah ameriškega občinstva Walter Lenz. Kakor Disnev, je tudi on še mlad, saj mu je komaj 39 let. Doma je iz New Yorka. Svojo karijero je začel kot reklamni risar. Znan je postal, ko je presedlal k novinam in dobil službo risarja v Hearstovem koncernu, kjer je risal zlasti prizore iz življenja živali. Za njegove risbe so bili najbolj navdušeni otroci. Te risbe so vzbudile pozornost Holywoo-da in Lenz je bil povabljen tja. Presenetljiv uspeh je dosegel v filmu s svojimi risbami veselih mornarjev > Mutta in Jef-fa.« Lenz se je učil na Disnevevih filmih. Zanimivo je, da se tekmeca osebno ne poznata in da se drug drugega izogibata. Zdaj pripravlja Lenz Aladinovo »Čarobno svetilko« in hoče postaviti v pravljično risano okolje resnične postave, fotografirane in vmontirane. S tem se bo baje izognil nekaterim tehničnim nedostatkom filma sneguleice, obenem bo pa izdelava filma znatno krajša in cenejša. Zadostovalo mu bo baje 8 do 10 sotrudnikov, dočim jih je rabil Disnev za »Snegulčico« nad 30. Disneveva roditelja zastrupljena Vsi hollvvvoodski listi obširno poročajo o tragediji, ki je zadela tvorca »Mickev miške« VValterja Disneva. Mater tega priljubljenega risarja so našli doma mrtvo, zastrupljeno s plinom. Kraj trupla 79-1 etne starke je ležal onesveščen njen 80-letni mož, malo dalje pa njuna služkinja. Truplo Disneveve matere so odnesli v mrtvašnico, očeta in služkinjo so pa brž odpeljali v bolnico. Vse kaže, da bodo služkinji rešili življenje, stanje starega Disneya je pa tako nevarno, da zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi ostal pri življenju. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da gre za nesrečo. Plin je uhajal iz počene cevL Druga služkinja je bila sicer tudi že omamljena s plinom, pa se je v zadnjem trenutku še rešila in poklicala ljudi na pomoč. Hišo. kjer je našla starka tragično smrt, sta ji bila poklonila njena sinova lani, ko je praznovala s svojim možem zlato poroko. Nestvor plod poskusov Biolog dr. Bod enstein na Stanfordovi univerzi v Kaliforniji je proučeval vprašanje, kaj učinkuje pri izpremembi hrošče v, metuljev in podobnih živalic iz ličink v živalice. Odkril je snov, ki dela prave čudeže v razvoju metuljev. Ta snov nastaja iz gosenčje glave in ohrani se v glavinem delu, ko 6e gosenica zabubi. Od tod začne pozneje prodirati v vse telo. Povsod, kamor pride, povzroči izpreminjanje ličinke v metulja. Dr. Bodenstein je uporabil za svoje poskuse take metulje, ki se njihove ličinke ne zavijejo v kokone, zanašajoče se na zaščitno barvo, ki jih zadostno brani pred sovražniki. V ličinkah, ki jih je uporabljal za poskuse, je prerezal žilice, po katerih se pod kožo pretaka ome- njena snov iz glave ličinke v telo. To je imelo za posledico, da so se glava in dekana tudi prsi razvile v normalno glavo in v prsi metulja, goseneje klešče so okrnile in se i2prernenile v sesalnik, iz prsi so pa pognala krila. Naprej snov ni več prodirala in posledica je bila, da je ohranilo ostalo telo podobo ličinke. Tako je nastal nestvor. napol metulj, napol ličinka, in sicer različno oblikovan nestvor, kjer je pač dr. Bodenstein normalni proces prekinil. Na svetu je 2134 milijonov ljudi Po zadnji statistiki Društva narodov je bilo ob koncu lanskega leta na svetu okrog 2.134 milijonov ljudi. Če ne upoštevamo Kitajske, je naraslo število prebivalstva na vsem svetu lani okroglo za 18,000.000 ali za Dobra polovica vseh ljudi živi v Aziji, kjer šteje samo Indija 375.000.000 prebivalcev. V Evropi sami brez