m mrl i UntnioBi, i m 3. Julijo hzj. Leto LUI. Izbaja dan popoldne, tama« mammtfr In IffMoratf i do 9 petit vrit a 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p. večji Inscmt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici pent vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; leoitae ponudbe Dcsšdi 75 p. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj ae prfloll znamka za odgovor. UnraTulitvo nSlo*. Naroda" la •Jfaradaa tlakama" baO«wa oUca st 0, pritlično. — Ttlafaa it, m. Din 1-29 .Slovenski Narod* velja: v SmEfB v Ljubljani po pošti 12 mesecev...... Din 144'— Din 144— Din 264*— 6 ........ 72— . 72- . 13*- 3 , ...... . 36*— . 36-— , — 1 . ....... 12'- . 12-- . Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop tčati. Novi naročniki naj poSIjejo v prvič naročnino vedno iW po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozii i ii in <■ —i----i-i—i--■~z:rr3T^iDzr-zxzr=rzzz:^'- •- Mednarodna zveza lig „Društva Narodov". Francoski naslov te za nas pre* važne zveze glasi: Union Internationale des Associations pour la Societć dea Nations, — nemški pa: Internationale Volkerbundligen * Union. — Ta unija je imela svojo sedmo skupščino na Dunaju v dneh od 23. do 28. junija t. 1. Avstrijci so se zelo potrudili, da bi pripravili delegatom 22 držav čim pri* jetnejše bivanje na Dunaju. Oni dobro vedo, zakaj to delajo in ne motijo se v svojih računih. Tudi Madžari posne* majo take zglede in jih se prekašajo, in to tudi ne v svojo škodo. Kaj vse 60 storili Čehi, ko je zborovala Unija v Pragi, sem poročal slovenski javnosti. Celo na Dunaju so Čehi skušali pre* vidno in uspešno paralizirati nemške in madžarske vplive, o čemer bom poročal pozneje. Ne morem in ne smem zamolčati, da smo mi igrali zopet in zopet silno klavrno vlogo, da se res ne morem vzdržati nekoliko prav rezkih opomb v namen, da bomo morda zanaprej bolj pozorni. V tiskanem imeniku držav in dele* gatov Unije je — 22 držav s 186 delegati, — samo in edino Jugoslavije in njenih delegatov ni nikjer* To dejstvo je bodlo naravnost v oči in Čul sem tako zbadljive opazke, da jih res ne morem zapisati. Naša vlada je namreč šele dan ali dva poprej brzojavno dele* rjovala dr. Ćorovića in dr. Sagadina, ki sta slučajno po drugih poslih na Du* naju. Tako brezbrižnost ali omalovaže* vanje te mednarodne Unije je treba odločno grajati in nujno prositi, da se nikdar več ne ponovi kaj takega. Tudi n.im ni prav nič pomagano s takimi slučajnimi delegati, ki ne morejo pro* učiti vsega materijala v9eh prejšnjih zborovanj, niti poslovnika, Še manj pa celega kompleksa naših manjšinskih vprašanj. Poglejte Čehe: Oni imajo nekaj delegatov, ki so redno člani vseh zborovanj in imajo tako jasno pred očmi vse, kar je dobremu zastop* niku potrebno. Senator Br flbec n. pr. ima v glavi in srcu vsa dosedanja zborovanja, vse sklepe in resolucije, osebno pozna vse vplivnejše delegate * To je gotovo vzrok, da je v častnem odboru (Comite d'honneur) vseh 18 posla* ni.'OV tujih držav na Dunaju, tudi bolgarski, kitajski, japonski, brazilijski, letski, čilski, »uPcsiovenskega ni med njimit Pis. Na Dunaju, 30. junija. vseh držav, posebno antantnih, on je bil tudi član predsedstva že več zboro* vanj in tudi tega na Dunaju. On in delegati iz Češke so bili vsak dan točno poučeni o delu in stališču naših zastop« nikov iz Avstrije. In ob sklepu so Čehi priredili diner za delegate slovanskih držav in manjšin (bili so navzoči vsi, tudi Bolgari, le naši niso nikjer orne« njeni, ker jih menda res ni bilo niti tu), in poseben diner za Francoze in Angleže, Kaj pomenjajo taki sestanki za bodočnost, si moremo misMti. Da moramo imeti vsaj toliko dele* gatov kolikor je sekcij, vsaj pet, naj dokazuje neprijeten dogodek z našim delegatom dr. Corovičem. Ko je bil naš delegat v sekciji za narodne manjšine, je zasedala tudi politiška sekcija, in tu je hotel bolgarski delegat Krilov vtihotapiti makedonsko vpraša* nje, o katerem je govoril zelo preme? teno in navidezno zelo stvarno. Proti koncu je prišel — dvorano dr. Ćorović in se hudo razrepenčil proti običaj* nemu načinu teh mednarodnih zboro* vanj, tako da ga je predsednik graja!, na kar je dr. Ćorović zapustil dvorano. »Narodni Listy« pišejo, da so to zanevo pozneje Čehi poravnali. Niso povcda'i, kako so poravnali. Ali moja informacija glasi, da je Krilov dosegel svoj n^.men. Ni moj namen, da bi na tem mestu podajal poročilo o poteku teh zboro* vanj in o slavnestrh delegatom na čast. Naj preidem takoj na praktične uspehe dunajskega zborovanja Unije. Prva reeolucija zahteva, da sc razširi varstvo narodnostnih manjšin tudi na one države, ki nimajo še nikakih pogodb in katenh manjšine doslej še nimajo pravice d- prito>b na Društvo Narodov. — Tu prihaja za nas v poštev Italija, katere se je Dru* štvo Narodov doslej nekako balo in se je izogibalo njenih manjšin, ki niso imele pravice, da bi se smele in mo«!e pritožiti na Društvo Narodov. Odslej pa h odo imeli tudi Slovani in i*J podpore 1 oficijelne strani, kakor jo imajo t t Konča: i brez slehernega daljšega epi« loga. Razumnikom dosti. Klerikalna logika in doslednost. Nedeljski »Slovence« Je vložil pod naslovom »Poglavje o atentatih« na slovensko javnost hudo pritožbo proti našemu poročilu iz Beograda, iz katerega je razvidno, da kolovodja klerikalne vojske načelno obsoja vse atentate, in da cn, kot nositelj prave Krščanske morale, istoveti atentat na ministrskega predsednika Pašiča z atentatom na bivšesn avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Klerikalno glasilo se jezi na nas. ces da v enem slučaju nastopamo proti ljudem, ki strežejo svojemu bližnjemu po življenju in grajamo terorističen akt. v drugem pa v bistvu isto dejanje zagovarjamo in opravičujemo prestopek, ki je zahteval človeško žrtev. Tuko naziranje je s stališča klerikalcev smrten jrreh. ker nasprotuje principom krščanske morale. Sam praporščak SLS dr. Korošec jo namreč Izjavil, da se moralo po morali katoliške cerkve obsojat! vsi atentati tako atentat na Draškovića in Pusica kakor rudi na Ferdinanda v Sarajevu Ce za trenutek zatisnerno moralne oči in zamašimo moralna ušesa, ki jih bomo v naslednjem zopet odmakli, da bo Javnost čula, kako imenitno in dosledno znajo misliti naši klerikalci, moramo ugotoviti čudno in dokaj nelogično dejstvo, da namreč sedanji apostoli slovenskega ljudstva istovetilo snlošno priznanega največjega srbskega državnika k: si je pridobil za naše osvobojenje neprecenljive zasluge, s pokojnim avstrijskim mogotcem, ki bi bil danes vihtel nad zasužnjenim slovenskim narodom svoj vsenemsTd bič pravtako ali pa Še bolj brezobzirno, kakor ga je vihtel njegov stric, da e;a ni pravočasno zadela zaslužena kazen. Kje je tu logika onih, ki venomer Kriče, da stoje na braniku interesov slovenskega naroda, da k njegova usoda edino v njihovih rokah na varnem? Seveda se bo ^Slovenec« zopet zaletel, Čes. če govorimo o atentatu Vot nedopustnem, protizakonitem dejanju in trdimo, da je ne glede na osebo, ki ji je bil namenjen, v vseh slučajih vreden enake graje, s tem še ni rečeno, da istovetimo tudi objekte terorističnih aktov. Tu si znajo klerikalci pomagati iz zagate na ta način, da pokličejo na pomoč krščan- sko moralo in vprašajo svojo »raki i-Čutno« vest. kaj meni ona o tej zadc '. In morala v popolnem sporazumu z vestjo odgovori, da je atentat krivic > nemoralno sredstvo za pobijanje 1 pa najsi bo namenjen temu ali on bitju. Kolikor nam je znano, je kr§& ti- sk a morala tem primeri: nek« iko bolj Širokogrudna in dosledna kakor i a oni, ki se je poslužujejo, ca lahko ' -sežejo svoje. r._- hnš moralne cike. M I desetimi stebri krščanske morale Si »i tudi oni. na katerem je zapis no: Ne ubijaj! Kratko, jedrnato in jasno Izra-žen zakon, ki mu veliki moralni zak i-nodajalec Krist ni dodal nobene glose, ker je itak ne potrebuje, Ce se boC no torej sklicevati na moralo katoliške cerkve, moramo biti vsa] dosledni in priznati, da spadajo v kategorijo atentatov tudi jtistmkacije, ubijanje vojakov na bojišču, umori, uboji in spi h v- \ slučaji, ko človek na ta ah' oni n; usmrti človeka. Kajti Krist ni zameti] človeštvu nobenih predpisov, po katerih bi sc smelo ali pa celo moralo med seboj pobnati. Če torej njegovi ideini dediči obsojajo atentat.* in trdijo, da taki prestopki nasprotujejo temeljnim naukom katoliške cerkve, bi morali, če bi bili seveda kolijkaj dosledni in pošteni, obsojati in idejno nasprotovat: tudi vojni, vesalam, inkviziciji, sežiganju na grmadi itd. Ker pa imajo klerikalci za ubijanje ljudi — da rabimo njihova lastne besede — očiviJno dve no mero: eno za pripadnike svoje politike, drugo pa za politične nasprotnike, se sklicujejo na krščansko moralo samo v toliko, v kolikor to sklicevanje n! načne njihove kože. Če bi n. pr. kak hanavec ali pristaš njihove obrambne organizacije ubil Pašiea ali Pribičevića, bi po teoriii »Slovenca« ne zagrešil zločina. Cc bi pa kak »narodnjak« tisi arno »Slovenca« le krivo pogledal — o, to bi bilo vpitja po pokciji, kakor srn a že čuli neštetokrat, kadar se je zsn naiman;§a Vrrivica klerikalnim podjetjem. Take dvoine morale in nedoslednosti je sposoben menda samo »Slovenec«. To je očividen in neoporečen d -kaz. kako skušajo gotovi gospodje izkoristiti celo idejo krščanstva v svoje strankarske namene. C-nan Dovle: 13 R??7pad in vstajenje svetovja. Roman. Omenil sem, da je pri telefonu ponovno pozvonilo. Nenadoma sem za-čtil grmeč Challengerjev glas, ki je odmeval po veži. »Malone!« je profesor zaklical, »vas kličejo!« Takoj sem tekel k govorilni pripravi in spoznal govorico urednika Mac Ardlesa. Klical me je naravnost Iz Londona. »AH ste vi. gospod Malone?« je zvenel njegov dobro mi znani glas. »Gospod Malone, tu v Londonu se odigravajo straSne stvari. Za božjo voljo, povprašajte profesorfa Challengeria, kaj naj ukrenemo!« »On vam ne more ničesar nasve-tovati, gospod,« sem odvrnil, »njegovo mnenje je, da le kriza sploSna in neizogibna. Tu Imamo za prvo sUo nekaj zaloge kisika, toda to bo našo usodo zadržalo le za nekaj ar.« »Kisik!« je zaklicalo strahotno od-jekajoče. »Zdaj nimamo več časa, da bi si omislili kisika. Odkar ste danes zjutraj odpotovali se je uredništvo spremenilo v pravcato norišnico. Polovica osobja leti v nezavesti. Jaz se le s težavo Se držim po koncu. Pri oknu vidim na nee-Street, kjer se gomili kopica onesve^eencev, tVes promet je ustavljen. Kakor sodim po zadnji brzojavki — je ves svet--« Glas se mu je pritajil do slabotnega šepetanja, ki pa je povsem utihnilo. Trenotek pozneje sem zaslišal skozi telefon zamolkel udar, kakor, da je njegova glava butnila ob pisalno mizo. »Gospod Mac Ardle!« sem zaklical, »gospod Mac Ardle!« Nikakega odgovora. Ko sem obesil slušalo na svoje prejšnja mesto, sem vedel, da sem prijateljevo govorico po-slednjikrat slišal. V tem hipu. ko sem stopil od telefona za korak nazaj, se je zgrnilo na nas nekaj čudnega. Imel sem občutek kot plavac, ki ga nenadoma zgrabi pri-valivši se val ter ga potisne pod gladino. Zdelo se mi je, da me je neznana roka prijela za vrat, da mi nežno, pa neizprosno iztisne moje življenje. Začutil sem silen pritisk na prsa. Mučna ožina se mi je vlegla na čelo, v ušesih mi ie zvenelo in bučalo in pred mojimi očmi so se križali srditi žarki bliskov. Omahnil sem na ograjo pri stopnicah. V tem trenotku je planil mimo mene Challenger, ves divji in prhajoč kot ranjen bivol. Njegov temnordeč, napihnjen obraz, njegove izbuljene oči in zmrScni lasje so vzbujali nepopisno grOZO. Svojo nežno ženo, ki je bila videti onesveščena, si je nadel čez rame hi kot brezumen se je opotekal in spotikal po stopnicah. Pol je plezal, pol drsal in le tako se mu *e Posrečilo z nenavadnim naporom svoje volje njo in sebe rešiti iz smrtnonosnega zraka v — za hip — varno pristaniške. Sledeč njegovemu vzgledu, sem tudi jaz planil kvišku in se, opotekajoč in plezajoč, oprrema! ograje, dokler se nisem na vrhu stopnic zt *::dil nezavesten na tla. Lord John mo je zgrabil z železno pestjo za ovratnik pri suknji in nekaj sekund pozneje sem ležal s hrMom na preprogi v burduirju, ne da bi imel moč. da se le zganem aH pa izpregovo-rim kako beredico. Poleg mene je ležala gospa, v naslanjača pri oknu pa je čepel Sumrnerlee, zvit v dve gube. Kot v snu sem videl Challengerja, ki se je liki ogromen hrešč plazil po vseh štirih po tleh in v naslednjem hipu sem začul lahno šumenje izhajajočega kisika. Challenger ga je vdihaval z vso slastjo v dolgih, globokih zasoplh in njegova pljuča so z glasnim grgranjem srkali vase oživljajoči plin. »Deluje, deluje!« je vzradoSčen vzkliknil, »moje mišljenje se potrjuje!« Spet je stal na nogah, čil in krepak. Pohitel je k svoji ženi in ji nastavil na usta cev s kisikom. Gospa je kmalu zavzdihnila, se zganila in slednjič vstala. Profesor je pristopil k meni in spet sem začutil, kako polje po mojih žUah svež tok življenja. Razum mi je sicer dejal, da je milostno mi dodeljena doba življenja prav kratko odmerjena, vendar pa se mi je. navzlic lahkomiselnemu upoštevanju življenjske cene, vsaka na- da! jna sekunda zdela največja dragocenost. Še nikdar poprej nisem občutil tako jake čutne radosti kot v tem oživ-lienju. Vsa teža se mi je od prsi odvalila. Čelo se je zjasnilo in nad mano se je razprostrlo sladko ofičutie spokojnosti in mehko-trndne pomirjene:.ti. Ležeč sem gledal, kako se je tudi sumrnerlee prebujal pod vplivom oživi;ajo-eega plina. ?!edniič je prišel tudi lord John na vrsto. Skočil ie kvišku in mi poda! roko ter me potegnil k sebi. Challenger pa je dvignil svojo ženo in jo položil na zofo. »O. Oeorge. kar žal mi je-, da si me spet poklical na zemljo nazaj.