Leto XXII., št. 258 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon ŠL 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Ljubljana, torek 4» novembra 1941-XX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Bombe na bolnišnico Vojno poročilo št. — Neprestano bombardiranje Malte Strti napadalni poskusi Angležev Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 3. nov. naslednje vojno poročilo št. 519: Nocoj so naša letala ponovno bombardi raJa pomorsko oporišče La Valletta (Malta). V Severni Afriki močna delavnost našega topništva na bojišču pri Tobruku. Sovražni napctdaJnj poskusi so bili takoj strti. Med letalskim napadom na področje pri Bengaziju je bilo poškodovanih nekaj stanovanj. Med arabskim prebivalstvom je bil eden mrtev in nekaj ranjenih. V zračni borbi so naši lovci sestrelili britansko letalo. V vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala in obstreljevala s strojnicami vojaško bolnišnico posadke v Culquabertu, ki je biJa vidno označena z mednarodnimi znaki Rdečega križa. Letala so povzročila nekaj žrtev med oskrbovalci. Na bojišču Ualagu in Celga za naše čete ngodni spopadi. Sovražnik je pustil na bojišču nekaj mrtvih ter orožje in strelivo. Razdejanje v Valetti Operacijsko področje, 3. nov s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Ponovno so naše letalske skupine bombardirale najvažnejše objekte na otoku Malti z uspehom. Lunin svit in ugodne vremenske prilike ter dobra vidljivost na zemlji sc olajšati nalogo naših podjetnih bombnikov ki so premagali odlično sovražne ovire. & katerimi je sovražnik skušal otežiti njihovo akcijo. Res so sovražni nočn lovci tako' stopili v akcijo, ko so se naša letala poja vila nad otokom. Stevulni svetlobo- snop-žarometov so neprestano rezali nebo in skušali zakriti objekte katere so hoteli naši letalci bombardirati. Najvažnejš: objekt naših bom bn kov je bilo pristan šče La Valletta. Napadene so bile v tuki vsndrane ladje, skladišča in pomoli, in tc večkrat ? bom'>ami velikega kalibra Izbrani objekti so bili odlično zadeti. Razde anie ie bilo povzročeno v skladiščih in v aiztnalu Nadaljnji objekt je bilo letališče Ca Ve nezia. kjer so naši bombniki napadih leta liške naprave m letala, ki so bila na letališču. Angleško priznanje gondarskim junakom Lizbona, 3. nov. s. »Dai>ly Telegraph« je objavil vest iz Najrobija. v kateri ugotavlja, da se na področju okrog Gondarja v Abesiniji 15.000 Italijanov up:ra angleškim napadom. Čeprav so popolnoma ločeni od zunanjega sveta, tako da ne prejemajo ni-kake pomoči, se anglešk m četam celih se dem mesecev ni posrečiilo zavzeti te poslednje italijanske poste ;anke v Etiopiji. Vojna na morju Atig!eško vojno in trgovinsko brodovje zadevajo vsak dan nove hude izgube Berlin, 3. nov. s. Današnji listi objavljajo na vidnem mestu podatke nemškega poročila o potopitvah angleških ladij v oktobru. »Volkischer Beobachter« piše v tej zvezi, da se nemška borba proti angleškemu trgovskemu brodovju navzlic vsem tako slavno naznanjenim Churchil-lovim tajnim protiukrepom nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo in dosega več kot pozitivne rezultate. Nad 441.000 ton potopljenega brodovja še enkrat zgovorno dokazuje značaja trditev angleškega ministrskega predsednika, ko govori o tako zvani atlantski bitki. Berlin, 3. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so v noči 2. in 3. novembra nemška letala potopila v bližini angleške obale prevozno ladjo 4000 ton ter močno poškodovala druge ladje v skupni tonaži 28.000 ton. Skoda, povzročena na teh ladjah, je tolikšna, da se lahko računa z njihovo popolno izgubo. Nevarno poškodovana je bila tudi neka 6000tonska sovražna ladja. New Tork. 3. nov. s. Roosevelt je izdal ukaz, ki določa, da bo odslej nadzorna služba na ameriških obalah neposredno podvržena ameriškemu vojnemu brodovju. Tako bo brodovje v tej službi skupno s posadkami sestavni del vojne mornarice Zedinjenih držav. Niso znani razlogi, ki so Roosevelta dovedli do tega ukrepa. Berlin, 3. nov. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega mesta je v preteklem tednu nemško letalstvo potopilo vsega skupaj 12 britanskih trgovinskih parnikov s skupaj 64.000 tonami. Med potopljenimi ladjami je bil tudi neki velik petrolejski parnik. Zapečatena usoda črnomorskega brodov;a Berlin, 3. nov. s. »Volkischer Beobachter« proučuje v uvodniku podatke angleških vojaških strokovnjakov, na katere so se ti opirali v svojih nadah glede sovjetskega brodovja v Črnem morju kot napadalne in obrambne sile na južnem bojišču. Vse te nade, piše list, so se naslanjale na utvaro, da bo mogoče zaustaviti nemško prodiranje na jugu. Zavzetje nekaterih važnih središč ob črnomorski obali, kjer naj bi sovjetsko brodovje operiralo, pa je vse te nade na mah uničilo. Po vesteh, ki prihajajo iz Kujbiševa, je sovjetsko brodovje v črnem morju imelo na razpolago staro bojno ladjo, dve križarki novejšega datuma, eno staro križarko ter 6 starih rušilcev; nadalje je bilo tu 50 sovjetskih podmornic in 50 torpednih čolnov. To .sicer precejšnje brodovje pa bi potrebovalo številna oporišča, bodisi za potrebna zalaganja, bodisi za popravila. Po poslednjih dogodkih na bojišču pa je kot edino oporišče temu brodovju ostala na razpolago luka Sevastopol. ki pa je tudi že podvržena nemški akciji. Kakšna usoda čaka po tem takem sovjetsko črnomorsko brodovje? List navaja na koncu, da je Churchill, podobno kakor v dosedanjih enakih primerih med to vojno, naslovil na poveljnike sovjetskega brodovja svoj nasvet, naj se bore do smrti. Ko gre za zaveznike, pripominja sarkastično nemški list, Churchill in njegova klika vedno najdeta tako zva-ne junaške odločitve: boriti se do zadnjega moža in do zadnje ladje, ki ni angleška Angleži ne obvladajo Sredozemskega morja Rim. 3. nov. s. Znano je, kako se je angleška propaganda dolgo hvallifla. češ da Angleži obvladajo Sredozemsko morie in da zato angleške ladje »svobodno« plujejo po njem. Glede na to je zanimiv komentar, ki ga je v soboto ponoči objavil v londonskem radiju angleški pomorski po ročnik Thomas Woodrow Poskusil 'e utemeljiti sklep angleške admiralitete. da usmeri skozi Si čilski kanal konvoj, ki so ga italijanske pomorske in letalske sile potem s tolikim uspehom napadle v dneh 27. in 28. septembra. Pomorski častnik je med drugim dejal: V te; vojni nastopajo trenutki, ko je treba za vsako ceno marsikaj tvegati Tako je bilo to potrebno pred kr3tkim. ko je moral neki konvoj po dolgem prepluti Sredozemsko moTje. Če hi ga o H i posrtali okrog rta D.vbre rade. bi se zamudi za celih šest tednov, in v določenih primerih so take zamude usodne Odločitev admiralitete je bila glede na to okoliščino popol- noma utemeliena. Ni dvoma, da ima Ita lija v svojem brodovju silo. ki jo je treba upoštevati, še prav posebno. keT so bile ladje, ki so bile zadete v Tarantu gotovo že vse popravljene. K temu je treba prišteti še strateški pobožaj Italije, ki ima pr rokah oporišča ki so založena z vsem5 re zervami. V primerjavi z nio. ie dejal po ročnik Woodrow. so naše prilike nad vse težavne ker smo prisilljeni dovažat- vojne potrebščine svojim vojnim silam po velikih ovinkih in ker so naše po mor sike sile na Sredozemskem moirju po sili razdel*ene na dva dela ter vezane deloma na Gibraltar deloma na Aleksandrijo. S'čilski preiliv je širok le 200 milj. Prehod ->kozeni je skrajno nevaren, ker so ladje v prelivu stalno izpostavljene napadom letalskih sili z bližnjih italijanskih letalskih oporišč, pa tudi na padom torpednih čolnov in lahko vsak čas nalete na kako mino. Vrh teih mestih uspehe nemških čet na Krimu. Pri tem poudarjajo, da je po zavzetju glavnega mesta polotoka ogroženo tudi pristaniško mesto Sevastopol, ki je na Krimu še edino pomembnejše mesto v sovjetskih rokah. Po mnenju nekaterih listov je zavzetje krimske prestolnice v pravem pomenu senzacionalnega značaja, ker najbolj značilno prikazuje obseg in pomen sovjetskega poraza tudi na tem odseku vzhodnega bojišča. Vse obrambne naprave sovražnika so bile uničene in sovjetske čete so sedaj povsod na beeu, zasledovane od nemških sil, ki ne dopuščajo, da bi se Sovjeti iznova zbrali na novih obrambnih črtah. Nemško letalstvo pa med tem prav tako zasleduje sovjetske ladje, ki skušajo rešiti zadnje ostanke poraženih armad. Celo angleški vojaški poročevalci morajo priznati, da so se dogodki na Krimu razvijali z naglico, ki je značilna za predore in napredovanja nemške vojske. Zato je verjetno — po njihovem mnenju — da je že velik del polotoka v nemških rokah. Londonski »Times« že celo ugotavlja, da je položaj na vsem južnem bojišču vznemirljiv. kajti »bilo bi napačno domnevati, da so Nemci že izčrpali svoje sile«. Po mnenju istega lista potrjujejo tudi redka poročila iz Moskve, da je vojaški položaj sovjetskih čet deiansko v krizi na vseh bojiščih in da utegne dovesti do