Št. 97- V Gorici, v soboto dne 3. decembra 1904. Maja dvakrat na teden, in sioer r sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z Izrednim prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred p ofi t i prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. (i 60 pol leta ....*... 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta...... . 3 , 40 » , , 170 Posamične Številke stanejo 10-vin. *•¦•». Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulio tv. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak an od 8. are zjutraj do 6. avefler; ob nedeljah pa ca p. do IS. ure. Na naročilu bre« dopoilane naročnine 8e,ne oziramo. Oglasi In poslanic« se raSnnijo po petit-vrstah >c. če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krst 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr K. Lavrii Tečaj XXXIV. /L.' Uredništvo se nahaja čx| Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadsp Z urednittiim je mogoče govoriti vsaki dan odS.ido 12. dopolltfoe ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjab in praznik)^ od 9. do 12. dop. UpravniStv se nahaja v Gosposki ulioi it. 7. v I. nadstri na levo v tiskarni. _, Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi nuj se poSUJajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in. druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprarnlStva. ^PRIMOREC« Izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali fe 1 1-60. *Soča» In *Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarai Sohwar« v Šolski ulioi 'u Jellersitz v Nunski ulici; — -v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu dolla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gori< Talefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrsČek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. V dobi suhih let. m. Ko je bil imenovan leta 1899. laški ko-/ mendator dr. Pajer deželnim glavarjem Go~ riško-GradiŠčanske, ni bilo v celi deželi ni-jednega Slovenca, ki bi ne bil gledal s strahom v bodočnost, češ, kaj bo, ker je sedel na mesto deželnega glavarja n a j s t r u p e-n e j š i sovražnik našega ljudstva, voditelj laške politike, ki je neizmerno škodovala Slovencem na vseh poljih, pregan ala jih in devala v nič, ter šla tako daleč, da se v mestu niti ni smelo govoriti slo/enako po ulicah, in če se je, je bilo gotovo zasmehovanje, če ne celo telesno poškodovanje. Dr. Pajer stoji na čelu vse velelaške politike; kaka je ta politika, ne bomo razlegali podrobneje, saj jo občutimo vsi prebridko. Nikamor ne moremo naprej z veljavo našega jezika, šol nimamo, naši obrti in trgovini se stavlja na stotine umetnih zaprek, odriva se nas na vseh kancih in krajih; še posebej pa se je v laški politiki že od nekdaj skrbelo za to, da v gmotnih stvareh ne dosežemo nič. Slovenec naj ostane berač, L*h naj si nabira denar — taka je tendenca laške politike že od nekdaj, politike, katero vodi dr. vitez Pajer, politike, katera je sedaj popolnoma prevladala v deželnih rečeh, politike, po kateri sa ravna tudi vlada, ker gre PajerjU in drugim uničevalcem goriških Slovencev povsodi in vselej na roke. Umevno torej, da se je leta 1899. mislilo s skrbjo na bodočnost radi tega, ker se je vtaboril dr. Pajer v deželni hiši. Prišel pa je v deželno hišo ne kot glavar, ki bi se moral nepristransko ozirati na eno in drugo stran, marveč kot zagrizen predsednik »U ni o n e*, to je društva, ki je zapisalo na svoj prapor ~ pogin Slovencem. Tak mož je prišel v deželno hišo ter sedel na stol glavarja, da dobiva v tej lastnosti lepo plačo, drugače pa si uredi vse po laško. Takrat so trepetala srca slovenskih rodoljubov po deželi, in s težavo se je pričakovalo, kaj ukrenejo slovenski poslanci proti novemu deželnemu glavarju, še toliko bolj, ker smo že živeli v znamenju razkola. Na mestu je bil le odpor in zahteva, da se ugodi vsem našim takrat najbolj nujnim zahtevani, oziroma za nekatere, če jih ni mogoče takoj izvesti, da polno jamstvo, da se izvrše vse tako, kakor opravičeno zahtevamo. Dr. aregorčič je takrat tudi res stavil zahteve kot predsednik kluba slovenskih poslancev, popolnoma nepretirane zahteve, katere pa je Pajer ošabno odklonil, zaznamuje jih za koncesije, usluge in žrtve Slovencem. Zahtevalo se je v "dež. zboru sklepanje v soglasju obeh strank, popolno ravnopravnost obeh deželnih jezikov? deželnem zboru in v odsekih, nastavljanje deželnih uradnikov, zmožnih obeh deželnih jezikov, razdelitev poročil v deželnem odboru po narodnostnem načelu, podporo okr. šolskim zalogom, podporo obrt. nad. šoli za deklice, zajamčenje podpor cestam itd., rešitev vprašanja slov. ljudske šole v Gorici, odprava mitnic goriškega mesta. Pajer ni imel za to nitijedne lepe besede, ampak ponosno je rekel v odgovoru podglavarju... »radostno in svečano ponesem oljko miru, ki jo V. G. od mene z&hteva, tudi na slovensko polje, aH nikdar ne čez pokopališče italijanske svobode, nikdar, ko bi se me hotelo siliti, da zasadim poprej tužno cipreso na rakev italijanske časti*. Tako je govoril dr. Pajer in tako odklonil povsem opravičene zahteve Slovencev. In kaj se je zgodilo ? Namesto odpora proti dr. Pajerju, takega odpora, da bi bil izginil ta mož iz deželne hiše, je zasejala črna politika s pomočjo iz nadškofijske palače, kjer je kraljeval Kardinal, prepir in sovraštvo po de*eli, počil je razkol, namesto boja proti Pajerju so začeli boj proti slovenskim .liberalcem", vse je šlo križem, in rezultat je bil ta, da se je dr. Gregorčič s p o-koril. Vrgel je s sebe narodnega delavca in našel v sebi — politikujo-čega katoliškega duhovnika. Polagoma se je »sčistil", in čim bolj je divjal klerikalni boj proti slovenskim naprednja-kora, ti m ljubeznivejše so gledali dr. Gregorčiča v obližju