« mu je rekla in ga prijela za roko. »Vrata smrti so v resnici zavedena s prekrasm^k blestečimi zngrinjali, kakor si pravkar sam pravil. Ko sem že prebolela mučni občutek zadušitve, sc mi je vse zazdelo tako nepopisno lepo in pomirljivo. Ah. zakaj si me spet prebudil iz bajnega sna?« »Ker ho5ern iti skupno s Teboj na veliko potovanje. Toliko let sva bila zvesta popotnika in prav žalostno bi bilo. če bi morala biti na zadnjo uro ločena!« Za trenotek sem vjel podobo doslej mi neznanega, mehkočutnega in nežnega Challengeria. bistveno razli-kujočega se od glasnega, visokoleteče-ga in odurnega znanstvenika, ki je svoje sodobnike redovito presenečal z ne- verjetnimi razkritji, istočasno pa jih znal tudi žaliti. Zdaj. v senci bližajoče se smrti, pa se ie razodel oni Challenger, kakršen je bil v najskritejšem jedru, mož. ki se mu je posrečilo pri!) uriti si Žensko ljubezen in si jo tudi obdržati. Nenadoma pa se je njegova čustvenost nredrugačila in spet je zad bfl izraz odločnega voditelja. »Jaz edini sem vse to naprej videl in prerokoval.« je izpregovoril in v njegovem glasil je odmeval ponos njegovega znanstvenega zmagoslavja, »No, dra^i moj SuJTimerlce, cr» ^e vam li zdai vaši dvomi glede izsinot'a spektralnih črt razkadili? Menda vendar ne boste več trddi, da je bilo moje pismo v »Ti-mesu« lc plod prevare in zmote.« Naš bojeviti tovariš je zdaj prvič v svoiem življenju molčal na take besede. Topo je sede! v svojem naslanjaču, lovil sapo in pretegoval svoje ude. kot da se hoče Šele prepričati. Če res še živi. Challenger se je podal h kisikovim pripravam, zavrtel petelina in glasno sikanje se ie spremenilo v lahno sumotanje. »Biti moramo zelo štedljivi,« je pristavil. »Zrak v tem prostoru je d -voljno nasičen s kisikom in mislim, da nikogar več ne muči tesnoba. S prak-tiškimi poizkusi se prepričajmo, koliko kisika moramo dodati znaku, da bomo uničili strupeni učinek. • Počakajmo malo.« _ 22 Stran 2. •SLOV CM S K i r\ a KOD« d n c «3 junija :s**o sic v. 14 o* Telefonska In brzojauna poročila Parlamentarna situacija. Skupščina na kratkem odmoru. — Delovni program skupščine do parlamentarnih počitnic — Nujnost uradniškega zakona« — Zakon o ustrojstvu vojske. — Beograd, 2. julija. (Izv.) Po dol- Siti svoj minimalni delovni program. gih političnih razpravah, po napornih debatah o izrednih in naknadnih kreditih in po sprejetju zakona o proračunskih dvanajstinah je narodna skupščina 30. junija t 1. nastopila kratek odmor, Zastopniki parlamentarnih skupin so predsedstvu skupščine sami izražali željo, da se jim dovoli odmor zato, da morejo stopiti v stike s svojimi volilci ter jim pojasniti položaj, poslanci potrebujejo kontakta z volilci, da jim morejo pojasniti, zakaj je potrebovala država vire novih dohodkov in kakšne so naše državne finance. Druge parlamentarne skupine zopet porabijo ta odmor za čimbolj živahnejšo agitacijo med ljudstvom proti sedanji radikalni vladi. Na splošno željo vseh parlamentarnih skupin je predsedstvo narodne skupščine odredilo odmor do 9 t. m. Za 9. t. m. ob 9. dopoldne je sklicana plenarna seja s temle dnevnim redom: 1. volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga glede razlastitve velikih posestev in kolonizacije. 2. volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o likvidaciji agrarnih od-nošajev v Dalmaciji, 3. volitev odbora za proučavanje zakonskega predloga o priznanju izvrševanja advokature v področju dalmatinskega višjega sodišča odvetnikom tega področja, ki so dne 2. februarja 1922. optirali za italijansko državljanstvo, 4.volltev odbora za proučavanje zakonskega predloga o dopolnilih in spremembah k zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922. 5. volitev odbora za proučavanje predloga o spremembi zakona v zadevi beglukov v Bosni in Hercegovini z dne 17. maja 1921, 6. volitev odbora za proučevanje zakona o izvršitvi agrarne reforme v Dalmaciji in 7. volitev odbora za proučavanje zakona o izplačilo vojne odškodnine. Na prihodnjih plenarnih sejah imata priti v razpravo po dosedanjih programih dva najvažnejša zakona in sicer: I. Zakon o ustrojstvu vojske. Ta zakon je vojaški odbor po končani podrobni debati takoj že 30. junija predložil poročilu plenumu zbornice. II. Zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih meščanskega reda. Ta zakon je zakonodajni odbor že sprejel v načelni debati. Danes ob 9. dopoldne prične zakonodajni odbor razpravo o podrobnostih zakona, ki se ima zaključiti do 9. t. m. Pričakovati je torej, da pride ta zakon Že v prvih prihodnjih plenarnih sejah na dnevni red. Kakor je videti, skuša radikalna vlada do parlamentarnih počitnic izvr- Do 20. t m. do dneva počitnic sta gotovo sprejeta gori navedena dva nujna zakona In ostali delovni program se Ima po končanih počitnicah nadaljevati. Na ta način bo zaključena v smislu ustave prva polovica rednega zasedanja. RAZMERJE MED KLERIKALCI IN MUSLIMANL — Beograd, 2. julija. (Izvir.) Po dolgih in burnih debatah je nastopilo sedal v parlamentu neko pomirjenje. Razmerje med radikalno stranko in vlado na eni strani ter muslimani in klerikalci na drugi strani se polagoma razjasnjuje. Klerikalci videč, da s svojimi pretiranimi grožnjami in napovedjo vojne niso uspel! ker so se njihove grožnje popolnoma izjalovile, so sedaj začeli ubirati milejše strune in skušajo dobiti od vlade kolikor mogoče koncesij. Razočarani pa so klerikalci, ker so radikalni poslanci zavzeli napram njihovim grožnjam odločno in nepopustljivo stališče. To le tudi klerikalce prisililo, da so začeli svoje zahteve pretvarjati v milejše in gladkeiše forme. Svoje grožnje, da zapuste parlament, do danes niso uresničili. Ostalo je pri frazi. Popreje tako intimno razmerje med muslimani in klerikalci se le zadnje dni znatno ohladilo. Po vseh dogodkih zadnjih dni v parlamentu je lahko videti, da sta se začela muslimanski in klerikalni klub razhajati. Muslimani vztrajajo na pritisk »volb vo-Iflcev prf principu, da mora'o sodelovati v narodni skupščini. MnsPmanl nikakor niso pripravljeni zapustiti parlamenta. Muslimanska organizacija po svojem vodstvu izjavlja, da je njena Imperativna zahteva sodelovanje muslimanskih poslancev v narodni skupščini. Muslimani utemeljujejo to stališče na ta način, da fungira muslimanski klub kot posredovalec med Srbi In Hrvati, da ravno muslimani imajo vršiti važno misijo posredovanja in da so kot taki tolmači ideje pomirjenja med obema narodoma, radi česar so skušali stopiti v kontakt z Radićem. Muslimani pa so mnenja, da se ima to pomirjenje izvršiti na parlamentarnih tleh. Klerikalni klici: »Dajte nam avtonomijo!« so sedaj nekoliko potihnili. Jasno je, da so vrgli klerikalci to geslo v politično debato zgolj Iz demagoško-strankarskih motivov. Iz strankarsko-špekulativnih ozirov so nastopili proti beogradski vladi klerikalni govorniki, ko so očitali vladi razne pristranosti. Temeljiti govor ministra javnih del Uzunoviča, ki velja med parlamentarci za treznega politika in stvarnega debaterja, je na klerikalce tako vplival, da niso upali reagirati na njegova stvarna izvajanja v zadnjih skupščinskih sejah. Tako se zaključuje prva polovica rednega letnega zasedanja. Doba počitnic je kratka fn bilanca narodne skupščine bo zaključena z aktivi pozitivnega dela. Kritičen položaj v ruhrskem ozemlju. Pc polna zapora proti Nemčiji je Sožalje Poincare-ja •— Pariz. i. julija. (Havas). Z današnjim dnem stopi v veljavo popolna zapora zasedenega ozemlja proti Nemčiji. — Eessen, 1. julija. (Izvir.) Francoske oblasti so v izvedbi represalij na zločinski atentat na renskem mostu pri Duisburgu odredile popolno zaporo zasedenega ozemlja od ostale Nemčile. Danes ob 12. pop. Je zabranjen vsak železniški in ostali promet med zasedenim in nezasedenim nemškim ozemljem. Prepovedan je tudi vsak promet po tramvaju, z avtomobili in motorji med posamnlmi mesti. Prepovedane so vse zabave In gledališke predstave. Vstop Vstop nemških državljanov Iz Nemčije je zabranjen. — Bruselj 1. Julija. (Izvir.) Radi atentata pri Duisburgu je nastalo med belgijskim prebivalstvom veliko ogorčenje in so se za danes napovedale velike prodnemško •demonstracije. Vlada Ie raditega močno za-stražila poslopje nemškega poslaništva. — Esseo, 1. julija. (Izv.) General Bou nuei Je za ubite belgijske vojake ukazal za" preti 20 ugldenih meščanov kot talce. — Koblene, 1. julija. (Izvir.) Renska komisija za izvedbo mirovne pogodbe je prepovedala prekoračitev demarkacijske črte vsem Nemcem iz nezasedenega ozemlja. Pričakujejo, da se proglasi nad vsem zasedenim ozemljem popolno obsedno stanje. — Pariz, 1. julija. (Izvir.) Ministrski predsednik Poincarč ie naslovil na belgijsko vlado tole brzojavko: »Vest o nezaslišanem atentatu, ki so ga povzročili zločln- odgovor na duisburški atentat, rodbinam ubitih. skl Nemci in pri katerem je našlo smrt 9 hrabrih belgijskih vo:akov, me je napolnila za žalostjo in ogorčenjem. Prosim Vas, izrazite rodbinam ubitih naglobejše simpatije Francije«. G. Theunis se je za brzojavko toplo zahvalil. BOMBNI ATENTAT NA BELGIJSKI VLAK. — Duisbnrg, 1. julija, (fiavas.) Ko je odhajal vlak z belgijskimi vojaki, ki so se vozili na dopust, je eksplodirala v nekem vagonu bomba. Vagon je bil popolnoma razbit 9 oseb je bilo ubitih. 25 pa ranjenih. Dalje poročajo, da so odlomki bombe, ki je eksplodirala na renskem mostu, ubili na straži stoječega vojaka. Prvi atentat na vlak je bil izvršen na progi Duisburg- Friemersheim. Eksplozija ie nastala na m» stu preko Rene. Poleg človeških žrtev je eksplozija znatno poškodovala tudi progo. Dosedanja preiskava je dognala, da ie bila bomba položena v stranišču vagona. Po poročilih iz Dusseldorfa je atentat na vlak v Diusburgu zahteval 10 mrtvih in 40 ranjenih, med njimi 10 Nemcev. V Duisburgu so aretirali 20 oseb. Kavarne, kinematografi, gledališča in drugi javni lokali so bili takoj zaprti. Promet z električno železnico in avtomobili je bil prepovedan. Prepovedano it tudi med 10. zvečer in 5. zjutraj hoditi pu mestu. — Duisbnrg, 1. julija. (Izvir.) Pri eksploziji na renskem mostu ie bilo 0 belgijskih vojakov ubitih, 13 pa težko poškodovanih. KANCELAR CUNO ZA NADALJEVANJE PASIVNEGA ODPORA« _ Bremen, 1- julija. (Izv.) Državni kan- eelar dr. Cuno je v svojem »ovoru nagla-šal svoje prepričanje, da bo fronta V Po-rurju ostala močna, kajti danes ve vsakdo, kakšna nesreča bi bila za zasedeno ozemlje in domovino, če bi bilo prezgodaj položeno orožje pasivnega odpora. Prvi cilj vlade je bil, da postopa v reparacijskem vprašanju v korist obeh strank praktično In gospodarsko. Naravna posledica odklonitve nemške ponudbe ie bil pasivni odpor ki izvira Iz voPe prebivalstva. Sedaj pa mora biti do ugodno končane odporne borbe na prvem mestu politična zavednost. Zato se morajo gospodarski krogi v tej stp skl ukloniti tudi onim odredbam, k j bi si-cer % odrom na oiihojzp rist ne bile na umestne. Zaupanje naroda do države je treba podpreti in voljo države na vse načine poudarjati, da se širšim sloTem omogoči življenje. Državni kancelar Je dalje govoril o vprašanju prehrane, ki nj bogve kako neugodno in o plačah. Id morajo biti urejene tako, da bo onim, ki lih prejemajo, omogočena eksistenca. Izjavil je da je dolžnost vlade skrbeti zato, da padec marke ne bo ogrožal obstoja dr lave. Svoj govor je sklenfl s pozivom, naj Javnost zaupa vladi In naj ji pomaga Izpolniti njene politične dolžnosti. V Imenu trgovcev Je vice-predsednik Rodewa1d obljubil, da le bremensko trgovstvo pripravljeno podpirati vlado. ANGLEŽI SE BOJE FRANCOSKEGA OBOROŽEVANJA. — London, 1. julija, (Wolff) »Daflv Ex-press« poroča, da Je načelni sklep Francije glede znatne pomnoži t ve francoske zračne flotilje vzbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko presenečenje. Uradni angleški krogi so bala Izjavili, da je Francija docela upravičena v svrho obrambe pomnožiti svoje bojno b rodov je, nerazumljivo pa je, čemu je začela organizirati tako obsežno zračno službo. Parlamentarni poročevalec »Daily Mail« zatrjuje, da bo član parlamenta Evans vprašal državnega tajnika za zrakoplovstvo, da-U vpričo nove situacije v zadostni meri vpošteva nameravano po množi te v angleškega zračnega brodovja. MADŽARSKA AGITACIJA V INOZEMSTVU. — Ženeva 1. julija. (Izvir.) Madžarski grof Apponv je včera' semkaj prišel. Na čast Italijanom in Angležem je riredil svečano večerjo. Društvo narodov se te dni sestane k rednemu zasedanju. Na dnevnem redu so razna madžarska vprašanja. ATENTAT NA PREDSEDNIKA REPUBLIKE VENEZUELE. — Caracas, 1. julija. (Izvir.) Nocoj je bil umorjen v postelji podpredsednika republike Venezuela Juan G o m e s, ki ie na-domestoval svojega brata predsednika. Motivi umora so neznani so tudi morilci. Zadnje dni je hotel umorjeni podpredsednik Izvajati nad republiko popolno diktaturo. ATENTATORJA RAJIĆA IZROČE DANES SODIŠČU. — Beograd, 2. julija. (Izv.) Poizvedbe, ki jih je vodila policijska oblast proti atentatorju Rajiću, so prinesle obširen materijal, ki pa še ni popolnoma sortiran in urejen. Iz vseh dosedanjih poizvedb in izjav atentatorja samega se lahko že danes sklepa, da primanjkuje stvarnih dokazov o političnem značaju