Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 £ld., za pol leta 8 gfld., za četrt leta
4 glii., za en mraec 1 «lil. 40 kr V administraciji prejemu», velja: Za celo leto 12 (fld., za pol leta G gld., za četrt leta S fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dotn pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamesne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieij», Stolni trt; št. fi. poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsiik dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Ntev. H
7 Ljubljani, v torek 5. januvarija 1892.
Letnili XX.
Gabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
veljA za Ljubljano pri upravništvu preje ra a n :
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 . „ četrt leta .... 3 . „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti preje man za vse avstrijske dežele pa vel j 4:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Naroouje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le, če fce dopošlj« naročnina.
„DOMOLJUB",
sam brez „Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novMčev.
Naročnino na 1o prilogo prejema „Slovencev«" upravništvo.
Uredništvo in upravništvo „Slovcnca" in „Domoljuba".
Spoznanje prihaja.
Žalosten je bil konee minolega leta za avstrijske Slovane. S pomočjo Mladočebov pripravili so levičarji do tega, da je poklican njih pristaš grof Kuen-burg v miuisterstvo. To naj bi bil prvi korak do levičarskega ministerstva.
Ko je dr. Gregr govoril v državnem zboru svoj poslednji govor, je levica vzdiguila svojo glavo, češ,
sedaj zdujo Čas prihaja. Gr. f Taaffe je tudi tedaj menda spoznal, da se ne bode dala sestaviti večina samo iz desničarjev, in je zatorej hitro levici dovolil jeduo zahtevo. Levica je sedaj v svoji ošab-nosti že sestavila cel program, kaj mora v kratkem vse zahtevati od grofa Tanffeja. Ko bi šlo po njeni volji, izginilo bi hitro posebno mej Slovenci domače uradovanje.
Večkrat se prigodi človeku, da se mu vse pokvari, ko je že bil prav blizu svojega smotra. Ravno tako tudi sedaj levici preti nova nevarnost. Prezgodaj je pokazala svoje zobe. Grof Taaffe sedaj mora spoznati, da z levičarji drugače sprava ni mogoča, kakor če zataji ves sedanji svoj program.
Kakor se pa kaže, vlada še nikakor noče popolnoma odreči se dosedanji svoji politiki, ali se pa morda tega storiti ne upa. Poljaki bi jo potem gotovo ne podpirali, še manj pa Hohenwartov klub, iu zatorej le sebi izpodkoplje stališče, če se popolnoma sporazumi z levico. Sicer bi pa tudi levica ne bila s Taaflejem zadovoljna, tudi ko bi izvršil mnoge njene želje.
Možje, ki so se borili proti konservativni politiki, hočejo tudi osobne nagrade. Njim se morajo j preskrbeti dobro plačana mesta. Tudi ni dosti, da i morda Plener dobi kako tako mesto, temveč vsi od-I lični nemški vodje morajo priti na važna mesta.
Tega pa sedanja vlada levici drugače ne more j dati, kakor da sedanji gospodje ministri prepusti ministerske stole levičarjem. Zaradi tega pa grof | Taaffe ne bode posebno hitel ustrezati levičarjem, j ker v^, da gre za njegov lasten obstanek.
V tem pa se na Češkem polagoma preobrača javno mišljenje. Gregrovo glasilo sevčda še hvali radikalno politiko, ali manjši mladočeški listi jo že obsojajo, iu to je začetek boljše dobe. | Ljudstvo bode sedaj polagoma izvedelo, da politika dr. Gregra in tovarišev ni prava. Nakrat se sevčda to ne bode zgodilo. Vsak prevrat se vrši
polagoma. Tudi dr. Gregr ni bil takoj dobil naroda zil-se, temveč je stalo to mnogo truda. Sedaj je pa stvar tem težavnejša, ker bodo veliko mladočeško glasilo še nadalje na vse načine zavijalo resnjco. To bode l^ nekaj časa še pomagalo, naposled bodo le nevspehi odprli narodu oči.
V tem, ko se mej narodom pripravlja prevrat | na boljše, širi se razkol v mladočeškem klubu. Da bi možje, kakor so Masai'yk, Kaftan, Adamek, dr. Herold, Eim in Spindler, odobravali politiko dr. I Gregra, tega ne moremo misliti. Masaryk je že dostikrat javno povedal, da je drugih nazorov, nego so radikale'. Spindler je celo izrekel se za zvezo z Nemčijo in proti Rusiji.
Ti možje se pokore radikalni politiki le zaradi tega, ker vedo, da se volilci še vedno bolj ogrevajo i za Mladočehe. Masaijk je nekoč izrekel željo, da j bi osnovali nov večji list, ker tako bi se najložje ! odkrižali terorizma dr. Gregra. j Realisti so kandidovali le zaradi tega pod | mladočeško zastavo, ker so jim Staročehi bili od-| rekli pomoč, sami pa še ueso bili toliko trdni, da j bi mogli nastopiti kot posebna stranka. Vodje staro-: češke stranke so imeli napako, da so odrivali mlajše, če tudi zmožne moči. Bali so se jih menda, da bi jim izvili vodstvo iz rok. Kdor dr. Brafu in nekaterim drugim Staročehom ni bil v rodu, je težko j pri staročeški strauki prišel v milost. Ta okolnost : je rodila in v mladočeški tabor porinila tako imenovane realiste. Simpatij pa za dr. Gregra iu njegovo politiko realisti nikdar neso imeli. Ko se bode narod dovolj streznil, tako da se ne bode nikomur treba bati za mandat, če na dr. Gregra zastavo ne prisega, bodo se vsi realisti in bivši Staročehi od-, ločili od radikalcev.
Poslednji čas se posebno naglaša po mlado-j čeških glasilih, da bi se mej Staro- in Mladočehi i napravila sprava. Govorilo se je že, da bi dr. Zuckru umaknil se kak Mladočeh, da pride v državni zbor.
i 3 eirv
s... s w c LsV
Leta 1891 umrli.
Vsak dan ima koščena žena z ostro koso mnogo posla; ona kosi neumorno brez izbere stare in mlade, velike iu male, slavne in neslavne, bogate iu uboge. Tudi tekom minolega leta umrlih število je ogromno in neprešteto.
Ker se človek pričetkom novega leta rad ozira n&zaj v staro leto in v duhu ponavlja vesele in žalostih dogodke, gotovo ustrežemo i mi svojim čita-teljem, če jim naštejemo imena znamenitejših rojakov, prijateljev in znancev, ki so se ininolo leto preselili v boljše življenje. Vseh seveda je nam nemogoče imenovati.
Umrli so meseca prosinca: Novega leta dan v Ilir. Bistrici Anton Jelovšek, star 19 let, slušatelj prava; 6. prosinca gdč. Alojzija Orel, hišna po-sestnica v Ljubljani; v Škednju pri Trstu Josip Sanciu-Nemec, predsednik pevskemu društvu „Velesila" in „Gospodarskemu društvu"; v Skofji Loki gospa Katarina Koceli, stara nad 80 let; v Ljubljani Rajmund Zhuber pl. Okrog, umirovljeni svetovalec dež. nadsodišču: pri sv. Martinu naPaki učitelj Jos. Hrastnik; v Gorici pri usmiljenih bratih učitelj Zdravko Preložnik. gospa Ivana
Gradišek, posestnica v Zalogu pod Ljubljano; v Trstu Jakob Gor up, posestnik v Slavini; v Kranju duhovnik Janez Erjavec; v Zagrebu dr. Alek. Š m i d, rojen v Ljutomeru ; v Ljubljani gospa Ka-rolina Pro senc, roj. Wenzowsky; Matej Pire, trgovec in posestnik v Kranju; Mihael Warner, bivši gimnazijski profesor v Ljubljani.
Meseca svečana: Friderik Ree h er iz znane ljubljanske družine, umrl v Opatiji; v novem Mestu Tousaint Jelovšek vitez Fichtenau, c. kr. poštar in graščak, Ivan Andolšek, bogoslovec, 1. leta v Ljubljani; v Ljubljani zdravnik dr. Fran Amb rožič; v Celju je umrl notar Moric Schwarzens-berg; v Gorici gospa grofinja Lanthieri, mati vipavskega graščaka grofa Lanthierija; v Ljubljani Fr. Globočuik, profesor na ljubljanski realk1.
Meseca suš ca: V Gorici msgr, Jos. Maruši č, vodja deškega semenišča; dne 7. sušca zjutraj je umrl na Dunaju slavni naš rojak in učenjak dr. Fran vitez Miklošič, ki je spisal mnogo učenih del; na Kostanjevici pri Gorici o. Teotll Respet; v Ljubljani meščan Jurij Kobilica; v Poljanah nad Loko 70 let stara mati slavnih slikarjev bratov Janeza in Jurija S u bi ca; Jakob liro vat, su-perijor pri sv. Jožefu nad Celjem ; Jos. T a n c e , c. kr. poštni oficijal v Ljubljani; dne 17. sušca je umrl v Ljubljani obče priljubljeni deželni glavar kranjski, državni poslanec, iskren narodnjak dr.