kardinala. Slednjič je bil čist in šel je v deželni zbor praznih rok. Pajer ni storil ničesar, izpolnil nič, obljubil nič, klerikalno vrvenje v slovenskem delu dežel* gaje vrglo dr. Pajerju v naročji neplodnost abstinence je pripomogla po svoje, in konec je bil ta, da je dr. Pajer dobro vedel, kak je takratni položaj in kaj se da iz njega izvesti za bodočnost. Pri novih volitvah se je Slo od laške in vladne strani na roke klerikalcem, in ko so prišli z born;co 7 po številu, se je takoj pokazalo, da odslej ne bo nobenega odpora več proti laški prepo-tenci, marveč da je Pajer popoln gospodar situacije. Zagotovil jim je le zastopstvo v deželnem odboru ter pri drugih'korporacijah, razdelil med nje zaslužke, pa amen!. In od takrat naprej se vrši v naši deželni hiši 1 e laška volja; kar hoče Pajer, to se zgodi, kar noče, se ne zgodi, v deželnem zboru odločajo v vsem Lahi, ki poznajo le sebe, Slovencem pa mečejo drobtinice pod noge. Kakor rečejo, tako se vse zgodi, pa nič drugače, v glavnem za to, ker je dr. Gregorčič pripravljen vedno privoliti vse Lahom. Izgovor: smo v manjšini! je predrzno slepilo, ker slovenski poslanci vedno lahko onemogočijo sprejetje te ali one reči, ako le hočejo. Odstraniti se iz dvorane, to ni težko, pa tako onemogočiti izkoriščanje z laške strani! Če je Pajer tak, da glasuje na predsedniškem mestu, naj bodo Slovenci taki, da hodijo ven. Za posledice je odgovoren Pajer s svojo skrajno breztaktnostjo. Toda ne! Gregcrčič s tovariši se ne gane, marveč on ostane, ker je vso svojo voljo podredil Pa-jerjevi volji. Mož opravlja danes službo velikega hlapca pri Pajerju. Opravlja jo izborno, za koristi svojega gospodarja skrbi jako uneto in goreče; ali ker je ta gospodar velik sovražnik našega naroda, je tak tudi on, in ker je navada pri velikih hlapcih, da se zahvaljujejo svojim gospodarjem, jim izkazujejo hvaležnost ter jih občudujejo, je storil tudi on tako. Pa kako je vzrojil v svoji sGorici", ko smo mu v popolnoma pravilni dedukciji povedali, da je pohvalil dr. Pajer-jevo vstrajnost, njegovo nepristranost in naklonjenost napram Slovencem. Razkrinkali smo ga, zategadel pa je vzbesnel ter zarjul. Vprašamo: v kakem slučaju pa more slovenski poslanec izreči Pajerju občudovanje in hvaležnost? Pač le v tem, ako ja nepristranski in naklonjen Slovencem. Ako dela to slovenski poslanec v drugem slučaju, tedaj pač ima pred očmi druge namene. In t a k e je imel dr. Gregorčič. Odobriti je hotel nesramno hruljenje slovenskih naprednih poslancev s predsedniškega mesta, pola« skati se svojemu zavezniku dr. Pajerju, da ostane zvest klerikalcem, in pa javnost je hotel grdo nafarbati, češ, glejte, kako lepo živimo mi, katoliško-na-rodiii možje, z Lahi, kaka delamo ž njimi za slovenski narod — le ti preklicani »liberalci* nas motijo in delajo zgago! Nekajstraš-nega je to, da je padel dr. Gregorčič tako nizko, da v takem trenotku občuduje dr. Pajerja in ga zahvaljuje — ko se je skrajno nedostojno zadri v slovenske napredne poslance. Zato ga dr. Gregorčič občuduje in mu je hvaležen. Ker so napredni slovenski poslanci branili čast slovenskega imena ter se pobrigali za vsestranske slovenske potrebe, se je zadiral vanje Pajer inLahi;ali zato mu je hvaležen dr. Gregorčič, zato gaobčudujel Nižje ni več mogoče. V celem zasedanju ni bilo za nas niti jedne točke, radi katere bi se moglo občudovati dr. Pajerja ali mu izkazati hvaležnost, pač ' pa je bilo polno točk, pri katerih bi se bili morali vsi spreti Ž njim ter zapustiti dvorano. Zato pa tudi s čistega slovenskega stališča ni bilo nikakega povoda izražati mu občudovanje in hvaležnost Kaj takega mu more izreči le izdajalec slovenskih interesov in o sebni koristolovec. In iz-dajalstvo in osebno koristolovstvo sta igrali glavno ulogo pri občudovanju in hvaležnosti. Tisti Pajer, ki je kar na kratko 1. 1899. odklonil vse opravičene zahteve Slovencev, ter zaslužil boja, da bi bil izginil s površja, je doživel v leto 1904. občudovanje in hvaležnost od strani samega dr. Gregorčiča! Kako se je spremenil ta »ljubljenec naroda", odkar vodi — farško politiko!— Večje politične sleparije,« kakor tiči Brez dogme* Poman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da\je.) Moja pravica je taka, kakoršna je pravica onega, ki brani svoje življenje. Tega ne govorim v nekakem zanosu, marveč po treznem premisleku. Jaz nimam ničesar, nobenega prepričanja, nobene vere, nobenih načel, nikakih tal pod nogami, ker te osnove mi je pojedla refleksija in kritika. Imam zgolj vsakemu prirojene moči življenja, katere, ker se nimajo kain de-jati, so se združile v ljubezni do te ženske. Torej se oprijemljem te ljubezni, kakor se utopljenec poprime rešilne deske. Ako mi uide tudi to, izginem brez-dvomno tudi jaz. Ko me vpraša razum: čemu pravzaprav se nisem oženil z Angelico, sem odgovoril, kar sem mu povedal že enkrat: nisem se oženil radi tega, ker nisem raven, marveč kriv. Takega sta m« vzgojili moji dve pestunji: refleksija in kritika. Radi česa je ta in ne katera druga Ženska postala zame ona rešilna deska — tega ne vem. Bržkone prav radi tega, da je ona ta in ne kaka druga. To ni bilo odvisno od mene. Ko bi bila ona danes prosta — osvojil bi si jo brez omahovanja — toda ko bi se ne bila omožila.. kdo \6... sram me je izpovedati to misel, mogoče, da bi mi bila manj zaželjena. , In bilo bi tako ne vsled kakega romantizma, ne j •adi tega, da bi mislil na to, da zakon je vsakdanja proza življenja. Sedaj se kar smejam takim zastara-] nim nazorom. Opiraje se vsekako na dejstva, ki so že', izvršena, dopuščam, da bi bil jel nadzirati do brez-skončnosti sebe in Angelico — dokler bi mi je kdo ne i odvzel. j Rajše o tem niti ne mislim, ker bi najrajše zaklel. Dne 20. majnika. Danes sem se zaglobil v premišljevanje o tem, kaj bo, kadar pridobim Angeličino vzajemnost, ali bolje priznanje od njene strani? Vidim pred seboj srečo, toda ne vidim mogočega dejanja. Zdi se mi, da ko bi izrekel v Ploševu v navzočnosti teh žensk besedo: »ločitev«, pa bi se kar ta hiša vdrla v zemljo. 