neprijetnih razvojev. Nekateri listi še posebej ugotavljajo, da je tudi položaj Sevastopola zelo kritičen, to pa zaradi tega. ker so vse obrambne naprave v mestu zgrajene za obrambo pred napadi z morja, medtem ko nemške čete prodirajo po suhem. Sovjetsko priznanje Bern, 3 nov. s. Tudi iz ruskega vira se danes priznava nemška zmaga na Krimu. Današnie jutrnje sovjet-ko vojno poročilo pravi namreč, da so sobotna večerna poročila. ki so prispela v Moskvo, naznanila nove sovjetske umike na nove obrambne črte. Ruse je preseneti! zlasti napad tan kov na 'esnem krilu, ki je nemškim in romunskim četam omogočil, da so sovjetske čete prišle pod udar tudi od zadaj. Nemški tank; so svoj začetni u-.pth izkoristili *eT so nadaljevali svoje napredovanje dO' krimske prestolnice Simferopr*! -a Bombardiranje Sevastopola Berlin, 3. nov. d. Včeraj so nemšxa borbena letala ponovno napadla sovjetsko vojno luko Sevastopol. Neka velika trgovinska ladja, kakor tudi dve manjši edinici s skupaj 4000 tonami so bile potopljene. Nadalje so nemška letala v celo zadela pristaniške naprave kakor tudi protiletalske topniške baterije. Ujetniki na Krimu Berlin, 3. nov. s. V borbah na Krimu je nemška vojska po podatkih uradne nemško poročevalske agencije zajela doslej 27.800 sovjetskih vojakov. Ogromne pa so tudi količine vojnega gradiva, ki je padlo v roke Nemcem. Angleško sovjetska pogajanja v Teheranu Stockholm, 3. nov. u. Angleški vojaški izvedenci, ki so se pred kratkim vrnili iz Rusije, so izjavili, da je le malo možnosti, da bi sovjetske čele zaustavile napredovanje nemških sil do kavkaškega področja pred pozno zimo. Sodba £rgnc&ske*a generala Vicby, 3. nov. u. General Duval piše v listu »Journal« o položaju Anglije med drugim: »Velika Britanija je med to vojno z bridkostjo ugotovila, da so bile vse njene vojaške ustanove navzlic zakonodajnim naporom nesposobne, da bi v dveh letih pripravile armado, ki bi se lahko kosala z vojsko Nemčije. Najboljši dokaz te nesposobnosti je sedanja nedelavnost. Anglije v trenutku, ko je Nemčija tako resno zaposlena v srcu Rusije. To vzbuja ne-razpoloženje v angleški javnosti in angleška vlada je že večkrat poskušala, da bi svoje stališče na ta ali oni način pred javnostjo opravičila. Neki angleški vojaški strokovnjak je nedavno zapisal, da je treba kvaliteti pridružiti tudi kvantiteto, zlasti kadar sovražnik skuša izboljšati svoie sile kvalitativno. Toda v Angliji in v Ameriki so zelo naivni, ko mislijo, da iČernigov 7 a°Oa_Kijrsk Gluhov ffVoronež ' .V0boja«> 1 /\ KonoTop^Belopolje^ \ ) . //„ . . . 'Nežni V! ^Vrasnopolje(/K°-" (Romm vi/. . .gNOskol Borisoglebik* rLiskt ?Pr iluki T AbtirkjT iaCerkov ČerkasvT^^- eumanj / Buturlinovka Ejelgorod?; ^ksejevkal \ , . \J Roso U ' Kalac , -_ ^ -- _.opKopjiHik \ -ptorobjelsk ^Kfemenčuk ( \ ^Milerovo^ .J-Mirgorod Ljubn- /v—o \ Dnjepro* Kramatorsl & \ Aleksandrija^^petrov^IPivloorad Zinovjevsk S Konstant« _^>ervomaisk j KrivcjRo^®^ Zaporož) P5lavj< itorskaj _ ^ rad \ rArtemovsk . ^ !ant.novsk^Gorlwl«/*Alčovsr )<, cf f:—^ajvanovkai *NiKopolj vlikolajev J$ Herson Perejo p" Diankoj); JLvpalorijj Mariupolj ikejevka J 1; i*. 'Amvrosijevski f ^Lj^ (VolWovaKs Tagann p. Berdjamk, ) Kutevka "leTIk ialjsk, iko^\5osijka, 5imfero\polj _ i |C = . I f^p Seva sto polj _ Karaiubazai TimaTevjkajs\Kropotkti Armavio Tarnam ^AnapaA-.-^ Krainodar rTeodosijab=-iS g^ovorožjjik /"^Majkop jim po rezultatu njihovega novačenja za vojsko ni treba nič drugega delati kakor čakati par let. da bi dosegli nadmoč nad sovražnikom.« Duval zaključuje svoja izvajanja s pripombo. da so tudi v Franciji verovali % uspešnost takšne doktrine, da pa je bilo spoznanje zelo trpko. Prav tako bodo razočarani tudi vsi oni Angleži, ki zapadajo utvaram o lastni premoči nad sovražnikom. Uspehi finskega letalstva Helsinki, 3. nov. s. V zadnjih 48 urah j« finsko letalstvo nadaljevalo svojo rušilno akcijo na železnici v Murmansk severno od kraja Karkumaeki. pri čemer je zadelo več železniških postaj, razbilo tračnice in pognalo v zrak mnogo tovornih vlakov. Obstreljevalo pa je tudi sovražne čete v taboriščih. Na področju pri Lempaali so finski lovci ob sodelovanju protiletalskega topništva zbili dva opazovalna balona, na bo'išču Vzhodne Karelije pa velik bombnik in eno lovsko letalo. Neki finski dvomo-tornik, ki se je vrnil v poleta na sovražno ozemlje, je navzlic poškodovanim motorjem prebil protiletalski ogenj sovražnika in se je posadki posrečilo pogasiti tudi ogenj, ki je na letalu nastal zaradi stroj-n;škega obstreljevanja. Letalo je srečno pristalo. Snoči je mesto Helsinki doživelo dva zaporedna sovražna napada, vendar se je protiletalskemu topništvu posrečilo pognati vsa sovjetska letala v beg. Doslej ni nobenega znaka o kaki škodi v mestu. Doznava se. da so finske letalske sile izvršile včeraj uspešno ofenzivno akcijo proti eskadri sovjetskih torpednih čolnov, ki so zapustili Kronštat, da bi se pomaknili v zapadni del Finskega zaliva. Na dveh sovjetskih torpedovkah, ki so ju zadele bombe finskih letal, je nastal požar in sta se kmalu potopili, med tem ko je tretja torpedovka eksplodirala. Neki rušilec in dve topniški lad i, ki sta hoteli prihiteti na pomoč torpedovkam, so bili prav tako močno napadeni in je na vseh nastala znatna škoda zaradi požarov. Na povratku so finske letalske eskadre izsledile še neki sovražni vlačilec ter dve sovjetski izvid-niški ladji. Tudi tu so bombe zadele v polno in so vse ladje zgorele. Velike uspehe :e finsko letalstvo doseglo tudi na jezeru Onega, kjer je potopilo večino ladij in čolnov. Helsinki, 3. nov. s. V zvezi s sovjetskim letalskim napsdcm na finsko prestolnico v pretekli neči se doznava, da so bombe porušile neko stanovanjsko hišo na mestni periferiji. Rumnnija vztrajno ob strani zaveznikov Bukarešta, 3. nov. s. Glede na poročila rad:a v Bostonu, ki je zatrjeval, da romunska vojska ne bo nadaljevala vojne proti br/jševKki Rusiji p<> zavzetju Odese, piše »Universuil«, da zadnje nemrko vojno poročilo podčrtava delež romunskih čet pn uspehu zaveznikov na Krimu in kategorično demantira ameriško laž. Tretja romunska armada, ki si jc pridobila s>!avo v bitki za Azovsko morje, kjer so biile uničene boljševiške divizije sodeluje z nemškimi silami pri likvidaciji rdečih tolp na Krimu. Naši hrabri vojaki, piše !Hst, nosijo narodno zastavo ob strani velikih zaveznikov. Tisti, ki misilro, da je mogoče z lažmi motiti dobre odnose Nemčije s silami osi. sami sebe varajo ter se smešijo prH 'ast-nim narodom. Odpravljene meje na Poljskem Varšava, 3. nov. s. Včeraj je bila odpravljena upravna in politična meja med npvo provincijo Galicijo in generalnim guvetne>-mentom. Prebivalci gubernije se Hahko prosto kretajo v novih ozemljih brez posebnega dovoljenja. Listi navajajo, da vladajo v Galiciji sedaj že popolnoma normalne razmere in da so biile odprte tovarne, šole, gledališča, kinematografi ter javni uradi, katoliške m ukrajinske cerkve pa so obnovile versko službo. Edino plačilno sredstvo je zlot. Poljsko prebivalstvo je z velikim zadovofljstvom sprejelo tc ukrepe. • Jutro* Javna dela v Grčiji Atene, 3. nov. a Finančni minister je imel važne razgovore z višjimi italijanskimi oficirji glede izvajanja nujnih javnih deli. Pod predsedstvom min »trškega predsednika se je TTŠil sestanek finančnega, gospodarskega in ministra za oskibo. Proučena je biila zlasti možnost za uvažanje živeža iz bližnjih držav. Parlamentarne volitve na Finskem odložene Helsinki, 3. nov. s. Predsednik republike Ryti je podčrial odločitev poslanske zbornice, da se parlamentarne volitve odložijo do leta 1944. Počastitev padlih borcev Pietetna svečanost je bila tudi v Ljubljani Ljubljena, 3. novembra. Včerajšnji dan, posvečen spominu na umrle, je dal priliko za lepo spominstfco svečanost na vojaškem pokopal'išču, kjer pod belimi križi počiva okoli 1000 italijan-skih vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Svečanost se je pričela ob 10.30 z mašo na prostem, ki jo je bral vojaški duhovnik pod veliko zvezdo, ki simbolizira spornim Velike Matere za svoje pad!'e sanove Tu o bili zbrani zastopniki oficirjev in Črnih srajc v Ljubljani. Malo vstran je bila razvrščena čet", grena ilirskega polka. Pred ma:o so se zbrali na spomin sike m prostoru Visoki Komisar Eksc Grazioli podprefekt David. Eksc. general Robotti, poveljnik 11. armij&kega zbora ljubljanski škof dr. Rozman, general Orlando, poveljnik gren^dirske divizije, general Lubrano, šef komisije za določitev mej. zvezni pod-ta:nik Gatti. polkovnik De Rienzi, povelj-n:k divizijske pehoite. predsednik bojevnikov v novi pokrajini dr. Wagner. polkovnika Silvestri in Čara vet ta, poveljnika gre-nad^irskega in topniškega polka ter drugi predstavniki. Po miši. ko je vojaška godba odigravala h:mno Piavi, so položili vence Visoki n zamotana je bila razprava proti neki mileik^rki, še ne kaznovani, ki ji je obtožnica očitala da je 17. julija prodajala hlebce kruha, ki bi morali biti težki en kilogram, a so bili nekoliko lažji, po 5 din. Ze takoj v začetku je billo videti, da se je obtoženka na sr^oievrsten način pripravila za razpravo. Najprej je zanikala vso krivdo, n je dejaila, da je prodajala celo ceneje, kakor je bilo uradno določeno. Kruh je računaila po 1.90 lire. kakor je bilo dolučeno, in ga je zmerom tehtala. Bil ie velik naval; tiste hlebe, ki niso biili polne teže, pa je proda jala ceneje. V zagovoru je zašla v protislovja. »Jaz sem nedolžna,« je zatrjevala. »To lahko s pričami takoj dokažem « — »Ali ste priče privedli s sebo;?