Rusije Japoncev je že nad 72,000.000. vse japonsko cesarstvo pa šteje 100.000.000 prebivalcev. Rusija ima zdaj okrog 178.000.000 prebiovalcev. V Evropi sami brez Rusije živi okrog 397,000.000 ljudi, od teh v Nemčiji zdaj okrog 79.000.000. v Angliji 47 milijonov, v Italiji 43, v Franciji 42. na Poljskem pa okrog 35.000.000. Z edin jene države imajo zdaj okrog 130.000.000. Južna Amerika pa okrog 90.000.000. Prva leta po vojni je število rojstev in umiranja skoraj v vseh državah padalo. Rojstev je bilo znatno manj, kakor smrti, naravni prirastek prebivalstva je jel pojemati, lani je bilo najmanj porodov na tisoč prebivalcev v Avstriji, na švedskem, v Franciji, Angliji, Švici, Belgiji. Luksemburški in na Norveškem. odfvlano od mnogih vplivov, katerih ni mogoče ugotoviti naprej. Neznatna razlika v električni napetosti odloča o vremenu. Te razlike pa zaenkrat še ne moremo ugotoviti. V 75 letih svojega obstoja je postala metereologija veda, delujoča pod zelo težkimi pogoji. Morda se bo učenjakom končno posrečilo točno ugotoviti vse činitelje, tako da bodo vremenske napovedi povsem zanesljive. Zaenkrat pa se moramo zadovoljiti s tem. kar nam lahko nudijo in če smo objektivni, moramo priznati, da pomeni že to velik napredek Letos praznuje napovedovanje vremena 751etnico. Leta 1863 so bila prvič objavljena vremenska poročila, ki so pa takrat napovedovala samo slabo vreme. Zdaj je metereologija že obsežna organizacija, razpredena po vsem svetu. Večkrat na dan se objavljajo vremenska poročila. Pri tem je treba upoštevati okrog 20 činiteljev od katerih je odvisno vreme. Vremenoslovci ne opazujejo vremena tik nad zemljo, temveč tudi v višjih zračnih plasteh, kar je važno za letalstvo. V ta namen spuščajo do 5.000 m visoko posebne balončke. Vsa opazovanja si metereološke postaje medsebojno takoj sporoče in potem sestavijo krajevne takozvane sinotič-ne zemljevide vremena. Lajika seveda najbolj zanima, kakšno bo vreme. Na ta račun zbijajo ljudje še mnogo neumestnih šal in veČina jih nima niti pojma, koliko dela je bilo treba opraviti, predno smo dobili vremensko napoved, šale tu nikakor niso umestne, kajti vremenske napovedi so zdaj točne že do 85 odstotkov. Dokaj točno že lahko ugo-tove vremenoslovci kakšen veter bo pihal, kar je zlasti važno za pomorstvo. Veliko koristi imajo od vremenskih napovedi tudi kmetje. Nezadovoljen je samo meščan ki bi hotel, da bi mu vremenoslovci povedali ali naj vzame zjutraj s seboj dežnik ali ne in da bi že v ponedeljek vedel, kakšno bo vreme prihodnjo nedeljo. Ker pa vremenoslovci tega ne morejo povedati, zbijajo ljudje na njihov račun neumestne šale. Trezno govorjeno ne moremo zahtevati točne vremenske napovedi, ker je vreme Iz Celja —c »Brezov gaj« v gledališču. Ljubljanska drama bo uprizorila v petek 9. t. m. ob 20. v celjskem gledališču angleško komedijo »Brezov gaj«. Predstava je za abonma. —c Odpovedana lutkovna predstava. Za praznik 8. t. m. določena sokolska lutkovna predstava v Sokolskem domu v Gaber-ju je odpovedana. —c Umrla je v soboto na Cankarjevi cesti 4 v visoki starosti 83 let ga Ana Straškova, vdova po znanem celjskem trgovcu in čevljarskem mojstru g. Štefanu Strašku. Pogreb ugledne gospe bo danes ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Sekanje in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja kupce in prodajalce božičnih drevesc na določila banove naredbe o sekanju in prodaji božičnih drevesc z dne 14. novembra 1932. po kateri se mora vsak prodajalec, ki pripelje