Josip Poklukar; v Gorici Anton Petrič, duhovnik ljubljanske škofije; v Št. Petru na Notranjskem kurat Anton Träumte.
Meseca malega travna (aprila:) Fr. Arhar, vpokojen duhovnik v Repnjah; v Središču gospa Marija Kočevarjeva; dne 9. mal. travna je umrl v Ribnici častni kanonik, dekan itd., Martin Sku-bic; v Kranju je umrla gospa Ivana Savnik; ljubljanski meščan And. Plečnik; Jurij Tu tek, častni kanonik in dekan pri sv. Lenartu.
Meseca vel. travna (maja:) Gospa Marija Tavčar v Ljubljani; v Cemšeniku umirovljeni profesor Mihael Lazar; v Podbrezji na Gorenjskem znani vinski trgovec Aleš Pavlin; dne 17. v Gorici profesor in pesnik Ivan Jenko.
Mescca rožnika (junija:) V Kamniku odvetniški koncipijent Gustav Kronobethvogel, v Barkovlju pri Trstu Andrej Martelanec; Marija Smrekar, posestnica v Ljubljani; v Mariboru šolska sestra Bonaventura Šuhač: Vaso Petričič, jedini sin ljubljanskega veletržca in podžupana; Pavla Knez, roj. Martinak; Janez Okorn.umi-rovljen duhovnik v Hrastju.
Meseca malega srpana (julija): Dr. Filip Zaplotnik, c. kr. vladni svetovalec v Ljubljani; v Gradcu c. in kr. polkovni zdravnik dr. Fran Z u-p a n č i č ; na gradu Kotu na Dolenjskem Fran Wurzbach pl. Tanuenberg; v Idriji učiteljica
Tako hočeta baje zastopnika praške trgovske zbornice odložiti mandata, ker sta spoznala, da sedanja mladočeška politika ni prava. Odlični mladočeški možje so jednega teh dveh mandatov ponudili dr. Zuckru, ali vsaj vprašali so ga, če bi ga vsprejel. Staročehi so pa to ponudbo odbili, ker se jim sedaj čas ne zdi ugoden za kompromis. Prepričanje, da češka delegacija ni na pravem potu, mora še bolj prodreti med narod, še le potem bode mogoče, da se Staročehi pogodi z zmernejšimi elementi pil&do-češke stranke. Ljudstvo mora spoznati, da od mlado-češkd stranke nema dobrega pričakovati, in da pozneje kak dr. Gregr ne bode morda rekel, saj bi bili kaj dosegli, da se neso vmešali Staročehi.
Da bi se nekdanja staročeška stranka oživila, ni dosti upanja, ali tega niti treba ni. Osnovala se bode nova češka konservativna stranka iz staro-čeških in sorodnih mladočeških elementov, ki bode nadaljevala dr. Riegra delo in to morda še s večjim vspehom, ker bode imela v svojih vrstah dosti sku-šenih mož, pa tudi mladih čilih močij.
Nadejamo se, da se stvari kmalu začno jasaiti in do tedaj taka stranka osnuje. Grof Taaffe utegne za-državati levico ter jej polagoma zopet razrušiti nado do vlade.
Katoliško-političuo društvo.
Poročilo tajnika Andr. Kalan-a o društvenem delovanju.
Slavni zbor! Čast mi je poročati slavnemu zboru o delovanju Katol.-političnega društva v poslovnem letu 1891. — Prvi redni občni zbor našega društva vršil se je dni 29. januvarija minolega leta. Na tem občnem zboru sta bili potrjeni poročili tajnikovo in blagajnikovo, vršila se je volitev novega odbora. Bili so v odbor izvoljeni ti-le gospodje: 0. Detela, A. Kalan, Aut. Klein, K. Klun, J. Mathian, K. Polak, Fr. Povše, L. Ravnikar, dr. J. Šušteršič, Ign. Žitnik, namestnika gospoda: Ant. Belec in Fr. Peterca. Kot pregledovalca računov sta bila izbrana gg. Gestriu in J. Pichler. — Odbor se je še isti dan konstituiral ter si izbral za načelnika kanonika K 1 u n a, za podpredsednika pa gg. Dete I o in Pr. Povše-ta. Med letom pa je tudi našemu društvu došla izredna čast, da je bil njega prvi podpredsednik imenovan deželnim glavarjem kranjskim — na čemer je seveda odbor v imenu društva izvoljenemu radostno čestital — zato je bil izbran med letom kot podpredsednik g. Lud. Ravnikar, ker ima g. deželni glavar obilo posla m ker sta bila gg. predsednik in podpredsednik kot državna poslanca na Dunaju.
Delovanje našega društva je bilo v rainolem poslovnem letu zelo mnogovrstno in živahno in hvala Bogu tudi vspešno. Odborovih sej je bilo v mino-lem letu 29 rednih. Povod temu živahnemu delovanju so bile najprej za mesec marcij nenadoma razpisane volitve za državni zbor, na to aprila meseca volitve v mestni zastop ljubljanski in pozneje razne dopolnilne volitve za državni in deželni zbor.
Živahno, vsestransko delavnost je razvijalo društvo za državnozborske volitve. 2e takoj na lanskem občnem zboru se je poudarjalo, da naj odbor urno prične delo za volitev ter vsaj v prvi vrsti v ta namen izda volilni oklic na slovenski narod, v katerem naj se točno in določno pojasni, kake lastnosti morajo imeti kandidati, katerim slovenski narod izkaže svoje zaupanje s tem, da jih pošlje v državni zbor. — Odbornik dr. J. Šušteršič sestavil je tak okle, katerega je odbor pregledal in potrdil. — V tem volilnem oklicu je društvo nekako utemeljilo svoje nazore o političnem javnem delovanju državjgo-zborskih poslancev. V oklicu se poudurja, uaj Slo venci volijo može, udane katoliški veri, može, udane slovenskemu narodu, udane svojemu cesarju. Točno je razvilo društvo v tem oklicu zahteve slovenskega naroda v verskem, narodnem in gospodarskem oziru.
Konec oklica se glasi: „Ako bodemo vsi storili svojo dolžnost, potem bode tudi Bog blagoslovil naše delo in ž njegovo mogočno pomočjo bode katoliški slovenski narod v državni zbor poslal le katoliške slovenske poslance, ki se bodo pri vsem svojem delovanju zvesto in neustrašeno držali našega gesla!'' Iu ker so Slovenci storili svojo dolžnost, blagoslovil je Bog njih delo tako, da je katoliški, slovenski narod poslal v državni zbor večinoma le katoliške slovenske poslance. Iu uprav v letošnjem jako zamotanem in vzbiljnem položaju, kjer bi bila vsaka nepremišljenost osodepolna, pokazali so državni poslanci, da so bili vredni našega zaupanja, ter da smo pri volitvah postopali tako, kakor so velevale koristi slovenskega naroda. Med ScylIo in Carybdo so varno ves!jati naši političui krmarji v državnem zboru ter častno in vspešno zastopali koristi našega nareda.
Med državnozborskimi volitvami je bila vzlasti važna in zanimiva volitev v gorenjsko - notranjskih mestih. Odbor se je trudil z dopisi, s poročili in z volilnimi shodi po raznih krajih, n. pr. v Idriji, v Loki, da je priboril kandidatu Katol.-polit, društva častno večino.
Niso se še polegli vzburjeni valovi, katere so prouzrečile državnozborske volitve, že je bilo treba zopet na volišče. Razpisane so bile meseca marcija dopolnilne volitve za mestni zastop ljubljanski. — Dne 12. aprila imelo je Katol.-politično društvo v prostorih katol. društva rokodelskih pomočnikov prvi volilni shod, katerim je pozneje sledilo še več drugih, Predsedoval je temu shodu mestni odbornik g. dr. V. G r ego r či č , ki je pojasnoval razmere pri ljubljanski mestni upravi; o tem so govorili tudi gg. Prosenc in tajnik društva. V obilnem številu zbrani volilci so izrazili svojo nezadovoljnost s sedanjim mestnim gospodarstvom ter so sklenili v imenu društva postaviti lastne kandidate iu so rekli: Ali zmagamo ali propademo, tega ne vemo, toda naša opozicija naj bode slovesen ugovor proti poslovanju sedanje večine v mestnem zastopu ter izjava, da mi za tako gospodarstvo ne prevzamemo nobene odgovornosti.
