Posamozari štavilkfi Din L— ŠT KV. 205. V LJUBLJANI, torek, 6. oktobra 1925. Poštnina plafeaa v gotoviHi. LETO II. ftatfciAšt lAhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30 —. MemMsen političen lisi UREDNIŠTVO IN tIPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem caj se priloži znamka za odgovor. Račun pri postnem ček. uradu štev. 13.033. 1 I i asmi Odločilno dejstvo. Da je kapitalizem v produktivnem oziru dostikrat zelo pozitiven, je brez dvoma. Prav tako pa je sigurno, da dosega kapitalizem le prepogosto svoje produkcijske uspehe samo vsled svoje brezobzirnosti, ki se ne ustraši najbolj očitnega socialnega zločina. V evropskih kolonijah se gode v tem oziru prave orgije. Problem je zato v dejstvu, da ni treba, da bi bil kapitalizem absolutno slab, da pa so tisto gotovo absolutno zlo njegovi izrodki. Ker gre razvoj le v etapah in ker tudi z revolucijo ni mogoče doseči nakrat popolnega uresničenja ideala, zato je naloga politike zaenkrat le v tem, da onemogoči vse izrodke kapitalizma in da pri tem skuša ustvariti nov sistem, ki bo v vsakem oziru pomenil v primeri s sedanjim kapitalističnim sistemom napredek. Kdor l>i skušal doseči kaj več, ta strelja tako zelo preko cilja, da bo sploh brez vsakega uspeha. Ni verjetno, da bi se meščanski sloji mogli uspešno boriti s kapitalističnimi izrodki. Na eni strani je meščanski razred premalo števjlen, na drugi pa je v preveliki odvisnosti od kapitalizma in /.ato tudi preveč v njegovi ideologiji, da bi mogel hoteti odločen boj s kapitalizmom. Vrhu tega pa meščanstvo tudi od Kapitalizma najmanj trpi, ker ni toliko predmet kapitalistične eksploatacije, ko pa posrednik in pomagač eksploatacije. Direktno pa zadeva kapitalistična eksploatacija delavski razred, v prvi vrsti fabrično delavstvo, ki občuti vsa bremena kapitalistične brezobzirne eksploatacije na lastni koži. To fabrično delavstvo tudi jasno čuti in zato je že desetletja v najodločnejši borbi ne samo proti izrodkom kapitalistične eksploatacije, temveč tudi proti kapitalizmu samemu. Kljub vsej svoji nadštevilnosti in kljub svoji sijajni organizaciji pa je delavstvo doživelo v boju s kapitalizmom vedno neuspeh. Za časa svetovne vojne so morale po vrsti vse socialne demokracije iti v eno fronto z nacionalističnim meščanstvom itn celo v Rusiji se kljub vsej diktaturi proletariata končuje vsaka faza boja za gospodarsko obnovo dež.ele s koncesijami kapitalističnemu gospodarstvu. Vzrok tega neuspeha je čisto jasen. Kakor je fabrično delavstvo številčno nad kapitalisti,-tako pa je v manjšini proti kmetskemu razredu. Vsi poizkusi socialističnih delavskih organizacij, da bi pridobili za sebe kmetski stan, so se do-sedaj redno ponesrečili, ker so fabrične razmere za kmeta nesprejemljive in ker se socialistični voditelji niso znali povzpeti do lega, da bi videli v kmetskem pokretu, če ne že nad močnega, potem pa vsaj enakovreden pokret. Zato je morala propasti diktatura proletariata, ker ni doživela sankcije kmeta. oj pioti izrodkom kapitalizma more zato postati uspešen le, eč se borita delavski in kmetski razred skupno, če je doseženo med njima soglasje. Nikakor ne trdimo, da hi oba imela čislo iste interese. .le to nemogoče že vsled tega, ker hoče fabrični delavec cene kmetijske Pridelke in dobro ceno za industrijske 'zdelke, dočim hoče kmet ravno obratno. I oda to nasprotje je mogoče potem kompromisa med produktivnim in konsum-'Min zadružništvom likvidirati. Na drugi strani pa imata oba ta stanova velikanski skupen interes glede plačevanja dela. Oba stanova sta življen-sko interesirana na tem, da je pošteno delo tudi pošteno plačano in da se neha z brezvestno eksploatacijo dela. In kar 1® najbolj odločilno, je to, da sta oba Seja vlade. INTRIGANTI POSTAVLJENI NA LAŽ. Beograd, 6. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Posebno važna je bila seja vsled izjav ministra Ninčiča in pisma dr. Vase Jovanoviča. Dr. Ninčič je izjavil, da absolutno ne odgovarja resnici, da bi se St. Radič v Ženevi glede Macedonije nekorektno izjavil. Tudi drugače ni mo- I goče St. Radiču prav ničesar očitati. Dr. Vasa Jovanovič pa izjavlja v pismu, da ni on nikdar ničesar očital St. Radiču glede njegovih izjav o Macedoniji in da je zato tudi brezpredmetno govorjenje c njegovi tozadevni interpelaciji. Intriga nasprotnikov sporazuma je torej docela propadla. Intrige samostojnih demokratov brezuspešne Beograd, 6. oktobra* Samostojni demokrati nadaljujejo z intrigami in širijo vesti, da g. Pašič noče g. St. Radiča sprejeti v vlado za podpredsednika. Povrhu pa še trdijo, da se radikali okoli Ljube Jovanoviča že pripravljajo na akcijo, da bi Pašiča zamenjal v vladi Lj. Jovanovič in da bi v novo vlado vstopil tudi St. Radič kot podpredsednik. Naš dopisnik se je informiral pri mnogih uglednih radikalih, ki so brez izjeme izjavili, da so vse te vesti popolnoma izmišljene in proračunjene samo v to, da bi povzročile med radikali medsebojno nezaupanje in animoznost. Ka- kor čujemo iz okolice Ljube Jovanoviča, je slednji s situacijo popolnoma zadovoljen. To je tudi povsem razumljivo, ker je vendar znano, da je bil Jovanovič vedno za sporazumno politiko med jugoslovanskimi plemeni. Treba še pripomniti, da g. Ljuba Jovanovič sploh ni v Beogradu, marveč se nahaja v Dalmaciji. Njegovo zdravstveno stanje ni ugodno in čeprav praznuje svojo krstno slavo, ni mogel posetiti svoje družine. Intrige proti sporazumu so se sicer malo povečale, toda jasno je, da ne bodo imele nobenega vpliva na jesensko zasedanje skupščine. Pašicev in Radičev prihod v Beograd. Beograd, 6. oktobra. Vse pričakuje povratka Nikole Pašiča. Vsled njegove dolge odsotnosti je ostalo vse polno vprašanj nerešenih in vlada ni mogla niti pripraviti zadostnega materijala za skupščino, ker se je čakalo na odločitve Pašiča. Kakor poroča železniški minister Radojevič iz Monte Carla, se vrne Pašič dne 8. t. m. Verjetno pa je, da se vrne Pašič dan preje ali kasneje. Radojevič je predložil Pašiču tudi načrt ministra Krajača glede udeležbe naše države na razstavi v Filadelfiji. Načrt je Pašič odobril. Beograd, 6. oktobra. St. Radič bo prišel v Beograd pojutrajšnjem. Radiča .»o spremljal dr. Kežman. St. Radičev prihod bo zelo važen in misli se, da bodo tedaj rešena vsa važnejša vprašanja, ki so bila vsled odsotnosti ministrov odložena. Verjetno je tudi, da se bo ob tej priliki razpravljalo o rekonstrukciji \lade. Ta rekonstrukcija ne bo prinesla nobenih večjih izprememb in so vse kombinacije, ki računajo na izpremem-bo političnega kurza, čisto brez podloge. Nasprotniki sporazuma, med . katere spadajo skoraj v edini vrsti samostojni demokrati, skušajo sicer s kampanjo proti Radiču zanesti v radikalne vrste razdor. Zlasti pa bi želeli, pripraviti Radiča do kake izjave, na podlagi katere hi mogli kovati za sebe kapital. Ni treba poudarjati še posebej, da so namere samostojnih demokratov tako očitne, da je čisto izključeno, da bi mogli speljati koga na led. V Beograd je prispel tudi dr. Žerjav. stanova združena v stanu voditi z izrodki kapitalizma uspešno borbo in sla že vsled tega dolžna, da skupno fronto tudi ustvarita. lo pa je tudi vzrok, da propagiramo kmetsko-delavsko združitev in da pozdravljamo vsako dejanje, ki vodi k tej združitvi. Kmetski sloj je potem svoje Zveze slovenskega kmetskega ljudstva storil prvi korak za to združitev. Na fabričnem delavstvu je sedaj, da stori drugi