« se je zakadil sodnik. »Da« je odvrnila obtoženka. »Kar s seboj sem jih privedla da bomo prej končali.« Prisotni so se nasmehnili in sodnik je poklical prvo pričo 171etno frizersko vajenko. »Pred sodiščem morate govoriri čisto, Rimo čisto resnico.« jo je sodnik opozoril. »Drugega ne zahtevam od vas.« In potem je priča pričala, z resnico pa ni billo vse v skladu. Sodnik je moral postati sfrog in potem je priča povedala, da vsaku jutro »skozi« kupu;e v obtoženkini mlekarni kruh za ves salon in da so hlebe' zmerom stehtani. Potem je svojo izjavo popravila, da so biili 'e včasih sitehtani, da hodi le včasih v tisto mlekarno da je prodajala obtoženka samo po d\sa hlebca na dan. da je predajala po več hlebcev na dan, da imela lažje hlebce v enem predalu, polno težke v drugem in končno, da se ničesar ne spominja. V raapravni dvorani je postalo veselo in sodnik je moral priči zagroziti s petimi leti robije, nakar je kar umolknila. Najbolj zanimivo pri tem je bilo, da je priča točno vedela kaj obtožnica obtoženki očita, in da so ji stvari, ki so bile obtoženki v prid in čeprav so se vršile pred dolgo časa, ostale jasno v spominu, medtem ko se drugega ni spominjala. Potem je vprašali sodnik: »Kaj vam je še obtoženka naročila, da morate pričati?« — »Nič več,« je odvrnila mladenka Potem se je obrnil sodnik k obtoženki in rekel: »Dobro ste jo pripravili. Ali »te drugo pričo tudi tako?« — »Gospod sodnik, nič je nisem pripravila. Res je bilo taka« Potem je sodnik zaslišal še drugo pričo, mladega pekovskega pomočnika, ki "ie izpovedal enako kakor prva. Slednjič se je p« izkazalo, da se je obtoženka v računih zmotila. Dne 17. julija je 100 diin veljalo komaj 30 lir in če bi kruh prodajala po 1.90 lire, bi bila zagrešila še en prestopek, saj bi bila morala kruh prodajati po 1.50 lire. »Zmotila ste se,« se je nasmehnil sodnik. »Tudi mi se razumemo na kruh in še na marsikaj drugega.« Nato je sodnik še en':rat strogo posvaril priči, da marata govoriti resnico, nakar ju je odslovil. Mle-karka je bila obsojena na 7 dni zapora, na 400 lir denarne kazni in na povračilo 114 lir povprečnine. Videti je bilo, da se tnle-karka s tem dejstvom ne more sprijazniti; nikakor ni hotela zapustiti dvorane. V odsotnosti ;e bila nato obsojena neka druga prodajalka na 7 dni zapora in 50 lir denarne kazni. Bila je obtožena, da jc prodala 50 jajc po 95 centesimov. medtem ko je bila cena določena na 75 centesimov. Ker je že preiskovalnemu sodniku tajanje priznala in dejala, da so bita jajca njena, sodba ni bila stroga. Nekemu peku pa je obtožnica očitala, da je dne 28. junija prodajal lažji kruh. Obtoženec je trdil, da. je bil kruh že star, nakar je sodnik zaslišal izvedenca, ki je povedal, da se kruh v 24 urah 'lahko oa dovolj zaloge medu za prezimljenie. Ker pa je v topliški okolici ponekod medila hOja, &i imele pač čebel§ dovolj >-rane za zimo, vendar hojev med ni za prezimljenje, ker ga čebele pozimi, ko ne izietavajo, ne moreja prebaviti in dobe rale drisko. Zato čebela* hojev med odvzame in dopita čebele s slad« korjem. Koder pa čebele na hoji niso nabirale strdi, ker ni povsod hoja medila, na ajdi pa so čebele prav uialo dobile, bi bile revice prisiljene umreti od lakote, če ne bi bilo sladkorja za nadomestilo medu. Ker je za pitanje že skrajni čas, upamo, da bo čebelarsko druStvo naročeni slaikor hitro odpremilo, da pridejo čebelarji še pravočasno do pitanja, ki ga že itak ovira prezgodnji sneg. Iz Spodnje štajerske Prireditve. Izobraževalni urad Heimat-bunda v Celju je pripravil za november 21 prireditev ln sicer predavanja, gledališke predstave, marionetno gledališče, koncerte in podobno. Pričetek bo 4. novembra, ko nastopi v Celju deželno gledališče iz Gradca s predstavo za vojake. Sledile bodo različne predstave, najprej v krajih proti Trbovljam in Zagorju, nato pa po Savinjski dolini. Iz mariborskega gledališča. V nedeljo popoldne so uprizorili Benatzkega opereto »Moja sestra in jaz«, zvečer opero »Mada-me Buterfly«, v ponedeljek »Veselo vdovo«, v torek je na vrsti opera »Orožar«, v sredo opereta »Ptičar«, v četrtek »Moja sestra in jaz«, v petek bo gostoval iluzio-nist Rudolf Winterry iz Gradca, v soboto pa bo premiera Dostalove operete »Moni-ka«. V nedeljo popoldne bo »Orožar«, zvečer pa »Vesela vdova«. Štajerci ob Ledenem morja. Daleč na severu je oddelek nemške obvezne delovne službe. V oddelku je tudi precej Štajercev. Živijo in delajo v samotni tundri in se pogostokrat spominjajo domovine. Ker denarja ne morejo zapraviti, so zbrali 1000 mark za nemSki Rdeči križ in jih poslali v ožjo domovino. Svojci vojnih ujetnikov v Mariboru se morajo zavoljo osebnih podatkov zglasitl v mestnem vojaškem uradu. Novi vojni pribitld. S ponedeljkom 3. t. m. so bili uveljavljeni novi vojni pribit-ki na tobak, peneče se vino in žganje. Prebitek na tobak znaša 50 odstotkov cene v maloprodaji, na peneče se vino 3 marke in na peneči se sadjevec poldrugo marko na steklenico. Cena žganju se poviša za 1 marko pri litru. Zborovanja. Helmatbund prireja Se nadalje zborovanja po raznih spodnjefitajer-sklh krajih. V prvem tednu »Zborovalne-ga vala« je bilo prirejenih 109 zborovanj Mariborski dnevnik pravi, da se je teh zborovanj udeležilo okroglo 55.000 poslušalcev. Pravi, da morajo v sleherni hiSi na Spodnjem Štajerskem spoznati svetovni nazor, v katerem živi na»odnoeoclalistična Nemčija. _ „ , Novo kuhanje. V Mariboru sta ae pričela dva tečaja: za servlranje in za nemški način kuhanla. Podobni tečaji bodo prirejeni po raznih večjih spodnještajerskih krajih. Uvesti Je treba kuhanje ne samo po novih predpisih, marveč tudi s pomočjo različnih nadomestkov, ki bodo Se po končani vojni ostali v uporabi, ker so cenejši od Izvirnih živil. Poroka. Pred mariborskim političnim komisarjem sta sklenila zakonsko zvezo vodja mestnega gradbenega urada inže-njer Willi Permoser ln Športnica ter pobornlca narodnega socializma gdč. Mitzl Tschutisch. Za novega Šefa kirurškega oddelka v mariborski bolniSnicl Je bil Imenovan prl-marij dr. Ernest Bouvler, ki ie bil zadnjih 15 let kirurg v bolnišnici v Voitsbergu. Poostreni kontumac v Mariboru-mestu ln okraju je ukinjen, vendar je treba ge nadalje voditi pse na vrvici, ali pa Jim natakniti nagobčnike. Omejitve v prometu. Da »e zagotovi oskrba ljudstva in vojašiva s potrebnimi transporti krompirja, repe in premoga so v noči od 31. oktobra na 1. novembra uvedli v vsej Nemčiji znatne omejitve v železniškem prometu. Mnogi osebni vlaki poslej ne vozijo več. Kar pa je vlakov še ostalo, so na razpolago samo tistim, ki morajo nujno potovati iz poklicnih ali službenih potreb. Preden nastopijo potovanje morajo na kolodvoru povprašati, kateri vlaki sploh še vozijo. Šolsko delo za rimsko pomoč. Doslej so na Spodnjem štajerskem zlasti vežbali dekleta in dečke v športu. Pozimi pa imajo drugo nalogo. Pred božičem morajo dekleta izdelati različne igrače za deco. Igrače se bodo prodajale za zimsko pomoč. Refe-rentinje za taka dela so bile v zadnjem času v posebnem tečaju v Rogaški Slatini, kjer so za zaključek razstavile svoja dela: različne živalce, lutke in žoge lz blaga ali slame in drugih preprostih sredstev. Z Gorenfskega Premestitve v finančni službi. Cariniki nadzornik Valter Kasischke je premeščen na okrajni carinski komisarijat v Kozjem. Nadalje so premeSčeni vladni svetnik dr. Hanz Hentschl iz Voitsberga k finančnemu uradu v Celju, dr. Valter Kobler od višjega finančnega predsedstva v Gradcu za predstojnika finančnega urada x Ptuju, Giinter Kosin je premeščen iz Volžperka na Koroškem za vedjo finančnega urada v Kranju, dr. Josef Krauland pa iz št. Vida ob Glini za predstojnika v Celju. Avgust Makotter je premeščen iz Leobna za vodjo finančnega urada v Volšperku, Evgen Ma-ier pa iz špitala ob Dravi v Radgono. Nadalje Je premeščen Oton Lawrenz iz Ve-likovca v Volšperg, Valter Seidl pa iz Lip-nice k finančnemu uradu v Ptuju. Tečaj v Gozdu Martuljku. Krajevni skupinski vodje z Gorenjskega in iz Mefiške doline so bili sklicani v poseben tečaj, ki Je trajal od 24. do 26. oktobra v Gozdu Martuljku. Dr. Koschier je predaval o nekdanjih naselitvah na Gorenjskem. Sledila so Se razna predavanja o plemenu, dednosti. našeljevalni politiki in o