IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR eoo, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II - TELEF. 95-919 - DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLA SI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE Obnovljena izdaja leto 1. štev. 30. DELO GEASljEO OSVOItOIMI.M »KONTE SLOVENSKEGA NAROKA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA 1. obletnico resolucije IU proslavimo s podvojenim delom za popolni zlom tržaške podružnice Titove protisovjetske klike ! TRST, ČETRTEK, 33. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din SLO VANSKO - ITALIJANSKO BRATSTVO JE OSNOVA VSAKEGA USPEHA Hod občinami tržaškega podeželja zmagoslavno vihrajo ljudske zastave Z zmago na podeželju se je razblinil «plebiscit» italijanskih šovinistov in je bila popolnoma poražena Titova protisovjetska podružnica - Ljudsko navdušenje po vaseh, kjer je bila odpravljena stara, protiliudska občinska uprava Ob 5. obletnici smrti tov. Jožeta Srebrniča Dokončni izidi _ miLJE Glasov odstotkih j Sedežev JTOMDNISTIČNA partija 4182 57 17 democrazia Cristiana 2046 27,62 9 d!°" H- ljudska fronta 323 4,40 1 d?r,it0 Repubblicano Italiano 242 3,29 1 dartito Socialista V.G. 564 7.66 2 ^Volivcev 8179 - glasovalo 7357 - 89.98 odsf. 1IOLIHA d- 1 A. U- 1466 55.37 11 de°dvisni 772 29.22 6 d!°v. it. ljudska fronta 401 15.29 3 w Vo/iVcev 3163 - glasovalo 2721 - 86.02 odst. BEVIN-NABREŽINA d 1 A. U. 949 34.92 7 dl°vensha narodna lista 752 27.67 6 d)^a kmetov in delavcev 51 1.87 0 d!°v- it. ljudska fronta 395 14.53 3 d™ione Democratici Italiani 569 20.93 4 _ Molivcev 2969 - glasovalo 2856 - 96.19 odsl. _ ZGOI1K JU. A. U. 345 51.06 8 d!?v- it. ljudska fronta 148 21,90 3 d!°venska narodna lista 182 26.83 4 ^^Vo//vcev 743 - glasovalo 695 - 93.53 odsl. ^ K E PENTA BOR ■JU A. U. 97 29,78 4 ^ Neodvisna gospodarska zveza 142 43,59 7 d!®y» it. ljudska fronta 86 26,40 4 ^o/zVcev 356 - glasovalo 325 - 90.12 odsl. Nedeljske volitve v petih podeželskih občinah predstavljajo za demokratični pokret veličastno zmago slovansko-italijenskega bratstva. Vo-livni rezultati nam pričajo o visoki politični zavesti Slovencev. Kmetje in delavci na podeželju so jasno pokazali, da med Slovenci ni prostora za razne nacionalizme starega in novega kova. Naše ljudstvo je šlo v nedeljo na volitve s polno zavestjo, da si bo po 25 letih končno volilo svoja prave predstavnike. V občinskih svetih bodo sedaj zastopniki, ki so v resnici izšli iz ljudstva ”, bodo upravlja. I, votine •• Korivt km ion in delavcem. V vseh občinah so pričeli prihajati volivci na volišča že v zgodnjih jutranjih urah. Na obrazih se je videlo da se ljudje v polni meri zavedajo važnosti tega dneva. Radost in samozavest vse povsod. Iz oddaljenih vasi so vozili kamioni. Razlegale so se delavske in partizanske pesmi, ki so nas že med n.o.b. vodile k zmagi bratstva in miru. Tudi starejši ljudje niso hoteli nikakor izostati. Pripeljali so jih z avtomobili, nekatere pa so peš spremljali svojci. Starčki in starke niso hoteli ostati doma. Vsepovsod si videl na voliščih naše trdne kraške korenine, ki so 7. vso resnostjo in preudarkom stopali v volivne sedeže irr s svečanostjo oddali svoj glas, zavedajoč se da dajejo tudi oni svoj doprinos v naši težki borbi. V vseh' občinah so potekale volit«* ve mirno in disciplinirano, S tem je naše podeželsko ljudstvo dokazalo svojo visoko politično zrelost, ki je najboljši odgovor na vso gonjo laži in klevet o dozdevnem terorju in nasiljih, ki jih pripravljajo demokratične ljudske organizacije. V NABRE2INSKI OBČINI V občini Devin-Nabrežina ie bilo vpisanih 2969 volivcev, glasovalo jih le 2856, to je 96.19 od sto. Na vseh sedmih voliščih nabre-žinske občine je vladalo ves dan živahno razpoloženje. Tudi sem so prihajali volivci in volivke iz vseh vasi. Ves dan živahem promet kamionov. Na volišče v Devin so prišli okrog poldneva s kamionom volivci in volivke iz Medje vasi. Tudi tu so se razlegale borbene in partizanske pesmi. Istočasno so se pripeljali Babičevi aktivisti, da si o-gledajo «položaje». Naše ljudstvo pa Jih je gledalo s prezirom in zaničevanjem. Tako so šli skoro neopazno mimo antikomunist Dekleva in nekaj drugih podrepnikov. Manjkal ni niti dopisnik Tanjuga Slavko Stoka. Radovni smo kaj bo poročal v Beograd. Ali bo povedal, da jih je ljudstvo gledalo kot izdajalce, ali bo poročal o «uspehih Sleparske fronte?» Res delikatno nalogo si je pfev. zel gospod Titov dopisnik. V Nabrežini smo bili priča