Te volitve so pač nam vsem še v }i em, ne-blagem spominu. Ne zaradi tega, ker je naše društvo ostalo v manjšini s svojimi kandidati, pač pa zaradi nezaslišanega postopanja naših nasprotnikov. Ne bi več radi spravljali na dan umazanega perila, le toliko smemo reči, da pri teh volitvah »eso odločevali glasovi in njih število, ampak da je zmagala pest močnejšega in da so naroduo - ua)wredni stranki odločili zmago ob 11. uri na pomoč jej prišli narodni nasprotniki z „oberturnerjem" nemškega turnvereina na čelu. — Taki koaliciji seveda ni bilo kos naše društvo, a vkljub temu se je okrog našega društva zbrala častna manjšina vrlih mož, ki niso sklonili svojih kolen pred nezaslišnim nasil-stvom. — In kako prav je imelo društvo, da je nasprotovalo sedanjemu mestnemu gospodarstvu, to priča nedavno priobčena uničevalna kritika o mestnem gospodarstvu, kritika, ki zahteva odločno, da se trditve zavrnejo kot ueresnične ali pa da odstopi zastop, po svoji večini za to odgovoren. A na tako kritiko se ničesa še ni zgodilo, zato je lahko umeti, da s tako stranko ni mogoče poštevati, a tudi ni lahko proti njej biti v opoziciji.
Dopolnilne volitve v državni zbor namestu pokojnega deželnega glavarja dr. J. Poklukarja vdele-žilo se je naše društvo ter priporočalo v izvolitev g. J. Kušarja, ki je bil tudi soglasno voljen.
Due 16. avgusta je imelo društvo shod na Bledu. Na tem shodu je govoril vodja Povše o gospodarskih razmerah v naši državi in o delovanju konservativne stranke v tem oziru. — Ker je bila vsled smrti dr. Poklukarjeve razpisaua za radovljiške kmetske občine volitev poslanca v deželni zbor, zato je govoril župnik gorjanski, gosp. J. Až-man o volitvi za deželni zbor ter volilcem priporočal kot konservativnega kandidata gospoda župnika J. Mesarja, ki je bil tudi dne 10. sept. skoro soglasno izvoljen.
Dni 30. avgusta je imelo naše društvo svoj shod v Šk ofjiloki. Na tem shodu je lepo govoril dr. J. Šušteršič o predmetu „Vera in politika", tajnik pa o namenih in delovanju katoliško - političnega društva. Shod je bil dobro obiskan iu 30 udov je k društvu na novo pristopilo.
Dni 8. septembra je napravilo naše društvo shod v Žužemberku, ki je bil tudi zelo obilno obiskan. Na tem shodu je poročal deželni poslanec za ta okraj, g. Ign. Žitnik, o delovanju deželnega zbora, državni poslanec za ta okraj, g. Povše, o delovauju v državnem zboru. Dr. V. Gregorič je govoril o koristi in potrebi poštenih krščanskih časnikov.
Dopolnilne volitve za deželni zbor v okraju Lož-Postojna-Vrhnika, kjer se je odpovedal deželni poslanec Gor up, se ni udeležilo naše društvo, ker je kandidat - domačin kandidiral na svojo roko ter volitev ni imela vsled tega nikakega posebnega političnega pomena.
Toliko o javnem delovanju društva.
(Dalje sledi.)
(Dalje v prilogi.)
Marija Krašna; pri D. M. v Polju župnik Andr. ' P a v 1 i č ; v Novem Mestu dr. Ivan S k e d 1; v Gradcu zlatomašnik Jos. A 11 m a n.
Meseca velikega srpana (avgusta): Na Vrdu pri Vrhniki mladi narodnjak Fr. Kotnik; v Gotni Vasi pri Novem Mestu dvorne garde stotnik Janez Dejak; v ljubljanski bolnišnici Alenka Prešernova, zadnja sestra pesnika dr. Prešerna ; v Št. Jerneju na Dolenjskem obče znani posestnik Anton Majzelj; v Ljubljani umirov-Ijeni višji davčni nadzornik iu deželni poslanec L. Robič; v Št. Jurju pri Kranju posestnik Matija Golob; ljubjanski meščan Jernej Žužek; na Grmu pri Novem Mestu graščak Viue. Smola; v Št. Rupertu zlatomašnik in župnik Alojzij Košir.
Meseca kimovca (septembra): V Železnikih okr. sodnik Al. H o m a n; v Črnem Vrhu nad Idrijo vikarij Ferd. Kogej; pri sv. Bolfanku na Štajerskem župnik Fr. Slanič; v Gradcu u. okr. sodnik Janez Šega.
Meseca vinotoka (oktobra): V Postojini odvetnik dr. Ivan P i tam i c; v Cerkljah na Dolenjskem župnik Martin Končnik; pri sv. Luciji na Goriškem župnik Alojzij Carli; v Pulju naš rojak župnik in superijor pri c. in kr. mornarici Jos. R a č i č.
Meseca list o pada (novembra): V Ljubljani
duhovnik družbe sv. Vincencija, P. Jos. Premož; v Planini bogoslovec Al. Rovan; v Idriji gospa Frauja Lapajne, roj. Šinkovec; v Vipavi notarski konc. Jos. Zamik; gospa Terezina Kavčič, soproga g. dr. Kavčiča v Ljubljani; v Gorici profesor dr. Gregor Tušar; pri Sv. Andražu na Štajerskem nadučitelj Fr Zadravec.
Meseca grudna (decembra): V Teharjih župnik T. Je r e t i n ; v Koritnici na Goriškem duhovnik Anton Cerv; v Dun. Novem Mestu inžener Radivoj Pozni k; v Ljubljani Vojteh Va len ta.
Izven naših dežel so umrli: Nadvojvoda Henrik s soprogo baroninjo Waideck in nadvojvoda Sigismund, princ Balduin belgijski, ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevih, nadvojvoda Salvator Toskanski, Jules Grivy, bivši predsednik francoske republike; virtemberški kralj Karol, brazilijanski cesar Dom Petro, ogerska kardinala Simor in Haynild, zagrebški nadškof in kardinal Mihalovič, angerski škof Freppel, maršal Moltke, vodja nemških katolikov Windhorst, irski vodja Parnell, general Boulanger, grof Rihard Klam - Martinic, zgodovinarja Jäger in Janssen, češki pisatelj Neruda, v Zagrebu skladatelj Gjuro Eisenhut, v Pragi slikar Chitussi itd. itd. In kdo pride na vrsto v novem letu!
T i h o m i 1.
Ašik Kerib.
(Turška pravljica. Spisal Lermontov.)
(Konec.)
Še le pozno zvečer Ašik-Kerib poišče domačo hišo. Potrka na vrata s tresočo roko:
„Ana, ana (mati mati), odpri! Jaz sem božji gost; zebe me in lačen sem. Prosim vas, odprite mi že zaradi sinu vašega, ki se po svetu potika." Slabi starkinin glas mu pa odgovori: „Za prenočišče potnikov so hiše mogočuežev in bogatinov. V mestu je svatovščina. Pojdi tjekaj, Tam lahko noč prebiješ v veselju."
„Ana," odgovoril je: „tukaj nimam nobenega znanca in zatorej ponavljam prošnjo svojo. Zaradi svojega sina, ki tudi hodi po svetu, pusti me notri!"
Tedaj pravi sestra materi: „Mati, vstala bodem in odprla duri." „Malopridnica," odgovorila je stark», „ti hočeš sprejemati in gostiti mlade ljudi, ko je že sedem let, ko sem od sols zgubila vid."
Hči se pa ni zmenila za materina očitanja. Vstala je in odprla duri Ašik-Keribu. Po navadi je pozdravil, potem se pa veel in začel ozirati okrog. Tu vidi, da vifi na steni v zaprašenem kotu njegova milozvočna saaz, iu začel je izpraševati mater: „Kaj visi pri vas uamteni?"
Priloga 3. ž te v. „Slo venca*' drié 5. januvarija 1892.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. januvarija. j%'ot.r»in|€> dež«!«.
Verska šola. Kako potrebno bi bilo cerkveno sonadzorstvo v ljudskih šoli, pokazalo se je nedavno v neki občini na Dolenjem Avstrijskem. Učitelj je razlagal otrokom, da je svet sam iz sebe nastal in da Človek izvira od opice. Župnik je to izvedel in se pritožil pri okrajnem šolskem s\etu. Okrajni šolski svet pa ni druzega ukrenil, da je učitelju namignil, naj v šoli nikar stvarij ne razlaga, katerih učenci razumeti ne morejo. Župnik pa ni bil s tem zadovoljen, temveč se je pritožil na deželni šolski svet. Poslednji je pa odločil, da župuik nema pravice do pritožbe in okrajno glavarstvo je župnika obsodilo na 5 gld. globe, ker je rabil v svoji pritožbi nekatere preostre izraze proti okr. šolskemu svetu.
Položaj je še vedao nejasen. Morda se nekoliko pojasni, ko se zopet snide državni zbor. Tako se govori, da hoče Taaffe, ko bode zbornici predstavil novega ministra grofa Kuenburga, izjaviti se o svoji bodoči politiki. Dosedaj sicer take izjave pri predstavljanju novih ministrov neso bile navadne in je torej mogoče, da se tudi sedaj opusti. Sicer pa tudi dosedaj nesmo doživeli, da bi bilo imenovanje kacega posamičnega ministra take važnosti v političnem oziru, kakor je Kuenburgova, ker se misli, da označuje nekak prevrat v notranji politiki. Proti taki vladni izjavi bi seveda vse večje stranke morale zavzeti svoje stališče in pokazalo bi se, kateri elementi mislijo še v bodoče podpirati vlado, kateri jej pa hočejo odreči pomoč.