nemški zgodovini. KoroSkl planSar.fi so združeni v posebno druStvo ln so imeli te dni svoje letno zborovanje v Beljaku. Obenem je bila prirejena razstava različnih vrst koroškega sira, ki je vsem prav ugajala. Letošnji sir je za 60 odstotkov boljSi od lanskega. Od vposla-nih vzorcev sira je bilo 65.8 odstotkov ocenjenih za fine, 21.1 odstotkov za srednje-vrstne in 13.1 odstotkov za tretjevrstne. Razdeljenih je bilo več nagrad. Spomenik Hubertu Klausnerju, prvemu gauleiterju na Koroškem po narodnosocia-listični zasedbi, so odkrili pretekli petek zvečer na bel.iaškem pokopališču. K svečanosti so prišli med drugimi nadomestni ekrožni vodia Kutschera, brigadni vodja SS Globotschnisg. pokojnikova vdova in razni predstavniki. Nastopili so tudi razni narodnosocialistični oddelki. Kip je napravil prof. Dobner. Po odkritju spomenika je bila v kazinski dvorr-ni v Beljaku spominska svečanost, ki jo je otvor" okrožni vodja Plron. i film v naravnih barvah Na filmskih platnih se bo predvajalo v najkrajšem času delo, ki pomeni istoto-likšen prevrat v zgodovini kinematografije kakor svoječasna uvedba zvočnega filma. Navzlic vojni je Ufa v vsej tišini pripravila pod naslovom »ženske so vendarle boljši diplomati«, prvi ig* alni film v naravn h barvah, ki ga bodo lahko projicirali tudi v najmanjšem vaškem kinematografu, ker ne zahteva nobenih preureditev filmske aparature in nobenih posebnih stroškov. Zahteva samo preureditev v nač.nu našega gledanja in še bolj v načinu gledanja med ustvaritelji filmov. Naučiti se bomo morali gledati v barvah. čudež novega barvnega filma tiči že v samem sirovem tvorivu. Na običajno podlago so vlite, druga na drugo in z vmesnmi izolirnimi plastmi, tri barvne plasti, ki so vsaka zase občutljive za eno izmei temeljnih barv, a vse skupaj niso debelejše od plasti na običajnem čmo-belem filmu. Da je mogoče po orig nalnem posnetku napraviti poljubno število kopij isto tako v naravnih barvah, pomeni novo zmago filmske tehnike. Priprave za tekoči igralni film v naravnih barvah segajo že precej daleč nazaj. že na monakovskem kongresu kultur-isega filma je presenetil velik odstotek najboljših kulturnih filmov vse navzoče s krasnimi barvami. O pripravah, ki so jih izvršili amaterji s fotografskim in z ozkim filmom v naravnih baivah, niti ne govorimo, kajti te priprave segajo že do samih početkov barvne fotografije. A šele s prvim velikim igralnim filmom v naravnih barvah je ta razvoj dosegel svoj prvi zaključek. Mesec dni pred izbruhom vojne so začeli anemati prve prizore za ta film, do njegove izgotovitve je trajalo torej dve polni leti. To je nenavadno dolga doba za navaden film, a obenem nenavadno kratka, če pomislimo, da je bilo treba med delom za prvi barvni film po novem postopku nabirati šele izkušnje ter iskati izboljšav, ki bodo v korist že drugemu filmu v naravnih barvah, v j-Zlatem mestu«, ki so ga tudi že skoraj izgotovili. Nabiranje izkušenj in razvoj sta šla tako naglo naprej, da so morali nekatere prve prizore za film »ženske so vendarle najboljši diplomati« še enkrat posneti, da bi jih prilagodili med delom izboljšani tehniki. A niti sirovo filmsko tvo-rivo samo na sebi (Agfacolor) ni izčrpalo vseh možnosti svojega razvoja in še v večji meri velja to seveda za umetnike in tehnike, ki se morajo še temeljito seznaniti s tem novim področjem kinematografije. Film v naravnih barvah zahteva precej večjih svetlobnih energij nego naval ni film. I pažnjo morda samo neprimernim barvnim Spočetka so uporabljali sploh vso razsvet- odsevom, n. pr. na kakšnem obrazu, priza-ljavo, ki je bila v ateljeju na razpolago, sodelujoče osebe so se morale hočeš nočeš sprijazniti z deset- do petnajstkrat močnejšo lučjo, nego so je bile navajene prej. Posledica je bila, da so stopale naokrog kakor mesečniki, z zaprtimi in obolelimi očmi. Po mnogih poskusih je uspelo naposled znižati tudi to nenasitno potrebo novega filmskega tvoriva po luči, ostale pa so posebne zahteve glede barv. če so hoteli snemati kakšno osebo v senci, ni zadostovalo, da so uporabili dodatno luč, kakor se to dogaja pri navadnem filmu, treba je bilo uporabiti drugo barvo, treba se je bilo naučiti »misliti v barvah«. Razsvetljevalna tehnika je morala računati z barvnimi učinki sončnih žarkov in umetne luči kakor slikar. Sončni žarki dajejo v opoldanskih urah n. pr. popolnoma drugačne barvne učinke nego zjutraj ali zvečer. Zaključene prizore je bilo treba odigrati in posneti tako rekoč v enem dušku, kajti drugače se zgodilo, da bi bile njihove barve v zr«-četku drugačne nego v sred n; ali na koncu. Z roso pokrit travnik zadobi lahko popolnoma modre tone, kajti tako živo re-fiektirajo miriade rosnih kapljic sinje nebo. Tu si je mogoče pomagati samo s posebnimi filtri ali pa s tem, da se vključi v prizor rosnega travnika nebo in se gledalcu na ta način pojasni izvor modrine. Vsaka barva v predmetih, vsak barvni odsev na predmetih zadobi poseben pomen, režiser se mora naučiti komponiranja v barvah kakor slikar. Sprva, posveča svojo devati si mora, da jih odstrani, ker bi drugače obračali pozornost na neprava mesta. Sčasoma pa postane barva tudi zavestno uporabljeno orodje za posebne učinke, kakor se to dogaja z lučnimi efekti na odrih. S samo igro barv se lahko izrazijo razpoloženja, veselje in žalost. Prevažno vprašanje je tudi vprašanje šminkanja. V prvem filmu so ostali še nekateri prizori, preko katerih je šel razvoj medtem že svojo pot naprej in ki učinkujejo igralci v njih nenaravno šminkani. V bodoče bo morala prihajati do izraza naravna barva kože, marsikatera filmska zvezda bo prišla šele sedaj z vso lepoto svoje polt; in svojih las do polne veljave. S tem pa problemi tehnične prilagoditve novemu filmskemu tvorivu še davno niso izčrpani. V starem filmu so gibanja n. pr. preskakovala po določeni shemi v gibanja novih prizorov. Sedaj bodo morale tako preskakovati barve, kajti barva učinkuje na oko dalj časa nego gibanje. Tako bo n. pr. zelena ruletna miza uvod v prizor zelenega travnika s plešočimi deklicami. 2e pisatelj filmskega besedila bo moral tedaj komponirati svoje delo z upoštevanjem barvnih vrednot, a tem popolnejši komponist v barvah in barvni psiholog bo moral biti seveda režiser. Filmu so se z vključitvijo baiv po enostavnem postopku odprle vsekako neizčrpne nove možnosti, ki jih je treba ceniti tem višje, ker so se odprle v tako težkem času, kakršen je današnji. nma wi v ameriških očeh Znana ameriška revija »L!fe« priobčuje pod naslovom »To so pritožbe vojakov« uspeh ankete, ki jo je priredil eden njenih urednikov, da se seznani z moralo vojske Zedinjenih držav. Urednik piše med drugim: »Govoril sem z okrog 400 vojaki, ki so pripadali petim različnim polkom. Petdeset odstotkov jih izjavlja, da bodo dezertirali, ko jim mine leto službe. Drugih 40 odstotkov je nezadovoljnih že od prvega dne, ko so jih pozvali pod orožje, a ostalih 10 odstotkov se ne počuti dobro in skuša presedlati h kak- Veter v človeških gibih šni drugi panogi vojske, v kateri pričakujejo več koristi, n. pr. k letalskemu zboru, oklopnim edinicam, k padalcem itd. Med 400 možmi sem našel samo dva, Ki želita napraviti kariero v vojski.« Divizija, ki jo je novinar obiskal, ima svojo posebno značko, namreč besedo »Ohio«. Videti jo je napisano na vseh zidovih, na topovih, vozovih itd. Ta beseda pomeni »Over the hill in October« ali po naše: »V oktobru dezertirajte«. Najvažnejši razlog za tako nizko moralo izvira po vsej priliki iz splošne narodna neodločnosti. Vojaki mislijo, da vojska nima določnega smotra, ker ne ve, ali se bo bila ali ne. Največ pet odstotkov mož jm, n. pr. z ohrovtom, je to, da mu cči-ti-io glave. Listi, ki ri=o neoporečni. se cdr-trnniio, kccena pa izrežejo v trenutku s posebnim strojem. Pe^nM ptroj zreže glave v tenke koščke, ki jih dado nato v sušilno napravo. Nsps&ekpa Dokler ne bo drugega dokaza, velja za najdebelejšo knj'go na svetu tista, ki jo hrani domnikanski samostan na Dunaju. Ta knjiga, ki vsebuje imena in življenje-pisne podatke vseh dunajskih dominikancev od 1. 