izvršenega atentata. Tekom današnjega dneva izroči izvršilna policijska oblast atentatorja Rajića rednemu sodišču. Mestnemu sodišču je poverjena kazenska preiskava. Vodstvo preiskave je prevzel najboljši kazenski sodnik Rafajlović, ki ima definitivno na podlagi celokupnega materijala sestaviti obtožbo in ugotoviti vse važnejše momente atentata. SPOPADI MED FAŠISTI IN DELAVSTVOM. — Reggio nel* Emilia, 1. julija (Izvir.) Radi napada na faš;stovskega poveljnika je prišlo včeraj do spopadov med fašisti in soc dem. delavci. En delavec je bil ubit. Mnogo delavskih domov m konsumov je uničeno. Fašistovske organizacije niso odobrile tega maščevanja in so zagrozile krivcem s strogo kaznijo. NESREČA NA MORJU. — London, 1. julija. (WoIff.) Listi poročajo iz Melbourne, da se je avstralski parnik »Sumatra« v bližini obale New?sud-wales potopil. Iz 11 belokožcev in 35 kolo-nijalcev obstoječa posadka Je utonila. Razgled po slovanskem svetu. — Vesti iz Bolgarije. V Varni ie je umri v torek znani bolgarski arheolog H. Škorpil. Pokojni po rodu sicer ni bil Bolgar, vendar pa je bil po duhu odličen narodnjak in si je pridobil za bolgarski narod mnogo zaslug. Tik pred smrtjo je predsedoval kongresu udruženja arheologov. Po noči je nepričakovano obolel, drugega dne pa so delegati na kongresu stali na njegovem mrtvaškem odru. — Ministrski svet je sklenil, da se zapleni premoženje bivših ministrov Boteva, Bakalova. Dimitro-va, Turlakova, Tomova in Manolova. — Francoska trgovska zbornica v Bolgariji je poslala francoskim listom nastopno poročilo: V odgovor na številna vprašanja glede položaja v državi, francoska zbornica zagotavlja francoskim trgovcem, da vlada v Bolgariji popolen mir. To izjavo je sprejel tudi bolgarski tisk z zadoščenjem. — V Sofiji so mladi umetniki te dni priredili razstavo svojih umotvorov. Bolgarski umetniki se nahajajo v težkem gmotnem položaju in zato je javnost s tem večjim veseljem sprejela rezultat njihovega požrtvovalnega dela. Med razstavljene! so Morozov, Donev, Reka-rov, Ivanov, Pavlov, Lazarov, Kon-stantinova, Komsieva in dr. — Finančno ministrstvo je odredilo posebno komisijo za pregled zapuščine Stambolij-skega. Komisija je priobčila zapisnik, iz katerega je razvidno, da je imel po-ko.ni ministrski predsednik v svoji blagajni tuje in bolgarske valute v vrednosti okrog 35—40 milijonov levov in mnogo akcij ter dolžnih pisem. — Tržne cene v Sofiji so bile ta teden nastopne: kruh beli 7.50 levov kg, črni 5.80. meso goveje 24—26. ovčje 26—28, maslo 80, mast 62—66, jajca 1.10—120 komad, krompir 6—8, fižol 7—10, milo 21.50, sol 3.90, moka 620, domače blago 170—280, tuje blago 320—550. — Jubilej madžarskega revolucionarja V Sonji. Komaj Je utihnila burja bolgarsfče revolucije, m že se kažejo njene posledlce. Dočfra se Je bolgarska javnost pred prevratom zanimala večinoma za slovanski probleme fn stike s slovanskimi narodi, so sedaj vodilni krogi napeli druge strune m propagirajo Idejo zbližanja z Madžari in Italfjani. Tako Je v sredo Sofija na svečan način praznovala stoletnico rojstva madžarskega pesnika šandora Petoffl. ki se it rodi] 1. januarja 1823 leta. čudno, da se se- no in da so se s proslavo stoletnice nekoliko zakasnili. Svečanost se je vrSila v vojaškem klubu, ki ie bil poln uglednega občinstva. Prvi je govoril prof. Arnaudov, ki je očrtal žrvljenepis m zasluge madžarskega revolucionarja za svobodo sosednega naroda. S posebnim veseljem je govornik naglašal, da se je Petdfii aktivno udeleževal bojev proti ruski armadi na Sed-mograškem, kjer je bil tudi ubit. Za njim je pozdravil zbrane goste madžarski profesor Kasner, ki je v francoščini poveličeval svojega zaslužnega rojaka in poudarjal potrebo tesnih pisateljskih vezi med madžarskim in bolgarskim narodom. Navzoči so z entuziazmom sprejeli n egova izvajanja. To ie torej prva lastavka, ki oznanja v Bolgariji predvono germano- In madžarskofilsko pomlad. (Aleksander Petdfii, čigar oče je bil mesar Štefan Petrovič, se je na svoje prve pesnitve podpisoval še s pravim imenom, pozneje pa je zataj'1 svojo kri in je ostal zagrizen renegat. Ured.) Politične vesti. = Ministrski predsednik Pašlč odpotuje na daljši odmor. Po telefonskem poročilu iz Beograda odpotuje ministrski predsednik po nasvetu zdravnikov na daljši odmor v kako inozemsko ko- | pališče. Zdravniki mu svetujejo ta od- \ mor, ker je atentat kolikor toliko nanj j živčno vplival. Po drugi verziji pa baje, kakor to poroča »Pravda«, prevzame g. Pašfć vodstvo državnih poslov že danes v ponedeljek 2, t. m. = Nemci stopajo v opozicijo. Kakor poroča nedeljska »Politika«, so se Nemci in radikali definitivno razšli. Nemci stopajo sedaj v odkrito opozicijo proti radikalni vladi. List dalje tudi zatrjuje, da stopijo v kratkem v opozicijo tudi poslanci turškega džemijeta, ker jim ni vlada izpolnila danih obl;ub. = Izročitev odlikovanja. Na Vidov dan ob 18. je poljski poslanik Zdislav Okenski ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiću izročil red Belega Orla. Izročitev se je vršila v privatnem stanovanju ministrskega predsednika. Kralja sta zastopala Dragotin Jankovlć in polkovnik Damjanovič. = Klerikalci in dnevnice. Klerikalci kaj radi prejemajo dnevnice tudi za one dneve, ko se lepo sprehajajo po Zagrebu in kujejo federalistične načrte s Stjepanom Radićem. Med trajanjem plenarnih sej se je enkrat dogodilo, da so se v zbornici klicali poimensko poslanci. Tedaj se je ugotovilo, da več klerikalnih poslancev ni bilo v zbornici navzočih in da se niso opravičili. Dne 30. junija so zahtevali klerikalni poslanci od skupščinskega predsedstva, da jim izplača dnevnice tudi za te dneve. Ostro in ogorčeno so protestirali, zakaj se jim ne izplačajo dnevnice, čeprav so tiste dni bili v Zagrebu. Tajnik jim je kratko pojasnil, da je bilo takrat poimensko pozivanje, pri katerem se je ugotovilo, da niso bili navzoči in se jim toraj dnevnice ne smejo izplačati = Narodna skupščina. Na seji dne 30. junija so bile sprejete proračunske dvanajstine za mesec julij, avgust in september. V zvezi s temi dvanajstina-mi so bili sprejeti tudi predlogi za povišanje indirektnih davkov in razširjenje zakona o občinski tlaki na vso državo. Plenarne seje so odložene za osem dni. = Uradniški zakon. Med osemdnevnim odmorom narodne skuščine bo deloval edinole zakonodajni odbor. V tem času bo odbor končal podrobno debato o uradniškem zakonu. = Smrt bolgarskega politika. Po poročilu iz Sonje je 29. t. m. v Sofiji umrl ustanovitelj bolgarske radikalne stranke Zanov. Pokopljejo ga na državne stroške v njegovem rojstnem kraju. = Parlamentarna večerja pri kralju. Za danes zvečer ob 20. so pozvani na dvor na parlamentarno večerjo poslanci Ljuba Davidoviič dr. Edo Liiki-nič in prof. Josip Reisner. = Kongres židovske mladine. V Beogradu se vrše predpriprave za kongres nacijonalno čuteče židovske omladine, ki bo zavzel smernice proti zijo-nističnemu gibanju. = Spomenik Petra Velikega v Osijeku. V Osijeku so te dni podrli spomenik Marije Terezije iz 1. 1779. Na njegovem mestu bodo odkrili v mesecu septembru t. L spomenik Petra Velikega. 8 O rezultatih jedne političke pogrješke piše v zadnji »Narodni Politiki« dr. Šimrak, vodja hrvatske Ijuaske stranke, in obsoja abstinenčno politiko St. Radića. Ta politika je privedla njegovo stranko na mrtvo točko, njegove federalistične zaveznike pa je »splen-didno« izolirala v narodni skupščini in v jugoslovenski politični javnosti. Pooštrenje abstinenčne politike, s katero so v zadnjih dneh pretili tudi slovenski klerikalci, bi to situacijo samo poslabšalo. »Treba stvar iz temelja popraviti tako. da čitav revizijonistični blok do-dje u parlament i da ondje započne najoštriju borbu«. Potrebno je namreč vedeti, tako pristavlja dr. Simrak na koncu tega Članka, da »u politici vrijedi pritisak i omjer sila«. Pravilna sodba! Ali pa bo tudi kaj hasnila, je drugo vprašanje. ^ A Gospodarstvo. Dr. Konrad V o dušek. V premislek. Naša mlada država stoji pred važnimi zunanje- in notranjepolitičnimi problemi. To jasno zavest ima ali mora imeti danes vsakdo, ki ne tava po našem svetu z zavezanimi očmi. Zalibos pa ta zavest med nami nima zadostne jakosti. In v tem Žalostnem de >tvu Vži naglavni greh sedanjega časa in njegovih — če smemo porabiti ta izraz — sinov. Težki časi zahtevajo močnih ljudi. In moč vsakega posameznika se spaja v skupno moč. Dandanes pa se ima že skoro vsakdo za — najmočnc.šega v vsakem oziru na duhu in telesu. In vendar smo vsi skup tako slabi, da komaj prenašamo vse najrazličnejše težkoče, ki v obliki raznih otročjih bolezni gre-ne naše mlado državno pa tudi gospodarsko življenje. Vsakdo se ima za naimočne.ŠLgs. pa tudi za najbolj pametnega, naibo!) pravičnega in — konečno ali v prvi vrsti za najbolj poštenega. Kar govori, je med. kar dela. je nepretrgana veriga samih dobrot za bližnjega. In kar misli in namerava, je velik kup same najfi-nejše, najmodernejše modrosti, ki jej nI para na celem svetu. Ali ni mogoče resnica, kar trdimo z vsem preudarkom? Ali nimamo že dovolj. Čez vso glavo dovolj sijajnih dokazov za to našo precej hrabro trditev? Najzanesljivejši, naočitnejši p r o -t i d o k a z za vso to pogubno in nesrečno samoljubje. za to nenaravno zaljubljenost v samega sehe, ki je v nesrečni naši Jugoslaviji kar čez noč tako elementarno nastopila in se tako zelo razvila, razpasla, so pač — sedanje naše razmere! In glavno znamenje, glavna podloga te čudne prikazni je tista neutajna trmoglavost, ki se ti po-kazujejo v naši državi na vseh koncih in krajih. Ta trmoglavost je naravnost velikanska. Ne moreš se jej načuditi, kadar se pokaže v vsej svoji grdi goloti. In odbija te s tisto vehementno silo, ki nehote vzbuja misli, vzbuja sum, da se za to smešno trdokljunsko trdokorno-stjo skrivajo prozorni nagibi egoizma, političnega in pa — materijelnega. Da, lastnožeparstvo. ljubi žep je tisto opravičilo, ki premaga jugoslovansko in še marsikatero đmgo zavest, ki kraljuje čez posameznika ravno tako kakor čez skupine teh posameznikov, pa naj se družijo in bratiio pod tem aM onim praporom in strankarstvom. Kajti strankarski egoizem in afarizem ie ravno tako ostuden, ravno tako škodljiv in skupnosti nevaren, kakor osebni in individualni. Mogoče utegne ta ali oni velemo-drijan zavrniti gorenje trditve, češ, da so puščavniska modrost, ki ne spada med dandanašnji povojni metež in vsestranski boj. In vendar se nam je zdelo potrebno baš sedaj udariti ob to Še vse premalo zbrenkano struno. BaŠ sedaj pravimo, da stoji naša država in z njo mi vsi, ki smo ohranili v sedanjih viharjih in ostudnostih še vso svojo krepko in dobro volj^ ^ a svojo lastno mater - drŽavo, — pred važnimi političnimi, pa nič manj resnimi gospodarskimi problemi in nalogami. Teh pa konca ni, bi rekli lahko, kazale na celo vrsto že prav zelo odprtih vprašanj, ki že neverjetno dolgo in potrpežljivo antisambrirajo v našem oo-jaželjnem parlamentu. Vkljub tej potrpežljivosti pa je situacija še vedno zelo kočljiva, zelo pregrnjena in zagrnjena. Nikdar in še danes ne veš, kedaj in kako pride na red najvažnejši problem, ki sega v kri in meso največjih sedanjih revežev. namreč državnih uradnikov, ki že dolgo upajo in se bojijo, ki pa vsemu svojemu upu in strahu skoro dajejo slovo, ker je ni in je ne bo še — rešitve pragmatike itd. Kakor vse kaže, se je ali se bode temu življenjskemu vprašanju, na katerem visi ves blagor toliko obubožanih uradniških eksistenc in rodbin, zarinil začasni zapah v podobi reševanja davčnega problema in njegove regulacije. V koliko je vsa osnova uradniške pragmatike, te prave jugoslovanske jegulje, pravilna, praktična in dobro izvedljiva, ne mislimo razpravljati, ker je nekaka avtoregulacija, izvirajoča iz lastnega strokovnega preudarka in lastne presoje menimo da vseh udeleženih krogov. Upamo tudi in želimo, da jej je usojen ves tisti blagodejni uspeh, ki ga pričakuje naše prečansko uradni-štvo. Po drugi strani pa mora vsakdo uvideti, da je treba pred vsem poskrbeti za sredstva, ki naj pokrijejo, fundi-rajo te povečane državne izdatke. In zategadelj se naj nihče ne čudi, če stoji sedanja vlada na edino mogočem *tal> Šču iunetim-a med davčnim u uradniškim vprašanjem, med davčn reformo in uradniško novelo. Števili danes ne mislimo klicati na pomnč in dokaz. Vendar pa hočemo omeniti, da je budgeterno ravnovesje alfa in ornega vsakega državnega gospodarstva, ki pač mora poprej in kje z levico vzeti, kar nai a desnico da ia »SLOVKNSKI NAK'OU« dne 3. julija Wč. siran. 