Levica je jako slabe volje, ker Bilinski dobi tako važno mesto in se govori, da še kak član Ho-henvvartovega kluba pride na vplivno državno mr Po logiki levičarjev bi bila morala odstopiti grofa Schonboru in Falkenhayn, ko je grof Kuenberg prišel v miuisterstvo. Ministerski predsednik pa hoče vpliv novega ministra paralizovati s koncesijami Poljakom in Hohenvvartovem klubu.
Tiianje držav®.
Turčija. „Novoje Vremja" pripoveduje, da je Kiamil paša moral odstopiti, ker je sultanu predlagal, naj bi Turčija priznala bolgarskega kueza. Temu nasvetu se jo bil uprl Osman paša. ki je opozoril na to, da Turčija ni pripravljena za vojno z Rusijo, do katere bi prišlo, ko bi priznali bolgarskega kneza. Veliki vezir je na to pokazal pismo angleškega veleposlanika, v katerem se zagotavlja, da bi Anglija branila turška obrežja. Pokazal je sultanu tudi izjavo šejk-ul-islama, v kateri se ta mo-hamedanski duhovski dostojanstvenik izjavlja za priznanje princa Ferdinanda knezom bolgarskim. Sultan je pa poslušal le zmagovalca pri Plevni in je kar odstavil velikega vezirji, da ne zamota države v kake neprijetnosti.
Francija in Bolgarija. Razpor med Francijo in Bolgarijo še ni poravnan. Neko novejše poročilo zatrjuje, da je sofijska vlada odločno zavrnila vse francoske zahteve. Stambulov nikakor neče privoliti, da bi se iztirani časnikar zopet povrnil v Bolgarijo.
Francija. Vlada je prepovedala, da noben škof ne sme brez dovoljenja ministra za bogočastje potovati v Rim. Kdor bi se ne držal tega ukaza, se mu bode odtegnilo 500 frankov od plače, škof car-cassonski, Billard, je pa na dotično naredbo odgo-
voril, da se on na ukaze ministrove ne bode oziral. Za škofa je bolje, Če varuje svojo čast, če tudi za j to dobi nekaj manj denarja. Zaradi tega pisma pa 1 najbrž vlada škofa ne bode tožila, ker tožba proti nadškofu Soullardu ni imela za vlado zaželenega vspeha, temveč je povzdignila veljavo nadškofovo.— Grol Pariški je povodom smrti škofa Freppla pisal grofu dTIaussouvillu pismo, v katerem obžaluje pokojnikovo smrt in se izraža, da se bode katoliška cerkev mogla svobodno razvijati le pod ustavno monarhijo. To pismo je p» napravilo neznaten vtis. Mnogi listi naravuost pišejo, da se gruf Pariški laska duhovščini le zaradi tega, da bi ž njeno pomočjo prišel n» prestol.
Anglija. Lord Randolph Churchill ne pride za veleposlanika v Carigrad, pač pa je mogoče, da pride na Dunaj, kakor je izvedela „Kreuzzeitung" iz Londona. Churchill je nadarjen mož, ali v parlamentu ni mogel dobiti zaželenega vpliva, ker je precej pretiran. Bil je že minister, pa se ni mogel sporazumeti s svojimi tovariši. Precej je podoben Chamberlainu, ki tudi pri nobeni strank' nema obstanka.
Perzija. Vlada je hotela uvesti tobačni monopol. Izdal se je že bil dotični ukaz. To je pa mej prebivalstvom bilo vzbudilo tako nevoljo, da je šah moral preklicati dotični ukaz.
Izvirni dopisi.
Iz Šmarija pod Ljubljano, 2. januvarija. „Chi promttte, in debito se mette," govori pregovor. Obljuba dolg dtla. Tako je tudi z menoj. Mnogokrat sem že obetal, da poročam kaj novega o nas, pa sem vedno le molčal. Zdaj pa, ko smo pričeli novo leto, se vendar spodobi, da izvršim svojo obljubo.
Glejte, bilo je še pretekle pomladi, ko se je marsikateri popotnik, potujoč skozi našo vas, nehotó nekako namuzal. Čemu neki? Zbodlo ga je v oči naše že 115 let staro šolsko poslopje. Opešalo je pa v teku časa že tako, da so revše na jednem vogalu podprli s tremi koli, da se ni sesedlo. Ta nenavadna prikazen se je mimogredočim jako čudna in smešna zdela.
Naposled pa pride stvar vendar tako daleč, da večina spozna, da šolsko poslopje ni le preslabo, marveč tudi premajhno, zakaj šolo obiskuje malodane 400 otrok, razreda sta pa le dva. In kaj se zgodi?
Poprimejo se dela. Polovica poslopja se podré in na novo sezida ter šola razširi od dvo- na tri-razrednico. Vse to delo se zvrši v preteklem poletju in jeseni ter stane nad 4000 gld. Brez boja pri tem sevéda tudi ni bilo. Vsa čast pri tem podjetju pa gre zares požrtvovalnemu in mnogozaslužnemu gosp. vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju Mah k o tu, kateri je s svojo eneržijo vse zapreke : odstranil.
Poslopje, katero je prej bilo, kakor bi Nemec rekel, „unter aller Kritik" slabo, bode zdaj vsaj nekaj časa zadostovalo šolskim potrebam. Lahko so Šmarijčani veseli zaradi tega !
Dnó 17. novembra so priredili skromno šolsko slovesnost. Sveto mašo je daroval prečast. g. dekan
in potem blagoslovil vpričo šolske mladine in mnogo-brojuega ljudstva prenovljeno in povečano šolsko poslopje, ki je bilo primerno ovenčano z mlaji, zastavami in napisom: „Vse za vero, dom, cesarja!" Nato pa stopi g. nadučitelj na oder ter popiše ob kratkem zgodovino šmarijske šole zbranemu občinstvu in se spominja tudi učiteljskega osobja. Bilo je namreč vseh skupaj do daues 9 učiteljev in 2 učiteljici. Spominja se tudi šolskih dobrotnikov, mej kojimi je tudi naš presvetli cesar, ki je daroval 250 gld. za šolo ravno sedaj ob prenovljenju. Nato so zapeli avstrijsko himno. Mej vso slovesnostjo pa so čvrsto pokali topiči ter veselo oznanjali, da je prepotrebno delo dovršeno.
Drugi dan, to je 18. novembra, se je pričel redni šolski pouk, kojega obiskuje 398 otrok. Žal, da otroke nenavaduo zelo turo osepnice, da ne morejo pridno hoditi v šolo.
Iz Rima, 29. decembra. Kakor v Ljubljani se začenjajo tudi v Rimu božični šolski prazniki' dan pred svetim dnevom in se končujejo z novim letom; letos so morda Vam jedea dan navrgli, nam ga niso. O šolskih praznikih nisem nikdar rad govoril o šoli, daues pa se moram vendar izneveriti stari navadi iu vsaj začetkoma o šoli kaj povedati.
Brat A. je poleti zvršil modroslovje, in jeseni, o novem šolskem letu, je postal bogoslovec. Kakor njega dni, ko je nama v P. star učitelj z dolgo leskovko vbijal v glavo zavito abecedo, tako hodiva tudi letos oba v eno šolo. Vsa dogmatika je namreč razdeljena na štiri leta, vsako leto pa se predava samo jeden del; zato se ob dogmatiških urah dopoldne in popoldne vsi bogoslovci zberemo v eni dvorani; blizu 300 nas je. Profesorja imamo dva, oba sta seveda iz družbe Jezusove. Snov dopoldanske ure je letos „vera in cerkev", popoldne pa razglabljamo skrivnost „včlovečenja Besede božje". Učitelj nam je sv. Tomaž Akvinski, vendar rabimo dopoldne še neko drugo debelo knjigo; popoldne pa nam profesor razlaga samo sv. Tomaža in svojo razlago daje sproti tiskati. Način predavanja je bistveno isti, kakor sicer po bogoslovnicah, samo da pri nas morda bolj kakor drugod poskušamo verske resnice, kolikor je možno, tudi proumeti, in jih zlasti z umskimi razlogi dokazati, ne pa samo z odloki cerkvenih zborov in pismi sv. očetov. Brez modrocilovja pri nas človek ne more v3pevati, in zato se moramo najprej modroslovja učiti in potem če-le bogoslovja. — Toliko zadoščuj o šoli.