korak. Kdaj ga stori? Njegcv prihod ni vzbudil nobene po-zojnosti, še manj pa zanimanja. Le >No-vosti« so objavile vest, da skuša dr. Žerjav organizirati prečansko fronto in da bi vstopil v radikalno stranko, če bi.ofi-cielna SDS bila proti prečanski fronti. Temu nasprotno moremo konstatirati, da je vstop dr. Žerjava v radikalno stranko popolnoma neaktualen in da se giblje politična situacija v čisto drugo smer. KONCERT ŠVICARSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI IN MARIBORU. Beograd, 6. oktobra. Generalni konzul v Baslu poroča, da potuje švicarsko pevsko društvo »Basler Liedertafel« v nedeljo iz Dunaja v' Trst. Švicarji bodo izstopili v Mariboru in Ljubljani in bodo improvizirali koncert. Vlak prispe v Maribor ob 13/25, v Ljubljano pa ob 16.41. Kakor smo izvedeli, je Švicarjem zelo žal, da ne morejo dalj časa ostati v naših krajih. Zelo so se navdušili za našo umetnost oh priliki obiska hrv. pevskega društva »Kolo- v Curihu. Vabimo vse narodno občinstvo, da se sprejema udeleži v čim večjem številu in pokaže s tem svoje zanimanje. OBSEDNO STANJE NA GRŠKEM. Atena, 6. oktobra. Nad vso Grško je proglašeno obsedno stanje. Celokupni tisk je pod preventivnimi merami. Vlada je odredila te ostre odredbe vsled kampanje opozicije 'proti razpustu narodne skupščine. AN G LEŠK0-TU RŠK A VOJNA NEVARNOST. London, 5. oktobra. V zalivu pri Pe-riyoli je koncentriranih okoli 70 angleških bojnih ladij. Pričakuje se, da priplujejo tja v kratkem še velike bojne edinice. Koncentracija angleških bojnih ladij jo v zvezi z angleško-turškim konfliktom v mosulskem vprašanju. internacionalna razstava na REKI ZAKLJUČENA. Reka, 6. oktobra. Včeraj je bila zaključena intevnacijonalna razstava, ki je bila otvorjena pred enim-mesecem. Razstava je doživela velik uspeh. Konferenca v !locernu. Locarim, 5. oktobra. Včeraj dopoldne je bila s pozdravom župana Rusca otvorjena konferenca zunanjih ministrov v Locarnu. Županovemu pozdravu se je zahvalil angleški zunanji minister Chamberlain. Izrazil je pri tem željo, da bi prišlo na konferenci do sporazuma. Seja je bila zaključena ob pol enih. Dosežen je bil sporazum glede dnevnega reda in pride kot prva točka na dnevni red renski varnostni pakt. Popoldne so zborovali juristi, ki so razdelili vsa vprašanja na tri ,skupine. Ona vprašanja, za katera je bil dosežen sporazum že v Londonu, se sedaj ne bodo razpravljala. Locarno, 6. oktobra. Po seji so sprejeli delegati posameznih držav novinarje. Vodja nemške delegacije kancler dr. Luther je obrazložil potrebo tiska in njegovega sodelovanja s posameznimi vladami. Predlog, o katerem se mora razpravljati, ne zadeva samo posameznih držav, marveč vso Evropo, ves svet. To, kar se namerava izvesti na tej konferenci, je veliko delo za vzpostavitev trajnega in pravega miru na svetu. Briand je omenil svoje zadovoljstvo s pripravami v Locarnu ter je izjavil, da Francija resnično želi, da pride do sporazuma. Italijanska delegata Scialoia in Grandi sta se razgovarjala izključno le z italijanskimi novinarji. Scialoia je izjavil, da Italija ni prišla semkaj kot opazovalec. Italija ne bo prevzela nobene odgovornosti, niti napram kaki dogovarjajoči se stranki. Njena želja pa je, da pride do trajnega miru. Y tem Italija ne zaostaja prav nič za drugimi narodi. Splošna želja je, da se konferenca zaključi s sporazumom, ki bo resnična podlaga za mir. Italija bo gotovo podpisala pakt in bo z Nemčijo garantirala za varnost miru, neodvisno od vseh nesoglasij, ki še utegnejo v bodoče nastati. PROCES PROTI MORILCU PISATELJ, BETTAUERJA. Dunaj, 6. oktobra. Danes se je priče proces proti morilcu književnika Betta ■ uerja. Morilec je 201etni zobotehui i Rothstoek. Razpravi je prisostvovala ve lika množica ljudi. Obtoženec je na dol go iti široko slikal umor. Pravi, da mu j dala vizija orožje v roko. Predsedni senata je izjavil, da oče, mati in sorod ni ki toženčevi ne bodo pričali. Bilo j prečitano tudi njegovo pismo, naslov Ijeno na predsednika parlamenta. V ten pismu zahteva, naj bi mu bila dana mož nost priti v parlament in nemški naro< opozoriti na nevarnost, ki 'se širi Bettauerjevem tedniku. Nato so podal izvedenci svoje mnenje. Zdravniki trdi jo, da boleha toženec na mladostni noro sti. Dunajska medicinska fakulteta se j< izjavila, da je to tipičen primer nekt vrste vrtoglavosti. Državni pravdnik jt z ozirom na to strokovno mnenje predla gal mesto zavratnega navaden umor. šele pozno v noč je bil razglašen re zultat glasovanja porotnikov. Ker se jt od njih izreklo 6 za izvršen umor, šest ps proti, je sodišče proglasilo oprostilne razsodbo. Rothstoek je bil nato prepeljal v umobolnico. ATENTAT NA 'ČLANA FAŠIST0V-SKEGA DIREKT0RIJA. Firenca, 5. oktobra. Član fašistovske ga direktorija v Firenci je bil ubit. Ubi jalca so zasledovali in je bil težko ra njen pripeljan v bolnico. V mestu s j odrejene najobsežnejše varnostne od 1 redbe, da ne pride do spopadov med fr i šisti in njehovimi nasprotniki. Stran % aMBVfCJlC, 6. oktobra 1925. ■v* ■^hCTsr**?. Štev. 205. Minister Hr. Beneš e pogajanjih v Locarnu. Dr. Beneš je podal češkoslovaškim novinarjem obširno izjavo v sedanjih pogajanjih za garancijski pakt in arbitražni dogovor. Iz njegove zanimive in zelo poučne izjave posnemamo: Po dr. Beneševem mnenju morejo postati pogajanja v Locarnu v gotovem oziru mejnik v povojni evropski politiki. Politično morejo ustvariti novo situacijo, ki jo označuje troje bistvenih dejstev. 1. Sklenitev francosko-belgijsko-nemškega dogovora, ki izrecno prepoveduje vojno med temi državami; 2. arbitražni dogovori ined Francijo, Belgijo, Poljsko in Češkoslovaško na eni ter Nemčijo na drugi strani v istem cilju prepre-čenja vojne ter 3. vstop Nemčije v Zvezo narodov ter priznanje njene enakopravnosti. Nato je dr. Beneš odločno zavrnil razne pesimistične glasove ter poudaril, da je prepričan, da pomeni uspeh v Locarnu velik korak h konsolidaciji Evrope. Če pa pride do sporazuma v Locarnu, potem bi ta pomenil za Češkoslovaško: 1. Na Renu je mir med Nemčijo in Francijo zajamčen. S tem je tudi osrednja Evropa v veliki meri konsolidirana. 2. Češkoslovaški dogovori s Francijo in državami Male antante ostanejo neizpremenje-ni v veljavi. 3. V obliki arbitražnih dogovorov dobe vse ogrožene države novo jamstvo, ki pomeni stvarno in moralično obrambno sredstvo. Dr. Beneš je naglasil, da imajo trajno vrednost samo dogovori, ki odgovarjajo življen-skim interesom narodov. Glede dogovorov Češkoslovaške s Francijo in državami Male antante se more to trditi in zato je dr. Bene! uverjen, da bo sporazum v Locarnu samo v korist vsej Evropi. Res pa je, da je sedaj razgrnjeno vprašanje Rusije. Dokler ni Rusija pritegnjena v evropski politiki, se ne more govoriti o rešitvi evropskega problema. Dr. Beneš je uverjen, da bo'z garancijskim paktom pospešena tudi rešitev ruskega vprašanja. Tudi situacija Češkoslovaške ne bo definitivna, dokler ne bo rešeno rusko vprašanje. Dr. Beneš bi hotel, da bi bila češkoslovaška z Rusijo v ravno tako dobrih odnošajih. kakor je s Francijo. To je seveda stvar bodočnosti. Formelno povabilo h konferenci je dobila Češkoslovaška od francoske vlade. Najprej bodo razpravljali zavezniki in Nemčija o načelih garancijskega pakta, nato pa se bo pogajalo o arbitražnih dogovorih. Oboje pa bo en;- politična ec’ tn V Locarnu se bo skušalo rešiti evropski problem za dolgo dobo let in je zato čisto