božična dreve-cn na trg, izkazati z izvornim potrdilom občine, na katere področju so bila drevesca posekana. Gozdarski. policijski -in tržni organi bodo strono nadzirali kupčijo božičnih drevesc. Proti vsakomur, ki se ne bo izkazal s predpisano izkaznico ali ki bi prodajal drevesca sumljivega izvora, bo uvedeno kazensko po^topnnio. drevesca pa bodo zaplenjena v korist fonda za pogozdovanje. —c 75. leto svojega življenja je dopolnil danes g. Štefan Bornšek, posestnik na Sp. Hudinji pri Celju. Jubilant se ie rodil 5. decembra 1863 na Prckorju pri Škofji vasi. Ze v mladosti je izgubil svoje starše. V Tremerju pri Celju se je izučil čevljarske obrti. Ko je odslužil vojaški rok, je najprej služboval tri leta v Trbovljah, nato pa se je preselil v Vojnik, kjer se je poročil z Marijo Gorju novo. Iz Vojnika se je preselil z ženo v Celje in je tu služboval tri leta pri pokoi-nem notarju Kupljenu. V tem Sašu si je ustanovil lasten dom na Sp. Hudinji. Od 1. 1900 do 1918 je opravljal službo grobarja na okoliškem pokopališču v Celju. Po vojni se je popolnoma posvetil domnčiii in poljedelstvu. Leta 1935 mu je umrla ljubljena žena. Gosp. Bornšek je 1. 1912 z nekaterimi še živečimi gasilci kot zaveden Slovenec sodeloval pri ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva v Gaberju pri Celju in se še vedno z veliko vnemo in požrtvovalnostjo udejstvuje v tem društvu. Za svoje gasilske zasluge je prejel v teku let več odlikovanj. Od njegovih otrok jih živi osem. Jubilantu iskreno čestitamo k 75-letnici in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje In okolico bo v torek 6. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici Darujjte za »Zvonikov« sklad Po daljšem trpljenju nam je 4. decembra 1938 umrla naša draga, dobra teta in svakinja, gospodična Franja Drol Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 6, decembra 1938 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip št. 48, na pokopališče k Sv. Krizu. LJUBLJANA, MARIBOR, GRADEC, dne 4» decembra 1938. Žalujoči ostali: Dr. STANKO BREGAR, VILI in MARIJA BURMDORFER ter ostalo sorodstvo. P.IU. 26 V zelenem peklu Kar je polkovnik Morris odmaknil svoj trieder od oči. — Fantje. — stisnite si roke, ker bomo morda vsak čas doživeli neprijetno zabavo. Nihče naj ne strelja, dokler ne dam znaka. Ne vemo, s kakšnimi nameni prihajajo Indijanci. Poskusili bomo najprej pogajati se z njimi. Kapitan Wills, Goodley Carter in ti Grav ostanete na bregu. Morda nas napadejo od dveh strani, z vode in iz pragozda. Da mi ne boš streljal, fant. Pusti streljati može. Da bi tvoja puška streljala po ljudeh, zato si še premlad. Imej svoje orožje pripravljeno, toda rabiti ga smeš šele v trenutku največje nevarnosti. Mladi Gray je stisnil polkovniku roko, segel je v roko tudi VValkerju in Halesu, potem je pa počasi odšel na breg. Dr. Marsona ni videl nikjer. Slutil je, da na hitro roko pripravlja svojo ročno lekarno, da bi bila v primeru potrebe takoj pri rokah prva pomoč. Možje so se pripravljali na boj. Nekateri so legli na široka krila letal in položili predse puške, pripravljene na strel. Tudi oni, ki so ostali na bregu, niso držali križem rok. Tu je sicer prevzel poveljstvo od polkov- nika Morrisa kapitan Wills, toda v resnici je bil nekakšen nemi poveljnik Carter. Žvižgal si je nekakšno plesno popevko in naravnost ceremonijel-no si je natikal na roke stare, zamazane rokavice iz jelenje kože. Potem je odkril strojnico in potisnil v cev prvi pas nabojev. Mladenič ga je začudeno