Kako v Rimu praznujemo Božič, mislim, da sem Vam že lani ali predlanskim nekaj pisal. Meni se je letos zopet tako godilo, kakor prejšnja leta: prazno iu pusto se mi je zdelo vse. Če človek gre po rimskih ulicah, mislil bi, da je najbolj navaden delavnik, ne pa sv. dan; vse je tako vsakdanje, kakor da ne bi se nobeden ne zavedal, da je Božič. Doma je bilo časi vendar vse drugače; vse je bilo praznično, vsakemu se je na lici videlo božično veje. — Jaslic po Rimu ni mnogo videti; jaz včm
„Radovedni gost," odgovorila mu je, „zadosti je, da ti damo košček kruha in jutri te odpustimo z Bogom."
„Vam povim, da si ti mati moja, ta pa sestra moja; zatorej vas prosim, pojasnita mi, kaj visi na Bteni."
„To je saaz," odgovori starka jezno, kajti ni verjela, da je sin njen.
„Kaj je pa to, saaz?"
„Na saaz se igra in zraven pojo pesmi."
Ašik Kerib prosi, naj mati dovoli sestri, da sname sa»z s stene in mu jo pokaže.
„Ni mogoče," odgovori stark«, „to je saaz nesrečnega sina mojega, sedem let že visi na steni in živa duša se je ni dotaknila."
Sestra je pa snela saaz in mu jo dala.
Tedaj je on povzdignil oči k nebu in molil: „O vsemogočni Alah! Da dosežem svoj namen, moraš se ti moja sedemstrunna saaz tako čisto glasiti, kakor si se glasila, ko sem poslednjikrat igral na tebi." Udaril je po strunah in glasno so zapele iu on je zapel: „Bedni sem Kerib (tujec) in bedne so besede moje; veliki Haderilijaz pomagal mi je spustiti se s strme skale. Ce tudi sem beden in bedne besede moje, vendar spoznaj inati svojega potnika."
Mati je sedaj zajokala in vprašala ga:
„Kako ti je ime?" '
„Rašid (prostodušni)," odgovoril je on.
„Jedenkrat govori, drugikrat pa poslušaj, Rašid," rekla je ; „s svojimi besedami izrezal si srce moje na kosce. Sinoči se mi je sanjalo, da so mi na glavi osiveli lasje. In sedaj je že sedem let, odkar je odšel moj sin ; povej mi ti, ki imaš glas njegov, kdaj pride sin moj ?"
Zastonj se je imenoval njenega sina, ni mu verjela. Čez nekoliko časa poprosi:
„Dovolite mamica, da vzamem saaz in grem. Slišal sem, da je blizu tukaj svatovsČina. Pel bodem in igral; kar dobim, prinesem semkaj in razdelim z vami."
„Ne dovolim," odgovorila je starka. „Odkar ni sina mojega, še ta saaz ni bila zuuaj hiše."
Jel je zaklinjati se, da ne pokvari nobene strune. „Če se pokvari le jedna struns," nadaljeval je Ašik, „sem jaz zinjo odgovoren s premoženjem svojim."
Starka je pretipala torbo, prepričala se, da je polna novcev, in ga pustila iti, Spremivši ga do bogate hiše, kjer je bila svatba, ostala je sestra pri vratih, da vidi, kaj bode.
V tej hiši živela je Magul-Megeri in to noč je imela postati žena Kuršud-bega. Kuršud beg se je veselil s svojimi sorodniki in prijatelji, Magul-Megeri pa je sedeč za dragoceno zaveso s svojimi tovarši-cami držala v jedni roki steklenico strupa, v drugi
j pa kinžal; zaklela se je bila, da prej umrje, nego , položi glavo na postelj Kuršud-bega. Izza zavese sliši ona, da je prišel tujec, kateri govori:
„Seljam alejkum ! Vi se tukaj veselite in gostite, dovolite ubogemu tujcu, sesti k vam; zato za-poj^m vara kako pesem."
„Čemu ue," rekel je Kuršud-beg. „Tukaj sem smejo pevci in plesači, zakaj tukaj je svatba. Zapoj katero, ašik (pevec), ddm ti pest zlata." In sedaj ga je vprašal Kuršud-beg: „Kako te pa imenujejo, potnik?" „Šindi-gjorurcez (kmalu izveste)." „Čuduo ime je to!" zaklical je beg, smejoČ se, „prvi pot ga slišim v življenju."
„Ko je moja mati trpela ob mojem rojstvu, prihajali so sosedje povpraševat k vratim : „Jej, je
li hčer ali sina dal Bog:" Odgovarjali so jim: „Šindi-gjerurcez (kmalu izveste)." In zaradi tega dali so mi to ime."
Sedaj je on prijel saaz in zapel: „V halafskem mestu pil sem misirsko vino in Bog mi je dal peroti iu v treh dneh priletel sem semkaj."
Koršudbega brat, slaboutnnež, je pograbil kiužal in zaklical: „Lažeš, kako je mogoče iz tlalafa priti v treh dnehl"
„Zakaj me hočeš ubiti", rekel je Ašik. „P«vci igrajo se iz vseh štirih vetrov na jeden kraj. Vas
samo za dvoje. Lepe jaslice postavijo v cerkvi „S. Maria iu Ana coeli" na Kapitolu. Tja jih grem vsako leto gledat, zlasti zato, ker tja pripeljejo matere svoje otroke, ki pred jaslicami delflamujejo pesmice na čast detetu Jezusu. Letos sem bil na sv. Stfcfana popoldne tam. Mnogo ljudij je bilo zbranih v cerkvi. Nisem se mogel načuditi, kako da morejo deklice, ki imajo komaj 5 let, tako lepo govoriti in tako gladko na pamet povedati pesmice, ki jih je doma mati naučila; vedo se p», kakor kakšen velik; izvrstno posnemajo kretanje in gibanje izveibanih govornikov; no, ljudje so jih pa tudi tako verno poslušali, kakor da bi jim govoril star govornik.
V cerkvi sv. Ignacija, kjer je pokopan sv. Alojzij, praznujejo tridnevnico v zahvalo, da se je 300!et-nica tako sijajno praznovala. Včeraj ua sprehodu smo mimogrede malo stopili noter. Grob je lepo okrašen; na zidce pri altarju pa so zopet dejali albume, ki jih je v slavnostnih dneh mladina cele Evrope poslala v Rim. Iskal sem ljubljanskega, pa ga nisem mogel ugledati, pač pa sem videl hrvatskega. — O priliki sem si ogledal vse albume, kar jih je došlo. Albutn, ki ga je poslala hrvatska mladina, odlikuje se mimo vseh, največi in najdragocenejši je; no, ljubljanski je bil tudi izmej najlepših. V ljubljanskem albumu sem prebral mnogo podpisov in vsako si ko posebej pogledal. Jezuitskemu patru, ki nam je razkazoval albume, bilo je posebno všeči, da so se naši učenci in učenke sami podpisali. Nekega posebno nerodnega in nevretuega .Janeza" mi je dobročuden pater smeje pokazal: glejte, takega imena bode sv. Alojzij vesel. Mlademu piscu so se vse črke po robu postavile; rogovilaste so in krive, kakor drenova veja.
H koncu še nekaj o surovosti rimske poulične druhali: Ko sem šel včeraj iz cerkve sv. Ignacija domov, priletel mi je na javnem trgu debel kamen ? glavo. To se mi je sedaj že v drugič dogodilo. Neki drugi Germanik je dobil pred dvema letoma kamen v glavo, da se mu je pocedila kri. Rektor se je potem pritožil pri avstrijskem veleposlaništvu, pa kaj pomaga; redarja ob taki priliki ni nobenega nikjer. Pripetile so se tudi že hujše stvari.
Pred Božičem so nekateri izmej nas videli sv. očeta; pravijo, da so videti še krepki in zdravi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. januvarija.
(Mestna hranilnica ljubljanska) izplačuje že od dne 2. januvarija 1892 do konca decembra 1891 narastle obresti vlog, in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne. Obresti, katere vlagatelji ne vzdignejo, smatrajo se za nove vloge, ne da bi treba bilo vložno knjižico produkovati, in se obrestujejo od 1. januvarija t. 1. naprej. Ni tedaj treba vlagateljem še le zahtevati, da se obresti kapitalu pripišejo, stori to temveč hranilnica brez vsacega poziva. — Vsakemu vlagatelju je pa seveda na prosto voljo dano, zahtevati, da se narastle obresti tudi v njegovi knjižici vpišejo, in nam ni treba omeniti, da se to zgod' brezplačno.
ne prosim ničesa, — verjemite ali ne verjemite."
„Pusti ga, da nadaljuje" — rekel je ženin in Ašik Kerib z nova zapoje.
„Jutranji namaz (molitev) opravil sem v Ar-linjanski dolini, poldnevni v Arzerumu, pred solnč-nim zapadom molil sem v Karsu in večerni namaz opravil sem pa v Tiflisu. Alah dal mi je krila in priletel sem semkaj. Skoro bi bil žrtva belega konja. Skakal je hitro, kakor pleseč na vrvi, z gore v dolino in iz doline na gore. Mevljan dal je Ašiku krila in pritekel je na svatbo Magul-Megeri.