napačno staviti posamezna vprašanja v več ali manj važne kategorije. V vsem naj bi bilo podpisanih 6 dokumentov: renski pakt, štirje arbitražni dogovori in garancijski pakt kot posledica češkoslovaškega in poljskega arbitražnega dogovora l Nemčijo. Nato je pojasnil dr. • Beneš par stvari, s katerimi se je bavila češkoslovaška javnost. V prvi vrsti treba konstatirati, da ostane dogovor s Francijo in državami Male antante neizpremenjen v veljavi. Pogajanja v Locar-nu naj utrde mirovne pogoje za vse, za Nemčijo ko za Francijo. Nastop Zveze narodov v tej ali oni stvari ali ustanovitev demilitariziranih con ne more v nobenem slučaju vzeti katero od že pripoznanih pravic. Nesoglasja so v javnosti tudi glede pogajanj med zavezniki in Nemčijo. Dosedaj obstoji nesoglasje le v dveh točkah: v formulaciji jamstva arbitražnih dogovorov in 2. v obsegu arbitražnih dogovorov. Dr. Beneš je mnenja, da bodo ta nesoglasja z lahkoto premagana. Kar se tiče njegovega predloga v Berlinu, da se sklene med Češkoslovaško in Nemčijo arbitražni dogovor, treba povedati, da ni šlo niti za »ponujanje« in niti za »samostojno postopanje*. Češkoslovaški predlog je bil storjen čisto v okviru celotnih pogajanj za sporazum in samo tako ga je presojati. Tako je češkoslovaški korak razumela tudi francoska vlada in nemška vlada. Končno je dejal dr. Beneš: V Ženevi *em imel priliko, predebatirati ta vprašanja z ministrom Skrzynskim. Bila sva soglasna glede bistva vprašanj in postopanja, kolikor se je tedaj sploh dalo precizirati. Jasno je, da bova sedaj ta vprašanja znova predelala in siguren sem, da bova tudi sedaj edina. V Ženevi sem se posvetoval tudi z Ninči-čem in Duco. Oba pozdravljata ta pogajanja-in jim želita uspeh. Dr. Ninčič mi je poudarjal, da bo imela tudi Jugoslavija direkten dobiček, če bodo pogajanja v Locarnu uspešna, ker bo splošna konsolidacija ugodna tudi za Jugoslavijo. Ko^ je dr. Beneš govoril o manjšinskem vprašanju in izjavil, da to vprašanje ne spada na konferenco v Locarnu, je zaključil svoja pojasnila z izjavo o čičerinovem potovanju v Varšavo. O tej stvari je dejal: Iskreno §e-lim zbližanje med Poljsko in Rusijo in če se to posreči, potem bo to sigurno velik uspeh poljske politike. Nam more to le koristiti in zato nam bo v največji meri dobrodošlo. Ohscrver: U/ashingtonska pogajanja. Ameriško-francoska pogajanja tvorijo v Parizu predmet vsestranskega zanimanja,' ki je pa obeleženo z mešanimi Suvstvi. Rožnatemu optimizmu je sledil črni pesimizem. V ozadju pa stoji zavest, da so ameriške zahteve moralno neupravičene in gospodarsko nesmiselne. Finančni minister Joseph Caillaux je v Washingtonu takoj priznal, da dolguje Francija Zedinjenim državam 2933 milijonov dolarjev, katero vsoto je pripravljena tudi odplačevati.- Predlagal je povrh, da se 407 milijonov dolarjev znašajoči dolg iz leta 1919, ki ga je Francija v teh petih letih na 5% obrestni bazi točno odplačevala pribije k vojnemu dolgu tako da bi skupna vsota znašala 3340 milj. dolarjev. Tekoča doba je bila predvidena za 62 let. Caillaux je z ozirom na bodočo oslabljeno likvidnost Francije predlagal zn prvih pet let obrok v višini 25 milijonov dolarjev. V nadaljnjem petletju bi J obrok povišal za pet milijonov dolarjev. Po preteku 10 let bi sledili obroki po 4o do 30 milijonov dolarjev. Po 1. 1946 bi se obroki redno zviševali, dokler ne bi bila dosežena vsota 80 milijonov dolarjev. Cail-lauxov predlog je praktične važnosti le za prva leta. V resnici je zahteval — moratorij. Ameriška komisija je predlog kratkomalo odbila. Amerikanci so se sklicevali na dejstvo, da je Francija ,v Londonu ponujala dvakrat tako visoke obroke, kakor jih ponuja v VVashingtonu. Če morejo Francozi — tako se glasi ameriška argumentacija — Angležem v prvih letih plačevati obroke po 10 milijonov dolarjev, morejo U. S. A. plačati po 50 milijonov. Maksimum za pozneje pa bi znašal mesto s francoske strani predlaganih HO milijonov, kar 129 milijonov dolarjev. Poleg omenjenega trgovskega dolga pa so izsledili Amerikanci še eno obremenitev: nekih 235 milijonov dolarjev, ki jih je ame-I riška zakladnica posodila Banque de France med vojno v svrho stabilizacije menjalnega tečaja. Francozi še od tega dolga niso plačali niti santima na obrestih, dočiin plačujejo angleški državni banki za predujme kar 5%. Francozi so sprva nameravali postaviti vzročnost med svojimi dolgovi in nemškimi reparacijami. To zahtevo so Amerikanci gladko odbili. Nato so iskali rešilno formulo, ki bi z drugimi besedami predstavljala isti pomen. Postaviti odplačevanje dolga na podlogo likvidnosti francoske države pa ni kazalo, ker bi ta solucija mogla dovesti do ameriške kontrole .francoskih financ. Trenutno se ne more reči ničesar pozitivnega o izidu pogajanj. Mogoče je, da pride do revizije kontrakta, ki sta ga sklenila Cail-laux in Winston Churchill. Francozi pravijo, da je Amerika izsesala iz Evrope vse zlato. Amerikanoem ne primanjkuje denarja. Radi tega je njihova zahteva nemoralna. Francija bi mogla služiti le s stvarnimi dajatvami, to pa bi ameriško industrijo le ženiralo. Lucien Romier roti v »Figaro« finančnega ministra, da naj ne kvitira ameriške leče (posojila 300 milijonov dolarjev) z nobeno žrtvijo. Gustave Tery, mojster časnikarske demagogije, pa piše v »Oeuvre«, da civilizacija Ame-rikancev še ni dovolj oblizala, zato naj jim Caillaux pokaže svoje rdeče podpetnike. Na manšeti tega lista pa je zapisano z velikimi črkami: M. Caillaux doit quitter Nevv York vendredi prochain. Est-ce qu’il n’y a pas de bateau plus tSt?« Francija ima interes, da se to vprašanje že enkrat reši. Amerikancem ženeroznost ne bi škodovala, ker se to v gopodarskih stvareh vedno izplača. Politične vesti. = »O slovenski fronti« je napisala dolg članek tudi »Samouprava« ter dokazala, da ima med sotrudniki ljudi, ki sicer pridno čitajo slovenske časnike, ki pa ljub temu slovenske politike niti najmanje ne poznajo. Zlasti bi pa želeli, da bi se dotični gospod, ki piše o drobtinah, vsaj toliko potrudil, da bi bila tudi v njegovih izvajanjih vsaj drobtinica poučenosti. = Konferenca v Locarnu. Švicarske oblasti so se potrudile, da so pripravile vse potrebno za konferenco v Locarnu. Napeljani So bili posebni telegrafski vodi do Bellinzone in so tako vse vlade direktno zvezane s svojimi delegati. Tudi za prenočišča je preskrbljeno. Pogajanja v Locarnu bodo trajala najmanj 14 dni, kar sklepajo iz tega, da so vse sobe naročene za to dobo. Zanimanje za konferenco je zelo veliko in Locarno je od časnikarjev prenapolnjen. Nemška delegacija je prispela v posebnem vlaku. Francoska pa je prišla z rednim vlakom. Na postaji ni bilo nobenih oficijelnih sprejemov. — Danska — večno nevtralna? Danski ministrski predsednik Stauning je izjavil dopisniku >Matina«, da bo Danska po izvršitvi svoje razorožitve (rušenje utrdb in redukcija armade od 100.000 na 30.000 mož) proglasila večno nevtralnost po vzoru švicarske konfederacije. — Interparlainentarna Unija. Premkii četrtek je bita v aejni dvorani reprezentanc-ne zbornice otvorjena konferenca Interpar- lnmentarne Unije. AmeriSki državni tajnik za zunanje zadeve, Kellogg, je v svojem otvoritvenem govoru ugotovil, da želja po pravi demokraciji še ni bila nikdar tako skupna vsem narodom, kakor sedaj po vojni. Demokraciji pa pretita — je dejal Kellogg _ dve nevarnosti: naraščujoča napetost razredne gospodstvaželjnosti in večinsko