0 tem ne more biti niti govora, kajti predstavljen j a tete in gospe Celine so taka, da nobena od nju ne bi hotela preživeti podobnega vdarca. Ne motim se tudi glede Angelice. Njeni pojmi so prav taki kakor starejših gospej. A vendar v trenutku, ko prizna, da me ljubi — izrečem to besedo, in ona se mora spoprijazniti z mislijo ločitve. Drugega izhoda t ni, za to pa bo treba čakati do smrti tete in gospe Celine. Razun tega ničesar ne bo treba storiti. Kromicki v to prostovoljno privoli ali ne. V tem poslednjem slučaju vzamem Angelico in jo odpeljem bodisi celo v Indijo ; ločitev ali ovržbo zakona pa hočem provesti zoper njegovo voljo. Na 1 srečo ne manjka mi v to sredstev:. Kar se mene tiče, I sem pripravljen na vse in to notrainje moje globoko prepričanje me opravičuje popolnoma v mojih očeh. To pot ni nikak vsakdanji roman, marveč občutek, v katerem se združuje vsa bitnost. Njegova odkritosrčnost in moč opravičujeta takisto moje postopanje z Angelico. Jaz vem, da jo zapeljujem, govore" ji, da mi je mari le za njene sesterske občutke, — zapeljujem, zatrjuje ji, da ničesar ne želim — toda to bi bila zlobna laž samo v tem slučaju, ako bi ljubezen sama bila laž. Vspričo njene istine pa je to zgolj taktika, zgolj diplomacija občutkov. To pripada k procesu ljubezni. Gotova stvar je, da calo zaročenci imajo svoje zvijače, s pomočjo katerih izvabljajo drug h drugega izpovedi. Kar se mene tiče, sem odkritosrčen celo takrat, kadar lažem. Dne 21. majnika. Rekel sem Angelici, da se hočem z nečim vkvar-jati — in to hočem v resnici, bodisi le radi tega, ker sem ji to dejal. Sklenil sem pred vsem drugim: spraviti očetovo zbirko v Varšavo — da osnujem tukaj muzej Ploševskih. To bo Angeličina zasluga ~ in prvo koristno dejanje, ki bo izviralo iz najine ljubezni. Vem že naprej, da mi bo laška vlada delala ovire, ker obstoji nekaka pravica, ki zabranjuje izvoz davnih ostankov in dragocenih del umetnosti. Toda to je stvar mojega odvetnika. Oh! spominjam se, da se tudi ona Madona Sassoferata, katero je oče odločil bodoči sinahi, nahaja v moji zbirki. Pa naroČim poslati mi jo takoj, ker tu jo potrebujem. Dne 22. majnika. Kako je človeška narava zlobna! Ta Kromicki prevrača tam nekje na daljni stepi kozle, z namenom, v onem občudovanju in hvaležnosti, ni mogoče! Z indignacijo morajo zavrniti volilci tako ostudno klečeplaztvo, koristolov-stvo in izdajalstvo. Poljaki in nsko-japoiska vojna. .Vsepoljska" stranka je že dolgo Čakala na to, da bi bila Rusija zapletena v vojno s kako državo, da bi se mogli začeti izvrševati nje revolucjonarni načrti. Radi tega so se že zdavna delale vsemogoče priprave; listi so prinašali o teh rečeh tudi raznovrstne članke, govorilo se je ob raznih prilikah o tem i. t. d. Konečno je bil del njihovih želja uslišan — namreč vojna se je pojavila, kar je zopet oživilo njih upanje. Računali so kmalu na to, da pošlje Rusija vse vojake iz poljskih gubernij na bojišče, upali so, da nastanejo upori in neredi, računali so na pomoč Anglije, k&tera se je tudi v rusko-turški vojni trudila vzdigniti upor. Ali vse to se je izjalovilo, in s tem je bil tudi prečrtan račun .vsepoljskih" politikov. Sar so poklicali poljskih vojakov iz poljskih dežel na bojišče, nadomestili so jih z ruskimi vojaki, da bi se res ne pojavilo Itako vrvenje, in nemirov ni bilo takih, kakor se je pričakovalo. Culo pa se je hitro, da se je Nemčija v tajnem dogovoru z Rusijo zavezala; ruške zapadne meje ne le pustiti nedotaknene v času vojne z Japonsko, ampak da s svojimi močmi zaduši morebitni upor v Poljakih, ako bi bila Rusija primorana od tukaj odpozvati svoje vojaštvo. Zanimiva je v tem pogledu izjava grofa V. Biedusziekega, znanega poljskega politika, kateri je v pogovoru z urednikom .Dziennika poljskega* rekel med drugim: ,Ne Štejem za pravo, spuščati se v vi-sokepolitične kombinacije; kajti izida vojne ni mogoče že kar naprej videti in tudi ni pripisovati dosedanjim japonskim uspehom velike važnosti, ker do sedaj so pokazali le hrabrost svojega naroda, s Čemur pa se Se ni odločil izid vojne. Mi ne moremo že a priori reči, kakšen vpliv ima vojna na notranje odnosaje. Ravno tako ne vidi nihče Se diplomatične konfiguracije, katera nastane po končani vojni. Jasno je edino to, da poljske pokrajine, katere so pod rusko oblastjo, občutno trpe vsled te vojne. Industrija in obrt trpita, kredit je povsod omajan, in kar je najhujše, je to, da je velika večina poljske mladeži prisiljena prelivati kri za delo, katero je ne more navduševati. To je gorje, katero se bode, čim dalje bode trajala vojna, vedno bolj večalo. Kdor ni prepričan, da bi bil položaj v poljskih pokrajinah še hujši nego je dosedaj, ta naj se le varuje večjega gorja. Kajti pred vsem je najbolj očividno, da si hoče Prusija izkoristiti vojno v svrho, da bi vsilila svoj tradicijonelni vpliv v Petrogradu. Ako bi se ji to posrečilo, bi nastalo Se večje stiskanje in preganjanje Poljakov nego je bilo do sedaj. Ne morem skriti nevarnosti, da pruski agenti-izzivalci se bodo trudili izkoristiti naše trpljenje, da bi poljske demonstracije, naperjene proti ruskej vladi, prestavljali kakor nevarnost ne samo za vlado ampak za ruski narod sploh, da bi v Rusih s tem vzbudili zopet Šovinistično zavist, da bi jim zabranilt morebitne reforme, katere bi nastopile v Rusiji. — Ako bi —kljub temu ruska vlada poklicala vojaštvo iz poljskih pokrajin, posebno če bi se poslalo samo poljske mladeniče na smrtonosna polja