Tedaj je Magul-Megeri spoznala glas njegov, vrgla je strup na jedno, kinžal pa na drugo stran.
„Kako si držala prisego", reče jej prijateljica, .še to noč bodeš žena Koršud-bega
„Vi neste poznale, jaz sem pa poznala mili mi glas", odgovorila je Magul-Nčgeri, vzela je škarje in prestrigla zaveso. Ko je pogledala, je prav dobro spoznala svojega Ašik-Keriba, vzkliknila je in oklenila se mu okolu vratu. Koršud-bega brat je planil nanj s kinžalom in je oba hotel zaklati. Koršud-beg ga je zadržal rekši mu: „Pomiri se in vedi: Kar je zapisano človeku pri rojstvu, temu ne odide."
Ko se je zopet zavedela, zarudela je Magnl-Megeri od sramežljivosti, zakrila je obraz z rokama in skrila se za zaveso.	^ v-—--v
(Čitalnica ljubljanska.) Odbor se je v seji 4. d né t, m. tako-le konstituiral: I)r. vitez Blei-weis Karol, predsednik; dr. Gre gor ič Vinko, podpredsednik; Lah Evgen, tajnik in knjižničar; Pire Karol, blagajnik. — Društvo priredi svojim članom v predpustnem času tri zabave, namreč: v soboto 16 januvarija društveni večer z malim plesom; v ponedeljek 1. februvarija: Vodnikov ples; v soboto 20. februvarija : društveni večer z malim plesom. — Vse natančneje v vabilih, ki se bodo razposlala o svojem času društvenikom.
(Rudarski štrajk) v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Ostrem še ni končan. Doslej še ni bilo neredov, danes zjutraj se je zopet pol stotnije domačega pošpolka odpeljalo v Zagorje.
(Osuševanje ljubljanskega barja.) Od kranjskega deželnega zbora sklenjeni postavni načrt o osuševanju ljubljanskega barja ni dobil najvišjega potrjenja, ker se v načrtu zahteva polovica državne pomoči v znesku 689.300 gld., ta pa bi se mogla dovoliti le iz melijoracijskega zaklada. Poljedelsko ministerstvo pa je naročilo svojim organom^ da izdelajo načrte o vrejenju vodil, ki se stekajo v ljubljansko barje. Ti načrti bodo v kratkem predloženi deželnemu odboru.
(V Marijanišču) se bo tudi jutri ponovila s splošno pohvalo sprejeta spevoigra „Sveta Elizabeta." Začetek ob 5. uri zvečer.
(Letošnja zima.) Minolo poletje so prorokovali vremenski proroki, da bode prijetna jeseu iu zima skoro brez snega. In res doslej ni bilo mnogo mraza in nič snega, le najvišjih gorenjskih planin vrhovi so imeli bele klobuke. Danes pi smo vstali na belo, in mirno sneži že ves dan.
(Telovadno društvo „Sokol") v Ljubljani vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki bode danes zvečer ob 8. uri v steklenem 6alonu čitalniške restavracije po običajnem dnevnem redu.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstav- j Ijala komična opereta „Mesečnica," v začetku pa veseloigra „Popolna žena."
(Popravek) V včerajšnji notici o zadnji gledališki predstavi naj se čita z „maskama" in ne „naskokoma".
(Pobalinstvo) Iz Celovca se nam poroča: Neprestano in dosledno hujskanje in ščuvanje tukajšnjih listov zoper slovenske rodoljube, zlasti zoper Kranjce, posebno sedaj okolu novega leta, ko jim gré za nabero naročnikov, začelo je že roditi svoj sad. Tukajšnji pobalini in barabe začeli so menda posnemàje svoje tovariše v Opavi, Liberici, Celju itd., napadati slovenske domoljube. Najprej je ta „čast doletela" gosp. V ek. Legata, delovodjo Mohorjeve tiskarne, ki je našel v jutru dné 28. decembra m. 1. v svojem stanovanju v prvem nadstropji hiše Mohorjeve družbe okna pobita; kamenje ležalo je v izbi. Razven pobitih šip se to pot sicer ni zgodila nobena nesreča, a lahko bi se bili tudi poškodovali ljudje, speči v postranski sobi!
(Koroški črkostavci) združeni v tiskarskem društvu za Koroško sklenili so na svojem shodu dné 19. decembra m. I. nov tarif ter ga na novega leta
„S-jdaj je jasno, da si Ašik Kerib", rekel je
; ženin.
„Povej nam, kako si mogel v tako kratkem času prepotovali tako daljavo."
„V dokaz resnice", odgovoril je Ašik, „sablja moja preseka kamen. Ce lažem, naj bodem tanši kakor las. Pa še bolje, pripeljite mi slepo žensko, ki že sedem let ni videla belega dne in jaz jej povrnem vid."
Sestra Ašik-Keriba je stala v veži in slišala tako govorjenje. Tekla je po svojo mater.
„Mamica!" zaklicala je, „to je res moj brat in tvoj sin, Ašik-Kerib !"
Prijela jo je za roko in jo peljala na svatbo. Sedaj je Ašik vzel malo prsti iz prsnega žepa, raz-močil jo v vodi in pomazal ž njo materi oči rekši: „Vsi ljudje vedite, kako mogočen in velik je Ha-derilijaz." In mati je izpregledaia. Sedaj ni nikdo več dvomil, da je to Ašik-Kerib iu Koršud-beg odstopil mu je brez ugovora lepo Magul-Megeri.
Tedaj mu je rekel Ašik-Kerib: „Poslušaj, Koršud-beg, potolažiti te hočem. Sestra moja ni grša od tvoje prejšnje neveste. Jaz sem bogat in ona ne boda imela nič manj zlata in srebra. Vzemi jo in bodi srečen ž njo, kakor bodem jaz z drago Magul-Megeri."
dan predložili lastnikom tiskarn. Poleg mnogo druzih zahtev želijo, naj se odslej plačuje stavcem .od 1000 črk 3 kr. več za navadui stavek (nemškega jezika), za tuje jezike pa še posebej 3 kr. ve6. Med „tuje" jezike štejejo tudi slovenščino, tako da je po teh pretiranih zahtevah najbolj prizadeta tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Že zdaj se tam stavci plačujejo tako ugodno, kakor v nobeni drugi celovški tiskarni, zato je pa čisto nemogoče, da bi Mohorjeva tiskarna sprejela nov tarif v sedanji sestavi, ker bi bila s tem kot slovenska tiskarna prisiljena plačevati po 3 Ir. od 1000 črk več, nego bi plačevalo druge nemške ti.skarue.
(Priziv) ua vis. c. kr. ministerstvo notraujih zadev vložilo je načeluištvo podružnice sv. Cirila in Metoda za Bsljak iu okolico na Koroškem zaradi povsem neugodne rešitve pritožbe, ki jo je vložila omenjena podružnica zoper okrajno glavarstvo be-Ijaško.
(Popotnikov koledar za slovenske učitelje) za leto 1892. je te dni izšel, izdal in vredil ga je M. Nerat, tiskal in založil pa Dragotin Hribar v Celju. Koledar obsega popolni imenik šol. oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učit. osobja v slovenskih pokrajinah. Cena lično vezanemu izvodu je 1 gld. 35 kr.
(V odbor „Narodne čitalnice" v Kamniku) za
leto 1892 izvoljeni so naslednji gospodje: Predsednik Josip Močnik; podpredsednik dr. Julij Dereani; blagajnik Alojzij Podboj; tajnik Vekosl. Bsnkovič; odborniki; Jože Barle, Pran Flerin, Janko Grašek, Matija Koželj, Ljudevit Stiasny.
(Iz Št. Jakoba v Rožni doliui na Koroškem) se nam piše : Dud 21. decembra m. 1. bil je tukaj županom izvoljen naš občespoštovani dosedanji načelnik krajnega šolskega sveta, g. France Koben-tar, ki se je v jeseni minolega leta udeležil tudi deputacije koroških Slovencev na Duuai. Ravno zbog tega pa so neke merodajne osebe iz Beljaka, kakor znani Zimek z Rožeci, napele vse moči, da bi slovenskim Sentjakobčauom vsilile nemškutarski občinski odbor. Toda prav sijajno so nasprotniki po-zdbli, in kakor je vrli „Slovenec" svoječasno poročal, zmagali smo katoliški Slovenci v vseh treh volilnih razredih. V znak hvaležnosti za njegovo vzorno in neutrudljivo delavnost za našo pravično stvar izvolil je novi občinski odbor g. Kobentarja županom. To pa sevd precej mrzi našim narodnim nasprotnikom, ki bi nas narodne Slovence požrli najrajši v žlici neslanega kropa, iu zato so po svojih listih jali udrihati po nas Šentjakobčanih, zlasti pa po novoizvoljenem g. županu. — Tudi naša slovenska šola, ki smo si jo priborili z vztrajnostjo po trinajst-lesni hudi borbi, je tem ljudem trn v pčti in zato skušajo z raznimi starimi lažmi begati ljudstvo,-^eš, da kmetje sami ne marajo slovenske šol«. One modre (?) in resnicoljubne (?) „gospode", ki trosijo take laži in budalosti med svet, bi le povabili, naj se na licu mesta prepričajo o velikem veselju, da se je nam vkljub tolikim oviram vsaj jedeokrat posrečilo, dobiti slovensko šolo za našo slovensko deco. — V ostalem bi pa naše „ljubeznjive" nemčurje, ki se ob vsaki priliki vtikajo po nepotrebnem v naše raamere, prijateljsko opozarjali, naj nae pustd, ako se nočejo šo parkrat opeči. Da se jim zavedni Šentjakobfani z lepa nikdar ne bodo podali, o tem sme vsa laži-liberalua klika biti uverjena!