3. Tu v hipu seveda nastane vse polno vprašanj in pomislekov, ki morajo vsakega, še tako darežljivega, socijal-nopolitično predahnjenega finančnika zavesti v — precejšnje kunktatorstvo. Je pač v tem slučaju dati in jemati — jednako težko in le kaj malo zveliče-^alno. Na vsak način pa na i vsak odkritosrčno dober in vnet državljan pomisli, da morajo vsa drevesa jednako rasti in da eno ne more zrasti — do neba medtem ko naj drugo pogine. S temi kratkimi besedami je prilično označeno edinopravo stališče. In upravičena je jasna tendenca naše državne finančne politike, ki hoče pač 00 dolgih medenih tednih in letih zemljiški davek povišati na primerni multiplum, pre-cepiti — sit venia verbo — tudi druge direktne davke, da se na tem potu doseže dejanskim razmeram primerno neogibno povišanje državnih plačilnih sredstev. Naše časopisje se je — in to skoro brez izjeme — že lotilo tega vprašanja od vseh stranij. Ni nam tedaj treba danes ponavljati te precej jasne slike se-ttanjosti in reformirane davčne bodočnosti. Priznati se mora, da v vseh projektih tiči prava davčna morala in deviza, ki se v parlamentarni debati gotovo še pokaže v vsej natančnosti in ugodni perspektivi. Do sedaj tudi lahko ugotovimo s povsem umestnim priznanjem, da se vspriČo pravilne uvidevnosti v to težko vprašanje vsestransko pravičnega davčnega preustroja ni še zanesla tista ostudna demagogija, ki se pri nas kaj rada oklene vsake težje, če tudi apolitične, izven- ali n a d -ttrankarske zadeve. V tem smislu, upajmo, prispe naj na parlamentarno pozorišče tudi kuluk. V bistvu je sicer prcej historičen, a danes ie skrajno potreben. Promet je polovica gospodarskega življenja in ne-hanja. V naši državi pa se ?e dogodila prava prometna apartnost ali redkost slučaja, da se Že namreč leta in leta borimo za nove železniške zveze In proge. Na ceste, ta tudi zelo važna prometna sredstva, pa smo prt vsem tem železniškem hrepenenju pozabili skoro popolnoma. To se pravi, merodajni činitelji, kl so prevzeli vso cestno omrežje v razoranem vojskinem položaju, so ceste in njih obupno stanje pustili povsem v nemar, tako da je bila vsaka beseda, opozori-tev, prošnja za primerne popravilne kredite — bob v steno. No pa preveč boba razruši tudi še tako trdno steno. In tako se je rodila sedaj po dolgem Času misel na kuluk. Vspričo sedanjih mnogoterih finančnih težav utegne v zadnji uri — to pač lahko zapišemo — vendar 1e še rešiti popolnega poloma. Mi v Sloveniji sicer v tem oziru nismo na najslabši stopinji, ker je cestna mizerija bolj južna slabost. Vendar preti tudi pri nas prava cestna tragedija, če se takoj ne poprime za delo, ki se mora na pravičen način razdeliti v podobi modernega kukluka glede vseh cestnih tipov in kategorij. Nimamo Še pred seboj podrobnega načrta za razdelitev tega bremena glede državnih in občinskih cest. Mislimo pa, da se bode to breme pravično razdelilo in sicer v krajevnem in gmotnem oziru. Veliko nlogo ima pri tem igrati tudi kvalitativni in kvantitativni način uporabe cest v posameznih okrajih in oddelkih. Tisti, ki je vedno na cesti s svojim blagom in vozom, mora pač brez vsakega ugovora pripomoči v svrho retabliranja in nadaljnega vzdrževanja naših cest, za katere se sedaj ni brigal živ krst. da-si se je vozilo malodane povsod na žive in mrtve. Kakor vidimo, prihaja med nas in v našo državo vendar le, Če tudi zelo počasi, red in skrb za gospodarske potrebe. Držimo se pač precej krepko tistega zgodovinskega načela, da tudi Rim ni bil sezidan en sam dan. Dolžnost naša pa je, da se vsi brez izjeme in trrez vsakega sramotilnega prerekanja lotimo vsake gospodarske pravilne naloge in ureditve. Hitro in tiho delo za občni resnični naš blagor bodi skup-n a naša deviza. • • • —g Povišanje železniški ta rilo v ▼ Avstrffi. Dunajska vlada namerava s 15. julijem povišati železni5ke tarife. Povišajo se samo osebni tarif!, neizpremenjeni pa ostanejo tovorni. Osebni tarifi za osebne vlake se zvišajo za 25% in za brzovlake za 66% one diference, ki obstoja med voznimi cenami osebnih in brzovlakov. —g Dobava pisarniških potrebščin. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se bo vršila dne 4. tulija tL ponovna ofer-talna licitacija glede dobave denarnih kuvert ter buck In zaponk za akte. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobava moke V pisarni Intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 16. iuliia tL ofertalna licitacija glede dobave 6000 kg čiste pšenične bele moke (ničlarice). Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubl"an> interesentom na vpogled. Zbirajte znamke za Jusoslovensko Matico11! Kultura. France" Vodnik: Fran Onić: DAROVANJE. V dolini šentflorijanski »tepcu iz caro-dejnega kraljestva med sabo se borečih vej« ne bo dobro bitu Zdi se namreč, da se zgodba Petra, umetnika, v njej ponavlja iz roda v rod. Ali jaz kljub temu trdno verujem, da pride — morda kmalu, morda še dolgo ne — Čas, ko se bo ta zgodba zdela le še bajka, prav tako neverjetna in daljna kot je danes bridka v svoji trpki resničnosti. Toda naj bo kakoržekolir mi, ki smo mladi Jn čutimo moč v sebi, bomo, da zbudimo vero tudi v srcu onih, ki so še malo-dušni in plahi, dan in noč vpili pred slehernim oknom, da se odpre, in visoko vihteč plamenice bomo šli, da osvetlimo noe. Umetnost, ki Jo oznanjamo, niso rodili bolni živci In tudi ni vzklila iz sanj nedozorelih otrok - san jače v: iz velike In resnične boli naših duš so pognale njene kali! V letih strahote smo gledali čudna znamenja na zemlji in na nebu in utrujenim očem so se prikazovale strahotne slike, ki so nam z grozo napolnile premlade duše, komaj brsteti pričenja joče. »Zajjovelo je življenje, ponižano življenje iz grobov In klicalo po maščevanju. Mi, ki smo videli to ponižano življenje in ga čutili v sebi, smo ga podirali, zakaj hoteli smo ga zatajiti. In v tem zatajevanju je bila žrtev, darovana skoro da za ceno lastnega življenja...« Bile so strašne ure dvoma in bili bi onemeli od groze, ki je živela v nas, da ni obenem ž njo v nas roslla čista luč, dehtel presladki vonj nove pomladi, ki prihaja... Ali ne vidite zarje nad gorami? Ali ne verujete v jutro novega dne, malodušni? O, Čuj te jahače, čujte Jih za goro — k nam gredo, a ne na pokelj! Svetlo blagovest neso k nam prihajajočega carstva Duha. Duhovni preporod, ki ga človeštvo danes doživlja, se najizrazitejše javlja v umetnosti naših dni, ki Je vsa, v kolikor Je resnično izraz našega časa in življenja, usmerjena v notranjost, k prabistvu čio* veka. iščoča iz strašnih zablod naše deka-dentske dobe poti k etičnim vrelcem življenja. To stremljenje se očitno kaže tudi v umetnosti Frana Oniča, ki se je sedaj s svojo prvo zbirko pesmi, katero je lepo naslovil »Darovanje*, predstavil slovenskemu narodu. Čuditi se moramo smelemu idealizmu, v katerem se je odločil, da izda svojo zbirko. In veri, v kateri je stopil pred nas v času, ko ni mogel upati na ugodne predpogoje, da se uveljavi. S tem večjim veseljem moremo torej pozdravljati njegov nastop, ki ni le izraz veselega idealizma in močne vere, ampak obenem tudi sijajno potrdilo za resničnost in vitalno moč njegove umetnosti. S tem seveda nočem trditi, da ie njegovo delo v vseh ozirih brezhibno. Tega tudi ne morem storiti spričo dejstva, da so hibe, ki jih očituje, še zelo občutne in bo treba Oniču še mnejro borbe, da vsestransko dozori in se Izkristalizira v srelega umetnika. Hibe ocftuie Onič pred vsem v formalnem oziru. S tem pa ne mislim forme za oči, ampak le izraz, ki je utelešenje duha v njem in ki je posredovale: med umetnikom in uživajočim. Tu Je Onič do sedaj grešil mnogo, ker se dostikrat ni zavedel, da nam beseda ni samo sredstvo, ampak več. Tako dostikrat pogrešamo one prvotnosti, on* elementarnosti, ki smo Jo dolžni zahtevati od vsake umetnine. Zdi se mi. da je skrivnost umetniškega sIos:a Oniču še jako tuja. Dostikrat zamori v njem tudi intelekt jasnovidnost pesniške intuicije in to se mi zdi, da učinja. da je Onič dostikrat nejasen v tej ali oni sliki in da se izgublja v abstraktnost, ker mu simboli niso vstali nujno ir* neposredno iz notranjega doživetja Ali v teh slabostih Onič ni osamljen in jaz vidim v njih kumovanje njegovih vzornikov in zdi se mi, da so to več ali manj splošni znaki sodobnega pesništva. Umetnik naših dni ne priznava načela Tart pour Tart, ker je spoznal neupravičenost tega načela v umetnosti. To je čisto pravilno naziranje in kaže. da se sodobni umetnik zaveda prave naloge umetnosti, ki je edinole ta, da duše vodi v skrivnostno svetišče očiščevanja in Jim kaže pot k večni Resnici, Dobroti, Lepoti. Ali zdi se mi. da poudarjanje umetnikovega hotenja vsaj pri nekaterih stopa preveč v ospredje. Tako hoče umetnik biti ne le pesnik, ampak pred vsem učitelj in vodnik človeštva. To sa izraža zlasti v formi in slogu, ki ju označuje neka neenotnost in razkosanost, ker Ideji umetnik žrtvuje vse In pa silna množica slik in metafor, ^ Čimer hoče tak umetnik svoj slog približati slogu vidcev in prerokov stare zaveze, ra kar spominja tudi vlzionarno in preroško vzneseno podajanje notranjih doživetij. Toda preroki stare zaveze so bili zares \idci In njihova beseda je bila resnično adekvaten Izraz vsebini. Ali pri modernih posnemovalcih teh prerokov — dasi ne velja to splošno — se vidi brž, da le intelekt bil glavni sočinltelj, Od tod mislim, da izvira tista neelementarnost sloga, ki je v toliki meri značilna za moderno in tudi za Oniča. Vendar s šarlataustvom raznih sodobnih krivih prerokov Onič nima ničesar skupnega. A tudi hibe so malenkostne v primeri z vrlinami In poslednja dela kažejo, da Onič tudi formalno dozoreva in da dobiva izrazitejši, elementarnejši slog. Popolnoma odklonil bi jaz samo nekaj pesmi iz prve dobe. tako zlasti Krik, Okostnjak pa tudi zadnjo v zbirki Epilog aH problem ženske ki je sicer pravilna v ideji, ali pmetnina ni. Veliko pesmi pa zasluži vse priznanje. Razodetje, Trpeči vohun, Oka-meneli krik. Poljub pečatov. Prva beseda so odlične pesmi v zbirki. Odmevi Iz naj tišjih globin srca so to, prepolni skritih lepot v duši in intimnih Izpovedi. Culte le: . ^ - častrtljftvejše Čebelice, Ljudske knjižnice Itd. do danes se je mnogo storilo. Le žal, da je vsako tako razveseljivo podjetje redno prekmalu omagalo. Danes deluje nai-bolj živahno Tiskovna zadruga s Prevodno knKznico. Potreba po pravi ljudski knjižnici je pa še vedno pereča, lo sicer iz dveh razlogov: Tuja slovstva Imajo krasne zbirke leposlovnih in poljudno znanstvenih del — domačih in prevedenih ki so po zunan'1 obliki enotna. Naše knjižnice so oblikovno tako zvfnkane, da dob'S komaj par knjig enake velikosti. Nadalje hnajo tuja slovstva (rusko, češko, nemško, francosko) bogata tedanja kojžulc. ki. so točno opredeljena: za deco. za ljudstvo, za izobraženstvo. Noben knjižničar ne more poznati vsebine vsake knjige. In tako se dogaja pri nas, da dobijo v roke otroci, mladina, ljudstvo Strokih plasti knjige, ki so Jim samo na škodo: ali jih sploh ne unaejo, ali jih umejo samo osnovno, aH pa se ob njih edinole kvarilo. Zaradi tega je sklenila »Druiba sv. Mohorja«, da začne izdajati »Mohorjevo knjižnico«. Ta bo stalna po obliki in bo namen:?na v prvi vrsti leposlovnemu čtrvu, domačemu in prevodnemu, ki je namenjeno in prikladno za široke ljudske plasti. Prinašala *pa bo rudi poljudno znanstvena de!a, da celo starih klasikov se ne bo ogn'.Ia (?rr.a že pripravljen Sokratov zagovor v krasnem ?ovre-tovem prevedu), v kolikor so umljivri tudi za Širše sloje. Ta korak Mohorjeve družbe ie veftke važnosti in zaeno dokaz, da se zaveda svo'e dolžnosti kot ljudsko-pro-svetna ustanova. Prvi zvezek je izšel meseca maja In prinaša Al. Remca kmečko žaloigro Uži tkani. Glasbeni vestnlk. — Natječaj za 8 muških zborova. Savez hrv. pjev. društava raspisuje za lirv. pjev. društvo »Zora« u Chica^i; natječaj za osam muških zborova. Nagrada za pojedini zbor iznosi 50CK3 K. Izabrani će biti muški zborovi bez sela a capella ili uz pratnju kojega glazbala ili orkestra. Hannonizovane pučke popijevke ne primaju se u natječaj. Izbor teksta Jest slobodan. Natjecati se mogu kompozitori jugoslavenske narodnosti. Radnje va!ja poslati anonimno predsjedniku S. H. P. D. Josipu Viđali j u, Zagreb, Petrinl-ska ulica broj 50 pod motom, koji treba da Je označen na zapečaćenom omotu, a u omotu imade biti ime i adresa natjecatelja. Kompozicije ne smiju biti pisane rukom autorovom, jer ćc se jurv. ako prepozna rukopis, ustesnutl od ocjene. Nagradjcne kompozicije postaju vlasništvo Hrv. pjev. društva »Zora« u Chicagu ni. U. S. A. Natjecanje radnje imaju stići najkasnije do 1. septembra 1923 u 12 satt o podne. Sokolstvo, — »Sokolsko društvo« v Brežicah priredi svojo redno letno javno telovadbo dne 15. julija na vrtu Narodnega doma z sodelovanjem železničar-ske godbe iz Zidanega mosta. Po telovadbi ljudska zabava. Dopisi. — Proslavo Vidovega dne v Rogaški Slatini. Kakor vsako leto, se je tudi letos opravila služba božja za padle junake v katoliški in pravoslavni Icapeli opoldne pa se je zbrala k svečanemu obedu tolika družba gostov in domačinov, da je bita polna vsa obširna obed-nica »Zdraviliškega doma«. Naj je videti Slatina na prvi pogled še tako in-ternacijonalna. take prilike vedno na novo pokažejo, kako pristno jugoslovansko zdravilišče je to. Po navdušeni napitnici g. ravnatelja dr. Štora kraljevski dvoiici, so se vrstili govori — 2. župana Bizjaka za Slovence, z. prof. TodoroviJća za Hrvate ter g. vseuč. prof. Lozaniča za 5rbe, ki so vsi še povzdignili res bratsko prisrčno razpoloženje. Z burnim pritrjevanjem je bil sprejet predlog g. notarja dr. Sorlija, naj se odpošlje čestitka g. ministrskemu predsedniku Nikoli PašJću, da je Bog ohranil njegovo dragoceno Življenje domovini. Vseskozi uspela akademija v nabito polni gorenji dvorani »Zdraviliškega doma«, ki jo ie priredil tukajšnji »Sokol« pod vodstvom g. kopal, zdravnika dr. Koltererja, je zaključila ta vedno bolj — tudi naš praznik. — Iz Stične nam poročalo: Kakor vsako leto, tako se je tudi letos tukaj lepo praznoval predvečer kresnega dneva, to Je praznik sv. Janeza Krstnika. Ko se je zmrač'lo, so pokali topičl, zvonovi so pri-trkovali, goreli so kresovi po hribih in gričih In krog kresov Je rajala mladina, pre< pevajoč narodne pismi. — Naslednjega dns (24. t