1424. do danes, je prej polobna omari nego knjigi. Pritrjena je k steni kakor kos pohištva in njene strani, ki so iz lesa ter prevlečene s pergamentom, se gibljejo na ležajih kakor kakšna vrata. To je um-Ijivo, saj merijo 120 cm v višino in 95 cm v širino. Ta nenavadna knjiga je velike zgodovinske važnosti, ker vsebuje podatke o številnih dominikancih, ki so se proslavili kot pridigarji ali učenjaki. Kulturni pregled Zdenko Kalin V Jakopičevem paviljonu razstavlja skupaj s slikarjem Maksimom Sedejem kipar Zdenko Kalin. Več kakor dvajset plastičnih del v marmorju, bronu in mavcu predstavlja umetnikov razvoj od leta 1934., iz katerega poteka »Moški portret« v žgani ilovki, do letošnjega leta, ki je zastopano posebno obilno: z nič manj ko trinajstimi deli. Sedanja razstava kaže Zdenka Kalina predvsem kot plastičnega por-tretista. Nekatere znane osebnosti, predvsem pesnika Oton Zupančič in Alojzij Gradnik, omogočajo obiskovalcu razstave posebno poučno primerjavo, kako je Zdenko Kalin obvladal mrtvo snov in ji vdihnil ne samo vnanjo podobnost z obrazi portretirancev, marveč tudi svoj pogled v njihovo dušo, v značilne poteze njihove individualnosti. Plastika je pri nas še vedno najmanj popularna umetnost. Izvirne umetnine kiparjev se vidijo le redkokdaj v stanovanjih, ki se sicer ponašajo s slikami domačih slikarjev in grafikov. Naši ljudje še žive v predsodku, da sodi plastika samo v velike dvorane, v cerkve v določen arhitektonski okvir, kar pač drži glede velike, monumentalne skulpture, ne velja pa za manjšo plastiko, ki utegne ne le olepšati, marveč tudi povzdigniti intimnost domačega zatišja. Vzlic temu se je v zadnjih dveh desetletjih slovensko kiparstvo močno razvilo: samo primerjajmo ga — po količin? prav kakor po kakovosti — z deli naših kiparjev pred nrvo svetovno vojno! Pojavili so se novi talenti in ustvarjajo dela, ki po svoji umetniški teži in vredno- sti ne zaostajajo dosti za mladim slikarstvom, ki so mu Šubici in impresionisti zapustili že upoštevanja vredno domačo tradicijo. Kako pa je našim kiparjem ob sedanjem nezadostnem zanimanju občinstva za kiparstvo, priča že to, da je največ plastik na naših razstavah izdelanih v mavcu. Tudi Zdenko Kalin si ne more privoščiti mnogo dela v plemenitejšem materialu. Treba bo še več vzgoje za plastično umetnost, več zanimanja, več moralne in ne v zadnji meri materialne podpore, da bo lepo napredujoča slovenska plastika zaživela polno življenje. * Zdenko Kalin je prestopil iz gimnazije na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, kjer se je šolal v oddelku letos umrlega profesorja Alojza Repiča. Ta prvi učitelj v plastičnem oblikovanju mu je predvsem razvil smisel za pravilno obdelovanje materiala. Nato je vstopil na zagrebško Umetnostno akademijo, kjer se je posve-tal študiju narave. — Zagreb mi ni dal bogve kakšnih iz-podbud — je dejal Zdenko Kalin piscu teh vrstic. — Njegova umetnost se mi je zdela vse preveč patetična in dekorativna, zato se mojim delom ne pozna dosti vpliva zagrebške šole. Slovenci smo vse bolj mehki, vendar pa čustveno nismo pretirani. Mnogo bolj je na Zdenka Kaljna vplivalo kratko bivake v Parizu, zlasti pa v italijanskih mastih: v Neaplju. Firenzah in Rimu. Tu je dobil impulz Z9 dela, ki so nastala kasneje. Starejše Kalinove pla- stike še razodevajo vpliv italijanskih in francoskih mojstrov, v novejših se bolj kaže študij narave in z njim vred večja osebna nota, tesnejše približevanje samemu jedru umetnikove osebnosti. — Kar je še vpliva tujih mojstrov — je dejal Zdenko Kalin — je le-ta gotovo samo v korist mojemu delu. Ne poznam umetnine, ki bi bila kdaj popolnoma individualna, zlasti še ne v plastiki. V razgovoru o njegovem gledanju na plastično umetnost je Zdenko Kalin izjavil, da ne vidi v kiparstvu reproducira-nja narave. Narava je zgolj pomagalo, da ustvari kipar nov predmet, ki naj živi svoje življenje: svojsko življenje umetnine. Nje naloga je v tem, da pripoveduje, da vzbuja v gledalcu lepotne občutke, mu priliva veselje do življenja in dela, ga poplemeniti in navadi njegovo notranjost na rahlejše, nežnejše forme. Kiparstvo bodi harmonija oblike. Čim popolnejša je oblika (najpopolnejša oblika je krogla), tem boljša je plastika. Treba je poudarjati to. ker je važno, vse ostalo pa naj se reducira na najpotrebnejše. Oblika bodi trdna in sočna, brez nepotrebnih efektov. kakor so n. pr. slikovitosti: prav zaradi tega je kamen tisti material, ki narekuje nainonolnejšo obliko. Zdenko Kalin je nadalje dejal, da se v zadnjem času bavj skorai izključno s portretom. Velika italijanska razstava leta 1938. »Portret skozi vekove« ga je v ne-mali meri izpodbudila. d* se ie začel resneje pečati s portretom. Na omeni en i razstavi ie videi mno<*o izbrane lepote in umetniškega življenja prav v portretih: tu se je pre^^^a1 da ie v tvvrfnpfh še boli kakor v ve1 i V? fi^ira1"! rVa^V nonoins« kinsffVa mon»mf",t31n^ V takem rtrizadevanju nastali nie«»nx'' najnovejši portreti, kakor n. pr. Naša Spelca, Zdenko Kalin: »Mati z otrokom«. Oton Zupančič, dr. Alojz Gradnik, arh. Spinčič, dr. Logar, gospa Sodnikova i. dr. Zaradi tega imenuje svojo sedanjo razstavo: razstava portretne plastike. — Vnanja materialna podobnost nastane brez močnega prizadevanja, tako rekoč sama po sebi in ni več zame problem je dejal umetnik. — Več važnosti polagam na kiparsko in ekspresivno kvaliteto portreta. Zdenko Kalin je prvič razstava v Ljubljani leta 1935.. nato pa se je leto za letom udeleževal raznih skupnih razstav. Raz- Za sušenje uporabljajo, kakor rečeno, nižje temperature, in sicer suh zrak z 80 do 90 stopinjami Celzija. Sveže blago se v sušilni napravi pomika počasi navzdol, od spodaj pa veje navzgor topli zrak, ki ga osuši v okroglo dveh urah. Med sušenjem se zelenjava avtomatsko obrača, da se osuši čim enakomerne je. Uspeh je potem suho blago, ki se skoraj v ničemer ne razlikuje od svežega blaga, razen v tem, da zavzema neprimerno manj prostora in da se ne more pokvariti, če ga hranimo na suhem. Gospodinja ga mora pred pripravo samo nekaj časa namakati, kajti sušilna procedura mu je odvzela približno deset odstotkov vode. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Bogat pacient je od nekega škotskega darovalca krvi tr.krat prejel določeno količino te dragocene tekočine. Prvič je možu podari] 200 lir, drugič samo 100 lir, tretjič pa je dejal le: »Hvala lepa!« * V vas Zakotje je prišel glavni nadzornik cest. Vprašal je cestarja: »Zakaj niste postavili na ta nevarni ovinek svarilnega napisa?« Cestar se je popraskal za ušesi: Saj prej smo ga imeli, ker pa se ni nikdar nihča ponesrečil, smo ga vzeli spet strar:!« * Med javno dražbo je stopil neki gospod k dražilcu in mu nekaj zašepetal. Nato je dražiiec sporočil: »Nekemu gospodu je med dražbo pravkar izginila listnica s 500 lirami. Tistemu, ki mu jo spet prinese, obljublja 50 lir!« Nekaj časa je bilo v dvorani vse tiho. Potem se je oglasil nekdo v ozadju: »Jaz ponujam 60 liri« ANEKDOTA V kolegiju je dejal neki profesor kemije, potem ko je nab;l električno baterijo, svojim slušateljem: »Naboj v tej steklenici je, gospoda, tako močan, da more ubiti človeka in omamiti vola.« V tem trenutku se je zavoljo njegove neprevidnosti baterija sprožila, električni sunek ga je vrgel na tla. študentje so priskočili, toda profesor je že sam vstajal in dejal olajšano: »Hvala Bogu! Bil sem samo omamljen!« VSAK DAN ENA Histerija iz navade. »Nad čim sem se neki prej jokala, ko si me prekinil?« stavljal je v raznih naših mestih, pa tudi v Zagrebu in Beogradu. — Take skupne razstave — je omenil v razgovoru — so za kiparja in tudi za slikarja zelo koristne, ker vidi svoja dela v drugem okolju, v družbi drugih del; tam se marsičesa nauči, največkrat tega, kako ne sme delati. V ostalem ima Zdenko Kalin kakor vsak mlad človek svoje načrte za bodočnost Misli na samostojno, kolektivno razstavo svojih del; sanja o časih, ko bo lahko več delal v plemenitem materialu, zakaj »šele v marmorju ali v drugem žlahtnem gradivu dobi delo dokončno obliko, s čimer kajpak sila mnogo pridobi na kvaliteti in vrednosti«. Ob koncu izprehoda po razstavnih prostorih, kjer je mogel vsak pogled blagodejno' objemati njegova dela ali počivati na prijetnih barvah Sedejevih slik, je nanesla beseda na splošni položaj slovenske kiparske umetnosti. Zdenko Kalin je pripomnil. da je naše kiparstvo skoraj brez tradicije, saj je bilo v polpretekli dobi do malega samo dekorativno. Prav mlajši kiparji opravljajo pionirsko delo in razvijajo domače kiparstvo v smeri k njegovim pravim in visokim nalogam. — Menim, da so naša pota zdrava in zmožna polnega razvoja. To našo pot bi lahko označil kot kiparski realizem. Podlaga našemu izživljanju pri stvarjalnem delu so nam zgolj kiparski problemi: statika, volumen, harmonično uravnovešenje mas itd. Upam. da prihajamo tako vedno bliže pravi kiparski umetnini in da bo naša umetnost hkrati vedno bližja človeku. Zdenko Kalin misli, da ima sodobno slovensko kiparstvo v razvoju slovenske umetnosti isti pomen, kakor so ga imeli v slikarstvu naši impresionisti. Zares: kdor ima oči za dela slovenskih kiparjev, ki so Kronika * Sneg tudi v rimski pokrajini. V noči na soboto se je v okraju Rocca di Papa razbesnela huda nevihta, ki je povzročila škodo na telefonski in električni napeljavi. Po nevihti je začelo snežiti in naslednje jutro so bili vsi hribi okrog Rima pokriti z belo odejo. * Lep vzgled. Gospa Marina Glisenti, vdova po nedavno preminulem senatorju iz Brescie, je zvedela, da je mož njene podnajemnice Lavre Filipini ujet, in da je najemnica v slabih denarnih razmerah. Zato je sklenila, da ji da stanovanje brezplačno na razpolago, dokler se mož ne vrne iz ujetništva. * Smrt "filmske umetnice. V Sao Paolu v Braziliji je umrla ena izmed najboljših igralk italijanskega nemega filma, Almi-lanta Manziniieva. Pokoinica se je rodila v Tarentu pred 50. leti. Družina Almiran-te že od začetka 18. s oleija sodeluje pri gledališču. V Braziliji je pokojnica živela osem let. * Prometna nesreča v Milanu. Na korzu Vercelli v Milanu je motorni voz proge št. 5 zadel v voz proge št. 29. Prvi voz se je prevrnil, priklopni voz pa odtrgal. Gasilci ci so z vojaki takoj prihiteli ni kraj nesreče in nudili prvo pomoč ranjencem, ki jih je bilo okrog 20. Med njimi so trije težko prizadeti. * Simpatična iniciativa. V okolici Alek-sandrije v Piemontu so one dni porazdelili dve sto po sto kvadratnih metrov obsega-jočih polj med potrebnejše družine. Pri razdelitvi so bili prisotni predstavniki oblasti in zastopnice ženskega fašija. Zemljo je daroval baron inž. Cappa Bava. * Nesreča srečnega dediča. 