tiranstvo. Češki Nemec dr. Viljem Me-dinger je na seji 2. t. m. predaval, da naj bi države z velikimi narod, manjšinami sprejele švicarsko ustavo, ki <}a bi bila najboljša za-š&ita manjšin. Angleški delavski zastopnik Riley (Labour) je vnesel v sejo velik dis-akord, ko je zahteval, da naj se svet načelno pobavi z vprašanjem izključitve indijskega komunista Saklatvala. Ideja Unije da bi ‘trpela, če se ne bo zaščitilo parlamentarcev pred samovoljo držav, na katerih teritoriju | se konference vrše. Dopisi. h Maienberga. Dne 3. oktobra so imeli tu-kajsnji Slovenci sestanek v svrho zedinjenja za manifestacijo dne 10. oktobra. Med drugimi je govoril tudi vodja tukajšnjih samostojnih demokratov g. notar Kolšek. Ker nočejo Marenberzani skakati po samostojno-demokratskih notah, je smatral g notar sedaj za ugodno priliko, zabrenkati na politično struno. O njegovih tiradah ne bomo pisali, omenimo samo njegovo izjavo na Koncu, ki se je končala z besedami: »biegen oder brechen«. če je ravno nemščina na mestu pri takih narodnih sestankih, prepuščamo v presojo slovenski javnosti, najbolj smešno pa je, da straši s takimi besedami sedaj, ko so samostojni demokrati brez modi, potisnjeni popolnoma na stran. S tem svojim nastopom je dosegel g. notar samo to, da se manifestacija ne bo vršila tako slovesno kot bi se drugače. Iz Bohinjske Bistrice. Nedeljsko »Jutro« je prineslo dopis iz Boh. Bistrice, v katerem dolži» Zvezo slov. kmet. ljudstva« — da govorim z Jutrom-: »slovenske radičevce- , češ, da je kriva premestitve upravitelja šum-ske uprave ing. Rusa iz Boh. Bistrice v Dalmacijo. Na ta dopis pa sledeči odgovor: Dolžnost strankinega načelstva je, da ugotovi, od kdaj in kdo je to forsiral. Dne 20. septembra ob priliki otvoritve sirarekega doma v Hrašah se je zglasilo pri meni zastopstvo naših bohinjskih organizacij z vprašanjem, če mi je znano če je stranka stavila kakšen predlog. Izjavil sem, da me je pred 14 dnevi vprašal šumski uradnik iz Boh. Bistrice če bo ing. Rus prestavljen. Odgovoril sem, da mi ni znano in da prav tako ne vem, da bi bila stavila stranka kak predlog o tem. Zato je edino pametna rešitev, ugotoviti, kdo je to naganjal: ali kdo od prejšnjih, ki hoče slučaj izigrati proti »Zvezi kmetskega ljudstva«, aji pa mogoče kdo od sedanjih. Če se ugotovi zadnje, no, potem porabite za podlago Pribičevičevo izjavo Brez pardona in nastopite proti temu pri ministrstvu šum, ker danes ni merodajno, kakšnega prepričanja je bil ing. Rus. ampak velja naj to, kar je zahtevalo bohinjsko prebivalstvo, ki mi je izjavilo, da je bil Rus dober^ uradnik vrhu tega pa še domačin. Politično prepričanje za nas ni merodajno, če je bilo pa v bivši dobi, vedite, da je ta doba minula za vedno. — Za okrajni odbor Z. S. K. L.: Jos. Ažman. Studenci pri Mariboru. Zadnjič smo čitali v časopisih vest, da se pogajata ljutomerski in ormoški okraj s falsko elektrarno radi električne luči. Dočim imajo vse okoliške in podpohorske občine že zdavnaj električno razsvetljavo, tavamo pri nas še vedno v trdi temi. Pred nosom vodijo mimo nas razni vodi in napeljave, a mi — občina z nad 4000 duš v neposredni bližini mesta, še vedno in vedno ne pridemo do nje. Leta in leta se že pogajajo naši gg. rdeči občinski očetje — baje — zanjo, a rezultata le ni nobenega. Zakaj? Ker se dela tudi s to, najbolj potrebno gospodarsko napravo strankarsko reklamo. Pred leti bi lahko imeli vse omrežje za okroglo 150 do 200 tisoč dinarjev, danes nas stane čez dva milijona dinarjev. Takrat so se vzdignili nahujskani delavci ter rekli, da si oni ne naprtijo tega bremena, naj plačajo to njih otroci. In glej, ta malenkostna vsota bi bila danes že lahko odplačana, prišlo bi na glavo le okroglo 40—50 dinarjev. A zdaj bomo plačevali v dobri valuti težke milijone. »Volkstimme« je zadnjič razbobnala vest. da bo sedaj takoj vpeljana električna luč — menda po božjem receptu — a mi tega kljub temu ne verjamemo. Kaj pa bodo sedaj re- g kli oni delavci?! In odkod pa bi naj sedaj vzeli denar. Studenška občina, druga največja v mariborski oblasti, spada po svoji legi iz gospodarskih razlogov k mestu. Kake naravne meje med obema ni, človek niti ne bi opazil, kedaj je prestopil iz ene v drugo, če ga ne bi opozorile na to skrajno zaneniar- Prosveta. IFIGENIJA NA TAVKID1. - GOETHE. ...»Und in deineu Engelsarmen ruhte die zerstdrte Brust sicti wieder auf.t Morda nobena pesnitev Goetheja ni tako tesno združena z njegovim notranjim življenjem in duševnim preokretom kot baš »Ifigenija«. »Najčistejše, najresničnejše in najlepše« razmerje moža do žene, kateri zaupa svoje najbolj tajne in globoke utripe srca je zadobilo harmoničen izraz v visoki umetnosti umirjenega duha, izravnanega v viharnem boju za čisto klasičnost ustvarjanja. To je delo moža na hribu, ki ima za sabo neukročeno dobo titanskega kipenja in čiščenja. Resnica nature preokrene v resnico umetnosti. »Ifigenija« je resničen dokaz umetniškega potešen ja velikega poeta in po .svoji formi in komorni muziki jezika čudovit poem idealizirane vsečlovečnosti, odete v prosojno haljino grške antike in zgodovinske snovi. Vnanjih »dogodkov« ni mnogo. Vse se dogaja v dušah ljudi, ki hrepene duševno sprostiti sebe. Klasična je poleg ti oj-tiega edinstva kraja, časa in dejanja, scenerija. Godi se vse v svetem gaji) Artemide pred njenim templjem, kjer živi svečenica Ifigenija, po čudežu Spravljene boginje oteta žrtev iz nesrečnega rodu Tantalovega. Na bregu barbarskih Skitov uživa gostoljubje snubača, kralja Thoasa in hrepeni po domu. Odklanja njegove ponudbe in upliva nanj, da ne izvršuje več krvnega maščevanja nad ujetniki. Opozarja kralja na grozno usodo njenega bratomornega rodu. Sama se smatra le aa last boginje Artemide, ki jo je rešila tedaj, ko jo je hotel njen oče Agamemnon žrtvovati v neugodnih početkih trojanske vojske. Volitev po lastnem srcu pa je naj-visja odločba zenske. Kralj ji očita nehvaležnost in sporoči Ifigeniji, da bo spet obveljal stari običaj krvne daritve, topot na dveh pravkar ujetih tujcih. Akord prvega dejanja izzveni spet v ljubezensko ponudbo kraljevo in njegov slabo prikriti sod. V drugem dejanju nastopi Orest s svojim prijateljem Piladom. Združila ju je temna usoda Tantalovega rodu. Pilad je veder, čist mladenič, zaupajoč v plemenit preokret nevarnega položaja, Oresta pa preganja zla maščevalnost erinij. Od Pilada izve Ifigenija o padcu Troje in zavratni smrti njenega očeta Agamemnona. Zrušena od te vesti, jo skrivaj tolaži vera ujetnika Pilada, da dosežeta /. Orestom rešitev. Ko izve Ifigenija usodo svojega brata, matere-morilca in ga spozna, tedaj zapade. Orest v nabran izbruh blaznosti in se po motni viziji o svojih prednikih na priprošnjo sestre vzbudi ozdravljen iz blodnih sanj-Z lažjo hoče Pilad omogočiti s pomočjo Ifigenije pobeg. Ifigienija omahne kot ženska za hip, a se v poslednjem dejanju spet zave izdajstva. Kralju prizna namero, a s svojini uplivom doseže rešitev. Meč in boj pripravljenih moških strasti odkrhne plemenit in globok razsodek žene, ki vrne bratu mir, barbaru pomnoži spoštovanje in v sebi razveže prokletstvo svojega rodu. In to je osnovna črta tega šolsko-znaiiega veledela, ki je s svojimi večnimi verzi v prekrasnem prevodu Fr. Albrehta pri pre-mijeri (zlasti močnem lil. dejanju) resnično povzdignila maloštevilno a tembolj priznavajočo publiko. Ifigenija — Karlota Stein in Goethe — Orest — sta duševna