svojevrstnemu primeru občinskega ne- reda. Tov. Bertotti Ivan pok. Gregorja iz Nabrežine št. 19 ie redno prejel volivno potrdilo. Ko se je v nedeljo zjutraj predstavil predsedniku volišča, mu ie komisija na njegovo veliko začudenje povedala. da ne morp volivi, ker je... mrtev... Pomagal ni niti notaričn; akt. ako-ravno so priče potrdile, da je tov. Bertotti še vedno med živimi. Res čudna so pota občinske uprave. To so res moderni volivni... čudeži! Številni volivci bodisi Slovenc; kakor tudi Italijani s0 prejeli grozilna pisma češ naj ne glasujejo za SIAU. Se na dan volitev je vodil nabrc-žinski duhovnik raz prižnice besno volivno propagando proti komunistom. Oznanjal je, da je treba volili za ciste, ki so z Bogom in ne za take, ki pljujejo na Boga. To naj bi bil cerkven; pastir? Verjetno ga je pozneje, ko je videl rezultate volitev, zelo bolela glava. Slabo j.e naletel v Medji vasi ne,-ki Babičev podrepnik, ki očividno premalo pozna vas. Ko je vprašal nekega kmeta o najvažnejšem dnevnem dogodku, mu je slednji od-goril, da je za njega najvažnejši dogodek dneva obisk tov. Vidalija, Seveda je nadebudni Babičevec urno pobral šila in kopita. V DOLINSKI OBČINI TlnSKB' mirno so potekle Volitve tudi v dolinski občini. Celo predsed- niki volišč so se izrazili zelo pohvalno q visoki politični zrelost; in disciplini podeželskih volivcev, ki bi bila neščanom lahko za vzgled. Na vseh šestih voliščih v Dolini, Bo. ljuncu in Borštu ni bilo niti enega incidenta pač pa mnogo pritožb zaradi neverjetne malomarnosti in pristranosti, s katero so dosedanji občinski upravniki sestavili volivne imenike. Izredno veliko, je bilo vpisanih ljudi, ki so umrli ali se izselili že pred leti. Tako je bila vpisana tudi neka Juriševič, ki je bila gospodinjska pomočnica pri nekem članu dosedanjega občinskega odbora, a se je že pred petimi leti preselila drugam. Mnogo je bilo tudi — čuden slučaj! pristašev SIAU ki so bili brez razloga črtani iz vo-livnih seznamov. Ko so nekateri teh volivcev pravočasno opozorili občino, da še niso dobili potrdila, so jim zagotovili, da jih bodo vsi dobili Toda, ko potrdila le ni bilo in so ga šli nekaj dni pred volitvami ponovno zahtevat so jim povedali, da niso vpisani ali da so bili izbrisani iz imenika. Na njihove proteste proti taki očividni pristranosti so sg opravičevali. češ zmotili smo se ali pozabil; smo vas vpisati. Na desetine naših pristašev je prišlo na ta način ob volivno pravico. Nekemu delavcu niso hoteli izročiti votivnega potrdila, češ bi moral biti doma, ko smo raznašali potrdi- (Nadaljevanje na 2. strani) Pret petimi leti se je tov. Srebrnič vračal iz Brd na osvobojeno o-zemlje IX. Korpusa. Ko je hotel čez naraslo Sočo, je utonil z drugimi tremi tovariši v njenih deročih vodah. S Srebrničem so bore; za svobodo in za pravice zatiranih ljudi izgubili enega izmed najboljših, najzvestejših in najbolj pì'edamh tovarišev S. Srebrničem sq izgubili vestnega voditelja, dobrega tovariša in ljubljenega prijatelja. Srebrničeva predanost delavskemu razredu in kmetu je bila veli• kanska. Vsi, ki so ga poznali ali srečali, vedo, kako je napenjal vse svoje sile, da bi čimveč nudil svojemu pokretu svojim tovarišem in vsem, za katere se je boril. Rodil se je 28. februarja 1884, v Solkanu. Obiskal je srednjo šolo v Gorici in 1908. se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu. Kmalu pa je zapustil univerzo, da bi se posvetil revolucionarnemu gibanju in da bi Živel med svojimi ljudmi. Od leta 1907. je bil vpisan v socialdemokratski stranki. Vsi njegovi tovariši so ga cenili. Bil je dober organizator, zaslužen aktivist, poznavalec zgodovine Slovencev, posvetil se je raznovrstnim študijem. V drugi svetovni vojni je bil ujetnik V Rusiji, kjer je tudi sodeloval v Velik j oktobrski revoluciji. Marca 1919. se je vrnil domov, kjer je ta-, koj začel aktivno delovati v socialističnih oi-ganizacijah. Po usta trnovi tv i KPI, je postal eden izmed njenih najvidnejših voditeljev v. Julijski krajini. Bil je najboljši sodelavec, dopisnik in učitelj «Dela». Beta 1924. je bil Izvoljeni za poslanca KP! v italijanski zb ornici. Takoj po razpustu Parlamenta je bil aretiran in sojen. Obsodili so ga na 5 let konfinacije. Ko je leta 1932. prišel domov se je posvetil ilegalnemu delovanju, toda že septembra istega leta je bil ponovno aretiran in kon-finiran za 5 let. Leta 1939. je pobegnil v Ljubljano kjer so ga aretiral li in izročili italijanskim fašistom. V ječi je ostal do 8. septembra 