(Koroški nemčursko - liberalni „bauembund", kojemu je glavni namen germanizacija in da trosi nemčursko-laži-liberalne nazore med slovensko ljudstvo, zboroval je dne 28. m. m. da Rudi blizo Velikovca. Tudi ta zbor pokazal je na novo, da „bauernbundarjem" nikar ni do tega, da bi res po-mogli kmetskemu stanu, marveč samo le za to, da begajo slovensko ljudstvo ter ga ščuvajo zopor slovensko duhovščino in sploh zopet vsacega, k^or noče vladajoči kliki na ljubo zatajiti svoje narodne zavesti. Tudi na omenjenem shodu se je jedino le hnjskalo in to s starimi že stokrat ovrženimi i*žmi in puhlimi frazami. Obadva glavna govornik», drž. poslanec Kirschner, kije govoril o delovanju drž. zbora, kakor dež. poslanec Plaveč, vezala sta le otrobe. In taki ljudje se imenujejo „Fortschrittsmanner! I« Lepo se zahvaljujemo z» tak „napredek," ki se hoče vsiljevati koroškim Slovencem! Res čudna je luč. nemškega talmi-liberalizma, ki je dne 28. decembra brlela na Rudi! — BrenkaI° se je ob tej priliki po znanih strunah: „deželni mir," „kranjski agitatorji," r briški hujskači," itd. itd., katere stereotipue i "gchlagerje" j« pogreval vsak govornik. Novega zve-' deli so zborovalci na Rudi boro malo, kajti vse, kar
si tam slišal v raznih tonih, moreš dan na dan brati v. vodenih člankih tukajšnjih „naprednih* nemških •časnikov. Posebno so se vsi govorniki, v svoji „sveti" navdušenosti za blagor (??) kmetskega stanu ogrevali za osemletno, nemškutarsko-brezversko šolo. — Kar je še posebej značilno za naše razmere: vsi zbrani nemškutarji čutili so se oni dan na Rudi kot pristne Slovence in v imenu koroških Slovencev (I!) skovali so tri famozne resolucije gg. ministru «Gauču, dež. predsedniku Schmidt-Zabierowu in drž. posl. Ghonu. — Ker je t& „bauernbundarski" shod posebno podučljiv za naše razmere, ker so se tam razkrile težnje in nakane narodnih naših nasprotnikov, ki so pokazali s kakšnim orožjem in iz katerih namenov se dela nasproti koroškim Sloveneem, iz-pregovorili bodemo o tem shodu v kratkem obširneje. —
(Umrl) je minoli četrtek na Malem Lošinju ruski polkovnik knez J a z i k o v. Truplo so prepeljali v Viluo.
Raznoterosti.
—	Drexlov zavod v Filadelfiji. Due 17. decembra I. 1. o otvorili v Filadelfiji v Ameriki visoko šolo za umetnost, znanost iu obrtnijo, katero je ustanovil Auton Drexel. Novi zavod ima lepo poslopje, ki je stalo nad dva milijona doiar|«v iu je v njem prostora za 1000 dijakov in dijakinj. Otvorilni govor je imel mr. Chauncry M. Depew. Predsednik temu zavodu je zuan pedagog dr. James Mac Ališter. Drexnl je rojen na Predarelskem. Kot mlad rokodelec se je preselil v Ameriko, kjer je strašno obogatel. V njegovi vili je umrl bivši predsednik Zjedinjenih držav, general Graut.
—	Poslanec — goljuf. Ciau angleškega parlamenta, Hastiugs, pride pred sodišče, ker je poneverii pri nekem zavodu 15.000 fuutov šter-lingo
Budimpešta, 4. januvarija. Romunski kralj Karol in prestolonaslednik sta se zvečer pripeljala; na kolodvoru sta ju pozdravila cesar in nadvojvoda Evgen.
Budimpešta, o. januvarija. Prestolni govor, s katerim se je dopoldne razpustil državni zbor, konstatuje povoljne prijateljske razmere z vsemi vlastmi brez razločka. Naglasa, da zveze dajo jamstvo, da se obrani mir in odstranijo nevarnosti, katero prete evropskemu političnemu položaju. Varnost lastnih interesov zahteva primerni razvoj brambene sile, ki vsled modrosti postavodaje vedno napreduje. Trgovske pogodbe bodo utrdile politično zvezo z dvema sosednima državama, kar ugaja občni mirovni želji, ž njimi se je napravila nekaka stalnost v trgovskih razmerah v Srednji Evropi. S sosedi na jugu in jugovzhodu začno se kmalu pogajanja o trgovskih pogodbah, pri čemer z naše strani ne bode nedostajalo dobre volje, da se tudi tukaj napravijo trajne trgovske razmere. Prestolni govor omenja, da se je napravilo ravnotežje v državnem gospodarstvu in da je potrebno, da se to ravnotežje tudi dalje obrani. Naloga novemu parlamentu bode, izvesti reformo uprave in zboljšati pravosodje. Državni zbor se je razpustil, ker se želi, da državni zbor čimprej je mogoče z vso mirnostjo in brez pretrganja začno in dovrši obravnave o nameravanih reformah. Prestolni govor je bil z zadovoljstvom vsprejet in cesarja so pri prihodu in odhodu burno pozdravljali.
London, 4. januvarija. Liverpolska la-dija „Ohildwell" se je pri Vlissingenu zadela ob neki parnik in potopila; 15 oseb je utonilo.
Tujci.
3. januvarija.
Pri Maliču: Kačulan; Rauman, trgovec, z Dunaja. — Mittor iz Idrije. — Zavadla, gina. profesor, iz Celja.
Pri S/.ottu: Jenie iz Novega Mesta. — Stupica in in Schmitt iz Ljubljane. — Ogrinz, sod. pristav, iz Sevnice — Reissig, inžener, iz Beljaka.
Pri Juitiem kolodvoru: Fargidini iz Italije — Ressner, odgojiteljea, iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Treuherz, gledališki igralec, iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: Oberrauter iz Paterniona — Torabacher iz Ljubljane.
UmrSI so:
1.	januvarja Ivan Smole, čevljarjev sin, l'/j leta, Opekarska cesta 9, morbilli. — Anton Lavrin, delavčev sin, 7 mesecev, Reber št. 4. jetika. — Franc Miiller, pisarjev sin, 17 mesecev, Poljske ulice 38, morbilli. — Matija Jarc, kajžarjev sin, 5 let, črna Vas 51, bronhitis capill. — Jurij Gangl, pri-siljenec, 54 let, Poljanski nasip 50, pljučnica. — Angela Melile, kondukterjeva hči, 7 mesecev, Dunajska cesta 21, ošpice. — Jožef Škerjanc, delavčev sin, 10 mesecev Hrenove ulice 20, ošpice.
2.	januvarja. Viktor Soršak, krojačev sin, 3 mesece, Dunajska cesta 3S, Catarrh. intest. — Miklavž Ferlič, kontrolorjev sin, 5 let, Emonska cesta 5, ošpice — Magdalena Anžič, bajtarjeva žena, 32 let, Ilovca 40, jetika. — Pavel Bezek, delavčev sin, l1/, lota, Opekarska cesta 8, ošpice.
3.	januvarja. Vinceno Marinko, krčmarjev sin, 3 mesece, Stari trg 19. ošpice. — Andrej Breskvar, posestn.kov sin, 5 let, Krakovske ulice 25, ošpice,
Vremensko sporočil».
o
Ca»
Stanj«
zrakomara ▼ inm
toplomera 1 po Celziju i
Vir t e r
T~u" zjut. 739 7 —08 I si. vzh 2. u. pop. 737 0 2 0 9. u.zveč. 736.1 —2 6 Srednjit temperatura 2'7', za 5'6° nad cormalom
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je
Anton Kobi,
posestnik v Borovnici,
včeraj ob 1j12. uri popoldne v 58. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega ranjcega bode jutri 6. t. m. popoldne ob 4. uri pri župnijski cerkvi blagoslovljeno ter na ondotnem pokopališču položeno k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi.