Mandžurije, bi služilo to v dokaz, češ da Rusija se ne boji vmešavanja Nemčije, kajti o tem ni govora, pač pa da se je izvršil dogovor, da v slučaju nemirov v poljskih pokrajinah Nemčija zaduši te in bi potem izročila Poljake z zavezanimi rokami Rusiji. Hvaležno za to se skaže Rusija pMnejerkoFdofdli Prusiji pridobiti si največjo moč v Avstriji in vzdigniti padajočo pangermansko avtoriteto na Ogrskem. Za ruske interese je to neznatno, pa za poljske je jako občutno. Da nas varuje Bog tega in da varuje tudi vso Evropo tega zIb. — Mi v Galiciji smo obvezani truditi se, rešiti Avstrijo nevarnosti, v kateri se nahaja, da bi uničila pruske naklepe. Ni pa moje opravilo, vkazati, kako naj postopajo, Poljaki ruskih pokrajin, samo naj se varujejo prevelike gorečnosti, in tudi ne dvomim, da hoda mirno čakali dogodke, kateri jim morejo prinesti hudo ali dobro." Toliko grof Dieduszicki. Ali je upati, da glas tega poljskega politika pokaže svoj dobrodelni vpliv na preveč razgrete možgane »Vsepoljakov" in jih vzdrži ponavljanja političnih pogreSkov njih očetov? To bi bilo morda želeti, kakor se da soditi vsled potovanja ninistra narodne prosvete v Varšavo in vsled govora ministra kneza Svjatopolk-Mirskega v Vilni, da nastopa v rusko-poljskih odnošajih boljša in svetlejša doba. V Vilni na slavnostnem odkritju spomenika Jekaterini II. prisostvovalo je tudi 60 zastopnikov tako-zvane .ugodovne stranke", in ravno ta slučaj se smatra za podlago preobratu občnega poljskega stremljenja. V Varšavi je zadnji čas sprejel minister narodne prosvete Glazov prav ljubez-njivo nekaj zastopnikov te poljske stranke, na čelu katere sta bila prof. Spasovicz • in knez Radzivil, Meri so prosili za ustanovitev posebnih poljskih učnih zavodov in za predavanje zemljepisja in zgodovine v poljskem jeziku. Žalostno je res, da jena Poljskem razširjena mržnja do Rusije, kakor češ, da so oni krivi, da se je pred dobrimi 100 leti razdelila nekdaj tako mogočna država, med tem ko so si vendar sami krivi in sami sebe naj se potrkajo na prsi. Dokler so imeli prave in za blagor svojih podložnikov vnete vladarje, je bilo drugače, in da ni bilo mehkih in razvajenih kakor Stanislav Poniatow-ski, potem bi lahko mogočna kraljevina še dandanes obstajale. Res veliko zlo je, da se bratski narodi med seboj sovražijo. Poljaki predbacivajo sedaj Rusom, da se z Nemci zavezujejo proti njim —- ali upati je, da pride čas, ko bode konec absolutizma, ko se tudi Poljaki radi oklenejo Rusov, in ta čas menda ne bode daleč. (Ruska bržčas pride na dan z načrti za velike notranje reforme po koncu vojne! Tudi glasovi po zborovanjih ,zem-stev" obetajo novo ero.) samo Bog daj srečen izid vojnel Ar j 41, Dopisi. Iz SorodenJ. — (Kapelica Matere Božje — ali trajni spominek hudobije inhinavščine sovo-denjskih klerikalcev.) Težko je pričakovala sovodenjska občina naslednika nepozabnemu umrlemu preč. g. vikarju Jugu. — Dasi smo lahko pozvali v potrebi duhovnega gospoda iz bližnjih Gabrij ali pa celo iz oddaljenega Mirna, odkoder nam je lahko v skrajni sili pritekla duhovniška pomoč celo na — biciklu, vendar se je iste težko pogrešalo. — In po dolgem čakanju smo v — največe razočaranje in jezo tukajšnjih klerikalcev slišali, da pride med nas sedanji naš preč. g. vikar. Ni mirovalo njih zdražbe in prepira željno srce, ampak zbrali so se v posvetovanje, kojega sklep je bil, da ta gospod ne sme priti v Sovodnje. Zbrali so celo iz med njih deputacijo, ki še je drznila iti celo na škofijski ordina-rjat ter protestirati temu imenovanju. Zlobneži! Upali so gotovo, da pride v Sovodnje kakšen njih pajdaš, ki bi jim pomagal sejati prepir in zdražbo. Toda motili so se, in ves njih zlobni upor ni pomagal nič. Toda cenj. čitateljem boljše slike onih izdajskih judov, ki so Odrešeniku na oljčno nedeljo klicali s palmovo vejo v roki; .Slava! Slava!" a kmalu potem ga na križ pribijali, ni mogoče podati, kakor da se jim predstavi te naše klerikalce v tem dogodtui. Ko so izvedeli, da vsi njih zlobni naklepi ne izdajo nič ter da vkljub njih surovemu postopanju pride v občino gospod, kateri se ni Se pokazal njih kalibra — so kar čez noč si našemili hudičevo lice v lice prijaznega in nedolžnega angelja. In neverjetno aH vendar resnično. Začeli so se nabijati zvonovi, razobeševale so se zastave ter stavili so se slavoloki ter rekel bi iškarjctsko so poljubovali v lice osebo, ki je stopila na sovodenjska tla z znamenjem miru. Vedeli niso več, kako bi skrili svoje tajne zlobne naklepe. Začeli so se hinavsko prilizovati ter roke, ki so prej surovo tolkle po mizi: .Ne, tega nočemo," so začele prijateljski snemati klobuke in privzdigovati okrogle čepice. Oči, ki so se prej v srdu demonsko iskrile, so začele sedaj po kitajsko .škiliti" in usta, ki so do zdaj surovo protestirala, so začela sedaj se hinavsko hliniti in lizati. — Kar čez noč so postali udani in radodarni averniki* ter da bi se mu še več prikupili ter držali skrito svoje zlobno početje, so postali celo toliko pobožni, da so v gospodarskem svetu sklenili, da na — občinske stroške sezidajo kapelico Matere božje. — Ob-jednem so pa noč in dan tuhteli, kako bi se mogli sedaj, ko jim je dana vsa oblast, maščevati nad vsemi, ki niso do sedaj trobili v njih surovi rog. Posebno ta preklican' bivši župan jih tišči močno v želodcu. Kako mu pa priti do živega? Ah ta kapelica, krasna misel! — Pred hišo g. Kodermaca tik cerkve je majhen prostorček, t. j. razširjena cesta, kjer se tupatam vstavljajo mimo voaeči vozniki ter dajo tem preklicanemu .liberalcu* tupatam kaj dobička. Kaj da bi se ta cesta omejila ter bi potem bili siljeni vozniki iskati stojišča nižje v krčmi svežega blagoslova, t. j. v krčmi cerkovnika. Ah! ta kip Matere božje, to znamenje nedolžnosti, ljubezni