194i. ko se je javil V partizane. Spominjamo se ga v, teh težkih trenutkih svoje zgodovine, ko nam ponovno kratijo narodnostne pravice, ker je bil velik borec za našo narodno enakopravnost. V. svoji dosledni borbi za pravice Slovencev in za pravice delavca ter kmeta je dokazal svojo ljubezen do naroda, (Nadaljevanje na 2. str.) Vedno Jasnejša nam postaja Titova politika Kaj se skriva za besedami De Gasperija in Marinka? V svoji nedeljski številki smo objavili vest o namenih Titove in De Gasparijeve vlade glede Tržaškega ozemlja. a vest je vzbudila veliko zanimanje in ogorčenje med našimi ljudmi. Reakcionaren in šovinističen tisk molči in se izogiba vsakega globjega komentarja. Očitno je, da se De Gaspe-rijevi in Titovi krogi boje zavzeti stališče glede tega vprašanja. Včerajnji «II Lavoi atore» je objavil zanimiv članek generalnega sekretarja Komunistične partije STO, tov. Vidalija. Zaradi njegove važnosti, qb-javljamo njegov izvleček. V svojem uvodu pravi tov. Vidali, da je ameriški predstavnik v Varnostnem svetu ob predlogu SZ za imenovanje tržaškega guvernerja dejal: «da so se vršili razgovori za reši- 22. junij 1941 to;'"* umnimi leti so nacistične tv«- Za,lrbtno udrle v Socictsko So °in začele tista pustošenja, ki Vi n' i*-acleja!a socialistični domo-v,j "“juečje izgube v prebivalst-y‘n materialu folca/’10* l kako so se veselili vsi, h/ j upali „a -jom svetilnika mi» ve,h0 lobode. Po drugi strani pa kak o ’ ^af,° ,s'° trepetala naša srca; !"°ral!!Un'u nikoli izgubili vere v fizično moč svojih ve-bratov; kako smo tikl> - ■ -*SiliSOvjelskih tud.t’ i>,,i zoper sovražnika, da 1 nvi storili svojo dolžnost Ob ,Zat}ranemu človeštvu. Maj; p'an\ Sovjetske zveze so v-6«s[0va ■U^i’ ^e,Ii in Slovaki, Ju-ba bi s" Cistična zver strla, ne « 0 i(1t| ■} mo0h uspešno upirati. *na»lerH„ 1 23. junij 1941. za nas . P0 2,jc ?P°ra. ‘ ngraj ‘. mniju pa sta prišla Sta-j'”a0a „n Vsaka sovjetska ^'hokrnin delavcev, kmetov in ^H}°krnr^ sveta, je bila zmaga Po>ne„rf3e m miru. rana je ležala ponosna m samozavestna Hitlerjeva vojska, pomendrane so bile od velike sovjetske vojske vse trdnjave mračnjaštva in zatira n ja. Iz te velike sovjetske zmage so izšle ljudske demokracije, je izšla velika, mogočna nova Kitajska, izšel je nov svet ki ga ne more nihče uničiti in proti kateremu se bodo razbili vsi zasužnjevala! poskusi Hitlerjevih naslednikov. Vsi narodi na svetu vedo, da bi se nov 22. junij 1941. končal s še hujšim Berlinom za napadalca Sovjetske zveze in da bi iz novega 22. junija izšel popolnoma osvobojen svet. Danes so sile miru in demokracije, sile, ki gledajo z zaupanjem v Sovjetsko zvezo mnogo mogočnejše od pred1 vojnih. Zato bodo s svojo silo ustavile vsakršen poskus napada na veliko socialistično domovino. Imperializmu ne bo uspelo zmanjšati vpliva Sovjetske zveze v svetu z Judeži Titovega tipa. Tito in njegovi opričniki so pojav umirajočega in zaradi skorajšnjega konca histeričnega gnilega sveta. Tito in njegova tolpa ne bosta mogla ustaviti kola zgodovine v prid imperializmu in kapitalizmu. Narodi Jugoslavije bodo njega in njegovo bando izbrisali iz zemeljske oble, tako da bo o njiju ostal le gnusen spomin. Ob osmi obletnici zverinskega Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo se vsi narodi sveta s podvojenim zaupanjem ozirajo na socialistično domovino in ji kličejo: Bodi zdrava, srečna dežela srečnih ljudi! SVET ZUNANJIH MINISTROV je zaključil svoje zasedanje Predsinočnjim se je zaključilo v v Parizu zasedanje sveta zunanjih ministrov, ki je trajalo že več tednov. Svet zunanjih ministrov je podpisal skupen dokument, ki je nekak izvleček o poteku razgovorov in kjer so bile nakazane vse točke, kjer je bil dosežen vsak najmanjši sporazum. Glede Nemčije in njenega vprašanja je bilo sklenjeno: uvod pravi, da bodo štiri velesile nadaljevale z napori za obnovitev gospodarske in politične enotnosti Nemčije. Glede tega vprašanja pa je prišlo do sporazuma v naslednjih točkah: 1. Na zasedanju OZN, ki bo v septembru, se bodo zastopniki štirih velesil sporazumeli o sklicanju nove seje sveta zunanjih ministrov. 2. Okupacijske oblasti v Nemčiji se bodo zopet posvetovale na šti-rlstranski podlagi v skupnem naporu, da bi olajšale delo za vzpostavitev gospodarske in politične enotnosti Nemčije; 3. Razgovori okupacijskih oblasti v Nemčiji bodo predvsem obravnavali popolno deblokacijo Berlina in trgovino med zapadnimi in vzhodnim sektorji Nemčije. 