671etni lesni delavec Angelo L. se je te dni vrnil iz Pa-dove v domače mesto Vicenzo. Preden je stopil ped domačo streho, je zavil še malo v gostilno, ker je bil od potovanja žejen in truden. Ko je zapustil gostilno mu je na pragu spodrsnilo in je padel. Po nesreči je zadel z glavo ob kamen in počila mu je lobanja. V nekaj trenutkih je izdihnil. Ko so nesrečnega pokojnika preiskali, so pri njem našli oporoko, s katero mu je neki sorodnik zapustil pred dnevi posestvo in denar v skupni vrednosti pol milijona lir. * Katere radijske oddajne postaje smejo poslušati v Nemčiji? Nemški minister za propagando dr. Gobbels je objavil nov seznam radijskih postaj, ki jih smejo zdaj poslušati v Nemčiji. Poleg postaj v nemški državi je dovoljeno poslušati tudi postaje v vseh zasedenih pokrajinah, med drugim Beograd, Krakov, Lvov, Namsos. Smolonsk, Varšavo in Vilno. * Banatski Nemci časte svoje padle. Na vzhodni fronti je padlo že nekaj banatskih Nemcev. Nemški oddelki v Bački bodo pokojnike počastili 8. novembra s skromnimi svečanostmi po občinah. 9. novembra pa bo v Novem Vrbasu velika skupna žalna svečanost. * Smrt v tujini. Iz mesta Salto v Urugvaju je dospela v Savono vest, da je tamkaj umrl msgr. Fernando Damiani, generalni vikar ondotne škofije. Pokojnik je imel 63 let in je bil rojen v Degu. Del svojega imetja je zapustil rojakom, ostalo pa vernikom svoje škofije. * Cigarete so tihotapili. Rimska policija je prišla pretekle dni na sled družbi tihotapcev, ki se je bavila z razpečavanjem cigaret boljših vrst. Središče tihotapstva je bilo v Anconi, kjer so dobivali cigarete od mornarjev iti jih potem prodajali zlasti po hotelih in restavracijah po izredno visokih cenah. Iz policijskega poročila je razvidno, da. so samo po raznih rimskih lokalih zaplenili 24.940 vtihotapljenih cigaret. Kazen bo doletela tako tihotapce kakor tudi kupovalce, ki so plačevali za škatlico cigaret visoko pretirane cene. * Za:ec mu je odgriznil prst. Oni dan se je v Trevisu pripetila nenavadna nesreča. Enoletni Ivan Anton Markolin se je na dvorišču približal hlevu za domače zajce in vtaknil roko skozi zaščitno mrežo. Zajec mu je popolnoma odgriznil sredinec. * Eksemplarična kazen. Neki Aldo Jac-chetti iz Coma ob Comskem jezeru je prodal 47 stotov premoga po 90 lir stot, dočim -'e bila cena določana na 48 lir stot. Sodnik ga je obsodil na 2000 lir denarne kazni, 500 lir za poravnavo škode in plačilo sodnih stroškov. * Osebni avtomobilski promet na Madžarskem je znova močno omejen. Že s 1. oktobrom je bila oddaja bencina skrčena za polovico, s 1. novembrom pa so vzeli mnogo voz iz prometa. Kar je še ostalo avtomobilov, ne služijo poklicni, marveč javni službi. Izvoščki smejo med 22. in 6. uro ter ob nedeljah in praznildh voziti le v izjemnih primerih, ki so natančno določeni. * Novi grobovi. Za vedno je zapustila svoje drage učiteljica v pokoju ga. Minka Megušarjeva, po rodu Goslarjeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob pol 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Na Rakeku je preminila ga. Ivanka Trobčeva, po rodu Vidrihova. K večnemu počitku so jo spremili v soboto ob 15. na domače pokopališče. — Umrl je g. Gvido Ter š ar. Pogreb je bil v ponedeljek z Zal na pokopališče k Sv. Križu. V visoki starosti je umrl višji računski svetnik v pokoju g. Janko Košir. K večnemu počitku so ga spremili v ponedeljek z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Tečaji za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. (dnevni in večerni tečaji.). Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. * Pobijanje verižništva v Atenah. Pretekli petek je ministrski svet v Atenah obravnaval vprašanje prehrane. Sklenjeno je bilo storiti vse potrebno, da se čim bolj razvije uvoz raznih živil iz sosednih dežel. Kljub visokim kaznim se verižništvo v Atenah še razvija. Policija pa je pridno na delu. Zdaj delijo v Atenah živila, ki so s pomočjo Rdečega križa prispela iz Turčije v Grčijo. Koncert s Pergclessijevo »Stabat Mater« je zaradi obolelosti gdč. Heybalove odpovedan. Vstopnice ostanejo veljavne, novi datum koncerta bo objavljen ob pravem času. & u— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Božidar Linhart in Mirko Šlibar iz Ljubljane, Lovre Jan od Sv. Jurja ob Taboru in Josip Kotnik z Vrhnike, čestitamo! u— Italijanski kulturni institut v Ljubljani objavlja, da se bodo letni tečaji začeli dne 5. novembra 1941-XX. z naslednjimi urnikom: Prvi tečaj: ponedeljek, četrtek od 18. do 19. prvi tečaj: torek, petek od 19. do 20. drugi tečaj: ponedeljek, četrtek od 17. do 18; drugi tečaj: ponedeljek, četrtek od 19. dio 20. tretji tečaj torek, petek od 17. do 18; tretji tečaj torek, petek od 18. do 19. četrti tečaj torek, četrtek od 18. do 19. Direkcija. u— Pianist Anton Trost bo koncertiral pod okriljem Glasbene Matice v ponedeljek 10. t. m. ob pol 20. uri v veliki Filhar-monični dvorani. Na svojem prvem letošnjem solističnem koncertu bo izvajal izbran spored, katerega bomo objavili v prihodnjih dneh. Danes pa že opozarjamo na klavirski koncert našega prvovrstnega umetnika. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Veseli teater. Počenši s torkom 4. novembra teče v našem gledališču spet popolnoma nov program štev. 9. Ponovno nastopi le klovn »Iksi« s svojo priljubljeno točko. Začetek predstave bo ob 18. (ob 6.) konec ob 20. (ob 8.) Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni je vsak dan od 10. do 13. in od 6. do 8. u— Mestne hišne davščine in pristojbine za III. četrtletje proračunskega leta 1941. plačljive do 15. t. m. Posestnike in oskrbnike hiš opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo na dospelost občinskih hišnih davščin in pristojbin (vodarina, gostaščina, kanalska pristojbina i. dr.) za III. četrtletje tega proračunskega leta najpozneje se začeli udejstvovati po letu 1918., posebej še v zadnjem desetletju, mora opaziti jasen, umetniško čisti zagon kvišku, stremljenje, premagati provincialno okolje in njegove potrebe ter ustvarjati plastiko, ki bo polnovredno predstavljala kulturno raven našega naroda. Potalaj italijanske knjige V novi številki obzornika »Italia che s c r i v e « je izšlo zanimivo razglabljanje Paola Cremonese o položaju italijanske knjige (»Diffusione del libro. Panorama Anno XIX«). Pisec ugotavlja, da je letos nastopilo na italijanskem knjižnem trgu in v dejalnosti založnikov stanje, ki ga lahko označimo z besedo »konjunktura«. Poglavitni vzrok -ie sedanje vojno stanje. Neko naraščanje knjižnega konzuma opažamo v zvezi s slehernim večjim pojavom, ki razgiblje ljudi in vrže množice iz njih vsakdanjega tira ter jim čisto na novo odmeri čas in sredstva. Tu d: v letih 1915—18 je bilo opaziti po vsej Italiji naraščanje j konzuma knjig in revij; prav posebno so ; se knjige prodajale tam, kjer je bilo osre- j dotočeno mnogo vojaštva Isti pojav se v neki drugi meri opaža tudi od junija 1940 dalje. Znatna množina knjig se je mogla prodati v zvezi z osredotočevanjem vojaških množic v Libiji in drugod. Večjo gospodarsko blagostanje, ki se je pojavilo zlasti v krajih, kjer deluje vojna industrija, je izboljšalo knjigi položaj v posameznih krajih, posebej v industrijskih zonah in v velikih središčih. Tudi zatemnje-vanje in znižanje urnika radijskih oddaj je prispevalo svoj delež k razširjenju čitatelj-skih krogov _n s tem k povečanju knjižne potrošnje. Nadaljnje, za kniigo ugodno dejstvo utegne "biti po sodbi pisca navedenega članka v tem da italijanski založniki drže cene knjig še vedno dokaj nizko, mnogo nižje, kakor bi pričakovali po povišanju cen surovin, posebej še papirja. Tako sodi 15. novembra v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natanko izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zaračunanje zamudnih obresti, opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku se bo mestno poglavarstvo sicer moralo poslužiti izvršilnih ukrepov in tako izterjati tudi zaostanke za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek. u— Večer humorja v frančiškanski dvorani. V soboto 8. t. m. priredi Narodno potujoče gledališče B. Klajiča v frančiškanski dvorani »Večer humorja«. Na spore lu 90 Nušičeve in Klajičeve komedije, enodejan-ke, skeči in razne druge točke, kakor pesmi, kupleti, step-ples. Poleg ostalih sodeluje tudi popularni papači Danilo. Igra jazz-Kroupa. Začetek bo v soboto ob 18.30, v nedeljo ob 16. Prelprodaja vstopnic je v trafiki Sever, šelenburgova ulica. u— Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina umrle železniške uradnice Pavle Cernetove je nabralo osebje pri direkciji drž. žel. v Ljubljani 655 lir, ki jih je darovalo v korist priseljenim železničarjem. DANES: VESELI TEATER u— Zahvala. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je naklonil g. Janez Volk, družabnik znane tvrdke šarabon, 1000 lir za perilo revnim gojencem ljubljanske gluhcnemnice. Prav tako je poslal g. Raška Franc, trgovec v Ljubljani, znesek 100 lir. Obema darovatelje-ma naša najtoplejša zahvala. u— Mladeniško čvrst je včeraj praznoval 60-letnlco Martin Jontez, eden izmed najbolj znanih ljubljanskih komisionarjev. Doma je iz št. Janža na Dolenjskem. Mlad je prišel v Ljubljano, kjer je bil najprej v službi v škofovi kleti na Mestnem trgu, nato pa se je osamosvojil kot komislonar. Svojo organizatorsko sposobnost je pokazal kot večkratni predsednik in marljiv član Društva komisionarjev. V srečnem zakonu sta se mu rodila sin, trgovec na Starem trgu, ln hčerka, soproga krojaškega mojstra. Njegovo družinsko srečo pa je skalila prezgodnja smrt blage žene, kl j3 umrla leta 1925. želimo g. Martinu Jontezu še mnogo zadovoljnih let! u— Nekaj nesreč. 241etni delavec Janez Zalar z Vrhnike si je zlomil desno nogo. — 341etni trgovski pomočnik Alojz Slavi-nec iz Trebnjega je padel in si zlomil desno nogo. — Desetletni posestnikov sinček Franc Kočevar je padel s hleva in si zlomil levico. — V nedeljo se je zgodila tudi prva smučarska nesreča. Na Rakitni je smučal 231etni tipograf Albert Jeločnik iz Ljubljane. Sneg še ni kaj primeren za to, pa tudi udje so najbrž še bolj trdi in je Jeločnik pri padcu z glavo udaril ob skalo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— Strojepisni tečaji — novi dnevni in večerni — prično 4. novembra. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev raznih sistemov. Desetprstni sistem. — Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Iz Gornjega Logatca Uspela razstava ženskih ročnih del. Po večmesečnem gospodinjskem tečaju, kl ga je vodila marljiva učiteljica gdč. Poldka Jesovškova, so priredile tečajnice v nedeljo 26. oktobra v zgornjih prostorih g. Ambrožiča lepo uspelo razstavo na tečaju izdelanih ženskih ročnih del. Razstavo, kl jo je obiskalo prav lepo število tukajšnjih občanov, so aranžirale tečajnice pod vodstvom gdč. Jesovškove prav okusno. Na njej so pokazale trud večmesečnega dela. Prevladovali so vzorci vezenin narodnih motivov. Nekaj vzorcev je bilo izredno lepih in le škoda, da niso bili naprodaj. Učiteljica ročnih del gdč. Milica Otovic je lahko ponosna na sad težkega truda, kl ga je vložila v tečaj. Tečajnice in obiskovalci vzorne razstave se tudi po tem potu zahvaljujejo vzornim učiteljicam in rodite-ljici tečaja gdč. Jesovškovi. Le tako naprej. V naši občini nimamo brezposelnosti, ker se pridno gradijo in popravljajo ceste in mostovi. Tvrdka Marchioro gradi nov cementni most v sredini Gorenjega Logatca in je prva polovica že zgrajena. Tudi cestna dela na Kalcih ln na cestah proti Hotedršici ln Grudnu so v teku. Od 1. septembra posluje v naši občini Okrajni namestitveni urad za logaški okraj, katerega vodi g. Kravoe Vla imlr. Nujna potreba tega urada je pokazana s tem, da brezposelnim nI treba hoditi za delom v Ljubljano, ampak ga jim posreduje ta urad po občinskih namestitvenih uradih. Od obstoja sem Je bilo zaposlenih že nekaj stotin delavcev. Delavstvo je povsod zadovoljno s temi novimi uradi. u, —.60, za daianie naslov« ali *a šifro l 2.—. Krojaškega pomočnika za boljše, veliko delo, spiejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18431-1 Hlapca h konjem poštenega, spreiraem. Naslov: Marinšek Franio, Celovška 63. 18413-1 Službe išče beseda I -00- za daianie naslova tli *a šifro l ».—• ■ v. l.o. >■' ■ ra daiatMt naslova ali ** Šifro i 2.— . Sprejmemo v garažiranje osebne avtomobile, ki niso v prometu. Prostor topel in suh, stalno nadzorstvo. AMOT. Bežigrad 11. Tel. 24-77. 18237-10 Stanovanje Dekle pridno in zmožno, vajeno cuhe, nekoliko trgovine, želi službe. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rada dela«. 18446-2 Postrežnica išče mesto dvakrat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Poštena in urna«. 18414-2 Frizerka vseh dei zmožna, dobra, išče službo v dobrem salonu. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Lubiana«. 18409-2 Kuharica samostotna, želi mesta k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednja leta«. 18403-2 Beseda I —.60. taksa —.60. 7.3 daianie naslova aLi za šifro I 2.— . Študent dobi stalen dohodek kot stalen model v slikarskem ateljeju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18445-3 Pouk Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie oaslova ali za šifro l 2.—. Otrokom, ki imaio slabo razvit posluh, nudi glasbeno izobrazbo profesor na podlagi uspešne metode. Informacije in vpis: Zrinjskega cesta 7-II. 18168-4 Prodam Beseda L —.60, taksa -.ou, za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Zavese moderne, za več oken, popolnoma nove, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18444-6 Radio itcscu« ' t****« — .ov, 73 daianie naslova ali za šifro l 2.— Radio-sprejemnik supei, bccvni, s Kratkimi, normalnimi in dolgimi valovi, prodam. Ogleda se. Bleiweisova 42-1., soba 26. med 13. in 14. uro. 18433-9 odda m daianie aaslova ali šifro l 2.— Opremljeno eno-sobno stanovanje » pritiklinami in prazno sobo, oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 18440-21 Opremljeno sobo icpo, s kopalnico, oddam takoj dvema uradnikoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18418-23 Kabinet oddam taicoi. o-ispari, Baragova 11-1., Liubluna. 18410-23 Radio znamke »Orion«, dobro ohranten, poceni prodam. Vandot, Rimska 9 18404-9 Pohištvo Beseda i --60. taksa -.OO. za daianie naslova alt *a šifro l 2.—. Spalnico kompletno, event. rabile no boljše vrste, kupim. — Ponudbe z nainižio ceno na ogl. odd. lutra pod »Spalnica«. 18428-12 Pohištvo! Katera stranka, ki se seli iz Liubhane, bi dala svoje lepo pohištvo na razpolago solidni dami. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Mobilije«. 18427-12 Jedilnico in salon in razne druge predmete prodam. Beethovnova 14-111., vrata 29. 18447-12 Več spalnih oprem na zalogi, zajamčeno solidno proda Černe Avgust, Vodnikova 83, Ljubljana. 18423-1- Več železnih peči različne velikosti, več modernih pisalnih miz in 2 triciklja, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrše-va 13' (Figovec, levo dvorišče). 18441-6 150 predalčkov iz trdega lesa, (deloma) vezan les, velikost 46 X 32 X7, odnosno 10 cm, proda Zavod za socialno zavarovanje, Miklošičeva c. 20. 18435-6 Kapital Beseda l —.60. taksa — .ou, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Hipotečno posojilo od Lir 15.000 iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 41-42«. 18429-16 Kompanjona (-ko) s 25.000 lirami sprejmemo. Fiksni mesečni zaslužek 3000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«/. sigurno«. 18295-16 Posest Beseda I —.60. taksa —.60. 7.3 daiame naslova ali za šifro l 2.—. Sobo s kuhinjo oddam takoi mirni stranki. Postoinska 20. 18420-21 Dvosob. stanovanje v Liubliani, Brinie. odd.m takoj ali pozneie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1R41S 21 mirni neseda i ou. taKsa - .ou ta daianie naslova ali a šifro l 2.— Iščem za takoj dvosobno ali enosobno sta-novanie. Mole, Staničeva ulica 17 18263-21a Fnosoh stanovanje - Kabinetom tei plinsko na peljavo, nairaie » centru ili severnem delo mesta, iščem za I. oov.. latafco tudi Kasneie. Ponudbe na ogi odd lutra pod »Mir na stranka« 17864 ?la Zdravnik išče za takoi ali 1. febr. 4—5sobno stanovanje v cen tru mesu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zdravnik 194U. 18439-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico, svetlo in čl sto, v moderni, novi zgradbi ali v vili ali kot del veiiega stanovanja, želim za takoj. Samo resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1234«. 18408-21 a Sobe išče beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Zakonca iščeta opremlieno sobo s souporabo kuhinje in event. kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj iščem«. 