adekvata, združena v klasično lepo pesuitev vzvišene umetnosti, duševne zgodbe dveh src, ki je uprav blažilna v dneh razkrojenih duhov in puhlega vnanjega poveličevanja trenot-nih dogodkov. Ga. Marija Vera nam je dozdaj v nordijski dramatiki in zdaj v nemškem obče človeškem delu pokazala ne-le svoje režijske zmožnosti, tehtno literarno naobraženost in minicijozno pofinjene potankosti, temveč tudi vzoren literarni oderski jezik in kla-sično-aristokratsko linijo v zvezi z igro, ki jo pač ni pridobila doma... V splošnem je izostal nevarni patos in deklamatorska enoličnost (semjntja skoro neizogibna) in je nastop Ifigenije smatrati kot svojevrsten dramski dogodek, tembolj, ko nam za »specializacijo« v tej dramski stroki močno primanjkuje moči, da ne govorim o popolnem pomanjkanju. Thoas je izglodal po maski in nastopu nepotrebno prekruto podčrtan. Vsi nastopajoči itak niso t istodobni in skozi antično odelo sijejo ljudje naše - ali vsake dobe. Barbarstvo je tu izraz moštva, a ne divjaka. Goetheja Skit je dostopen kompromisu in celo mehkoti, zgodovinsko resničen pa ni. Orest (Levar) — razen maske — je izrazil kočljivo stran vloge (blaznost na odru je lahko karikatura ali ne-estetična muka) zlasti v melodijoznih nijan-sah svojega krepkega, dramskega glasu. Obrazna mimika enostavna in se ponavlja. Ves čas pa se je izogibal pretiravanja. Pilad (Jan) še ni prav uveril, a je vnanje in glasovno pVnv simpatičen v vlogi. Arkas (Gregorin) pa se je elegantno izmuznil, Scenerija skromna, enostavna in okusna. Nič ni molilo razven svetlobnih efektov, s katerimi ne znamo ne o pravem ne o nepravem času ravnati. Ljubljanska opera. Mrtve oči. Komponist te glasbene drame Eugen d' Albert, pianist svetovnega slovesa je bil učenec Hansa Richterja in Franca Lizsta Koncertira! je po vsem svetu z velikimi umetniškimi uspehi, posvetil se je pa obenem kompoziciji. Napisal je pesmi, klavirske skladbe in opere: Rubin, Ghismondu, Gernot, ki pa niso uspele. Priznanje je dosegla glasbena veseloigra v enem dejanju »Odhod« (Abreise), fino in-strumentirana glasba, srečo je imela tudi enodejanska glasbena drama »Kajiu. D’ Alberta bi že takrat lahko uvrstili v peš&ico komponistov, ki so posnemali po NVagner-ju —• kar se edino posneti da — namreč strl, v najpopolnejšem pomenu besede, skupneg«, spajanja vsebine in oblike. V pri t in priljubljeni operi »Nižava« J« d presenetil z novotarskim, pa za to de p -mernim orkestralnim stilom, ki učinkuje kot stalna ilustracija dogodkov drame. Intimna -glasbena veseloigra »flauto solo« je nadaljevanje komponistovih stremljenj. Po nekaterih ponesrečenih opernih delih je d’ Albert napisal glasbeno dramo »Mrtve oči«, katero so kot otvoritveno predstavo v letošnji sezoni na našem odru uprizorili in peli v četrtek zvečer. Doživeli smo premijero novejšega gledališčnega dela, ki ai brzo utira pot na svetovne operne odre. Podlaga vsebini je dogodek iz Kristovih Sasov ko je prorok ču-dotvorno ozdravljal hrome in slepe. Na cvetno nedeljo ga pričakujejo reveži, bolniki in pohabljenci tik jeruzalemskega mesta. Tudi krasna, a slepa žena rimskega poslanika Mir-lokle bi rada izpregledala, cesar se mož boji, ker je grd in kruljav. Mesija jo res ozdravi, da vidi svet, lepoto prirode in tudi krasoto.' Vsa srečna ugleda lenega «*»» ™ ■?,»* ° 'Sr';.—™ Siem- men - mož ter ga zv-auii v »i** Za vodnjakom skriti nesrečni njen mo ptae nad G albo in ga zadavi. Mutoklt misli, da je mrtev njen mož. Ko .zve resnico, gleda v iolnce toliko časa, dokler zopet ne oslepi m je srečna s siojim možem, ker ga m videla. Vsebina drame je priprosta, legendarična in simbolična ter sloni na povesti o dobrem P"' st ir ju, ki je zapustil 99 ovac, da reši y h in V rmonično drzna, pa vendar ne more l' »i ti vpliva nemškega velikana Riharda Straussa. V nji se pa očita d’ Albert kot rutiniran orkestrator, ki meša raznovrstne barve in jil» meče iz impresionistične palete ^ zavidanja vrednih učinkov. Izvedba Mrtvih oči zahteva izvrstnih solistov, pevcev iin pevk obsežnih in tudi krepkih glasov, ki razpolagajo obenem z obsežnim muzikalnim znanjem. Zahteva dalje izurjenega, dobro zasedenega orkestra in najprej pa muzika, dir genta pri pultu, poleg njega pa razumne? jene ceste. Velike železniške delavnice ne spadajo v podeželsko občino, temveč v me- J sto; in ravno pretežni del teli se nahaja v , Studencih. Dolgo časa se že govori o priluo-pitvi okoliških občin k mestu. Čas bi že bil da se stvar enkrat izvede, da dobi tudi naša občina toli zaželjeno luč in da pridemo do boljših gospodarskih razmer. Razumemo, da se 'gg. socijalisti branijo z vsemi štirimi proti temu, a navsezadnje jim ne bo ničesar drugega preostalo. Književnost. mladinski list »zvonček«. Izšla je prva številka Zvončka letnika 1925/26. Odslej bo namreč list izhajal v 10 zvezkih in sicer v mesecih september pa do junija. Že prva številka je res nadvse lepo opremljena in tudi po vsebini zelo zanimiva. Na prvem mestu prinaša pesnitev »Ljubljana — delo našega priznanega mladinskega pisatelja in pesnika E. Gangla. Dalje vsebuje že ta številka začetek povesti »Kocljeva osve-ta« izpod peresa priljubljenega pisatelja J. Vandota. Dovest bo izhajala v celem tekočem letniku. Zanimivo je opisan tudi nas kraljevi Beograd po stricu Pavletu. Dalje vsebuje številka še več drobnih povestic in spisov ki bodo gotovo ugajali našim malčkom. Ne manjka v listu niti privlačnega dela »Pouk in zabava«, niti priljubljenega »Kotička Dobrepoljskega«. Že po prvi številki sodeč bo ta letnik vreden vrstnik vsem svojim predhodnikom. Naročnina je znižana letos na Din 25.— letno. Ne moremo dovolj priporočati ta najboljši mladinski list in naše geslo bodi: V nobeni napredni hiši ne sme manjkati »Zvonček«. Starši, segajte pridno po njem. »Boj za Koroško.« Ta naslov nosi brošura, katera je izšla te dni v založbi »Jug« v Ljubljani. Zbral in uredil je to brošuro profesor dr. Val. Rožič. Prispevke so dali najboljši poznavalci koroške zemlje. Ta brošura bo izvrstno služila raznim predavateljem prilikom »koroškega dne«. Na predaj je v Ljubljani v vseh knjigarnah. Cena Din 20.—. Dijaki dobijo brošujo v pisarni Jugo-slovenske Matice a Din 15.—. Brošura je zelo obsežna in obsega 10 in pol tiskanih pol. Kdor se zanima za našo Koroško, naj si omisli to knjigo. Dnevne vesti. Šport. Nogomet. Kot priprava za tekmo naše reprezentance proti Češkoslovaški in Italiji je igralo naše kombinirano moštvo v Zagrebu proti graškemu Sturmu ter ga porazilo v tempera-metni igri z lahkoto s 5 : 1 (3:0). Naše moštvo je nastopilo v postavi: Mihelčič (Gradj.), Vrbančič (Cone.), Kunst (Hašk), Križ, Premrl, Marjanovič (Hašk), Poduje, Benčič (Hajduk). Zelo dober je bil napad, ki je bil pa slabo podpiran od krilske vrste, VMwi lega se bo postava spremenila. Naj-brze bo kot desni krilec igral Vragovič (Gradj.), levi pa Poduje II. (Hajduk). Mesto Kunsta v obrambi bo zavzel Ivkovič (Jugsl.). Gole so zabili: Benčič 3, Petko„vič 2. HAZENA. Atena : Olimp (Opatija) 5 : 3 (3 : 0). Družina Olimpa (Opatija) je odigrala v nedeljo svojo revanžno tekmo proti Ateni, kateri je v Opatiji podlegla s 4 : 3. Igra je bila zelo živahna ter sploh ena najlepših, kar smo jih videli v Ljubljani. Tehnično in taktično je bila Atena nekoliko bolja in zato je tudi zmaga docela reelna. hi veščega režiserja. Vsem tem hudim za- htevam je uprizoritev te glasbene drame v naši operi malodane ustregla. G. Niko Štri- iof, dirigent in g. Osip Šest, režiser, sta se reprezentirala kot mojstra, umetniški duši in sta s svojo sposobnostjo in znanjem pripomogla predstavi do res lepega in vse hvalevrednega uspeha. V glasbena interpretaciji nam je ugajala ritmična točnost in orkestralna plastičnost, v inscenaciji in režiji pa fin okus in poglobitev v dejanje. — Naporne solistične partije so peti ga. Caletova iz Zagreba, g. Ilolodkov, ga. Thierryjeva in Ribičeva ter gg. Kovač, Banovec, Mohorič in Šubelj. Vsi so nam bili všeč, nekateri manj. O tem pa prihodnjič. Otvoritvena predstava letošnje sezone nas je navdala s prepričanjem, da smemo pričakovati v operi mnogo lepih, umetniškega užitka polnih večerov. Zastavili so dobro. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v sredo dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer. Vpri-zori se Fr. Langerjeva drama v petnajstih slikah »Periferija«. Avtor Langer je sodoben češki dramatik in pri nas že vpeljan ter dobro znan po svoji komediji, igrani v predlanski sezoni, Kameli skozi uho šivanke«. — Glav-m’ /-en8ko vlogo — Anči, igra ga. N a b 1 o - 8 avao n'oško, Francija g. Rogoz. Fran- ! .a. Prijatelja Burboro in Tonija nam , - ,. l a Cesar in Plut, sodnika g. K°spo, katere moža je Franci ubil. ga. W n rova, njeno služkinjo ^a. ježkova, m v-na,olja bara g. Povhe itd. l)ramo je jzre-7.1 ral m insceniral g. Sest. Deloma nove inscenacije je izgotovil g. Skru6ny. Pri slikah v baru sodeluje primerna godba. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani Prosi abonente, da vplačajo 2. obrok gledališkega abonmaja najkasneje do 10. oktobra pri gledališki blagajni v dramskem poslopju in sicer od 9. do 1. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Prva repriza opere »Mrtve oči«, katera opern je pri premijeri dosegla tako izredno lep uspeh se vrši danes v torek dne 6. oktobra in sicer za red C. Gledališke obiskovalce pa vljudno obveščamo, da je poleg že oddanih abonentskih sedežev še dovolj sedežev in lož vseh vrst na razpolago pri dnevni odnosno večerni blagajni. Zasedba te opere io ista kakor pri premijeri. POKOPANA FUZIJA. Z zadoščenjem poročamo svojim bralcem, da je fuzija med Slavensko in Ljubljansko kreditno banko pokopana. Včeraj popoldne se je vršilo zborovanje v večinskem konzorciju udruženih delničarjev Ljubljanske kreditne banke in je bilo na tem zborovanju sklenjeno, da se fuzija s Slavensko banko odkloni. Najvecji slovenski denarni zavod nam ostane torej ohranjen in ataka na slovenske denarne zavode je odbita. Napačno pa bi bilo misliti, da je s tein že vsaka nevarnost za vedno odklonjena, temveč treba je, da so delničarji Ljubljanske kreditne banice še naprej čuječi. Predvsem pa, da ostanejo tako enotni, kakor so bili in da ne dopuste, da bi med njihove vrste zašla kakršnakoli intriga. Vsak račun na neenotnost' med delničarji treba že naprej najodločnejše odbiti. To store delničarji Ljubljanske kreditne banke tem ložje, ker ni za njimi samo slovenska javnost, temveč jih (»odpira tudi vlada, o čemer so se mogli delničarji tudi že dejansko prepričati. Važen boj za samostojnost slovenskega narodnega gospodarstva je z odklonitvijo fuzije s Slavensko banko dobojevan in s ponosom smemo reči, da je bila zmaga dosežena le z dejansko podporo našega lista. Ko so se vsi drugi slovenski listi desinte-resirali v boju za slovensko Ljubljansko kreditno banko, ko vseh drugih listov ni motilo, da preide ta najstarejša in največja slovenska banka v tuje roke, smo mi odločno nastoj)ili proti vsakemu poizkusu, da bi prešel ta zave- iz slovenskih rok in s svojim nastopom smo bistveno pripomogli k temu, da je slovensko stališče prevzela tudi vlada, kar je odločilo bitko. Naj služi zgodovina boja za Ljubljansko kreditno banko v opomin vsem onim, ki bi na katerikoli način hoteli sedaj odbito ata-ko obnoviti. — Šonoa na inšpekcijskem potovanju. Načelnik umetniškega odelenja ministrstva prosvete šenoa je inspiciral gledališča v Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani, sedaj se je napotil v Osijek in Novi Sad, da inspicira tudi tamkajšnja gledališča. Po povratku v Beograd skliče konferenco, na kateri se bo razpravljalo o potrebnih reformah. — Beograjska ljudska univerza prične s predavanji letos šele 16. novembra, to pa zato, ker se vzbudi zanimanje publike za predavanja šele pozimi. Doslej so obiskovali predavanja večinoma profesorji, visokošolci in učenci, sedaj pa se bo skušalo vzbuditi za ta predavanja osobito tudi interes širših slojev. Beograjska ljudska univerza obstoji že j>eto leto. Storila je že mnogo koristnega ter obeta tudi za letos mnogo lepega in novega. Tekom prvih treh let je bilo na tej univerzi 200 predavanj, tekom lanskega pa 130. Lansko leto je imela univerza 50.000 slušateljev, prva tri leta pa skupaj 70.0000. — Nov disciplinarni red za srednje šole. Da. se dvigne disciplina in niveau srednjih šol, je izdelalo prosvetno ministrstvo nov disciplinarni red za te šole. Po določilih novega disciplinarnega reda ima profesorski odbor pravico slabe učence že po preteku prvega trimestra izključiti. Taki učenci morajo položiti koncem šolskega leta izpit iz celokupne materije dotičnega razreda. Disciplina je zelo poostrena. — Dečji domovi. Ministrstvo socialne politike je postavilo v načrt proračuna za prihodnje leto večje V90te za preureditev obstoječih in otvoritev novih dečjih domov, drugih dečjih ustanov in za subvencije humanim društvom, ki se brigajo za deco. — Beograjska Vojaška akademija praznuje dne 12. t. m. na slovesen način 75-letnico svojega obstoja. (Pravzaprav je poteklo že 19. septembra 75 let, odkar je bila akademija ustanovljena). Iz Vojaške akademije je izšlo doslej 40(X) oficirjev. Višjo šolo vojaške akademije, ki ima značaj vojne akademije, je absoviralo okrog 600 oficirjev. Povodom proslave se izda spomenica o 75- letnem^ delovanju tega vojaškega zavoda. Najboljši gojenci zadnjega letnika tako višje, kokor nižje šole bodo od kralja odlikovani ter dobe iz Fonda majorja Milana Stefanoviča darila. — Aeroklub v Beogradu je razpisal na seji z dne 2. t. m. v svrho povzdige zanimanja za domači letalski šport za najboljše pripovedne spise iz polja aviatike: utise, doživljaje v zračnih višavah itd. tri nagrade v znesku 3000, 2000 in 1000 Din. Dela je vposlati do vštetega 1. dec. klubu. Tekmovanja se udeleži lahko vsak jugoslovenski državljan. Na isli seji je bilo sklenjeno, da se pošlje tekom letošnjega leta v Prago delegacija 10 članov, ki naj posreduje prijateljske stike s češkoslovaško aviatiko. — Na protestnem zborovanju prometnih in administrativnih uradnikov III. kategorije « dne 2. oktobra t. I. v Ljubljani je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Prometni in administrativni uradniki III. kat., zbrani na protestnem zborovanju v Ljubljani v restavraciji Miklič dne 2. oktobra 1925 odločno protestiramo proti nameravani ukinitvi III. kategorije uradnikov. Zahtevamo, da se nas v slučaju ukinitve III. kat. uvrsti v II, kat. z manjšo 'ačetno plačo kot je predvideno za uradnike maturante, in to iz sledečih razlogov: a) z zakonom iz 1. 1923 nas je uprava imenovala uradnikom in b) imamo vse izpite ter vršimo isto službo, pod istimi pogoji in odgovornostjo kot uradniki II. kat. Iz navedenih razlogov bi bilo skrajno krivično, da se nas degradira in potisne nazaj v kategorijo podu rudnikov, kakor predvideva osnutek nove službene pragmatike. 