4. V četrti točki se govori o pomoči nemških izvedencev posameznim okupacijskim oblastem, da se omogoči boljše delovanje uprave. 5. Stiri vlade so se sporazumele, da ostane v veljavi sporazum od 4. maja 1949., ki je bil sklenjen v New Yorku glede Berlina. Vse štiri vlade bodo jamčile redne prometne zveze med enim in drugim sektorjem Berlina in med Berlinom in •zapadnimi konami Nemčije. 6. Vzpostavitev tesnejših gospodarskih vezi med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije. Glede avstrijske mirovne pogodbe je bilo sklenjeno: 1. Avstrijske meje bodo ostale one od 1. januarja 1938. 2. Mirovna pogodba z Avstrijo bo dolčala, da bo Avstrija zajamčila manjšinske pravice Slovencem in Hrvatom v Avstriji. 3. Ne bodo zahtevali plačila avstrijskih reparacij, toda Jugoslavija bo mogla zapleniti, obdržati ali likvidirati avstrijsko imovino na jugoslovanskem ozemlju. 4. Sovjetska zveza bo prejela v ti letih 150 milijonov dolarjev. 5. Peta točka določa, kar bo morala vsebovati mirovna pogodba glede vseh finančnih toček v prid Sovjetski zvezi. 6. Namestniki zunanjih ministrov bodo morali pospešiti svoje delo in dokončati mirovno pogodbo z Avstrijo do 1. septembra 1949. Vsekakor je prišlo do nekega uspeha. Sovjetska zveza je v svoji dosledni politiki miru, ki je tolikokrat prišla do izraza na vseh mednarodnih forumih, dosegla oti-piijve uspehe. Odpravljeni sta bili dvi žarišči živčne yojne, ki bi se lahko izpremenila V žarišča novega svetovnega konflikta. Rešeno je bilo vprašanje Berlina in vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, postavilo sc je temelje za nadaljnje uspešnejše razpravljanje nemškega vprašanje. Titovci pa so že začeli na računi sporazuma o mirovni pogodbi z Avstrijo klavetali Sovjetsko zvezo, ter jo obtoževati imperializma. Jasno je, da je SZ pristala na meje iz leta 1938, da bi prišlo do poml-rjenja v svetu in da bi tudi razkrinkala zahrbtno delovanje jugoslovanske diplomacije, ki se je v začetku t. 1. v Londonu na sejah namestnikov zunanjih ministrov po gajaia s predstavniki imperialističnih držav brez vednosti SZ in v nasprotju z njemim stališčem. Ze 24. februarja *• L je Bebler predlagal: avtonomijo Koroške, ne da bi ta pripadala Jugoslaviji, nekaj obmejnih sprememb strateškega značaja, ki nimajo prav nič kaj opraviti s težnjami koroških Slovencev. To je bilo torej stališče Titove vlade, ki skuša, sedaj klevetali SZ, da bi podprla svojo protikomunistično in protisovjetsko propagando. Jasno je, da je sedanja jugoslovanska vlada sestavljena iz političnih avanturistov, ki hočejo izra biti vsako priliko za klevetanje SZ, medtem ko se pa po drugi strani sami odrekajo svojim zahtevam. Naše ljudstvo naj sodi. tev tržaškega vprašanja med zainteresiranimi državami’. Te države pa so bile Titova in De Gasperijeva vlada. SZ pa je vztrajala na svojem stališču. Se dvakrat je postavila na zeleno mizo vprašanje imenovanja guvernerja. Zapadni predstavniki so odbili sovjetski predlog pod pretvezo, da se drže svojega predloga od 20. marca 1948. Istočasno pa je Titova klika dokazala, da ni preveč navdušena za predlog SZ. Besede Austina pomenijo torej, da zapadne velesile podpirajo dvostranski sporazum med Rimom in Beogradom brez vednosti SZ. Pred predlogom SZ pa je reakcionarni Italijanski tisk poudarjal, da je politika «stvarnost» in da je treba pospešiti prehod Tita na reakcionarno stališče. Zato da je treba pustiti na Tržaškem ozemlju «status quo». Nek republikanski list iz. Rima, glasnik rimske vlade, je napisal, da je tristranski predlog podlaga za nadaljnji sporazum. Po izdajstvu Tita in po njegovem razkrinkanju je postal Trst mnogo važnejše imperialistično strateško oporišče kot pa eno ali dve leti od tega. Zato je danes Tito postal varovanec in mlljenec Imperializma In celo ljubši od De Gasperija. Za rimsko vlado je poglavitne važnosti ohranitev status quo r.a Tržaškem ozemlju, ker samo tako mora vršiti svoje funkcije v zvezi Atlantskega pakta, ki predvideva vmešavanje tujih vlad v zadeve držav-do, da ostanejo v Trstu anglo-ame-do, da ostanejo v rstu anglo-ame-riške čete, ki bi ogrožale vsak revolucionarni pokret v severni Italiji. Zato je tudi jasno, zakaj si Sforza želi «anglo-ameriško okupacijo v Trstu». Tudi za Tita je ohranitev status quo poglavitne važnosti. Jasno je, da sc njegova tolpa more obdržati na oblasti samo z gospodarsko in drugo pomočjo ameriških imperialistov, Zato ga imoerlalisti tudi podpirajo, ker upajo, da se bodo njegove «teorije» uveljavile v demokratičnem pokretu. Opozicija proti