gledal in krčevito stiskal kopito svoje puške. — No, nikar me tako ne glej, prinesi mi raje malo vode, morda jo bomo potrebovalL Mladenič je odhitel k letalom. Bil je vesel te priložnosti, ker je hotel vedeti, kje so Indijanci. Brž je zajel vode, pri tem se je pa ozrl po čolnih. Zdelo se mu je, da so znatno zmanjšali svojo hitrost. Nekdo na krilu je glasno štel: štirinajst, šestnajst, enaindvajset jih je. V vsakem čolnu je dvanajst mož, samo v enem jih je osem. To je dve-stoštirideset, dvestooseminštirideset mož. Glas je bil nenadoma pretrgan. Polkovnik Morris, ki je še vedno gledal skozi daljnogled, pozabljajoč na svoje lastno povelje, se je na krilu letala previdno vzravnal: Glejte, tam v prvem čolnu je belokožec! Mladi Gray, ki je zaslišal te besede, je pozabil na svojo nalogo straži ti pragozd. V opravičilo mu pa lahko služi to, da sta bila na to pozabila tudi kapitan Wills in Goodley. Hitel je pogledat bližajoče se čolne. Res je bilo. V enem čolnu sta bila najbrž poglavar in čarovnik. Sredi tega čolna je sedela na tleh nekakšna sključena postava. Ta mož je bil sicer črne polti, vendar je bilo pa takoj jasno, da ni Indijanec. Na sebi je imel raztrgano obleko — menda ostanke srajce in hlač. Sedel je sključeno in zdelo se je, da mu je deveta briga, da vidi letala in be-lokožce. Čolni so krenili v velikem loku na sredino jezera, potem so se pa približali taborišču na dobrih sto metrov. Indijanci so bili visokih postav, temne, rdeče polti Vsaka njhova kretnja je pričala o izredni moči. Njihovi obrazi niso kazali niti najmanjšega strahu, začudenja ali negotovosti. Vsaka njihova kretnja je bila točno odmerjena kakor da so stroji, ne pa ijudje. Na golih prsih so imeli različne okraske, večinoma pestre ogrlice. Iz poglavarjevega čolna se je naenkrat začulo tiho in kratko povelje. Vsi čolni so se ustavili, le poglavarjev se je pognal liki puščica naprej. Dva najbogatejše okrašena moža, edina z visokima perjanicama na glavah, sta vstala. — To bosta najbrž poglavar in čarovnik, — je zamrmral Morris. — Jaz vzamem na muhe poglavarja, ti pa vzemi onega manjšega. Dve puški sta bili nepremično namer j eni na nole prsi in petelinca sta postajala vlažna od znoja. Samo Walker je pa sprožil, toda sprožil je svoj fotografski aparat. Dobrih deset metrov od letala Iztegnil pogla- var roko. Veslači, najbrž dobro poučeni, so ustavili čoln. Poglavar se je zdaj še bolj vzravnal. — Lao, laol Bled od razburjenja je polkovnik Morris vstal in dvignil roko. — Lao! — Indijanci prihajajo kot prijatelji, so pomislili vsi, toda nihče ni odložil svoje puške. Visok Indijanec se je udaril po prsih in opisal z roko velik krog. — Ay tuchaua. Mlajši mož se je sklonil k sedečemu belokožcu in ga stresel za ramo. Belokožec v capah je dvignil oči in se ozrl na Morrisa. — Ti zlodji me hočejo vrniti, — je zaklical belokožec v angleščini. — Ali me razumete? — je vprašal v strahu. Polkovnik Morris je prikimal. — Kdo ste? — ga je vprašal. Belokožec v čolnu je zajnahnil z roko. T To.ztđaJ °* važno. Vračam se morda za nekaj ur iz pekla. To življenje ni vredno, da bi ga živel. Ah imate samokrese in puške? Sreljajte po njih! Srečen bom, če me podere prva vaša krogla, samo da bom vedel, da ti hudiči niso odnesli zdrave kože. Belokožec je govoril razburjeno in poglavar ga je opazoval v vedno večjem nemiru. Slednjič mu je zagrozil, da je obmolknil. Urejuje Josip Zupančič — ća »Narodno tiskarno« Fran Jona — Za upravo in tnaeratm dal lista Oton JTirlstoC — Vsi v Ljubljani