in miru, kaj da bi ona Odrešenikova mati bila za stražo tik Kodermacove krčme ter podila preč vozeče se goste, ki bi se hoteli tu vstaviti. Iztuhtano in storjeno. Vporabili so odsotnost sedanjega g. barona-župana ter kot besni začeli graditi kapelico Matere božje pred krčmo Kodermacovo, dasi cela občina toži in godrnja zoper to zlobnost škodoželjnosti; kajti mislite si, cenj. čitatelji, da bode kapelica objednem prav tik cerkve, med tem ko je v občini mnogo križpotij in primernih prostorov za slično kapelico. Kakor se sliši, tudi g. vikar je proti temu zlobnemu početju — a se ne čudimo, če nima upliva do takih surovežev. — Tako, predragi čitatelji, pridite v nedeljo v Sovodnje in bodete videli, da med zvonenjem zvonov in streljanjem topičev, med petjem in pitjem ponesejo kip nebeške matere v kape-l.co, kjer naj bode stala kakor trajen sp)-menik brezbožnosti, surovosti in škodoželjnosti sovodenjskih klerikalcev. Glas občinstva. Domače in razne novice. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 4. decembra 1904. koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v veliki dvorani hotela .Central". Vspored: 1. W. A. Mozart: Ouvertura k operi »Figarjeva ženite v", or-kerster. 2. F. S. Vilhar: ,Na vrelu Bosne", možki zbor z basom šolo. 3. Moszkovski: .Serenata", orkester. 4. G. Hubad: .Slovenske narodne pesmi", možki in mešan zbor. 5. Ch. Gounod: Fantazija na motive iz .Fausta", orkester. 6. Iv. pl. Zaje: .Sliepac Marko", možki zbor z bariton šolo. 7. B. Smetana: Fantazije na motive iz .Prodane neveste", orkester, 8. P. J« Čajkovskij: ,Hor (»sijev prilogi.) pridobiti si milijone, med tem ko jaz tukaj šepetam | besede ljubezni na uho njegovi ženi, in zdi se mi,! bodisi kakor hoče, smešen. Jako zadovoljnega me dela to, da mora ta misel priti v glavo tudi Angelici, in ako ne pride, pa sem jaz tukaj, da ji izluščim to misel iz lupine. Ves Kromicki se predstavlja Izborno v tem, da je, prodavši Gluhov, pripravil ti ženski ob streho nad glavo... Mislil je gotovo, da se nastanita v Odesi, ali v Kijevu, med tem pa je bolezen gospe Celine privedla Angelico v Plošev. Toda on je vendar vedel, kako slabotno je zdravje gospe Celine, zato bi bil moral tudi že naprej videti, da vtegnehudo vzboleti, in takrat Angelica ostane sama z bremenom skrbij in nemira. Mogoče, da bodo njegove zadeve zahtevale, da naj je sam navzoč na daljnem vzhedu — toda v takem slučaju, čemu se je ženil? Jutri se vrnem v Plošev. Tukaj preveč koprnim — in vrhu tega bi kaj rad pogledal v oči Angelici, ker časih se mi zdi, kakor bi bil zbežal pred odgovornostjo. Treba je bilo odriniti po izpovedi — toda sedaj se je treba vrniti. Kdo vL, morda je moja sreča večja, nego si mislim, morda tudi ona koprni za menoj ?... Danes som bil pri Sniatinskih, pri Klari, katere nisem našel doma in pri sloveči krasotici Koricki. Ta poslednja ima, zgodovinsko ime, nalik džokejski kučmi ter bistroumje slično biču, ki preseče kožo na licu. Odšel sem vendar brez rane — kajpada, bil sem celo nekoliko ljubohlopen. Potem sem opravil še nekoliko obiskov s pomočjo obiskovalnic. Želim si, naj si ljudje mislijo, da bivam stalno v Varšavi. Ker mi dovoz očetove zbirke ne zadošča, to je namreč vprašanje moje volje in moje denarnice, ne pa mojega dela, sem jel premišljevati, česa se naj še poprimem vrhu tega ? Ljudje, nahajajoči se v mojem! položaju, se zadovolje" splošno z upravljenjem svojega posestva, kar, mimogrede rečeno, delajo z malimi izjemami slabo, dokaj slabše od mene. Jedva nekateri izmed nas igrajo nekako ulogo v javnem življenju. Rekel sem že zgoraj, da se tu ljudje bavijo z aristokracijo in demokracijo, torej se nahajajo med nami taki, ki so si za cilj življenja postavili vojno z demokratičnimi prddi in obrambo društvene hierarhije. Kar se mene tiče, smatram ta »športe za tako dober, kakor vsak drugi; ker pa nisem nikak »sports-man«, ne morem pripadati zabavi. Ko bi to tudi ne bila zabava, ko bi se skrival v tem nekak praktičen smisel, sem pa jaz prevelik skeptik glede taborov, da bi mogel kateremu pripadati. Demokracije ne morem trpeti — to je, ne ljudij prostakov, marveč takih, ki se smatrajo za patentirane demokrate. O aristokraciji si mislim, da ako tvorijo bistveno pravico njenega obstanka zgodovinske zasluge prednikov, je večina zaslug pri nas te vrsta, da so njih dediči dolžni deti si na glavo vlasulje ter posipati si glave s pepelom. V ostalem ta tabora ne verujeta sama v sebe, izvzemši morda nekoliko individujev, nenavadno bedastih. Drugi predstavljajo odkritosrčnost v osebnih ciljih; ker pa jaz nikdar ničesar ne predstavljam, mi udeležba v podobni borbi nikakor ni po godu. Nahajajo se tudi »sintetisti« iz vrste Sniatinskega, ki stojč nad obema taboroma, ki oa hočejo utopiti oba v svoji sintezi. To so v obče krepki' ljudje in najsi bi se tudi dal pridobiti za njih vero, moral bi poleg tega 3o vendar kaj delati, ker samo čutilo še ni delo — in treba ga je nekako pokazati. Sniatinski vendar piše dramo... Res, ogleduje si to stvar in položaj od blizu, sem jaz nekako vnet za »parantezo«, toda ne vem, kako mi je priti v to parantezo? Vse- kakor je čudno, naj si bo kakor hoče, da bi človek, ki ima znatna sredstva, oliko, gotove sposobnosti in voljo, ne smel se nečesa poprijeti. Znovič bi hotel kleti, zakaj jasno vidim, da tudi tega je kriva moja duševna prerafiniranost. Diagnoza zdravnikov na meni jih mora privesti do spoznanja zastarele bolezni stoletja in civilizacije, ker se je prelevila v meni v tipov značaj. Kdor je skeptik glede vere, 3ksptik glede znanstva, konservatizraa, napredka itd., temu je težavno kaj delati. V dodatku so še moji navdihi neprimerno večji, nego možnost njihovega pomirjenja. Povsod se opira življenje na delo, torej delajo