2. Zahtevamo, da se prometne uradnike z ozirom na njih naporno in odgovorno prometno službo tudi v bodoče uvrsti med eksekutivno nsobje s 251etno službeno dobo, kar nam je bilo z zakonom iz 1. 1923 priznano, z novo pragmatiko se nam pa namerava zopet odvzeti. — Postavitev spomenika Sfrossmayerju v Zagrebu je zadela na financielne težkoče. Odbor za postavitev spomenika se je radi tega obrnil na prosvetno ministrstvo s prošnjo za denarno podporo. Spomenik bo delo znanega jugoslovenskega kiparja Mestroviča. — Železniški promet Sarajevo—Mostar prekinjen. V bližini postaje Breznica na progi Sarajevo—Mostar se je podrl vsled zadnjih nalivov v dolžini 20 metrov železniški nasip. Celokupni promet na progi Sarajevo— Mostar je za dva dni ustavljen. — Izredni občni zbor »Odvetniškega društva« v Zagrebu. V soboto se je vršil v Zagrebu izredni občni zbor tamkajšnjega odvetniškega društva. Edina točka dnevnega reda je bila od 57 članov podpisana vloga, ki je zahtevala da se izreče društvenemu predsedniku dr. Nikoli Hoferju nezaupnica. Kakor smo poročali, je namreč Hofer zastopal meseca junija pred zagrebškim mestnim odborom za pobijanje draginje zadrugo hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev. 57 člnaov »Odvetniškega društva« je bilo mnenja, da je omadeževal Hofer s tem, da se je zavzel za draginjo, dostojanstvo odvetniškega stanu. Vsled tega so vložili omenjeno vlogo. Hofer je predložil zadevo društvenemu častnemu sodu ter zahteval, da se počaka na rešitev. Kljub temu je bil stavljen predlog, da se mu izreče nezaupnica. Toda glasovanje je izpadlo za Hofer ja ugodno: Za nezaupnico je glasovalo samo 33 članov, proti pa 45. Vsled tega ostane Hofer za enkrat še predsednik. — Stavka bosanskih drvarjev končana. Kakor poročajo iz Tesliča, je bil dosežen med tamkajšnjim podjetjem Destilacija d. d. in njegovimi uslužbenci sporazum ter se je delo zopet pričelo. Osemurni delavnik ostane, mezde pa se znižajo za 6%, dočim jih je hotelo podjetje znižati za 20%. — »Uradni list« št. 92 z dne 1. oktobra 1925 priobčuje Uredbo o prevozu potnikov in blaga na naših železnicah. — Razpis službe. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo urad-nika-strokovnjaka v bančnih in drugih denarnih poslih. Prošnje naj se vlože do 20. oktobra pri ravnateljstvu pokojninskega zavoda v Ljubljani. — h srednješolske službe. Za profesorja na II. realni gimnaziji je imenovan dosedanji suplent istega zavoda g. Marko Bajuk; profesor realne gimnazije v Kranju Franc Stopar je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. — Iz carinske službe. Premeščeni so: Cariniki Josip Amon iz Maribora v Beograd, Anton Grečka iz Ljubljane v Žire, Anton Pirc iz Maribora v Subotico. — Iz državne službe. Oficijal pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Anton Šramel je imenovan za pisarniškega pristava isto-tam. — Število Nemcev v Jugoslaviji. Pravkar so bili objavljeni rezultati ljudskega štetja v kraljevini SHS z dne 31. januarja. Ugotovljeno je, da je v Jugoslaviji 513.472 Nemcev, to je 4.3% vsega prebivalstva. Merodajen je občevalni jezik. Napram prejšnjim jezikovnim razmeram so nastale velike izpremembe, posebno v mestih. Tako n. pr. so našteli leta 1910 v Ljubljani 5950 'Nemcev, sedaj pa samo še 1709, v Celju je razmerje 4625 : 848, v Ptuju 3672 : 969, v Mariboru 22.653 : 6497. V Sloveniji je od 1,056.464 prebivalcev 39.631 Nemcev, torej 3.8%. V Kočevju so našteli 9818 Nemcev, dočim so jih našteli pod bivšo Avstrijo 13.608. Največ Nemcev je v Sremu, namreč 57.726 proti 59.941 v letu 1910. V Vojvodini so našteli 23.8% Nemcev. Število prebivalstva na Madžarskem. Madžarski statistični urad je objavil rezultate ljudskega štetja iz I. 1920. Glasom teh rezultatov znaša število prebivalcev Madžarske 7.980.000 napram 20,886.000 v letu 1910. 55% prebivalstva se peča s poljedestvom. Madžarska je izgubila na podlagi trianonske pogodbe dve tretjini svojega poljedelskega in nad polovico svojega industrijskega prebivalstva. Za italijanski jezik.« Pod tem naslovom objavlja oficiozni »Osservatore Triesti-no sledečo značilno notico: »Da se preprečijo neprilike, o katerih . je mnogo pritožb in ki izvirajo iz dejstva, da je po javnih lokalih uslužbeno pretirano število inozemskega osobja z nezadostnim znanjem italijanščine, je odredil podprefekt v Bozenu (v Gornjem Poadižju), da od sedaj dalje ne bo sinek) prekoračiti tuje osob.je 5K- vsega osobja. Hoteli, gostilne in sploh javni lokali bodo morali nastavljati na mestih, kjer prihajajo uslužbenci v dotiko z občinstvom, samo tako osobje, ki zna v zadostni meri italijanski jezik.« — Odgovorni urednik »Stampe« pred sodiščem, Odgovorni urednik turinskega lista »Stampa« je izročen radi žaljenja italijanske armade sodišču. »Stampa« je namreč trdila, da so povzročili vojaki na zadnjih manevrih v Piemontu škodo na zasebni lastnini.' Z njim vred je obtožen v smislu zakona tudi pisec članka in posebni poročevalec »Stampe« Lui-gi Ambrosini, ki je razen tega izročil svojo zadevo častnemu sodu kompetentne sekcije udruženjn italijanskih časnikarjev. List ne more izhajati, dokler ne potrdi politična oblast novega odgovornega urednika. — Dunajska »Volksopera« zaprta. Dunajska »Ljudska opera« se nahaja že dalje časa v hudih finančnih stiskah. Prišlo je končno tako daleč, da ne more več izplačati svojim nastavljencem zaostalih gaž. Vsled tega je bila za v petek zvečer določena predstava odpovedana ter se je sklenilo, da se gledališče zapre za toliko časa, da bo finančno vprašanje rešeno. — Krepostna dunajska policija. Dunajska policija je prepovedala lastnikom nočnih lokalov zaposlovanje soloplesalcev in solople-salk. Hotela je izdati celo splošno prepoved plesa za javna zabavališča. Ples naj bi bil dovoljen samo v plesnih šolah in na prireditvah, za katere bi bilo potrebno posebno policijsko dovoljenje. Tej nakani se je uprl dunajski župan kot deželni šef. Odredbo glede profesionalnih soloplesalcev in soloplesalk motivira dunajska policija s tem, da je znanih na stotine slučajev, da so ti plesalci in plesalke uničili zakonsko srečo, oziroma razdrli zakon, razven tega jev njihovih vrstah precejšnje število dvomljivih elementov. Dalje je prepovedala policija iz vzrokov javne nravnosti demimondkam in njihovemu privesku obisk plesnih in zabavnih lokalov. Končno je prepovedala vsako vsiljivo in kričavo reklamo za plesne zabave. Kot vzrok za te prepovedi navaja policija razven omenjenih moraličnih pomislekov slabi vtis, ki ga je napravila zabaveželjnost Dunajčanov, ki je v kričečem protislovju z gospodarskimi prilikami v inozemstvu. Te policijske odredbe so vzbudile med prebivalstvom veliko nejevoljo in ogorčenje. — Gibanje avstrijskih državnih uradnikov. V soboto so glasovali državni uradniki v vsej Avstriji o vprašanju štrajka. Kakor poročajo z Dunaja, se je udeležilo glasovanja 98% vsega uradništva, 95% udeležencev je glasovalo za šlrajk, s čemur pa vseeno še ni rečeno, da pride res do štrajka. — Velika nesreča na cestni železnici v Berlinu. Te dni je povzročil voznik nekega električnega voza v Berlinu Uarambolažo, pri kateri je bilo ranjenih 19 oseb. Zdelo se mu je, da vidi na progi večji bankovec. Zato je voz vstavil ter se šel prepričat. Ko je ugotovil, da se je zmotil, je hotel vožnjo nadaljevati, toda bilo je prepozno: Izza vogala je pridrvel drug voz ter se zaletel s tako silo v njegovega, da sta bila oba vozova tako poškodovana, da so ju morali vleči v remi-zo. Med potniki je nastala silnh panika, tako, da je dobilo več oseb živčni šok. — Letalska nesreča. Iz Bregenza poročajo: V petek se je hotel spustiti pri Lindau-u radi defekta na motorju v ostri kurvi na bodensko jezero neki Lloydov hidroplan. Pri tem je zadel ob nabrežni zid ter se razbil. Vseh pet pasažirjev je padlo v vodo. Eden je bil težko poškodovan, ostali štirje pa lahko. — 91-lcten borec za svobodo povožen. 