Titu postaja čedalje silnejša in organizirana in zato se klika vzdržuje na oblasti s pomočjo terorja in s policijsko ter vojaško diktaturo. Zaradi vsega tega Tito upa na pomoč imperialistov in na anglo-ameriško okupacijo v Trstu. Za imperialiste je tudi poglavitne važnosti ohranitev status quo v Trstu, da morejo še nadalje podpirati važnosti ohranitev status quo v Trstu, da morejo še nadalje podpirati rimski? In beograjsko vlado ln ker je naše mesto v načrtih glavnega Stana za-padnih vojska ena Izmed najvažnejših strateških točk fronte Luebeck-Trst. «Kaj dejansko pomeni status quo? — nadaljuje svoj članek tov, Vidali. Trst bi polagoma bil vključen v italijansko državo, zaseden po anglo-ame-riških četah, medtem ko bi bila cona B vključena v jugoslovansko državo. Vse to bi postalo ottcielno, če bi bilo Izvršeno in v ugodnem trenutku». De Gasperi je prišel v Trst, da stegne svojo roko Titovi kliki. Njegov govor je bil predvsem posvečen Titu in njegovi skupini. V njegovem govoru se je razumelo, da zagotavlja beograjski vladi pomirjenje in nenapadanje, medtem ko se stopnjuje protisovjetsko obrekovanje, s strani italijanske vlade. Na tem področju je Titova klika razumela, da obstoja možnost sporazuma. De Gasperi je poudaril, da sc gospodarske zveze z Jugoslavijo zboljšujejc in da bo kmalu prišlo ne samo do pomirjenja med «ribami» na Jadranu, marveč tudi med narodi. Dejal je tudi, da bo Trst polagoma vključen v italijansko u-pravno enoto in da bo glede drugih vprašanj do sporazuma, ki bo sličen za Italijo neugodnemu sporazumu o ribolovu. Na takem stališču sta bila tudi Marinko in Diminlč v Kopru. Jasno je, da se tega sporazuma med Titom in De Gasperijem pod visokim pokroviteljstvom imperialistov, zavedajo tudi reakcionarni listi, ki se spuščajo v grenka ugotavljanja o «eksperimentih» itd, Tov. Vidali je na neki tiskovni konferenci dejal, da ne verjame obljubam Anglo-američanov in da je proces vključitve Trsta v italijansko državo ter cone B v jugoslovansko državo dejstvo, ne pa želja. Zato podpira KP v interesu miru, v interesu Italijanskega In jugoslovanskih narodov, v interesu tu živečega ljudstva zahtevo po imenovanju guvernerja, po odhodu okupacijskih čet in po združitvi obeh con. Samo tako moremo preprečiti, da postane Trst žarišče sporov in mržnje. VLADIMIR KAKOR JE PREMIALE Ni se še sesedla zemlja nad grobom velikega Zupančiča, ko mu je sledil drug veliki, tokrat brvatski pisatelj In pesnik Vladimir Nazor. Po rodu Dalmatinec z otoka Brača, kjer se je rodil 30. maja 1876 v kraju Postiri. Po dovršeni splitski gimnaziji je odšel v Gradec, kjer je študiral prirodoznanstvo. Po diplomi je bil profesor v Splitu, Zadru, Pazinu in Kopru. Nato je bil imenovan za ravnatelja učiteljišča v Kastvu, kjer je bil do konca leta 1918. Po prvi vojni je služboval v Zagrebu, Crikvenict ter na Sušaku. Po upokojitvi leta 1932 je živel večinoma v Zagrebu in na dalmatinskih otokih. Takoj spočetka se je pridružil osvobodilnemu gibanju ter je koncem leta 1942, odšel v partizane. Peš in na svojem belcu je prehodil velik del Jugoslavije, bil je nekaj časa tudi v južni Italiji in na Visu s prekomorsko brigado. Po vrnitvi na Hrvatsko je bil izvoljen za predsednika hrvatske skupščine (AVNOH), po osvoboditvi pa predsednika Prezidija hrvatskega Sabora (Parlamenta). Njegovo pisateljsko delovanje je bilo zelo plodovito. Prva njegova knjiga «Stenske legende» je izšla leta 1900. Za svoja dela v prozi in poeziji je zajemal največ iz hrvatske zgodovine in domačega življe- nja. Najznamenitejše njegove pesniške zbirke so ep «Medved Brundo», «Lirika», ter «Intima». Poleg teh je izdal še nad deset drugih zbirk pesmi ter vsaj toliko knjig v prozi, od katerih so najnežnejše «Povesti iz otroških let», roman «Pastir Loda» ter «Zagrebške novine». Iz ži-vijenja Je napišal «Istrske povesti» ter «Veli Jože», ki je poleg nekaterih drugih njegovih del prevedena tudi v slovenščino. Svoje življenje v partizanih je opisal v svoji predzadnji knjigi (1. 