ljudje tudi tukaj; to je težavno zanikati. Vsekakor pa je to delo delo konjev voznika, ki z naporom vozijo snope v skedenj. Jaz tega ne morem, ko bi tudi hotel. Jaz sem »paradni« konj; — mogel bi vleči nekako kočijo, toda navaden voz potegne po peščeni cesti vsaka kobila bolje in mirnejše od mene. Pri zidanju hiše ne mogel bi na noben način donašati opeko: morda bi bil sposoben za ornamentiko; na nesrečo pa ondi, kjer pojde za preprosto stavbo in za navadno streho nad glavo, takih mojstrov ne potrebujejo. Ko bi končno čutil v sebi notranji nagon do dela, ali želel kaj d.»Iati s pomočjo dogme Sniatinskega — mogoče, da bi se dal prisiliti k težkemu delu. Toda v istini meni gre le za vnanjo stran. Hočem delati radi tega, da si s tem pridobim naklonjenost ljubljene ženske. Angelica je v tem obziru zelo navdušena, in gotovo bi jo to ganilo. Toda prav radi tega mi samoljubje, kakor tudi premislek, velevajo zavzeti nekako odlično stališče, ki bi me moglo dvigniti v njenih očeh. Med tem naj deluje moja denarnica. Pripeljem očetovo zbirko, hočem "podpirati različne zavode in dajati denar, kjer bo kazalo. Priloga Joče" it. 97. z dne 3. decembra 1104. i pljaska* iz opere tMazepa\ mešan zbor s spremljevanjem glasovirja. 9. R. Wegner; Zbor in pastirska pesem iz »Tannh&usra*, orkester. tO. B. Smetana: .Pisen češka«, ženski, možki in mešan zbor z orkestrom. Dirigenta: Društveni pevpvodja gosp. Josip Michl, vojaSki kapelnik gosp. R. pl. Benczur.*,s Besedilo pevskih toek bode na razpolago pri blagajni na dan koncerta. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Sedeži: I.-III, vrste 2 K 50 vin., I V.-VI. vrste 2 K, VIL-X. vrste 1 K 50 vin., stojišča 70 vin.Posebne vstopnine ni. Vstop--niče se prodajajo v prodajalnici g. Ant. Je-retiča v Semettiški ulici, na dan koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Po veselici prosta zabava s sodelovanjem vojaškega orkestra. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Miklavžev večer priredi .Sokol« v hotelu ,Pri zlatem jelenu" v pondeljek, 5. dec. Vspored ob3ega Miklavžev nastop, obdarovanje majhnih in velikih otrok, komičen prizor in prosto zabavo. Začetek točno ob 8. u r i. Vstopnina 40 v za osebo, otroci prosti. Darila bo sprejemal tam od 2. urepopoludnebr. načelnik. Ker je Mefisto, ki ga dobimo iz pekla, še mladič iz letošnjega gnezda in še ne pozna dovolj Goričanov, se prosi, da se pri šaljivih dgrilih napišejo tozadevni komični naslovi. Za tajnosl se jamči. Jutri na koncert. — .Pevsko in glasbeno društvo' nastopi jutri večer v dvorani hotela Central z bogatim, umetniškim sporedom, s kakoršnim se upamo pred izobraženo občinstvo v Gorici le mi Slovenci. — Ni več dvoma, da Slovenci na tem polju nosimo prvenstvo. — S kolikimi žrtvami se prireja ta koncert, bodi čitateljem našim v dokaz dejstvo, da le glaske in pravica upri-zorenja Dvofakove" .Ceska pisen stane društvo okroglo — 100 kron. Kje je vse drugo, kje požrtvovalni trud obeh zborov! Zatč pač smemo pričakovati, da bo zlasti slovensko razumništvo polnoštevilno med poslušalci. Ako je mnogo Slovencev, ki gredo v neslovenske koncerte zaradi umetnosti same, tedaj je toliko bolj opravičeno, da bodo navzoči i tu zaradi — slovanske glasbene umetnosti, ako tudi drugače stoje* nasprot: društvu hladni vsled znanih razmer. Naj čujejo in naj sodijo! Slišali bodo slovensko, hrvatsko, češko in rusko pesem in besedo l Dostavljamo le še, posebe na to opozorjeni, da člani društva, bodisi sodelujoči ali podporniki, niso prejeli posebnega vabila, ker se je smatralo to delo nepotrebnim. Zato naj se nikdo ne spodtika na tem, ako ni dobil vabila. — Marsikdo je bil pa morebiti prezrt, kar je verjetno in oprost-ljivo! — Zato stran z obziri in: Vsi na koncert! Pokažimo svetu, kaj zmoremo in kako znamo ceniti svojo — slovensko pesem! Na svidanje! Za pogorelce v Cepovanu na novic došlo : BI. g. Oskar Gabršček, državni posla- nec v Tolminu, 60 K; v čepovanski cerkvi nabrana miloščina, K 51*21 v; C. g, Vinko Mežan, kurat v Lokovcu, K 10; kuracija Lo-kovec, K 27*15: Morite di piela v Gorici, K 500; C. g. Jožef Primožič, župnik v Pr-vačini, K 10; A. Mazzoli, drogerist v Gorici, ~K • ;20*f ?Tm»Y9ktaesarjUK Geioseu^K 3; Monsignor Štefan Kofol v Gorici, K 100; Fratelli Bolaffio v Gorici, K 20; Tvrdka Sau-nig-Dekleva v Gorici, K 10; J. Lokar, trgovec v Mirnu, K 10; čigon Jožef v Gorici, KJL; županstvo Sv. Lucija, K 50; Anton Rejec nabral na Slapu K 690; č.g. Primož Zakrajšefc, vikar v Kostanjevici, K 12-50; Anton Kuštrin, trgovec v Gorici, K 20; č. g. Fran Marinič, župnik v Kojskem, L 4; Jožef Poberaj, učitelj na Vratih, K 4; župnija Lokve pri Gorici (znesek?). Vsem darovalcem srčno zahvalo! Trg sv. Andreja. — V ponedeljek prične sloveči tr# sv. Andreja. Ako bo vreme lepo, bo trg brez dvoma dobro obiskan. Deželani, ki prihajate ta dan v Gorico, spominjajte se naših trgovcev in obrtnikov. — Svoji k svojim! Za družb« Sv. Cirila in Metoda se je nabralo na .plesnem venčku .Solkanskega Sokola* v Solkanu dne 26. novembra kron 13-77. Smrtna kosa. — Včeraj je preminol gospod Josip K u n t i h, učitelj - voditelj na slovenski ljudski Seli v v Ločniku. Pokojnik je služboval dolgo časa v Gorenjem-polju na Kanalskem. Dosegel je starost 56 let. Bodi njemu, marljivemu učitelju, blag spomin! Preostalim naše sožaljel Razpis natečaja. — Odpre se natečaj mesta konceptnega vajenca pri deželnem odboru. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da so dovršili z dobrim uspehom juridične študije in da posedujejo vse druge kvalifikacije, ki se zahtevajo po pravilniku deželnega odbora in po statutu za osobje deželnih uradov, sprejetem v seji deželnega zbora dne 11. julija 1901. Posebno morajo dokazati prosilci svoje avstrijsko državljanstvo, dobro nravno obnašanje in zmožnost deželnih jezikov. Vsa nadaljna podrobna pojasnila podajajo se pri uradih deželnega odbora. Pravilno opremljene prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru do 17. decembra 1904. Boj za domovinsko pravico v Gorici. — Na našem magistratu so podeljevali domovinsko pravico Lahom, Slovence so pa odklanjali. Ti so se borili in borili, in šele sedaj po preteku 21/« leta je namestništvo rešilo razne prošnje ugodno, in našemu slavnemu magistratu ne bo prcostajalo nič drugega nego celo vrsto Slovencev vpisati v zvezo domovinske pravice v Gorici. Med temi so trgovec Dekleva, krčmar Birsa itd. Imena navedemo o priliki. S kmečkimi posojilnicami v Domoč klerlkallzmu. — Pri raznih volitvah se je pokazalo neizpodbitno, kako služijo razne kmečke posojilnice v pomoč klerikalizrau. Kjerkoli vlada v takih posojilnicah farovski duh, povsodi tam je kmet zadolženec prodan klerikalcem pri volitvah, in volitLjnorft.le tako, kakor se mu ukaže, drugače iraabiriča v hiši. To so znane, neovržne reči — Vmi-nolem deželnozborskem zasedanju je bilo tudi govora o kmečkih posojilnicah, in sicer sta se cula dva glasova. Dr. Turna je predlagal, kateri predlog je bil tudi nujnim potom sprejet (.Slovenec* je lagal,"da ni bil sprejet!), da naj dež. odbor prouči kreditne razmere v deželi, da se ustanove v vsaki občini* kjer jV to po dejanskih okoliščinah mogoče, občinske hranilnice in posojilnice, katere se imajo združiti potem v zvezo, na keteri ima temeljiti zadružna dež. banka. Dr. Faidutti pa je kmalu na to utemeljeval svoj predlog, da' naj se dajejo podpore za ustanovitev kmečkih posojilnic. Faiduttijev predlog se je sprejel. Pri tem je dr. Turna omenjal načelno nasprotstvo ter da Raif-feisnove posojilnice so prešle v politično stran klerikalizma. Seveda je to kolikortoliko pobijal Faidutti, ali resnica ostane resnica. Namen Faiduttijev je bil ta, pomagati klerikalnim stremljenjem. Predlog je bil sprejet, ker ima Faidutti trdno zasiombo pri svojih liberalnih tovariših in ker so Lahi vedno solidarni. Liberalni Lahi so radi glasovali za Faiduttijev predlog, ker Faidutti je prost, ki po strani nacionalizma popolnoma služi ve-lelaški politiki ter imajo .liberalci* v Gorici pričakovati še marsikaj iz njegovega delovanja v nacijonalnem oziru prav v mestu, radi česar mu ustrezajo radi, kjerkoli hoče. Nič ne pomišljujejo, da po drugi strani si vstvarjajo s pomočjo klerikalizma nevarnega sovražnika, ki jih utegne sčasoma pomesti s površja. Sicer pa res drugega ne zaslužijo! — Faidutti si je svoje klerikalno delovanje prav imenitno zasnoval. Da more doseči uspehov, mora biti prav tak, kakoršen je on! Navdušen Italijan (I), ki zna plavati s tokom časa ter se obračati prav tako, da ga ne zakrijejo niti za hip valovi, prijatelj liberalcev, ki gre ž njimi, kadar hočejo, nč, potem se že da delati med Lahi. (Sicer se mu pa mora priznati, da ne dela na tem polju tako na slepo, kakor slov. farovski politih, ki imajo premoženje in dolžnike posojilnic spisane v neredu po šolskih .tekah" ali pa nikjeri — marveč on se briga za red ter se ljudje učijo, prednc se začno peCati s poso-jilništvom itd.) Zaslepljeni pa so, da ne vidijo, kaj vzgajajo s klerikalizmom, in kako izgubljajo tla v Furlaniji ter kako jih pridobivajo klerikalci. Faidutti je mojster, nasledniki njegovi bodo imeli lahko delo. — On je zastopal v dež. zboru znano klerikalno stališče glede posojilnic ter izposloval podpiranje obenem ko je bil sprejet tudi proti-predlog dr. Turne, glede katerega je rekel dež. glavar, da se dež. odbor že peča s ta- kim vprašanjem, Torej Pajer .confta Faidutti 1 —- Kaj nastane iz tega, bomo videli morda že v prihodnjem zasedanju. Napad t Foljanu pred sodnljo. — Našim čitateljem je gotovo še v živem spominu, kaj se je zgodilo svoj čas v Foljanu v Furlaniji z Andrejem Pahorjem iz Ogatjega-sela. —-' Na zatožni klopi je sedel radi napada nanj 21 letni Angelj Petean, obtožen, da je pretepel Pahorja ter se pregrešil nad njim proti naravi, in da ga je lahko telesno poškodoval. Petean je trdil pred vsem, da je bil pijan. Pravi, da je bil v gostilni 6. okt. ter tam pil v družbi; pridružil se je Pahor ter pil ž njimi, ali ko je bilo treba plačati, da ni hotel prispevati. Ta Petean je rekel, da je Pahor kričal Ha cesti—celo e^viva Tltalia! in drugo, kar da je razdra-žilo Petreana in druge, da so padli po Pahorju. Glede pregreška proti naravi je rekel, da ne ve natančno, aH da je storil to, da bi kaznoval Pahorja radi klicev!! Pri zasliševanju pa je vse povedal, kaj je storil v usta Pahorjev«. Pahor je izpovedal, da so ga pretepali, da je padel na tla ter ostal nezavesten. Prijeli so ga pri Acquarolijevi strojarni, Kri mu je tekla iz nosa in ust, tako so ga obdelali, in nič ni videl. Državni pravdnik je zahteval, da naj se preišče Pahorja glede* njegovih izpovedij po zdravnikih. Sodni dvor temu ugodi. Zdravniki so preiskali Pahorja ter se izrekli, kakor prvotno. Zastopnik Pahorjev je predložil zahtevo odškodnine. Pe-teanu je prisodila sodnija 13 mesecev trde ječe s postom in samotnim ležiščem vsak mesec, plačati mora tožbene troške, 48 K odškodnine Pahorju za 12 dnij, 50 K za bolečine in 30 K za zastopstvo. Vinski semenj v Vipavi. — V nedeljo 27. pr. m. je priredilo županstvo v Vipavi vinski semenj. Taki semnji se zadnji čas pogosto obdržujejo tuintam po vinorodni kranjski deželi. Prvi je bil menda lani v Krškem, potem v Novemmestu itd. Na prvem semnju )e bilo le malo udeležnikov, bodisi s strani producentov, kakor konsumentov aH trgovcev. Sedaj pa so se po Dolenjskem ti semnji tako oživeli, da se na tak dan po več tisoč hI. vina proda. Prvi tak semenj za Notranjsko je bil zdaj v Vipavi, kateri je kot prvi .dobro vspel, Vdeležba je bila od stran pridelovalcev vina ogromna, a kupcev pa menda malo. Deželni učitelj kmetijstva znani strokovnjak gosp. Gombač je pred semnjem ob-drž- --' poučni shod, govoreč o vinu in kletar. . Mislil sem že, da si zaželi kaj takega; vendar sem Še nekaj časa molčal, kakor bi iskal odgovora. »Moreš ravnati z menoj, kakor se ti poljubi,« ji odvrnem, »toda povej mi vsaj, čemu me obsojaš v prognanstvo ?