91-letni veteran Novica Jovanovič, ki se je boril kljub svoji starosti še v svetovni vojni za domovino, je prišel te dni pred parlamentom v Beogradu pod tramvajski voz ter bil tako poškodovan, da je umrl. Priredili so mu lep pogreb z vojaškimi častmi. — Velika tatinska tolpa pred beograjskim sodiščem. Zatožna klop beograjskega kazenskega sodišča je bila te dni prekratka. Prinesti so morali še dve drugi klopi, kajti zagovarjal se je kralj beograjskih tatov Rizma Pašič z 18 komplici za 28 zločinov. Obravnavala se je cela serija avanturističnih in zanimivih tatvin in vlomov. Rizma Pašič je imel v Beogradu dobro organizovano tolpo. Nobene prilike, kjer je bilo pričakovati dobrega plena, ni izpustil. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da je sedela s to družbo na zatožni itlopi neka Oktavi ja Kačina, ki trdi, da je slušateljica medicine v petem semestru. Rizma Pašič je namreč izpovedal, da je imel shranjene svoje vitrihe in ostalo vlomilsko orodje vedno pri Kačinovih. Vsak večer, kadar je šel na »delo«, mu je izročila orodje medicinka ter mu želela »mnogo uspeha« ali pa, da si »zlomi vrat in noge«. Obravnava še ni končana. — Afera, znanega množenstvenega morilca in kanibala Denkeja iz Munsterberga še vedno ni končana, dasi se je Denke v preiskovalnem zaporu obesil. Ko so bili namreč Denkejevi zločini razkriti, se je oglasil neki jetnik, mesar Trautmann iz Munsterberga, ki je bil obsojen radi umora nekega dekleta na 10 let ječe. Umor je bil izvršen v MUnster-bergu. Razkosano truplo so našli zakopano na njivi posestnika Denkeja. Indiicje so govorile, za umor iz pohote. Nekam zagonetno pa je bilo dejstvo, da je bil izrezan iz bedra umorjene deklice širok pas kože. Ko pa je prišlo na dan, da je strojil Denke iz kože svojih žrtev jermene, je padel sum glede umora deklice na Denkeja. Trautmann, ki je vedno zatrjeval svojo nekrivdo, je bil obsojen svoječasno na podlagi Jndicij. Začetkom tega leta je prosil za obnovo postopanja. Sodišče je prošnji ugodilo, zato se bo o Den-keju, sedaj po njegovi smrti še enkrat obravnavalo. -- Milijonski slepar. Ing. Mathias Olscha-netzky je ogoljufal tvrdko Kremenetzky na Dunaju za več sto milijonov avstrijskih kron. Bil je aretiran. V principu priznava svoje .manipulacije, trdi pa, da je oškodoval tvrdko »samo« za 38.000 šilingov. 3500 dolarjev, ki ELITNI KINO HOTIČA Telefon 124. ob: 4„ •/,6„ «/,8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah PozorT Pozori Danes se predvaja prekrasni velefilm nemške tovarne „UFA“, ki je izdelala film „Niebelunge“ Kdor se zadnji smeje... s prvakom nemških igralcev slovitim Emil jannings-om, ki nam je znan kol veliki traged a obenem neodoljivi komik. Vsi strokovni listi so polni hvale o njem in enoglasno nazivljejo ta film za njegovo najboljše delo. jih je 01schanetzky prigoljufal ter shranil pri nekem znancu, je policija zaplenila. — 72 letni ženin. Te dni se je poročil v Ptuju 72 letni starček, ki pritiska že nad 50 let v tamkajšnji farni cerkvi meh, s 37 letno Uršo Sardinškovo. Novoporočenca sta prejela mnogo poročnih daril. — V smrt radi bede. Peter Bajčetie, ISO-leten starček v Sarajevu, se je te dni obesil. Vzrok samomora je beda. Ljubljana. — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 20. do 26. septembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 127 službenih mest. 160 oseb je iskalo dela, \ 96 slučajih je borza posredovala z uspehom in 32 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 26. septembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 4523 prostih mest, 6331 oseb je iskalo dela, v 2689 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 1820 oseb je odpotovalo. - Jugoslovansko društvo za proučevanje angleškega jezika v Ljubljani naznanja, da je pričelo z rednim delovanjem ter prosi vse interesente, da se radi ur ali konverzacije zglase pri tajnici g. F. S. Copeland. — Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« se otvorijo okoli 15. oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna (Gradišče 17/1.) od 6. do 7. ure zvečer do najkasneje 8. oktobra. Odbor. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. dne 5. oktobra 1925. staja den. 162.50; koruza nova, sušena, par. bosanska postaja bi. 170; koruza nova, nov., par. slavonska postaja bi. 140; koruza v stor- Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 81, bi. 85; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 362, bi. 367; Zastavni lisu Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 223, bi. 240; Merkantilua banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedioni-ca, Zagreb den. 1000, bi. 1010; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. <1., Ljubljana den. 125, bi. 126; Trboveljska Ne!< Nočete?« »Ne!« Prisilil vam bom.« »Kako morete to storiti?« Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju. ^mmmuuuumumuummmmummuuuummmmMmmumuv MALI OGLASI Cen« oglasom do 20 b«««d Din 5—, vnak« n«daljna be.eda 50 par. V modnem salonu M. SEDEJ - STRNAD LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3 so došle zadnje novosti v klobucevinastih (filcastih) in najmodernejših klobukih. Žalni Klobuki vedno v zalogi. - Postrežba ločna. - Cene zmerne. Posojilo 1600 Din I nujno išče uradnik proti mesečnim odplačilom. — Dopis pod »Takoj« na upravo. Samostojna injigovodkinja in koreapondeutinja « večletno prakso išče stalno mesto s* takoj v večjem kraju na Gorenj-»keiti. Ponudbe z navedbo plače na «pravo lista pod »Energična moč«. Ženitnalponudba Mladenič, tipograf, star 30 let, bi hke ga in priljubljenega značaja, se žel seznaniti s šiviljo v svrho poznejše ženitve, šivilja mora biti samostojna Tajnost zajamčena. — Ponudbe na upravo lisla pod' šifro: >383* (s sliko). Inštrukcije Gospodična veselega značaja želi znanja z mladim inteligentnim gospodom. Ponudbe na upravo lista pod: .prejme osmošolec. — Ponudbe na upravo lista pod »osmošolec«. Uradnica t večletno prakso vešča vseh pisarji ;.k ih del išče službe v mestu ali na leželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .-.Zanesljiva«. v vseh barvah ln vrslah od Din 18* naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volno, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko In čevlje itd. v nej-večjl izbirijpo nojnliji cent pri ]osip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko. Na malo. m ■ H n — ■ s tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,^ nudi [j naifinejši in najokusnejši namizni kis iz - VINOCET a • ■ I«_ Trgovski uradnik' perfekten knjigovodja in korejipon-dent z večletno prakso, išče prim nega mesta pri večjem ali industrijskem podjetju. 1 onudbe na upravo lista pod »Prvovrstna moč«. vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmaderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. X) ». M m E3 W Xi & 11 w Oglašajte v ..Narodnem Pnevmku**! »Vera«. SIMON ur—atk: EBUUMKAft MMMMDflR