1945) «S partizani» Kakor Zupančič je tudi Nazor mnogo prevajal svetovne klasiks, zlasti Danteja («Pekel».) Shakespeara ter izbrane pesmi Heineja in Goetheja. Sam je prevafal tudi v italijanščino pesmi hrvatskih pesnikov, med temi tudi svoj ep «Medved Brifndo». Kot največji in najzaslužnejši sodobni hrvatski književnik je dobil častni naslov ljudskega umetnika. Za svoje politične in državljanske zasluge pa je prejel več visokih odlikovanj. Ob težki izgubi, ki je zadela bratski hrvatski narod, se tržaški Slovenci pridružujemo njegovi veliki boli. Velikemu pesniku in borcu za svobodo Vladimirju Nazoru - večna slava! KJE JE PA LOGIKA? — «Vidali »oda ja Tržaško o zemlje Italiji». Pod tem naslovom na osem stolpcev je izšla nedeljska številka «Primor, skega dnevnika». s tem naslovom se je hotel »Primorski» oddolžiti svojim jugoslovanskim bralcem In nekako odgovoriti utemeljenim ugotovitvam lista «Il Lavoratore» in našega časopisa. C» si pa prebrskal v sredino članka, ki je stal pod naslovom si takoj opazil njlho. vo moralno in možgansko revščino, k- prihaja prav posebno v poslednjem času do zrasa. Toda to še ni vse! V svoji včerajšnji številki «Primorski» pije v nekem svojem podnaslovu: «Za stranke, ki so pr o. tl priključitvi Trsta k Italiji je glasovalo 75,2% volivcev ...» Za. čeli smo računati in vedno smo se postavili med strankami, ki hočejo priključitev Trsta k Italiji, kakor pravi Babičevo trobilo. Toda računi nam niso M izpod rok. Končno smo. poskusili vključiti svoje številke v številke tistih strank, ki vsaj v besedah, nočejo priključitve Trsta k Italiji in smo takoj opazili da nam je izšel odstotek, ki ga je navedel «Primorski». Začudeno smo si rekli: «V nedeljo smo prodajali Tržaško ozemlje Italiji, v torek pa smo, nenadoma postali »stranka, ki je proti priključitvi Trsta k Italiji». Kako to? Ali so znoreli ljudje okoli »Primorskega» ali. pa smo znoreli mi. Telefonirali smo v norišnico, da ti rezerviramo prostor, toda zve-dali »mo, da to vse postelje zasedene po urednikih «Primorskegan. Tedaj smo razumeli, da so ljudje okoli «Primorskega» obupani fali-ranci, prevaranti, faloti, lažnivci, brez časti, brez vsake morale, navadni metafiziki, ljudje, ki sé kopljejo v lastni nesnagi in ki so jim protislovja navadna «pošta in ji-tol». Kje je pa logika, gospodje okoli «Primorskega dnevnika»? AH ste jo pozabili doma ali pa se je izbrisala iz vašega spomina? Zakaj niste šli rajši v Liubljano h Kraigherju po naslov? All ne veste, do vse to zgleda tako revno za «dosledne revolucionarje» vašega kova? «REDDE RATIONEM» — Po sZo-vensko ki pomenilo: «Prišel je dan obračuna» V resnici ne želimo niti najhujšemu zločincu, da bi se te dni znašel v koži gospoda Babiča. Ali mislite, kako bo rohnel Tito nad svojim «ponižnim» tržaškim hlapcem? Vsa opravičila bodo zaman Tito bo stiskal pesti in mahal z rokami. Babiča pa bo pot oblival. Veste kaj? Pn takih «za-stavonoiah» marksizma-leninizma nisi nikoli gotov, da boi zagledal zarjo naslednjega dne. Ko padeš v nemilost, si moraš pripraviti prtljago in oditi, da ne poskusiš udobnosti beograjske Olavnjače ali pa koncentracijskega taborišča v Lonjah. Kaj bo dejal Babič svojemu gospodarju? Kako bo opravičil svojo «veličastno» brco v ..., ki mu jo je zadalo naše ljudstvo ob priliki teh volitev? Radi bi bili mo. la muha in poslušali «srdačni» razgovor med obema «glavama». Vsekakor pa se opažajo spremembe na obzorju falirane Babičeve zvezde. Znak teh sprememb, ki so pred. vsem finančnega značaja — kakor je tudi naravno — je preselitev «Corriere di Trieste» in «Trieste-Sera» v tiskarno Monte echi 6. Vse to pomeni, da bo moral Babič «tirar la cinghia» in hudimano hraniti lepe denarce, da vsa) deloma omili stroške, ki Jih je imel v tej zanj porazni votivni kampanji PREDLAGAMO JIM. — Ker smo človekoljubni ljudje, predlagamo Babiču in njegovim stasitim generalom brez vojske naslednje: Ker vedo, koliko jih je in ker Je to število malenkostno, da sl za drugič ohranijo vsa) te glasove, naj name. stljo po svojih številnih ustanovah vse svoje volivce. Mislimo, da je to zelo pameten predlog, o katerem se da razmišljati in ki ga ni težko izvesti, če pomislimo na neomejena denarna sredstva, ki jih Babič dobiva iz Jugoslavije. Vsi njegovi vo. Uvei morejo postati aktivisti. Naj jih lepo plača, pa bo ohranil strnjenost svojega «regimenta». Kakor smo že v začetku rekli, smo zelo človekoljubni ljudje. Zato upamo, da bo Babič upošteval naš prt. dlog. «iriOKOUSTNEZI, KI SO JIH DOBILI EO REEU. - Pred volit-vami so se Babičevci Hrokoustili, da bo nHhova «fronta» dobila najmanj desettisoč glasov. To samo v Trstu. Na podeželju pa so računali na še večji uspeh. Po volitvah v tržaški občinski svet so umolknili. «Ljudski tednih» je rešil «barako» $ tem. da je objavil vest o smrti naivečjtga slovenskega pesnika. Vest o tržaških volitvah si jo mora! dolgo iskati. Našel si jo v »kritem kotičku. Toda še vedno so upali na podeželje. Poslali so vse svoje aktivista