« »Jaz te ne obsojam v prognanstvo, toda ti veš. radi česa...« »Vem,« odgovorim z resnično žalostjo in vdanostjo, radi tega, ker bi dal za-te zadnjo kapljico krvi; radi tega, da ko bi imelo v tem hipu treščiti v naju, pa bi jaz nastavil svojo glavo, da te zakrijem, da bi vzel na-se vse zlO, ki te more doleteti; radi tega, ker te ljubim bolj, nego svojo življenje —¦ to so zares težki grehi.../ (Daljo pride.) Po lepem in obširnem govoru sestala se je komisija nekojih veščakov, ki je nekoliko vzorcev vin iz v trajno službo pod ugodnimi pogoji za Opatijo. Prosiva zahtevati i I » t k « H Največja zaloga vseh stavbnih potrobfičiu, kakor: cement, stavbne nostelje, vsakovrstne okove, želeje, streSim okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za v«n rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na bvojo bogato izber kahlnjskiiga In hišnega orodja, peclj, štedilnikov po brezprimerno nbkik caaals. Edina zaloga stavbnih nositeijev t Gorici. Pocinkana Žica za vinograde po znižanih cenah! Pozor! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blngojne, da je kupil pri najn m 100 K blaga. Isti mora biti čez 35 let star in se izkazati z dobrimi spričevali. Znanje slovenskega ali hrvaš- kega jezika, kakor tudi nemškega, je pogoj; ako mogoče tudi laškega. Ponudb«) na administracijo »Soče« pod znamenjem ---------„Polir". - - ZLUTAR DRAGOTIN VEKJET (C. VECCHIET) Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalwico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbo ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih tir. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje a'«i zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. Cene zmerne. =n= Denar prihrani kdor se obrne na nas red nakupom registrirne blagajne Garant ujemo, da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopisnici naj se zahteva u/.orce in navodilo, katero pošiljamo zastonj. zzrr Prima-biagajne za vsako ceno szsz od K 65— višje. ----------- Obsežno pat, zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje —------- National Cash Register C.o Limited. DUNAJ I. Karntnerstrasse 12. — BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 35. GRADEC, Neutorgasse 49 - — PRAGA, Porie 8. — — -- i j\nton Ivanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstre-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniško družbe združenih pivo-varen Zalee-Laški Jrg in plzenjsJtega jjioa »prazdroj* iz sloveče Češke »meščanske pivovarne". Zaloga ledu, knrerega se oddaja !e na debelo od 100 kg naprej. POZOR I Bolehnim zdravje. POZOR I Slabotnim mod« Pakraške kaPlJice in slavonska biljevina sta danes najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujeta gotovo in z najboljšim vspehom ter sta si odprla pot v vse kraje sveta. Psbivičba vanliino * Te delujejo izvrstno pri vseh že-rdftl dMB RdpiJIbB . lodčnih in črevesnih boleznih, odstranjujejo grčeve bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge iz te izvirajoče bolezni. Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in madrona, radi tega ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši. Vsakdo naj naroča in naslovi: Peter Jurišic, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 ducat)........5 kron — vin. 24 „ (S „ )........8 „ no „ 36 „ (3 „ )........H „ 40 „ 48 „ (4 „ ).......IG „ - „ 60 „ (f> „ )........18 „ - „ Manj nego 12 steklenic se ne pošilja, pakraških kapljic in slsvonske bijevine" Slounnglci hiliauina • Vporablja se uprav sijainim in ™i-™..i-n- v,-. OWVU!l5Kd DIIJBVHia. najboljim vspehom, protfnajsla- l^f^Fh P.rsob?li, hrapavosti v grlu, težkemu dihanju, naduhi, katera, odstianja goste sline ter deluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih in pljučnih boleznih. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 2 originalni steklenici ?. K 40 v., 4 originalni steklenici 5 K 80 v., 6 originaln. steklenic 8 K 20 v. 7neskomani>erinofnJmSt|?fJCl'Be "°, F^fr ?0ŠU,J"a 8e, ?° P°™etju ali naprej poslanim znesKom. i nporocam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom: ___________ Peter JnriSid, lekarnik, Pakrac fet. 211 (Slavonija). Vidmarič predočuje kmetom moč Cono zmerno. Postrežba poštena in točna. M Dožnja v Ameriko za gld. 100. Dožnja u Ameriko za gld. 100. Iz Ljubljne v Novi-Tork samo gld. 100 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Ciiifomija itd. toliko višje kolikor jo tarifna cona po pmeriški železnici; s priznano najboljšimi pomiki družbe Hamburg - Amerika Linie j Kdor je odlofien potovati in da eo mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron I ura na moj naslov: Fr Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. Lekarna Cristofoletti v gorici na travniku. Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno- mene barve po K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Eaba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno Olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ^===- —¦— Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ———¦-¦ Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim eč. odjemalcem glede člstote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4ft Cristofolettijeya pijača iz kine in železa Ht najboljSi pripomoček pri zdravljenju s frsknim oljem. : Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. -," „"..... :