m.) smo tukaj otvorili razstavo ženskih ročnih del. V sobi tukajšnje šole so bila razstavljena ročna dela. Na mizah, k! so bile odičene s šopki cvetic in zelenjem, so ležala ročna dela učenk, označena i Imeni dotičnih učenk in znakom dotičnega razreda, v kojega učenka pohaja. Vsa razstava Je bila lepo prirejena, dela prav lepa in praktičnega značaja. Veliko ljudi Je od 8. zjutraj do 18. zvečer posečalo lepo razstavo ln se izražalo zelo laskavo glede na uspehe učenk, kakor tudi na marljivost dotičnih učiteljic. To moram Javno priznati. In pribiti, da nam Je razstava Ženskih ročnih del dokazala, da se deklice uče na praktični podlagi, kar bodo rabile v bodočnostt. Razstava Je res lepo uspela, Radi tega vsa čast In hvala marljivim p. n. učiteljicam! — Zapostavljanja pošle Maribor*Ljub* Ijana. Iz Maribora nam pišejo: Do*im smo pri starem voznem redu dolgo časa bili pred inozemsko pošto zapostavljeni v smeri Za* greb*Beograd, občutimo pri novem voznem redu zapostavljanje glede poštne zveze z Ljubljano. kar je 73. VSO to progo se važ* nejSe kakor progi proti Zagrebu. Od prve* ga zjutranjega vlaka (ob 5. uri) pa do prve* ga popoldanskega vlaka (13.20) nimamo no* bene pošte, čeprav vozi med tem dopoldan* ski vlak (0.4.5). ki pel j 2 avstrijsko, sploh inozemsko pošto za progo proti LJubljani. S tem jc trgovskemu prometu odvzeta mož» nost, vsaj nujna pisma in poštne pošiljke naslovnikom v Ljubljani in sploh ob tej progi dostaviti 5e tisto popoldne. Nujnih (ekspresnih) pošiljatev tudi ponočni brzo« vlak ne sprei-ma v tej smeri, dočim isti vlak v smeri Zagreb pelje s seboj inozemsko posto. Ta vlak se ▼ Zidanem mo&tu tam dvoji in bi lahko vzel vsaj nujno pošto proti Ljubljani, tako da bi bila pošta že dopoldne v Ljubljani dostavljena. Vsaj dopoldanski vlak naj bi sprejemni tudi našo pošto, ako že vozi avstriji':o. Zakaj naj bo nnš trgovski poštni promet zapostavljen pred inozemi skim? — Mestno plin srno v Mariboru si le t« dni ogledala večja komisija iz Nemčije, obstoječa iz zastopnikov in strokovnjakov mest Frankfurt in Kochendort Zanimali so se predvsem za dvoplinsko napravo, kt obratuje že und leto dni izključno z rujavim premogom (trboveljskim^ in ie vzbudila zbog tega občo pozornost ne le v krogih napredne tehnike, nego tudi pri raznih občinah. Odločilno je v tem ostra vplival cbrat mariborske plinarne razen na omenjeno komisijo tudi na strokovnjake drugih* mest in le tako se je na podlagi tu pridobljenih izkuSen! odločilo tudi mesto LJubljana ln Snbotica za preureditev plinaren na dvo-plinski sistem. Vsekakor znači preureditev plinaren po najnovejših tehničnih pridobitvah napredek imenovanih obč"n tudi z gospodarskega strJišča in to ter:bolje, ker le proizvajanje plina ceneje ter popjlnoma neodvisno od inozemskega dragega premoga. TurMika in spsrt. — Vsem planincem sporučamo. da je Koča na Veliki Planini otvorjena in dobro oskrbovana .Pot do koče je nanovo markirana po Kamniški podružnic cl SPD. — riotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru ie popolnoma prenovljen. Zunaj in znotraj je prav okusno prepleskaru da dela ntis prvovrstnega hotela. V go* Stilniških prostorih in v sobah je Instalirana električna razsvetljava, ki so jo gosti do sedaj najbolj pogrešali. Hotel vodi gdč. Mara Gregorin, ki stori vse, da v vsakem oziru zadovolji svoje goste. Ker je v tem podjetju »Slov« plan. društva« v vsakem oziru preskrbljeno za oskrbo in udobnost gostov* se je nadejati, da postane »Zlatorog« eno najpriljnblieneisili zatočišč letovU škega občinstva. DOMAČE TEKME. Slovan : SK. Drava (Varaždin) 1 i & Varaždinci so zelo ambicijozno in simpatič* no moštvo, vendar bi lahko Slovan dosegel pri malo boljši volji ugodnejši rezultat. Slo* van ie ob priliki svoje lOletnice priredil v hotelu »Tivoli« skupno s Češko Obec domačo veselico, ki je dobro uspela. — Primorje rez. : Hermes komb. 3 : '4* Trening tekma. Primorje mL : Slovenija • s S. — Zagreb, 1. -julija. Gradjan&kl : Frefc burcer SC 4 : 0. VELIKA ZMAGA LJUBLJANSKIH DIH« KAĆEV ZA MEDNARODNI KOLESARSKI TLKAU GRADEC - CMUREK - ORADEC. — Gradec, 2. julija. (Izv.) Kolesarsko^ društvo »Ausdauer« je včeraj priredilo ko*«; lesarsko dirko na prodi Gradec - Cmure& Dirke se je udeležilo poleg graikih društev;^ tudi več dunalskih in dalje slovenski kolo* sarji (SK. »Primorje« in pa kolesarska »HI* rija«). Na dirki so bili zastopani tudi Za« grebčanl. Dirko se je udeležilo 44 dirkačevv Od teh je 26 doseglo končni cilj Gradeo* Cmurek in Cmurek-Puntigam. V prvi kate-« gonji je zmagal Slovenec. Rezultati: IV kategorila Fran Kcfsmatln !(SFC »Primorje«), 3 ure 23.23, Pavel Kottel (Dunaj) 4 ure 23.24, Skrabel (Ausdauer) 3 ure 23.50, Hilinger (Munchen) 3 ure 23.59, na 6. mestu je Drazotln Ccsarec (Sokol Zagreb)), 3 ura 24.20, na 7. Juraj Dokanović <$Qfcol Zagreb) 3 ure 41.21. Druga težka kategorija, Prvt kot zrna*" govalec Je prispel na mesto Adolf Bar (Kol. »Iirilija«, Ljubljana) 3 ure 41.55. Drugi |o bil Gradčan H. N6bl 3 ure 51.46. — Kosmatin Je dobil v OradcU pri vodilni vožnji prvi dan tudi nagrado zt% vodstvo. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj, 1. julija. V tekmah za prvena stvo je Rapid za Šest točk pred ostalimi tekmujočimi prvorazrednimi moStvi. Težko bo, da ga kateri klub 5o dohiti VčeraJ5nje tekme so prinesle splosrro iznenađen )e. —^ Klubu W a f, je bil v kritičnem položaju« ■tj premeste v drugi razred, so jc posrečilo pobiti klub VVacker. Senzacija dneva Je tudi bila, da je Rudolfshugel potolkel Hakoah. Rczulati tekem: Waf : VVacker 3:0. Ra* pid : Vienna 5 : 2, Floridsdorfer Athletl* ker : Simmering 0 : 0, Rudolfshugel : Ha« koiih 1 ; 0. Admiar : Hertha 2 : 1. VVac 1 I L Društvene vesti. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja p. n. članom, da se vrši XXII. redni občni zbor danes v torek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Gradišče Mf\ a običajnim dnevnim redom. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. —i Kongres FoStniu, te^ejrrafskih in telefonskih uslužbencev se vrši 12. Julija v Beogradu. — Društvo najemnr\ov za Slavonijo op^zarj?. rli ic vrši prinodnla Javna odbo* rova sc a v sre-do dne 4. jul. ti. ob 20. v ve1:ki dvorani Mestnega doma. DruSivena pisnma da:e članom dnevno od 18. do JO. ure informacija S\. Petra cesta štev. 12. prHličjo, desno. V $-??:0 4, jnfifa zrtčar VSI V v proslavo sr. C!Ti!a in Msfodal ■■■■■ stran * »SLOVENSKI NAROD« dnr 3. juirja i*23 štev. 148. Dnevne vesti. V Liubijanl, dns — Jezuitska morala dr. Korošca. iz Beograda nam pišejo: Znana dr. Ko-roščeva izjava o atentatih, s katero je voditelj slovenskih klerikalcev hotel precizirati klerikalno moralno stališče, vzbuja v parlamentarnih krogih in v beogradski politični javnosti še vedno splošno nevoljo. Vsa beograska javnost Je ogorčena, ker ie dr. Korošec indirektno slavil politiko Ferdinanda Habsburškega. Beogradski parlamentarci Korošcu ne morejo odpustiti njegove netaktnosti. Navaden politični takt Že zahteva, da voditelj slovenskega klerikalnega ljudstva ne dira čustev srbskega naroda, ki se je boril za svobodo Ju-goslovenov. Klerikalci zasledujejo 5e vedno isto politiko, kakor L 1014, ko so IrriČah" »Srbe na vrbe«!« Korošec se od L 1914 ni popolnoma nič spremenil ln je ostal vedno enak. Zelo značilen članek - uvodnik ima nedeljska »Politika« z naslovom »Korošec - jezuit«. Clankar ugotavlja, da ima dr. Korošec dve razni morali. Koroščeva jezuitska morala 1. 1914 je bila drugačna. Ko je navalila mogočna Avstro - Ogrska na malo Srbijo, ni Korošec imel poguma nastopiti proti ubijanju. Zelo ostro napada dr. rVrošca tudi »Balkan«, očitajoč mu, da je dr. Korošec še vedno tipičen »Avstrijanec in V a t i k a -n e c «. — Našim klerikalcem je naš Ust hud tm v peti. Ker uživa »Slovenski Narod« v naši in v beogradski javnosti največji ugled in ker stvarno kritizira klerikalno politiko, obenem pa tudi skrbi za to, da so vladni krogi pravilno informirani o težnjah, ki ffta zasledujejo klerikalni politiki, je klerikalna gospoda vsa besna nanj. zavedajoč se pač, da jim pošteno meša njihove štrene In račune. Zato so započeli divjo gonjo proti »Slov. Narodu«. Ker vedo, da mu ne morejo izpodkopati ugleda v beogradski javnosti, ga skušajo spraviti ob ugled in veljavo pri domačih gospodarskih krogih. Predstavljajo klerikalne poslance za tiste, k! se edini zavzemajo za gospodarske sloje in kriče ob-jednem, da je »Slovenski Narod« tisti, ld Je kriv, da to njih gospodarsko delo nima nobenega uspeha. Z ozirom na to pozivajo vse gospodarske kroge v Sloveniji na bojkot »Slovenskega Naroda« ta med vrstami namigujejo, na naj ti krogi mesto »Slovenskega Naroda« raje podpirajo — »Slovenca«. Pravi AH ta manever le preprozoren, da bi interesirarrl sloji ne spregledali pravega njegovega smotra. Toda tudi najnovejša klerikalna gonja proti našemu listu, ki so ji obesili klerikalni voditelji gospodarski plašček, ne bo uspela. Proti »Slovenskemu Narodu« so dolga desetletja grmele strele, s prižnic se je sipalo prokletstvo nanj, pastirski listi so> pozivali na bojkot, toda vse ni nič pomagalo. »Slovenski Narod« se je §e bolj usidral v naši javnosti in se gmotno tako utrdil, da je celo škof dr. Jeglič obupal, da bi ga uničil in mu izpodnesel tla v naši javnosti. SIcer pa so tudi že drugi oznanjali bojkot proti »Slov. Narodu«, a s prav istim uspehom. Ali mislijo klerikalci sedaj, da bodo v svoji najnovejši akciji proti našemu listu srečnejši, kakor takrat, ko jih je v tem podjetni s svojim prokletstvom in z grožnjo ekskomunikacije. ki bi naj zadela vsakogar, ki bi čital liberalno glasilo, podpirala vsa naša borbena katoliška hijerarhija? Naj le poskusijo, za neprostovoljno reklamo jim bomo seveda hvaležni! — UČIteljstvo meščanskih šol iz vse naše kraljevine ima te dni v Ljubljani svoj TT. kongres s temle dnevnim redom: V sredo, 4. Julija t. 1. ob 16. pop. posvetovanja delegatov v državni realki. V Četrtek, 5. Julija glavno zbo-vanje ob 8. v državni realki. Popoldne ogledovanje znamenitosti Ljubljane. Zvečer ob 20. skupna večerja v restavraciji »Zvezda«. V petek, 6. Julija izleti na Gorenisko, v Maribor in Ptuj. — Desetletnica bitke na Bregalnl-el. Dne 30. junija t. 1. je poteklo deset let. ko je bila odločilna bitka na Bregal-nici, v kateri so bili poraženi Bolgari, ki so .zahrbtno napadli srbsko vojsko po končani zmagoviti balkanski vojni proti Turkom. — Branlslav Nušić vpoko?en. Sek-cijski šef naučnega ministrstva Brani-slav NuŠić, je bil na lastno prošnjo upokojen z letno penzijo 7000 dinarjev. Kakor čujemo, bo njegov naslednik profesor R i s t a Odavić, dober naš prijatelj. — Težko Je obole! v Ladijl pri Medvodah, kjer stanuje že nad pol leta. g. Janko Vukasović - S t i b i e I. vpokojeni polkovnik. Nadejamo se, da bo močna njegova narava zmagala in da v kratkem zopet popolnoma okreva. — Ljubljanski učiteljišniki v Beogradu. Včeraj dopoldne je v Beograd prispelo pod vodstvom glasbenika C. Adamiča in nekaterih profesorjev okoli 70 maturantov ljubljanskega učiteljišča. Obiskali so tekom dneva narodno skupščino, kjer so si ogledali zbornico in posamne klube. Poseben pevski zbor priredi koncerte v kulturnih centrih Bosne- Hercegovine in Dalmacije. Danes j, 2. talija 1923. dopoldne odpotujejo v Sarajevo, nato v Mostar hi potem v Dalmacijo. — Promocija. Dne 23. Junija sta bila na veterinarski visoki šoli v Brnu promovirana doktorjem veterinarne medicine diplomirana državna živinozdravnika Jože K u n c v Sy* Jerneju pri Toplicah na Dolenjskem in Zvonko Z e m 1J1 £ v Murski Soboti. — Nehajte! Za vsako nasilje, izvršeno nad kakim Italijanom v Jugoslaviji, trpe naši bratje onostran meje. Zgodilo se je nekaj, kar vzbuja v Gorici Trstu in Rimu skrajno pretirane obdolžitve Jugoslovenov in zbog česar se že snuje maščevanje nad nedolžnimi goriškimi Slovenci Prizadeti goriški fašist lahko pripoveduje, kako mora biti pri srcu Slovencu, kadar ga na primer v Trstu ali kje drugodi zagrabi dvajset italijanskih fašistov, da se onesvesti. Nasilje pa je nasilje in z nasiljem se ne vstvarjajo sporazumi med sosedi Zato pa kličemo vsem prizadetim na obeh straneh: nehajte! Glede na omenjeni slučaj izvaja »Goriška Straža«, da taka nasilstva spravljajo goriške Slovence v resno nevarnost. — Tombola »Jugoslovenske Matice«. Nadaljnje številke književne tombole Jugoslovenske Matice so: 8. 19, 77. 66, 84, 3, 61. 