na vas. Tekali so sem pa tja z avtomobili, mahali so j svojimi mesnatimi rokami, kričali so kakor da so maimočnejia stranka v Trstu Potem je prišel polom. Sedaj molčijo. Pričakujemo nekaj uvodnikov. kjer bo pisalo, da je vsega kriv Vidali in da je še bolj kriva resolucija IV. Nazadnje pa bodo začeli s svojimi provokacijami in o volitvah ne duha ne sluha. Tako se ja neslavno končala Babičeva votivna «epopeja». Zdravstvu). Babi če! Nedeljske volitve so pokazale visoko politično zrelost Slovencev Zmagalo je slovanske ■ italijansko brusivo Polnoštevilna udeležba na vseh voliščih - Glasovali so tudi 90-letni starčki in žone - Navdušen sprejem tov. Vidalija - Ud mrtvih je vstal - Ljudski prezir do litovik hlapcev - I/ ponedeljek je vladalo po vseh vaseh nepopisno navdušenje (Nadaljevanje s 1. strani) Jože Srebrnič Nadaljevanje e 1. str.) katerega sin je bil. Obenem pa je bil prvoborec za bratsko vzajemnost med slovenskimi in italijanskimi prebivalci naie zemlje, ker j» vedel da je samo intemacionalizem podlaga, na kateri se lahko gradi boljšo bodočnost tu živečega ljudstva. Ob peti obletnici njegovi smrti, «e ga vsi spominjamo, Slovenci in Italijani, delavci in kmetje, demokrati k komunisti, Ob peti, obletnici nje-love smrti na borbenem položaju, nu kličemo u imenu tistega brativa katerega prvoborec je bil. slaval la. Gospoda »i domišlja, da bi moral delavec za 14 dni pustit; svoje delo m zaslužek. Zelo značilen je primer tov. Ota Josipa iz Boljuncu, ki Ima lo smolo, da jc v Kroglah še nekdo drugi z istimi osebnimi podatki kot on le, da je za štiri dni atarejš; od njega. Kljub temu, da Je občlnskj gospodi dobro znan ta primer, jc bil tovariš iz Boljunca črtan iz volivnega imenika in tajnik ni hotel popraviti očlvldne pomote ter mu izročit* volivnega potrdila. Na volišče so prihajali zdržema ves dan dopoldne pretežno moški, :enske pa večinoma šele popoldne ko so opravile doma svoje delo. Iz oddaljenih vasi so prihajali s kamioni okrašenimi z rdečimi zastavami, od prepevanju partizanskih in norbenih pesmi. Tudi najstarejši možje in ženice iz občine so prišle ob spremstvu- sinov ali vnukov, nekateri pa s)e štela 743 volivcev. Glasovalo jih je 696. Udeležba je 93,53 od sto, kar nam dokazuje visoko politično zavest vseh občanov zgoniške občine. V vaški gostilni je bilo do poznega večera zelo živahno. Pri v««h omizjih resne politične debate in razgovori. Okrog poldnevu so prišli v Zgonik generalni sekretar KP STO tov. Vidali, tov.ca Marina in tov. Gombač Franc. Na mah so trojico obkolili vaščani in takoj se je razvil tovariški razgovor. V Zgoniku, kakor tudi v vseh ostalih vaseh smo lahko videli kako priljubljen in spoštovan je tov. Vidali med Slovenci. Zaman je vsa besna gonja Titovih izdajalcev, ki že deset mesecev na najbolj nizkoten način blatijo tov. Vidalija. Ob visoki intemacionali-stlčnl zavesti našega ljudstva so se vse te podle klevete popolnoma raz. hlinile VOLIVNI IZIDI v poedinih občinah Na votivnem sedežu v Zgoniku nagnat Stoka, da sc morata prikazati med ljudstvo. Toda vsi prisotni so jim v krepkih in preprostih be sedah takoj povedali, da med poštenimi Slovenci ni mesta Za ljudske izdajalce. Zaman so bUa vsa izvajanja ln dokazovanja, ki sta jih skušala doprlnest; Husu In Spanger. Osramočena sta zato odšla morda poročat Stoki o političnih «uspehih». V OBČINI REPENTABOR Repentaborska občina, ki je bila po razmejitvi med STO in Jugoslavijo razdeljena na dvoje, je najmanjša občina tržaškega področja; šteje komaj 356 volivcev. Edino volišče je bilo v osnovni šoli v Colu. Ves dopoldne jc volilo nekako polovico volivcev. Zaradi tega so bili agnelettovci in babičevci zaskrbljeni nad uspehom in so poskrbeli za udobna prevozna sredstva, s katerimi so se poskušali prikupiti volivcem zato, da bi oddali svoj glas za njihovi Usti. Star možakar, ki je pristaš «neodvisnih» je modrovol pri svojem «kvartinčku»: Ni treba, da bt se med seboj kregali. Vi ste ene misli, jaz sem druge. Po volitvah pa bomo videli kako bo. Tisti, ki bo zmagal bo napravil «fešto». Pri teh besedah se je vtaknil v pogovor sin. Možakar je ko J pojedel svojo ravnokar Izgovorjeno besedo In dejal, da on ne drži za nobenega. Pozanimali smo se kako je pn z babičevci. Odgovor je- bil naslednji: Veliko se trudijo, da bi odnesli vsaj nekaj glasov. Pri nekaterih volivcih izsiljujejo glasove. Posebno moč Imajo prt tistih, kt so v čemerkoli od njih odvisni, dodisi, da dobivajo kako podporo ali pa da Imajo kakega svojca v Jugoslaviji ali v Kopru v službi. Vendar pa ne bodo imeli uspeha. Tudi danes še ne mirujejo. V neki hiši blizu volišča se zbirajo. Najbrž dobivajo zadnja navodila ali pa jim morda plačajo glasove. Tako je dejal starec. Mladinec ga je prekinil, kaj mislite, da (udi oni plačujejo kot vaši.... Zdaj pa kot vidimo, bodo še raje romali k repentaborskl Materi božji pristaši SDZ.... Vse drugačen sprejem pa sta doživela v Zgoniku Babičeva hlapca Husu in Spanger. Očividno ju je V PONEDELJEK PO VSEH VASEH NEPOPISNO NAVDUŠENJE Z nestrpnostjo so v ponedeljek zjutraj pričakovali po vseh vaseh volivne izide. 