18442-23a Prazno sobo preprosto, s štedilnikom, iščem za takoj ali 1. december. Plačam polletno naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18425-23a nesena 1 t.1 ivsa — .ou, za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Lokal mamši. s plinom za delavnico. iščem za takoi. Ponudbe na naslov: 1. M.. Delavski dom, III. 18407-19 rornTin Pozor! Prodam dober klavir, gostilniški veliki gramofon, za 2000 Ur. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 18443-26 Pisalni stroj dobro ohranien. kupim. — Plačam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18233-29 Prodam pisalni stroi Stuewer Re-cord in radioaparat Minerva, 3 + 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18426-29 beseda t i.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Tovariša poštenega, iskrenega, išče zaradi možitve 32letna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »45«. 18416-25 Živali Izgubil se je črno.ben resasti foksterier, ki nosi znamko št. 530. — Piosimo, da se ga odda v Koleziiski ulici 15. 18437-27 Lovski pes mlad, kratkudiaki ptičar, se ie našel. Poizve se: Zorman Tine, Rožna dolina, C. IX-31. 18419-27 Sobo odda beseda t t* ta K »a ^U '3 daianie naslova tli šifre l 2.— Kupim hišo ali večstanovanisko vilo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18406-20 JNSE&fRAJ Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam gospodu v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18424-25 Dve opremljeni sobi s skupnim vhodom, oddam boljši mirni stranki tako]. Vila. Streliška ul. 26. 18438-23 Prazno sobo oddam takoi samskemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18422-23 Mlade špice prodam. Usnjarska 1. 18405-27 Izgubljeno Galošo sem izgubil. Naiditeli na) jo izroči v proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 18430-28 Dama ki je dne 2. nov. v popoldanskem vlaku na progi Novo mesto—Ljubljana za-ir.enjala moj kovčeg, se vljudno naproša, da ga proti nagradi izroči v Ljudski kuhinji, Streliška 12, kjer dobi svojega nazaj. Aktovka z uradnimi spisi, je bila pozabljena v vlaku Kočevje—Ljubljana. Najditelja naprošam, da jo vrne proti lepi nagradi v ogl. odd. Jutra. 18421-28 la iampada di qualita prodotta neflo stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvejana v Milanu v t v o r n i c i tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM Gosp. docentu dr. Ivanu Matku, šefu 2. oddelka, specialistu za notranje in splošne bolezni. Dolžna sem se javno zahvaliti gosp dr. Ivanu Matku, za požrtvovalni trud ob priliki moje težke bolezni, da me je rešil sigurne smrti. Iskreno se pa zahvaljujem tudi za vse nadaljnje dobrote. Kot takega ga toplo priporočam vsemu občinstvu kot izvrstnega strokovnjaka in dobrotnika. Gosp. dr. Matku pa tisočera hvala! Hvaležna: FRANČIŠKA KLIS Obnovite naročnino! Za vedno nas je zapustila naša ljubljena zlata mamica, stara mama, tašča in soproga, gospa Ivanka Trobec roj, Vidrih K večnemu počitku smo jo spremili v soboto 1. novembra ob 15. uri na domače pokopališče na Rakeku. Rakek, Ljubljana, Mengeš, 31. X. 1941 Žalujoči: Mihael, soprog; Ivanka, Danica, Štefka, Sabina, Alma, hčerke; rodbine: Maraž, Vivoda in Gostiša ter ostalo sorodstvo. I Y„, v-.; v Misli Vedenje je ogledalo, v katerem kaže vsakdo svojo podobo. * Ce storiš kaj dobrega, ne izve tvoj sosed nikoli. Ce pa storiš kaj slabega, izvedo vsi tja v deveto vas. Kako umazan je marsikdo, spoznamo često šele tedaj, ko se hoče umiti. * Imeti srečo pri ženskah ne pomeni nič. Postati srečen po ženi, pomeni vse. Po dolgem trpljenju nas je danes zapustil naš predobri mož, sin in brat, gospod Vladimir Lapajns profesor Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. novembra 1941 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1941. Žalujoči: Zena, sinko, mati in ostalo sorodstvo t Poslovila se je od nas naša najdražja in najboljša mamica, stara mamica, tašča, sestra, najzvestejša prijateljica in tetka. gospa Minka Megušar, roj. Goslar učiteljica v pokoju Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 4. novembra 1941 ob 4- uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. novembra 1941. VIDA LESKOVIC, roj. MEGUŠAR — hči; NICKA LESKO VIC — vnučka; dr. STANISLAV LESKOVIC — zet; AVGUSTA HORVAT in ZINKA GOSLAR — sestri; ZOFKA ŠKOFLJANEC-VODE in ostali sorodniki. Jspesn® oglaševanj« I® v ^Jiitns' Marquand HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! Gospod Takahara je pogledal na uro. Spominjam se čudne sence, ki sta jo mezinec in palec njegove pohabljene roke metala po mizi. »Ne ostane nam več mnogo časa,« je rekel, kakor že kdo ve kolikokrat. »Ob treh se stvar prične.« »Tiho! To je moja skrb,« ga je general zavrnil. Vsekako je starinar tu.« Vrata so se bila odprla in gospod Pu, ki je držal v naročju velik sveženj, omotan z modrim platnom, je stopil v svetišče. Eden izmed stražarjev je zaprl vrata za njim. Gospoda Puja je bil sam smehljaj in sami prikloni. Dasi mi ni bilo prav nič več do njega, mi je ob pogledu nanj vendar znova odleglo. Njegov prihod ie z veliko verjetnostjo pomenil, da je Nora Joyceova varna. Odpravili jo bodo z gospodom Pujem, naj sama hoče ali ne, in potem, sem si mislil, bo položaj dokaj preprostejši. Gospod Pu se je približal, ne da bi bil le količkaj podoben grešniku, zapletenemu v grdo istorijo. Stopil je v ospredje, smehljaje se in sopihaje pod bremenom svojega zavoja, kakor je bil že tolikokrat stopil v mojo hišo, da mi ponudi kaj v nakup. Z obraza mu je odsevala vsa vedrina in ustrežljivost vrlega kitajskega trgovca, ki se pripravlja h kupčiji »Prevzvišenost, vse je šlo po sreči,« je dejal. »Brez težav smo našli slikanice in še nekaj drugih reči.« Knez Tung je vzdihnil, rekel pa ni nič. Vu Lo Feng je vstal izza mize. »Oglejmo si slikanice,« je rekel. »Svetloba bo dobra, če jih razgrnete po tleh. O drugih rečeh bomo govorili pozneje.« »Čas hiti,« je zamrmral gospod Takahara. Vu Lo Feng je sopihnil. »Ali boste že tiho ali ne? Na meni je, da presodim, kdaj je čas in kdaj ni... in pravim, da hočem videti slikanice. Najprej si jih hočem ogledati, da se ognem sitnosti. Pomote ne sme biti. Razvijte zvitke « Obrnil se je k vratom. »Hej ti, Čeng, postavi puško v kot in skoči po nekaj kamnov, da obtežimo vogale, teh listov. Vi, gospod Nelson, pa recite dekletu, naj stopi semkaj k meni, da bo bolje videla.« Gospod Pu je klečal na tleh in vneto odvijal zavoj, prav kakor bi bil s kakim kupcem doma v svoji hiši. Eden izmed stražarjev mu je pomagal; zdaj, ko je bil prislonil puško ob zid, se mi je zdel za las podoben trgovskemu pomočniku. »Oh, lepe so, zelo lepp,« je govoril gospod Pu. »Skromnost je skromnost, a jaz poznam te stvari. Krasne so, vaša prevzvišenost.« Stopil sem mimo klečečega starca k Nori in jo ogovoril. Hotel sem, da bi se prej ko mogoče odstranila iz območja nevarnosti. 2e tako me je jezilo, da je povzročala zadeva s slikanicami neogibno zamudo. »Vu Lo Feng želi. da stopite k njemu in si ogledate slikanice,« sem rekel. »Potem, hvala Bogu, lahko svobodno odidete.« Ubogljivo se je pomaknila k mizi, hkratu pa je odgovorila. »Oh ne. brez vas ne grem nikamor.« »Še zdaj. ko se za zmerom ločujeva, mora bitL med nama prepir,« sem nekam vdane pomisl J sam pri sebi. »Ko pride trenutek, pojdete.« sem odvrnil. »To pot ne bo vaša obveljala. Ce se boste upirali, vas odneso. Ne pozabite, da pomenite za Vu Lo Fenga bogastvo.« »Tom, prav nič več mi ni do teh slikanj,« ie zamrmrala. »Nikar se ne pričkajte. Bilo bi bob v steno.« Očitno je razumela, da so trenutki, ko prerekanje nič ne zaleže Stopila je torej k mizi in se pridružila Vu Lo Fengu. Meni je bilo čedalje bolj jasno, da ni moči nič storiti; treba se je Dilo vdati v usodo. Stražar pri vratih je imel puško; drugi io je bil prislonil k zidu, a tako. da mu je ostala v dosegu roke. Ob najmanjšem hrupa hi bilo priteklo še petdeset ali šestdeset oborožen ;ev. S tem položajem se je bilo treba sprijazniti. Vsa moja zavest je morala ostati zbrana okrog dejstva, da bo Nora Joyceova izpuščena na svobodo. Cez nekaj minut jo odvedejo. Malodušnost me ie obhajala ter dajala mojim mislim počasen, miren utrip. Zdelo se mi je skoraj, kakor da sem odtrgan od tragične stvarnosti tega prizora. Spominjam še še, kako sem v duhu pritrjeval svojemu nazoru, da so dogodki močnejši od ljudi in da ljudje ne morejo ukazovati dogodkom Mrke postave Budovih učencev, razvrščene ob stenah svetišča , so bile slovesne kakor Parke. Gospod Pu je še vedno čepel na tleh in odmotaval zvitke. Cepi a v me ni bilo niti malo volja občudovati slikanice, si vendar nisem mogel kaj, d a jih ne bi p.-gledal. Prvi pogled nanje je zadostoval, da me je minilo zanimanje za vse drugo. EnaKo se ^e godilo menda tudi ostalim v dvorani. Vsak ,e strmel na slikanice, ki so bile razgrnjene po tleh Vu Lo Feng se je nekam začudeno oziral naire kakor mu ne bi šlo v glavo zakai so kupcem tolikanj zaželene. Nora, ki je stala zraven njega, je bila menda pozabila vse iru