43 in 36. Med temi številkami se bodo gotovo nahajale že prve tombole. Pokrajinski odbor bo na prijave čakal 7 dni, nakar se bo sešla zopet komisija za književno tombolo, ki bo izvršila poimensko žrebanje, za slučaj, da bo prigjašencev več kakor tombol. Tombole se bodo oddajale seveda v zaporedni vrsti. Kdor še do danes ni prejel dobitka kvaterne aH činkvina, pa je to pričakoval, naj še malo počaka, ker se vsi dobitki še niso razposlali. Ako pa tudi tekom sedmih dni dobitka ne sprejme. Je to znak, da Je njegova karta pri ponovnem Žreba, nju Izpadla. Imena vseh. ki so zadeli tombolo, objavimo v listih. Število tombol smo zvišali od 5 na 7. — Senzacionalna razkritja romunskega lista. Včeraj je »Jutro« priobčilo pod tem naslovom brzojavko Iz Beograda, v kateri poroča, da »prinaša romunski list »Univer-sul« senzacijonelno odkritje o sodelovanju Madžarske pri bolgarskem prevratu«. Dotično razkritje je vsakdo lahko čital v najem listu že dne 26. juni'a med političnimi vestmi pod tem naslovom: »Kdo je pripravljal bolgarski prevrat«. To vest smo posneli po glasilu češkoslovaške agrarne stranke »Venkovu«. Istočasno so to vest priobčili tudi razni beogradski listi. »Ven-kov« pa je to razkritje obelodanil že predpretekli teden. — Razvitje praporov »Oriune«. Organizacija jug. nacijonalistov je imela včeraj v Ljubljani svojo prvo večjo prireditev. Na vrtu »Narodnega doma« se je včeraj dopoldne vršilo slovesno razvitje praporov ljubljanske oblastne in mestne ter šišenske organizacije »Orju-ne«. K slavnosti, ki ji je prisostvovalo veliko število nacijonalistov, so prispeli tudi delegati iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. Pozornost je zlasti vzbujal orjaški četaš Pavlovič, oborožen od pet do temena, ki je prispel celo iz daljnega Mostarja. Slovesno razvitje praporov je otvoril predsednik oblastnega odbora »Orjune« inž. Kranjc, ki je v temperamentnem svojem govoru uvodoma omenjal, da v času, ko so se naši nasprotniki zbrali, da uničijo našo mlado državo, so se zbrali tudi jugoslo-venski nacijonalisti v mogočno falango od Vardarja do Triglava, ki bo čuvala našo s težkim bojem pridobljeno svobodo. (Klici: »Dol s separatisti!«) Predsednik je nato izročil zastavonošama ljubljanske oblastne in mestie organizacije »Orjune« oba prapora, ki sta iz težke svile in krasno izdelana, z besedami: »Ohrani ga in čuvaj ga čistega, kakor Ti ga izročam!« Z istimi besedami je nato predsednik šišenske »Orjune« Roš izročil prapor svojemu zastavonoši. Kumice praporov so nato na prapore pripele trakove. Na to so se vsi trije prapori in prapor z Bleda križali, godba »Zveze jug. železničarjev« je intonirala himno »Bože pravde«. Bil je veličasten prizor. Predsednik Inž. Kranjc Je nato odlikoval z redom »Zelenega zmaja »brata Copa in Znidar-šiča. Delegat »Orfune« iz Šiške je imel zatem lep govor, omenjajoč, da kri naših dobrovoljcev na solunski fronti ni tekla zastonj. Njegovemu Vel. kralju Aleksandru in ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pašiču je bil odposlan brzojavni pozdrav. Inž. Kranjc je nato zaključil oficijelno proslavo, povdarjajoč v zaključnem govoru, da ti prapori niso kot prapori drugih društev, temveč to so bojni prapori in bojna fe organizacija jug. nacijonalistov. »Orjuna« se je zatem formirala v impozantno povorko In z godbo na Čelu odšla z novimi prapori po mestu, vzklikajoč kralju in državi. Na vrtu »Narodnega doma« se je vršila popoldne nato intimna zabava, — Redna seja občinskega sveta bo dne 12. Julija t. 1. ob 18. zvečer v mestni dvorani z obsežnim dnevnim redom. V tej ali prihodnji seji bo občinski svet bavlr tudi s proračunom mestne občine za dobo od 1. Julija do 31. decembra t 1., ki obeta biti glede potrebščin in primanjkljaja kakor čujemo, zelo zanimiv, ravnotako pa tudi razprava. — Brezvestno zapravljanje občfnskega denarja. Poleg razmetavanja milijonov za tisto luksurijozno organizacijo poklicnega gasilstva hoče klerikalno - komunistična koalicija zapravljati denar tudi pri nastavljanju novega uradništva. Kakor čujemo, bo na dnevnem redu prihodnje »eje občinskega sveta baje tudi Imenovanje 14 novih uradnikov, katerega Imenovanja se veČina v zadnji seji ni upala postaviti na dnevni red. S temi imenovanji bi bile mestne finance po nepotrebnem obremenjene mesečno za 16 do 18.000 Din. In to v času, ko mestna blagajna It drugič prvega v meseca ni mogla izplačati uradnikom njih plači — Smrtna kosa. Dne 17. junija je v Kočevju po dogli , težki bolezni v visoki starosti 80 let umrl g. Jostp K a i I e ž, bivši župan, poštar In trgovec v Novih Selih, oče veleindustrljalca g. Kajfeža v Kočevju. Pokojnik je bil mož stare korenine, marljiv kot mravlja, pošten m podjeten, kakršnih Je danes le malo med nami. Bil je vedno zvest pristaš napredne stranke. Pokopali so ga v petek 29. Junija na mestnem pokopališču v Kočevju. Blag mu spomini Njegovi spoštovani rodbini naše Iskreno so-žalje. — V garnizijsld bolnici v Ljubljani ie po dolgi mučni bolezni preminul dne 27. tm. g. Emil M e r k, vpokojeni podpolkovnik. Pokojnika so prepeljali v Kranj, kjer so ga v petek 29. junija položili k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovemu sorodstvu naše sozalje. — V Radovljici v soboto 30.tm. murl po dolgotrajni bolezni v 74 letu svoje dobe g. Ivan Sartorl posestnik In ključavničar. Pokojnik je bil marljiv in podjeten obrtnik, naroden mož, ki je vžival splošno spoštovanje v mestu m okolici. Pogreb je danes ob 17. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Medvedko je snočl ustrelil g. dr. Ivan Tavčar v revirju »Linte« pri Gornji Brezovici nad Preserjem, Medvedka tehta 80 kilogramov. — Opcijska doba za Jugoslavijo Je dne 16. junija t. 1. potekla. Vsaka tozadevna prošnja bi bila odslej a limine odklonjena. — Maturantje Iz leta 1913. državne višje realke v LJubljani se snidejo dne 14. Julija k obletnici. Kraj In natančnejša pojasnila da g. Spindler. uradnik ravnateljstva Južne železnice, oddelek 5/IV. v Ljubljani. — Objava hišnim posestnikom v ljubljanskim! Davčna administracija je predpisala hišno najmarino za leti 1923-24 ter bodo dotlčnj predpis! tamkal na vpogled od 1. do 15. Julija 1923. Ker pa finančna uprava še do danes ni zopet upeljala za vsakega davkoplačevalca neobhodno potrebnih plačilih nalogov, baje za to nima na razpolago potrebnega kredita, je Prvo društvo hišnih posest, v L'ubljani dalo samo na svoje stroške napraviti Izvlečke Iz odmer-ne tabele za hišno najmarino za vsakega posamnega llubl;anskega hišnega posestnika ter se bodo ti izvlečki kot nadomestilo za plačilne naloge oddajali hišnim posestni-nikom v društveni pisarni Dunajska cesta 17. I nadstr. proti povrnitvi nabavnih stroškov. Izvlečki bodo v vsakem pogledu popolnoma nadomeščali plačilne naloge In Je na njih tudi natisnjen za vsako četrtletje poseben prostor, kamor se bodo pri davčnem uradu Pzabeleževala posamna vplačil8 S tem bodo hišni posestniki zopet prišli do pregleda, koliko in za kater? čas so plačali hišno najmarino. Up-mo. da bodo s to našo uvedbo zadovoljni hišni posestniki ter se brez fz'eme, če so člani ali nečlani našega društva zglasili v društveni pisarni med uradnimi urami od 9.—12. ter od 4.—6. PlaČrln? nalogi se dobe od 1. tm. daTe natančnega pojasnila pa radi predsednikove odsotnosti šele od 6. julija naprej od 16.— 18. pop. — Odbor — Al? Je treba trk?ne st snovanj si-e mizerije ▼ Ljub?'ani? Pišejo nam: V Ljubljani se mesto vedno več. zdaj manj zida in zmo manjka še na vseh koncih In krajih rrcrlih družinskih stanovanj. Zato imamo pa v mestu ljudi Iz Avstrije in drugod, ki niso in tudi ne marajo optlrati za Jugoslavijo. Poleg teh pa trpimo tu še take, ki so optlrali za Avstrijo, pa se ne spravijo proč. Vsi ti in taki odjedajo domaČim ljudem stanovanja. Zakaj se to trpi? Zakaj ne nastopijo tu oblasti tako, kakor nastopajo v enakih slučajih oblasti v sosednjih državah?! —i Izjava. Podpisani Izjavljam, da sem odložil funkciio v osrednjem IzvrŠevalnem odboru narodno-soci'aMstiČne mladine in predsednrško mesto n;ene krajevne organizacije (»Bratstva« v Mostah) In sem izstopil iz političnega življenja. Ivan Sedlar, s. r. — Neoddatne poštne pošeljke. Izšel Je razglas o neoddatnlh poštnih pošiljkah za mesec april 1923 In Je v prostoru za stranke občinstvu vpogled pri vseh poŠtah v Sloveniji. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani se bodo prodajale v porotni dvorani dne 6. julija 1923 ob 9. uri razne stare puške (primerne za lovske čuvaje) in samokresi. — Potujoča pošta med LJubljano In TržiČem. Po naredbi poštnega in brzojavnega ministrstva v Beogradu št. 35948 z dne 18. junija t. L se je uvedla s 1. dnem meseca julija 1923. na progi Ljubljana - Kranj - Tržič ambulantna pošta Ljubljana - Tržič 70 in obratno. Ta ambulanca odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 47 minut, iz Kranja ob 8. uri 5 minut in prihaja v Tržič ob 9. uri. Ambulanca Tržič - Ljubljana 70 odhaja iz Tržiča ob 19. uri 17 minut, iz Kranja ob 20. uri 48 minut in prihaja v Ljubljano ob 21. uri 45 minut. Z ambulanco bo znatno izboljšan poštni promet med Ljubljano in Tržičem ter še posebno med kraji, ki leže med Kranjem in Tržičem. — O »Delavski zavarovalnici zoper nezgode« na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani nam pišejo: Seje, katere bi se imele vršiti redno vsak mesec, že ni bilo od 24. aprila nobene, a sedaj smo že v juliju. Aktov za rešitev Čaka že nad 50 in nekateri poškodovanci čakajo že nad tri mesece na zavarovalnino, odkar jih je nehala plačevati bolniška blagajna. Prosimo vodstvo, naj se — Z Viča nam piše ondorni obrtnik in priobčujemo: Naša poštna zveza, z ostalim svetom je že več mesecev pomanjkljiva in to tem bolj, ker se je po vojni pri nas obrt močno razmahnila, pa tudi trgovina vidno razvila. Dvakrat v tednu namreč ne moremo oddati paketnih pošiljk in dvakrat na teden ne prihaja k nam paketna pošta. Take razmere so vsekako v diametralnem nasprotju s pospeševanjem trgovine in industrije, za kar ima pošta v prvi vrsti skrbeti. Naj se že vendar vpelje dnevna poštna zveza Ljubljana - Polhov gradeč, ki je obstojala pred vojsko skoz leta in leta. Z njo bo ustreženo gotovo tudi Dobrovcem in Polhograjcem. Poštne pristojbine se dvigajo v nedosež-nost, za izboljšanje današnjih kulture ne države nevrednih poštnih zvez se pa nič ne stori — Nekdo v Imenu prizadetih. — Kako posfnjelo carinski uradi. Te dni ie prejel neki tukajšnji trgovec po poŠti iz Nemčije kot vzorec brez vrednosti okrog % kg podložkov za gumbe. Pri pregledu je carinska administracija ugotovila, da so podložki iz niklja in je na podlagi te ugotovitve tudi zaračunala odgovarjajočo carino. Ker je pa trgovec že prej večkrat dobival podložke iste vrste in je vedno plačeval carino po tarifu za pločevinaste izdelke, se mu je zdelo čudno, da mu je carinski urad to pot zaračunal dvojno carino. Ko je odprl zavojček, se je prepričal, da so podložki iz navadne befe pločevine. Na vprašanje, zakaj mora plačati sedaj tako visoko pristojbino, mu je carinski uradnik odgovoril, da so podložki po mnenju carinskega urada iz nikla. Začudeni trgovec je moral plačati zahtevano vsoto in sedaj zaman premišljuje, kako je mogoče, da od države plačani in nalašč za to določeni organi ne morejo ločiti bele pločevine od niklja. Pritožbe in ugovori, češ, da je to protizakonito in da bi morali carinski uradi bolj točno vršiti svojo dolžnost, so ostale brez uspeha in trgovec je moral plačati za prejeto pločevino pristojbino od niklja. Menimo, da bi bila dolžnost merodajnih faktorjev, pobrigati se za red in pravilno poslovanje naših carinskih uradov zlasti še zato, ker se Cujejo pritožbe dan za dnem. — RazpJsana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za SIoveni!o v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Št. Vid nad Ljubljano. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Celjske vesti, — Mestni občinski svet ima danes v ponedeljek zvečer ob običajni url redno občinsko sejo s poročili referentov posamnih odsekov. — Umrl je v Gaberu kanclist na okrainem glavarstvu g. F. Dečman. Kot navdušen lovec je bil posebno zn-'n In prilubljen v lovskih krogih. Bil je ?a tudi vedno dober Fiove-nec. N. v m. p.! — Ponesrečen vojak Na železniškem mostu pod kolodvorom je na praznik straŽil most neki vojak. Stal je v sredi med železniškima tiroma. V tem hipu sta vsak od svo;e strani privozih dva vlaka ter vojaka podrla na tla. Pri padcu si je razbil glavo. Spravili so ga vsega okrvavljenega in težko poškodovanega v vo'aško bolnico. — Tatvina. 211etni samski delavec Jurij Kores v Dobovcu je velik prijatelj svinjine tn perutnine, kadar si Jo lahko privošči brezplačno. V mesecih marcu In aprilu je obiskal več tamošnjih posestnikov ter kradel svinjino, klobase, perutnino pa tudi perilo. Končno pa je bil za-sačen nekoč, ko je ravno kuram rezal glave. Okrožno, sodišče celjsko ga je pri razpravi zašilo na 16 mesecev poostrenega zapora. — Mariborske vesti. Vlom v Spod-nještajersko Ljudsko posojilnico. Pišejo nam: Mojstrsko izvršen vlom v Spodnještajcrsko Ljudsko posojilnico v Mariboru kaže, da pravi vlomilci še niso pod ključem In da so glavni voditelji zelo dobro poučeni o hišnih razmerah tam, kjer »operirajo«. Ker je bila posojilnica preko cbeh praznikov zaprta, se ne ve natanko, kdaj se je izvršil vlom. Lahko se Je to zgodilo tudi po dnevu. Storilec nI pravzaprav vlomil; rabil je le dobro ponarejene ključe In sicer je šel skozi vežo, kjer je s posebno pripravo potisnil od znotraj vtaknjene ključe do posojilniške pisarne, da so padli na tla, na kar je vrata od zunaj odprl s ponarejenim ključem. Ključe cd blagajne je moral dobro poznati, zakai rudi blagajno je odprl s svojim ključem in ga pustil notri, najbrž ni poznal mehanizma, kako se takozvani »Stecker« vzame ven. Plen je bil manjši kakor je najbrže pričakoval. Samo 6000 Din našega denarja. Zato pa se je tem bolj odškodoval z zlatnino, deponirano v blagajni, s srebrnimi kronami (314). 