2e iz prvih poročil je bila vidna zmaga KP v Miljah in SIAU v treh občinah. Končni rezultati pa so popolnoma potrdili pričakovano zmago demokratičnih sil. V vseh vaseh je zavladalo veliko navdušenje. V Zgoniku so se v popoldanskih urah zbrali vaščani v velikem številu. Tovariši iz Sale-ža 90 razvili rdečo zastavo s srpom in kladivom in nam s ponosom povedali, da je ta zastava že vihrala na Velikem trgu, na nepozabni dan Volivnega zborovanja KP. Pozno v noč so odmevale po vseh krašklh vaseh partizanske in delavske pesmi. Veliko navdušenje nad težko priborjeno zmago tudi v Nabrežini, Devinu in drugje. Tudi v dolinski občini je dalo naše ljudstvo duška svojemu veselju. Petje in godba v Boljuncu. Dolini Itd. V Miljah so prebivalci dobesedno natrpali prostore ljudskega doma. Nepopisno navdušenje vsepovsod. Ljudsko rajanje je trajalo pozno v noč. V Milje so že popoldne prihiteli v velikem številu delavci iz Občina Nabrežina-Bevin Volivni sedež št. 1 (v osnovni šoli v Nabrežini za Nabrežino - center Sv. Križ): SIAU 277; SNL 195; ZKD 5; SILF 105 IJDI 90. Volivni sedež št. 2 (na nabrežin-ski postaji za Nabrežino - kolodvor): SIAU 82; SNL 49; ZKD 14; SILF 36: UDI 139. Volivni sedež št. 3 (v županskem posloplti za Nabrežino - kamnolome in Slivno): SIAU 153; SNL 71; ZKD 6; SILF 40; UDI 185. Volivni sedež še. 4 (v osnovni šoli v Sesljanu za Scsljan in Vitovlje); SIAU 36; SNL 123; ZKD 17; SILF 48; UDI 96. Volivni sedež št. 5 (v osnovni šoli v Devinu za Stivan in Medjo vas) SIAU 141; SNL 113; ZDK 6; SILF 59; UDI 112. Volivni sedež št. 6 (v osnovni šoli v Mavhinjah za Mavhinje in Cero-vlje): SIAU 87; SNL 131; ZKD 1; SILF 17; UDI 3. Volivni sedež št. 7 (v osnovni šoli v Sempolaju za Sempolaj, Praprot, Prečnik in Trnovico); SIAU 123; SNL 70; ZKD 2; SILF 89: UDI 4. Občina Dolina Volivni sedež št. 1 (osnovna šola v Dolini za Dolino): SIAU 244; NL 187; SILF 50. Volivni sedež št. 2 (osnovna šola v Dolini za Mačkovije in Prebc-nek):SIAU 233; NL 219; SILF 45. Volivni sedež št. 3 (osnovna šola v Boljuncu za Boljunec): SIAU 276; NL 70; SILF 59. Volivni sedež št. 4 (v osnovi)! šoli v Boljuncu za Domjo); SIAU 272; NL 76; SILF 53. Volivni sedež št. 5 (v osnovni vend hflUHjanL^rosfadfi "veHkd I ioli v Borftu za «jemanje in Boršt); zmago kremenitega slovansko-ita- SIAU 224; NL 97) SILF 100. lljanskega bratstva. | Volivni sedež št. 6 (v osnovni šo- li v Borštu za Drago in Gročgno): SIAU 217; NL 123; SILF 94. Občina Hille Volivni sedež št. 1 (občinska palača - Marconijev trg); KP 379, DC 163, SILF 23, PRI 13, PSVG 38. Volivni sedež št. 2 (občinska palača - Marconijev trg): KP 368; DC 193; SILF 15: PRI 21; PSVG 48. Valivni sedež St. 3 (šolsko poslopje - ul. Battisti): KP 403: DC 111; SILF 42; PRI 5; PSVG 36. Volivni sedež št. 4 (šolsko poslopje - ul. Battisti): KP 328; DC 207; SILF 61; FRI 20; PSVG 32. Volivni sedež št. 5 (šolsko poslopje - ul. Battisti): KP 426; DC 159; SILF 27; PRI 21; PSVG 52. Volivni sedež št. 6 (šolsko poslopje - ul. Battisti): KP 355; DC 202; SILF 28; PRI 22; PSVG 37. Volivni sedež št. 7 (šolsko poslopje - ul. Roma): KP 337; DC 175; SILF 7; PRI 22; PSVG 61. Volivni sedež št. 8 (šolsko poslopje - ul. Roma):KP 367; DC 177; SILF 7; PRI 21; PSVG 59. Volivni sedež št. 9 (šolsko poslopje - ul. Roma): KP 314; DC 197; SILF 25; PRT 28; PSVG 49. Volivni sedež št. 10 (zavetišče -ul. Ubaldini: KP 299; DC 142; SILF 27; PRI 22; PSVG 42. Volivni sedež št. 11 (zavetišče -ul. Ubaldini): KP 289; DC 175; SILF 16; PRI 24; PSVG 55. Volivni sedež št. 12 (zavetišče -ul. Ubaldini); KP 316; DC 145; SILF 46; PRI'23; PSVG 42. Občina Zgonik Volišče za vso občino v osnovni šoli v Zgoniku: SIAU 345; SNL 182; SILF 149. ' Občina Repentabor Volišče za vso občino Repentabor v osnovni šoli v Colu: SIAU 97; GZ 142; SILF 86. ZGODOVINSKI DNEVI 22. 6. 1941 je Hitlerjeva Nemčija hrbtno napadla Sovjetsko zvez*1 Isti dan je bilo ustanovljeno Gla