Drazega ranjcega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Borovnici, dne. 5. jan. 1892.
12) i	Žalujoči ostali.
iz cecilijanske šole z dobrimi spričevali išče službe, katero bi rad takoj nastopil.
Več se izve pri upravništvu.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vso zobne operacije in zobna plombovanja
(U) 2 zobozdravnik	(7)
pri Hradcckega mostu I. liadstr.
a | 1	(1482) 30-26
devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani.
Cena v usnji z zlato obrezo 80 kr., v platnu vez. 60 kr.
Dobiva se v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
t
Naznanilo otvoritve jermena,rske in sedlarske obrti.
Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, gg. izvoščkom in spošt. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril na
sv. Petra eesti št. 34
jermenarski
In
sedlarski obrt.
Izdelujem vsakovrstno konjsko uprežno in opravo za Ježo, Jermene za stroje na par, kovčke itd., sploh vsa v Jermenarsko stroko vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno Vsakovrstne poprave in prenavljanja izvršujem točno in po mogočo nizki ceni.
V obila naročila so priporoča (2488) 10-6
Franc Velkavrh,
jermenar in sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani.

Kalan:
slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
isr II. zvezek
izšel je lavnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr.
Prvega zvezka je še nekaj izvodov v zalogi.
(1)8-8 & 'i" i" 'i S % £ "S 'i 4" % $ $ 'i S*
6. Raimund Vidmar
iz Ljubljane ni v nagi službi in nima pravice za nas zavarovalnih ponudeb še manj pa denar za naš račun vsprejemati. (9; 1
Avstrijski Feniks na Dunaju.
Glavni zastop v Ljubljani.

x x t X X XX X XX X X
a
•H
v
v ►
•H
o5 ►
m
! H -v o j i k svoj i m !
Piiznano najboljše in najcenejše
čebelno-voščene sveče
priporoča
Oroslav Dolenec
8(101) v Ljubljani.
! S v o j i 1 c svoji 111 !
H
<
¡2. H»
CEBELNO-VOŠCENE SVEČE
j prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. |
Gosp. lekarničarju Piccoli ju
v Ljubljani. >K	Naznanilo in priporočilo.	&
„ . .	...	,	, ,T. v - -, , , , , . ,	W . Us°jam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prcčast.
Podpisaiioa potrjujeva S tem, da Vi ZC 18 let dobivate	duhovščini javiti, da sem z dném l. Januvarija letoa prevzel kupnim
marsalsko vino iz' naših kletij in sicer vodno najboljše. Po- • $ Potom od «osPé A- °eba tvrdko	^
oblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, ^	J. Gehft V Sloiiovill llliCftll	Hi
in znamujeva se z velespoštovanjem	(1315) 10-6	že mnogo let poslujoči
& v« ïiorio. I W urarski obrt. i*
/K	Ob tej priliki priporočam se v obila naročila najraznovrstnejàih ur in
Y Pâler111 11 (v Italiji) decembra meseca 1891. W	drugih v urarski obrt vštevajočlh se predmetov. Mnogoletno praktično	U'
^	delovanje v stroki urarski jo dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko ceno.	^
-- »?S	Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate ln srebrne žepne urej	m'
r ▼1 ^	stenske ln ure budilnloe, ure s stojalom itd. itd Tudi najrazličnejše	ii'
UI^^^BO^P^^BBWt^BBB^jBB^BBillKjBBBB^^WW^^^^BB^^i^	zlate in srebrne verižioe so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah	fc
^fS	na razpolago.
I -g- -W-T 1 v I W	Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodein kot filijalo.	ti'
I Pret70V J. Kapsch "tr* I I	„ ^r, I
i juvolir > LJubljani JaveliE I *	Fi-anee Cnde». *
[K1 si usoja slavn. občinstvu in ëastitim svojim odjemateljem naznaniti, J. '
ftf da je svojo novourejeno	[j| ———---—-
J trgovino z zlatimi, juvelnimi (biser- ''M-J	nimi) in srebernimi izdelki M
hfei premestil v lastno hišo na Prešernovem Trgu.	I f§|g	m y ,	, -	ipN?
■	Ob jedtiçjtp izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj v obilici jI ffj@	\TTA71 Y\11CI TT11 l/'HAll	lUB I mi izkazano naklonjenost ter se priporočam v nadaljna prav mnogo- I |g|||j llVll/ll III INI III K II II I ^811 ® brojna naročila, zatrjujoč točno, najfinejšo izvršbo in primerno kj k/ 1 v/il UUUllll IVI V/11 Ipâ
■	pošteno ceno.	|l j§P	I
i Cenj. odjemateljem voščim srečno, veselo novo leto! Ji ||Jf dobivajo se od srede 6. t. m. naprej vsaki dan pri gpg
i 15^8 i 3) Velespoštovaujem 7 ^ Tx • /' iT ¡P Jakobu Zalazniku p
Ž ^^^.IXill*» 1 ^SÎî.0^V^l C •	P i	M Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočate jodpisana^^
S	IE1 M SV0J0 i,!l,orno zalo8° mnogovrstnega blaga za vsakoršno	| i
i tr90Z™ f/vTt°'(-t ,n 1 I *** mtlmmm obleko ^m H
1 Mestni trd 10, LJIBMANA, Mestni trg 11), m
H j dalje krasno in trpežno izdelane	■
i	priporoča svojo bogato zalogo	J ; M mašne plašče, pluvijale dalmatike, in bandera, M
Hg	"	, ,	! iWJ zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom, ii
S štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinj- Il ; M
iazi o blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, P* JI
1i	•	1	„„.,]! ...I.J,,!.,..,,.. §r	,H koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. ■
skrčil 111 vsakovrstnega poljedelskega J, L"J Naročila na ve2enje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo A orodia. kovailie za okna in vrata, ce- I f2 in P^novljenje starega cerkvenega orodja.
' ., _	V i	i ji	ftii	V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr. :
« V	^ 1 1 ^ ^^	I k
c monštrcince, svetilnice, Izri&e, svečnike, kri dajocega blaga.	10 (2) | W	kelihc, léstence it(L	PJ
^ I	PJne	Žcl^jj© lil pil©	&	fjjj izvrSim nftro®i'a pošteno, točno in primerno mogočo nizkej ceni.
Dunajska 1> o i- z a. HO____ _
Ljubljanske srečke, 20 gld..............23	gld.	— kr
Dne 5. januvarija.	Dné 4. januvarija.	Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	-	„
Papirna" renia 5%, lr>% davka .... 93	gld. 20 kr.	_	Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	—	n
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	92	„ 85 , Ogerska zlata renta .......107 gld. 25	kr.	Salmove srečko, 40 gld........03	„	—	..
Zlata renta 4%, davka prosta.....lil)	„ 50 „ Ogereka papirna renta 5%......102 ,, —	„	' ». ,,,	"	_
Papirna renta 5%. davka prosta ....	102	„ G0 !	4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	135 „ 25	„	Wmdiscbgraezove srečke, 20 gld . .	-	.	.
Ak.ije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	li>14 „ — „	5% dižavne srečke 1. I860.. 100 gld. . .	148 „ —	„	Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. . .	Job	«	-o	»
tCred tne akcije, 16 ) gld................292	„ 75 ., Državne srečke 1. 1SG4., 100 gld.....179 „ 75	„	Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v.	2827	„	—	„
(iondon, 10 funtov stri.............117 „ 90 ,	Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96 „ 15	„	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	84	„	25	„
Napoleondor (20 fr.)........ 9	„ 85 «	Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/» %	100 » —	n	j. . . ' , ' °	i	151
Cesarski cekini . .................5 „ 50 . Kreditne srečke, 100 gld.......- „ -	„	PdPlrnl rubelJ.........."
Nemških mark 100 ..................57	„ 92'/,,,	: St. Oenois srečke, 40 gld. ......	63 „ — „	Laških lir 100........• •	^	"	"
"lurrPPn^^	50.000 goldinarjev
VI n lil 11 I II družba na Dunaju, 4V,% zasfavna pl«mâPpeStan»ke oge0r3kne0komer-	se Î""'';'
|llliailUUll j Wollzeile štev. 10.	cijonalne banke.	A(fûI»QVA lllUntPP.Tin UrOiTlPRO
Najkulantnejše «o kupujejo in prodajajo v kursnem 4'/,% komunalne obveznice ogerske klpotečne UhCl ¡jIvU illU V IVlVJlIU 1/1U111\J0U
listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute	banke z 10*, premijo.	U	1	fei> kw*k
¡j	in devize.	to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podruž-
il gld. V/t i» »'• h01CK-	S
H m- Raznii naročilu IzvrSé se liiijtoinejc.	nice njene.	jj^- žrebanje dné 15. januvarija.
i., j.n. i____ l___xix	/u........._l ______l-ll. . I____II	Vi.li iCrt i o! I51v»> Tiskillt! ' \ !.,Util, it\,