50 zlatniki in 42 angleških funtov šterlingov. Vse* kakor se mu je operacija s ponarejenimi ključi dobro izplačala. — V s e d e 1 a v s k i z 1 e t v M ar ib o r u. Dne 30. junija popoldne In nedeljo 1. julija se je v Mariboru vršil drugi vsedelavski zlet socijalistične stranke. Vkljub velikemu številu udeležencev iz največjih delavskih taborov iz cele Slovenije, deloma tudi iz inozemstva, se Je poznalo, da se razne separatistične struje Še niso zj edini le. Tudi se je poznalo, da na tem zletu nI aktivno sodelovala politična stranka In strokovne (gospodarske) organizacije. Zato pa so bila tem častneje zastopana razna kulturna društva: delavske pevske, glasbene, Športne in telovadne enote. Splošno pozornost Je vzbujala četa skavtov, lepo vzrastle krepke mladeniške postave. Popoldne dne 30. junja so v Ljudskem domu zborovali delegati delavskih telovadnih enot. Zvečer slavnostni koncert In komers na Garabrinovem vrtu. V nedeljo 1 zjutraj sprejemanje gostov na glavnem kolodvoru, od tam velik sprevod po mestu, na Glavnem trgu je zletnike pozdravil g. župan Grčar z balkona magistrata. Pozornost Je vzbujal njegov jedrnat samosloven-ski nagovor. Po pozdravu odhod na Ljudski vrt, kjer se je popoldne vršila velika slav-nost (slavnostni govor, nastop telovadskih enot in vseh pevskih društev). Vseh praporov Je bilo nad 20. Manifestacija na Glavnem trgu le bila vzorno disciplinirano organizirana od strani mar.borskega vodstva. — Vdova Stamoolijskega v Beogradu. Preteklo sredo je potovala skozi subotico v Beograd soproga umorjenega oolgarskc-ga ministrskega predsednika Sta nbolijsko-ga. Prišla je iz Monukovega, kjer je bi!a na obisku pri svoji hčeri. Gospa Milena Sumbolijska je Izjavila novinarjem, da je trdno prepričana, da njen mol al -- mrtev temveč bo s svojimi pristaši, ki so mu fanatično udanj zopet dobil moč v sv r»je r^> ke. — Nezgode. V kam?o!omv. podjetja Lavrenčič v Vuzenicf se je ponesrečil delavec Joie Dežnik. Padel je na motorsid železnici, ki je napeljana v svrho preval -nja kamenja lz kamnoloma. Zadobil je pod težo skale te.^ke poškodbe rudi na tj (pretres možganov). Mariborski rešilni oddelek ga Je prepeljal v boln;co. Težko če ostane pri življen'u. — Razborit kon;. Na Vidovdan je na Aleksandrov! cesti konj nekega vnanjega posestnika verižni! v roko Valentina Fridricha. gostilničarja zajutrlco-valnice v rotovški gostiln!. Konj je padel tako nerodno, da so ga koma) reSili. 2e pri dviganju je prLzel okrog sebe. G. Frid-rih je pomagaj, v »zahvalo« ga je konj po-padel ter mu skoro odgriznil prste na roki. — Avtomobilska nesrečVi pri §ent. Jerneja. Včeraj zjutraj ob 8. je policija v L liani prejela brzojav, da je neki avtom 16 1 do smrti povozil neko žensko. Avtomobil je vozil v smer! proti LJubljani in ga je ob 9. url stražnik na Dolenjski cesti Že ustavil. Lastnik avtomobila zagrebški tovarnar Dragutin Vega. ki se je vozil na Bled. ie na poiiciri priznal, da ž;!a. Odnesla sta res mnogo perila In dru-Zlh predmetov ter se hotela odpe'ati v Beorrrad, da tam začneta novo £J vi jen Je. Sreča pa Uma nI bila mila In tako 11 ' [a prlieta e v S'sku. Radi tatvine sta M i-govarjata t« dni pred sodiščem m je bil i u-kič ob?Ven na 3 leta, Povićeva pa na ? "t; ječe. K% je Luklć Čul razsodbo, je nenadoma potegnil nož in se sunfl v prsa. vendar ne smrtononevarno in ie upanje, dn okreva. — Samomor. Med Pragersklm an Cir-kovcami se je vrgel pod vlak Invalid J <*!p Vuga. Skočil je pod vlak Iz rbupa, ker ni dobival podpore in tudi ni bil sprejo; v invalidski dom. — Roparske folpc v vlrovitlškein okraju. V komftatu Virovitlc.3 na Hrvatskem, so na dnevnem redu roparski napadi in umori. Prebivalstvo celega okraja je skrajno razburjeno. Ker so roparv oblečen v vojaške uniforme. Je verjetno, da so to vojni begunci. — Nove aretacllo v Maribora. V mariborski okolici sta bila aretirana brezposelna postopača Josip Ogrin m Ferdinand Kolar, ki sta Izvršfla več tatvin in bila tudi v zvezi z vlomilsko družbo v Maribora, ki je že pod kTučem. — Velika tatvina v vlaku. Trgovke mu potniku Ev genu Gottliebu Iz Ljub! ia ne je bfl med vožnjo Jesenice-Luibljana ■ rjavi ročni kovčeg v katerem so se n ihaja-1? vzorci za kravate, ki so bili vredni 80.000 kron. Tatvine sta osumljeni dve ženski. — Tavlna. Dne 28. t. m. je bil Iz kuhinje Marije Fischinger v Janez Trdinovi ulici ukraden kovčeg, last služkinje Marije Dor-nik. v katerem se je nahajalo 2000 K denarja, razno perilo in obleka v vrednosti 25.40C kron. O tatovih ni sledu. — Občutna kazen špekulanta. Vrhovna sodna instanca ie potrdila sodbo, s katero je bila tvrdka Brača Hahn obsojena radi tihotapstva z valuto na globo 7 milijonov 200.000 dinariev. Sodišče bo izvršilo rube* žen nad tvrdkinim premoženjem, če v do« ločenem roku ne plača globe. — Vrhunec fine mehanike pisalnega stroja »STOLVVER«, zastopstvo Ljubljana, Šclenburgova ulica 6/L — Mestna dvorana In posvetovalnica se ne bosta odslej več oddajali društvom in korporacijam v zborovalnc namene. — Kino Tivoli. Od danes do vštevšl sredo 4. t. m. se predvaja drugi de! senzacionalnega filma »Čuda džungle*. — Kino Matica. Otvoritvena predstava Do srede 4. t. m. se predvaja izvanredno krasno filmsko delo »Ljubljenec kraljice« historična ljubavna tragedija, inscenirana po gJnsovitem romanu Georga HirscMeldn r-Drugo življenje«. V filmu sodelujejo najboljši nordijski filmski fenomeni, kakor divna Marija Mindszenty. Erich Kaiser - Titz, Alf Blutecher in drugi. Film se predvaja dve uri. Občinstvo se opozarja, da je kine* »Matica« sedaj tehnično popolnoma preurejen In je prikazovanje docela brezhibna Borzna poročila. — Zagreb, 2. julija (Izvir.) Zaključek. Devize: Curih 16.275. 16.325, Pariz 5.55. 5.60 London 422, 427, Berlin 0.0475, 0.555, Dunaj 0.1295, 0.1305, Praga 2.75. 2.775, Trst 4.03, 4.0475, Newyork 92, 92.25, Budimpešta 1.05, LOS, Valute: dolar 90.75, 91.25, lira 397, 399. — Curlh, 2 julija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.15, Berlin 0.0032, Amsterdam 222.25, Newyork 5.675. London 25.95. Pariz 34.30. Praga 17.— Budimpešta 0.065, Bukarešta 2.20. Varšava 0.0045. Dunaj 0.003V«. avstr. žig. krone 0-00S1/«, Sofija 5.25. Razne stvari. • Pomanjkanje prostora na drugem svetu. Neki nemški list prinaša sledečo zanimivo anekdoto: Leta 1705 je prišel benediktinski pater Alberano Deslderio v Mon-te Cassinu do zaključka, da mora »onkraj sveta« radi skozi in skozi tisočletja vedno nepretrganega in svežega trajajočega pri-:oka ubogih duš, vladati veliko pomanjkanje prostora. Skrb za svojo bližnjo prihod-n.ost mu ni dala miru vsedel se je k dolgotrajnim računskim zaključkom In končno srečno dobljene rezultate pisal svo'emu prijatelju opatu Giacinru Gimma, ki jih je kasneje priobčil. Po teh kalkulacijah znaša množica pretfvalsrva od začetka paradiža dalje 111.111,111 milj. duš. Od teh je radi Luciferjeve rebelaciie izločenih ena tretjina tako, da ostane »samo« 74.074.074.000 milj. In se veselijo prijetnosti paradiža. TI, s pregnanjem prosti sedež] so naravno rezervirani za svetnike. Brez dvoma meni dobri pater Je teh 37.037.037.000 milj. sede-dežev že zasedenih, radi neprestanega dotoka duš. Izhod Iz te zagate vidi Deslderio samo v vsegamogočnosti Boga, ki bo že iznašel kako sredstvo za razširjenje pro- stora onkraj. Kakor Je torej razvidno, Je v nebesih taka huda stanovanjska kriza, kot na zemlji. Vsekakor izgledi na »onkraj« baš niso rožnati. * Ker Je raz žalil psa... London je Imel pred kratkim zopet senzacijo v živalskem procesu, ki je specijaliteta angleških sodiških razprav. Neki kitajski »špic«, na.plemeni-te še krvi, ki sliši na spodobno ime Peke-Clan-VVeeWan, se je čutil v svoji pasji časti razžaljenega, ker mu je izdajatelj lista »Dur Dogs« ob priliki pasje razstave v predmest'u Pekam očital, da Ima prekratke noge in nekaj druge reči. Seveda si tega »Peke« ni dal dopasti. Ker pa sam pred sodiščem ne velja kot jurfstična oseba, ga ie zastopala njegova gospodarica gospa Edita Conway Evans, ki ie neprevidnega pasjega žurnallsta (!) poklicala pred sodišče. Gospa je utemeljevala svojo tožbo s tem, da je izjavila, da je njen pes dobil v Pekamu prvo nagrado In ie pes imel tudi več častnih naslovov. K obravnavi je prišlo seveda mnogo londonskih čestilcev psa. »Peke« sam je doprinesel dokaz resnice s tem, da je skočil na sodnikov pult in s tem dokazal, da ima dosti dolge noge. Sodnik 'e bil salomonskega mnenja, da Ima gospa Evans prav, in je obsodil pasjega žurnali-sta na en funt ŠterHngov globe, ter v povračilo vseh sodnih stroškov, ki niso baš malenkostni. Tako storjeno v letu 1923! * KvadHljon rubljen v prometu. — Ljudski komisar za finance Sokolnikov je v »Ekonomi Češkali Ziznji« priobčil interesantne števike o denarni papirnati emisiji, ki kroži v Rusiji. Od oktobra preteklega leta do aprila L 1. Je narasla emis'ja od 264 trilijonov na 1 kvadrilijon 593 trilijonov Zares astronomske številke. V juniju t 1. se Je ta vsota znižala na en kvadrilion, v čemer ljudski komisar vidi simptome saniranja ruskih financ. Med tem nasprotno na moskovski in petrogradsk' borzi naraščajo tuje devize. Dne 4. junija je notiral pfund šterlinz 703 000.000 In 9. junija 70« milijonov, dolar 166 milij.. kasneje 167 milijonov. Iz tega Je razvidno, da saniranje naravnost banalno uspeva. • Bankir Emil Gliickstadt umrl Bivši generalni ravnatelj danske državne bnnke Emil Gluckstadt, o katerega velikanskem krahu smo poročali, je 25. tm. v preiskovalnem zaporu v Kopenhagnu nenadoma umrl. Krožijo vesti, da je izvršil samomor, ker pa ni potrjeno. Gluckstadt je bil zastopnik zveze narodov na Dunaju ter so ga smatrali za enega navečjih evropskih finančnikov. • Tragična smrt pred poroko. Tragičen slučaj se je dogodil pred kratkim v Genovi. Medtem, ko so duhovnik in sorodniki čakali v cerkvi, je mlada nevesta zgorela doma. In sicer radi svoje strasti do kajenja. Oblečena v poročna oblačila, ki so bila obdana s tančicami, si ie prižgala še eno cigareto pred odhodom v cerkev. Pri tem pa se je tančica vnela In nesrečnica ie v grozovitih mukah Izdihnila, predno Je prišla pomoč. -- SpUonaža z golobi v Bosni. V Foj-nlcj v Bosni je neki uradnik u?el nekega goloba, ki je imel obroček Iz alummfja na nogi. Na prstanu je bila vrezana številka goloba in kraj postaje, iz česar je bilo razvidno, da prihaja iz TtaH'e. Sličen golob ;e bil pred kratkim prijet v Gorožda-nlh. Oba sta bila iz istega kraja. Policija ie uvedla obširno preiskavo, ker ie dognano, da Italijani razvija;o Intenzivno šprjo-nažo po vsei DalmaciM in Bosni. — Anrleškl železničarji za 6umo delo. Angleška železničarska zveza predloži na kongresu Trades Unions. ki se bo vršil v septembru, zahtevo po 6urnem delovniku za organizirane angleške delavce. Spominjajte se »Družbe sv* Cirila in Metoda«! — Termalno kopališče v Laškem. Po triletnem prenavljan u se zopet otvori izza davnih časov znano kopališče v Laškem. Kopališče leži na desnem bre~u b:stre Sa-vin e. ki se vije od Cela do Zidanega mosta stisnjena med zelenim hribovjem. Na levem bregu Savinje je trs Laško, znan po svoji romantični legi. Bregovi in doline nudijo lepe izprehode. Gozdovi s studenci in gorski zrak dajeo tej pokrajinski sliki švicarski značaj, vedro nebo pa južno obilež-ie. Od Cel a do Save je slika pokrajinske krasote, da jo celo suhoparni Baedecker omenja kot vfšek lepote na vožnji med Trstom in Duna em. Lega kopal šča v Laškem je v kllmatičnem pogledu nadvse ugodna. Kraj je obdan od hribov ter s tem zavarovan proti neprietnim vetrovom, kar je za zdravilišče velikega pomena. Termaln- vrelci privrejo na dan s toploto 3S.50 C. Znani so že stolet a. Kopališče v Laškem je znano širom sveta. Pred vojno je bilo najebisko-vanejše kopališče In zdravilišče na Štajerskem, ki !e bilo posečano vsako leto tudi od raznih visokih gostov Iz vsesa sveta. Stari Laščani vedo potrditi, da je tu prebival n. pr. kineški prestolonaslednik in uporabljal termalne kopeli. In mnogo drugih. O učinkovitost: termalnih kopeli v Laškem je cela vrsta znanstvenih razprav. Termalna voda je popolnoma Čista jn dosn?no radioaktivna. Srečno je naključ:e, da Ima voda Isto temperaturo kot srednja temperatura človeškega telesa, kar napravPa kopel priletno. Splošno vpliva terma na po-spešenje specifičnega delovanja kože fn žlez, pospešuje presnavljanje snovi, vpliva pomirjevalno na živčni sistem in krepča celotni organizem. Speci alnih indikacij je nebroj, ki jih tukaj našteti ni mogoče. V resnici ni zmogla narava ustvariti lepšega kotička za zdravilišče kakor je Laško. V tej prraznl dolinici, obdani od hribov in gora, ob bistri Savinji poleg trga Laško s staroslavno razvalino razpadlega gradu na hribu, Hum s ponosno svojo konico, vse ti je kakor ustvarjeno, da od dela izmučenega in izčrpane;.:a človeka spravi v dobro duševno razpoloženje in da bolniku prijetno bivan.e v kopališču. Samo po sebi Jo umevno, da take zemeljske dobrine niso smelo še nadalje ostati neuporablievane. S 1. julijem ti. se zopet otvori termalno kopališče v Laškem v še popolnejši in lepši ureditvi kot doseda:, gostom v ozdravljenje ln ra&» vedrilo ter naši skupni domovini v čas?. D arujte za „R0EČI KRI£! Poizvedbe. — Zgubila se je črnoplava taška, znotraj siva z belim usnjem od kavarne Zvezdu do Prešernove ulice z večjo vsoto denarja. Odda naj se v upravi »Slov. Naroda«. — Našla se Je v soboto nova moška žepna ura. Dobi se pri g. Rozi Bizjak Za gradom št. 1. — Našla se je na Valvazorjevem trgu! mani?a vsota denarja. Vpraša se Mala čolnarska ulica 7. II — Za »Društvo slepcev« je darovala družba »Sladkor« mesto venca na krsto svojega člana g. Josipa Perdana 1000 Din. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Berson le In ostane nafboljSa fitoalifefgfa znamka. Varale cenile, ceneišl fn f?psž-nelSI |e od nsnja. Od VaSega čeoHira zaMeoajtte, da liani pritrdi Berson gnmi podpetnlhe In gnntl podplate. Soliden gospod išče meLlcvano mesečno sobo s posebnim ▼hodom. Ponudbe pod >Soliden/6775« "ia upravo *Slov. Naroda«. fzrežbana stenografist-ka in strojepiska« z večletno prakso, išče mesta. Ponudbe na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Stenogra* f is tka /6753«. Dve opravljeni sobi in kuhinja se oddajo do sredi septembra. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6768 M do 80 fissc Din POSODIM PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVO in sigurnosti ga primerne obresti. — Pisme* rta vprašanja na upravo »Slo* venskega Naroda« pod »Sigur* no/6752«. Steklarskega pomočnika, dobrega delavca, snrejme v delo takoj Franjo Schneider, steklar Zagreb, Maksimirska cesta it. 42. 6764 Mesto felagajnicarke, prodajalke ali konforistinje IŠČE GOSPODIČNA, vajena trgovine in pisarniškega dela ter vešča slovenskega, nemške* £a in italijanskega jezika kakor tudi strojepisja. — Ponudbe pod »Ljubljanaft>776« na upra* vo »Slov. Naroda«. Dvonadstropna hiša * sredini Ljubljane SE PRODA. Cena 100.000 Din. — Radi potovanja nujna kupčija. — Natančneje pove H. PrivSek, J.jubljana, Miklošičeva cesta et 18, L nadstr., desno (poleg sodišča). 6676 viziliie m kuuerte priporoča Mn tiskarna v Ljubljani. Prazno sobo, soTncTTo in mirr.o, TSČE mirna SOLIDNA GOSPA. — Plača dobro. — Ponudbe pod »A. K. 40/6756* na upravo »Slovenske* ga Naroda«. Dve boljši pspodieni SE SPREJMETE od 1. julija do 30. avgusta NA STA NO* VANJE; po Želji tudi na hra* no. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6761 Preklic. Podpisana obžalujem, da sem dne 26. t. m. na Vodnikovem trgu javno razžalila na časti in poštenju kramarico Ivano K r ž i š n i k. 6758 Marija Sever. • v m anje v novi hiši SE ODDA onemu, kateri plača najemnino v na* prej, ozir. posodi proti obrc* stim primerno vsoto. — Ponud* be pod »Avgust/6777« na upra* vo »Slovenskega Naroda*. HIŠA na periferiji Ljubljane, z gostil* no in trgovino mešanega blaga, SE UGODNO PRODA. Cena izpod enega milijona kron. — Posredovalci izključeni. — Le resne ponudbe pod »Ugodnost 6769« na upravo »Slov. Nar.«. Prodaj mm vec vil, MALIH IN VELIKIH HTS s prostim stanovanjem in brez stanovanja, HISE Z OBRTJO. GOSTILNO IN INDUSTRIJ* SKA PODJETJA, PARCELE, GOZDOVE. TRGOVINE Z INVENTARJEM IN S PRE. VZET JE M BLAGA. MLINE IN 2 AGE, GRAŠČINE % arondlranlml rem!.H5Či v Ljubljani ln Izven Ljubljane. Ugod* ne cen§ in ugodni prodajni pot gojit — Resni kupci naj se zglase: Hinko PrivSek, Ljubi jas na, Miktoiičeva cesta štev. 18, L niUir- note* *>4ilč+ 6411 Samostojen tesar, dobro irvezban zlasti za Izde* lavo stoonjišč in podstrešnih sob, SE TAKOJ SPREJME. — Zglasiti se: Ljubljana, Linbar* tova ulica 12. 6763 SPREJMEM TAKOJ PAR GOSPODOV. Cena 20 Din dnevno. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6751 •Morilo Nn ..Prah". 4Vi HP, z dvema prestavama, dobro ohranjeno. PO UGOD* NI CENI NAPRODAJ. — Naslov nove uprava »Slovan* skega Naroda«. 6700 lw\ m vila z enim ali dvema stanovanjema po možnosti v sredini mesta ali pa približno deset minut odda* lieno od centruma mesta. — Več se poizve: Stuzzi, Sodna ulica 4. 6703 Mntcrmi Mn (amerikansko} s priklopnim vo* zom, znamke »Tndfnn«, trpe?* no, malo rabljeno, hitrost 120 kilometrov na uro, PRODA ADOLF SBIL, MOKRONOG. 6681 50 Wfl P?« ??g$f$fa na vknjižbo štirikrat več vredne nepremičnine TS(*:E ZA TA? KOJ MLAD TRGOVHC. — Pismene ponudbe nod »Dobro plačane onresti/6672« na upra* vo »Slov. Naroda«. OBŠIFNI TRGOVSKI kot lokal, skladišča, kleti, hle\. remisa in drugo, ki sc nahajajo v enonadstronni hiši s 30 m dolgim stranskim traktom, kr>-fera je nanrodaj. v Brežicah ^nasproti glavarstva). — Poleg dvorišča je vrt, pripraven kot stavhiSče za novo stavbo ali prezidavo: pripravno t'di za veleobrt. Cena 400.000 Din. — Pojasnila daje Zechner T., Li"N liana, Linhartova ul. 2$. 6760 MM do 4000 k<* bakrene clek; trolitne žice 16 mm2; c. 2000 ko; madov izolr'nrjev za nizko na* pefost do 600 voltov. 2000 do 3000 komadov izrJ-forjev za visoko napetost do 6000 voltov, nreizkušenih 30.000 voltov.; ca. 6000 komadov kljuk za izolas torje; 15 komadov transforma; fnrjev za visoko nar>eto*t od 5000 voltov na 380. 220 voltov z vso železno konstrukcijo, prU pravni ra montažo na drogih; ca. 2000 kp raznega etektroma* t eri jala, — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6685 " Poznani Mar&rt'Hevt »šumeči* (Brause) II m on a dni «ra4kt kakor tudt vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki J c sip Vitek Ljubljana, Krekov trg 8. (zraven Mestnega doma.) Zahtevajte ceniki Na debel > S?09 Iščem trgovski teka! v mestu ali trgu, ozir. vzamem v najem pod upodnimi pogoji dobro idočo, Že vpeljano trgo* vino. — Prevzamem jo tudi z inventarjem. — Ponudbe pod »Najem 500/6726« na upravo »Slovenskega Naroda«. Tovorni auto znamke »Praga«, 35/40 HP, 3 do 5 tonski, skoraj nov, za 80.000 Din NAPRODAJ. — Jugo »Auto, Ljubljana. Dunajska cesta 36. 6654 z malim vrtom na prometnem kraiu v bližin? ali na periferiji Liubliane. pripravna za trgo* vino ali obrt. SE KUPI. — Po* nudbe z navedbo cene pod: ^Hiša z vrtom« ra anončni za* vod Drago Beseljak in drut*. Ljubljana, Sodna "ulica 5. 6671 FlIMfllMffMIM M§1 lepa, s podstrešnimi stanovanii. velikim dvoriščem, vrtom itd.. Pripravna za vsako obrt, zidana leta 1912, v f ju rti f anala okolici, SE RADI SELITVE TAKOJ PRODA. — Ponudbe pod »Bo* docnost/6759« na upravo »Slov. Naroda*. NAPRODAJ JE 15 minut od kolodvora v Domžalah ob glavni cesti POSESTVO, obstoječe iz njiv, travnikov in poslopja z gostilno. Vpe* Mana je električna razsvet* Ijava. Gostilna je komplet* no opremljena. — Hiša je takoj na razpolago. — Na* slov pove uprava lista. 6744 ODDA SE radi selitve stara, zn?ra. dobro-Jdoča GOSiILNA mi Rotu na Bohinjski Beli v bližini farne cerkve in šole, oddaljena deset minut od ko» 'odvora in 20 minut od Blcj* skega jezera, jako obiskovana od letovičarjev in pripravna za vsako drugo obrt alf trgovino. Zraven spada: gospodarsko po* slooje, velika klet, ledenica, sadni vrt, velik vrt za zelenia* vo in 1 ali 2 njivi. Odda se vse s p^nolnim inventarjem. — Ponudbe nasloviti na: Aloizii Papler, Bohinjska Bela. 6627 io H \W tonu? Terminologija trg. znanosti priručnik za svagdanju uporabu svakom trgovcu, industrijalcu, a naročito svtoi bankovnim zsvodNa, — Cijena Din 100. PouzeČem šalje Privredna knjižara, Zagreb Pešćedca VI, fcr 9 g Knjilaie dobivaju veliki nopustt Službe želi k enemu ali dvema otrokoma srednjejzobražena gospodična. Najraje pa bi šla kot družab* niča h kaki dr.mi. — Naslov poveu prava »SI. Nar.«. 6699 Išče se SOBA za čas Šolskih počitnic, v 5tu» dijske namene; neglede na ka* kovost: lahko je nemeblovana in podstrešna, sama da je svet* la — Ponudbe pod »Podstreš* na/6702« na upravo »SI. Nar.«. Stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, predsobe in pritiklin ter nc':o= liko vrta. ODDAM DOTIC-NEMLT, KI MI POSODI 75.000 DIN. — Za obresti ima stano* vanje. — Ponudbe pod »Stano* vanje'6729<* na upravo »Sloven* skega Naroda«. Klavir pičuje (začetnike) in cre tudi na dom GOSPODIČNA. — Naslov po* v uprava »SI. Nar.« 6558 Zastopstva išče proti proviziji POTNIK, ki je vpeljan v Sloveniji. — Ponudbe pod »Provizija'6740« na upravo »Slovenskega Naroda«. Cand- med- in abituri-Jenta gimnazije sprejmeta instrukcije. Ponudbe pod »Vestnost/6762« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem mesta kot obra-tovodja ali elektrik* Vešč sem tudi vseh drugih opravil pri strojih; popolnoma samostojna moč. — Ponudbe na podružnico »Slov. Naroda« v Celje pod »Zanesljav«. 6715 Kontoristinja, vešča slovenskega in nemškega jerika. SE SPREJME ob popolni oskrbi v hiši pri tvrdki Marko Rosenberg v Ljutomeru 66S1 Stanovanje, obstoječe iz Štirih sob, priti-klin ter kopalnice, IŠČEM PROTI PRIMERNI NAGRADI. — Naslov pove: H. Priv* šek, Miklošičeva cesta Št. I8t I. nadstropje, desno. 6625 Absolviran sedmošolec išče instrukcije v klasičnih jezikih, franco~ ščini in matematiki do 5este šole čez počitnice na deželi. Naslov pove uprava »Sloven* ske^a Naroda«. 6698 I ■ . Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse iskreno ljubljeni stric, gospod --.ras posestnik In bi;učivs;6ar v Radovljici v sobo\o dne 30. junija 1923 v 74 letu svoje starosti, po dolgi in muke polni bolezni ob 10 uri zvečer, previden s sv. tajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v pondeljek popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti št. 36. na tukajšno pokopališče. Ohranimo ga v blagem spominu. RADOVLJICA, 30. junija 1923. Vsi ostal! ialBjoSI sorodniki. ti M Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni brat, svak in stric, gospod fcr. podpolkovnik v pokolu dne 27. junija 1923 v garnizijski bolnici v Ljubljani, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, blaženo v Gospodu zaspal in bil prepeljan v Kranj, dne 29. junija in pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Priporočamo ga v blag spomin! NOVO MESTO, dne 30. junija 1923. Siiiis M K DLilor ifpit, ligi Miiiiit * Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. julija 1923. Stcv. HS NAJBOLJŠA HUDI Kupujem KUMNO V VSAKI MNOŽINI. Ponudbe i vzorci in najnižjo ceno na LJUDEVIT SIRC, KRANJ. 6347 Vinograd na lepi točki v ljutomerskih goricah z drugim posestvom se radi družinskih razmer proda- Pojasnila daje: Karol Albrecht, StrmecsOrm.cz. 6713 Opreroljeim scba 7. dvema posteljama, zračna in svetla, SE ODDA od 15. julija do 31. avgusta. — Naslov pove uprava »Slov. Narodaa. 6559 Smrekovo skorjo čreslo in žaganje od aeJikega lesa kupi večje množine S. PRAZNIK CELJE. Prosim oferte z vsemi po* goji. 6688 Kupim MOTOR 2 HP. 300 V, istoimenski tok in TRANSMISIJO. FLORJANČIČ, Ljubljana. Kuoimo vsako množino starega svinca. PUŠKAR NA V KRANJU. 6394 Itablovano sodo, po možnosti s posebnim vho* dom, ISCE solidna GOSPO? DICNTA*URADNTICA ZA TA« KOJ. — Ponudbe pod »Urad* niča/6669« na upravo »Sloven« skega Naroda«. POZOR! 53071 Originalna Pacbova Intalea z dobro pneumatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroških vozičkov po ceni M prodaj. .TRIBUNA' F. 0. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Pisalni stroil. nMffiu mehanična delavnica (ponraTlfalnlca) L. BARAGA, I>]nbl{8n&, Čeleslrargova ulica 6-1. IBBBIIIIBBIIIBBIIIIBIIIII E>aBBBBSBaBaanBaaaagianBBasBBifliBi • ■o raviisc iMiimaiBiiiHiiiioiiativji | aška Slatina, b ■ fl •••< E gflBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOTS" ■ Sezona: Mag - september. |£fs;*> § BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI B S Zdravljenje vseh želodčnih ln čravosnlh bdleinL — Caae interne, i 5 Pred In po sezoni znaten popust. — Največja udobnost. I ig| Poseben popast w pred in po ser oni za drl. nradntke, otlolrje In duhovnika vseh priznanih veroizpovedi. ||j 8 Samevajte prospektel Ravnateljstvo zdravilišča- S SHB^BSBBflflBBBBBaBBBBBBBBDBiiaBBBBBBBBBBBBBBBBBHBnBHBnnHHBBBB nHRODRH TESKHRIM HaroClIa sprejema tndi nHHRODnH KnJlOHlUIH Trstjezastropc izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množ nah znaten popust. ANTON STE1NER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. lista firaita Lam vm H(lier?e?a al5ca S. Popravljam in t:&Iašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. CEMENT, opeka in Lekarniška sa&a množina PO ZNIŽA* NIH CENAH NA RAZ PO * LAGO pri H. Petrič, Ljub' Ijana, Dunajska cesta št. 33 (skladišče »Balkan«. Telefon interurban 366. 6320 aktikantinja ruska dama s 36-letno lekarniško prakso, zmožna vseh del pripravljanja zdravil zeli mesta, najraje v Ljubljani. Na žJjo pride osebno na pogovor. Spričevala na razpolago. Ponudbe na npr. Slov. Naroda nod $2073-67 rJ I« O ■ CZD a CD e CZ) S CZD s C3 B CD £j CZ) E l"Z> t CZ> n CT> »5 CZ) Z CZ> U C__ -,6oodycp-?*5 specialna tvorrlca za tnu^ko ci-iels i (flesibe) sandale u Apatlnu trait za odmah vrstnog premog, Soden-maister* BbbM) BBBBBBBBBBBBI i Pričini naravni s sladkorjem vkuhan 90 21 dioarfev za 1 kg nudi lekarna dr. G. Pittflli - Lfabljana Dunajska cesta B B a m veffko zalogo ravno došlib šivalnih strojev najfinejše vrste po znižanih cenah, 10 letna garancija. Ceniki na razpolago. Kolesa za moške in ženske po nizkih cenah, dokler traja zaloga. Se priporoča za obilni obisk tvrdka 10S. ŠEL0VIN - ČUDEN, LJubljana, Mestni trg štev. 13. koji je sa svim „Goodvear- strojevima fAtlas) dobio upoznat, kao i jedroj; »Flnisch* majstora pod najpovoljnlm uvjetima ide sa životopisom, reierenrama i plačevnim zahtjevna i. (. d. na »Slis', tvornica ctrsels, Apatin — Vc-voUina. v C5BOi030ac;!SOBOBOEOEC:EOu.OtC;aO a t • vv alkalični rudninski vrelec, proizkušen pri boleznih vratu, mehurja in ledvic. Pensiona z lastno veliko pristavo pošta ECoilje, Slovenija, železniška postaja Gti- itanj-Ravne. 67* J OIOBOIODOBOBOBOHOBOkOBOIOCO Latermanov drevored. Cirkus L Broni l?.v Samo na snažni zdra-%i koži na glavi sa morelo razvijati lasie do popolne lepote. £ Dr. Orallala o do jHpmbiar^a snren}l\a, dnzŽ!HHlf lITSflnkl Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo poln! žalosti tužno vest, da je Vsegamogočm, oče življenja in smrti, poklical k Sebi našega rre-ljubljenega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Josipa bivšega župana, poštarja, trgovca In posestnika v Novih Seliti ki je danes ob 20. Bogu udano preminul po mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere v 89. letu svoje staros