Številka 129.
Trst, v petek 11, maja 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja, vcaLi dan
:nii cti nEdeiieh a pieziiKlU ob 5. uri, ct ponedeljki ob 9. uri zjutraj. PoNimieie številke se prodajajo po 3 nv6 (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tr-tu m okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru. Sežani. Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, PoHtojni, Dornbergu. Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke •2\, m ni»; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ."»O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20. vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znala
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece K K. — Na
naroČbe brez doposlane naročnine *»e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list0.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'1. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št 18. jsss^sss Poštno-hranilnični račun št. 8-11.<'»•">-.
TELEFON štev. 1157.
Kraljevina hrvatska.
(Priobčil v ..Parlamentarju" NIKOLA KARLIĆ)
Čeprav so ćete .Telačičeve rešile državo Habsburžanov pred propadom, v zahvalo za to jim je 1 »II absolutizem. Se le s cesarskim diplomom od dne 20. oktobra !«««». je bila napovedana ustavna era.
Konferenca pri banu Šokceviču je uvela lv ko vrst ustave v Hrvatski in na nje prošnjo . bil ustanovljen na Dunaju dvorni oddelek t rej diskasterij, pozneje dvorna kancelarija) K;«kor posredovalec med krono in Hrvatsko.
r so bili z letom 1848. prekinjeni vsi stiki iicd Hrvatsko in Odrsko. Na prošnjo konte--■nce je bil tudi na podlagi volilnega reda .I leta 1*48. dne 13. aprila 18«» 1. sklican hrvatski sabor, (ločim se je ogrski deželni zbor sešel nekoliko dnij poprej.
V hrvatskem saboru. 18<»1. sta si stali .»pet nasproti ljudska stranka, nositeljica lirskih idej pod Strossmaverjem, in za neko-iko časa izginila, a sedaj vzdramivša se >tranka m a d j a r o n o v. Neznatno številce ~> zastopnikov) je imela tedaj še le nasto-pivša stranka prava pod Kvater-ikom. Strassmaverjeva stranka je bila najbolj močna.
Razmerje do Ogrske, ki je bilo od leta M*. prekinjeno, je formulirala ljudska stranka i itanjčno in izrazito Jj 42, ki je obsezal M*edpogoje, na podlagi katerih bi [mogla Hrvatska zapričeti pogajanja z Ogrsko, nam-na podlagi paritete (jednakosti), pripo-anja integritete (nedotakljivosti) in državne mostojnosti Hrvatske od strani Ogrske.
Na sploh je hrvatski sabor od let;« 18«»1. t stopal isti nazor kakor oni od leta 1848, je bilo čisto naravno, ako pomislimo, da ■ssmaverjeva stranka ni zastopala nič dru-/• nego nadaljevanje ilirizma.
('esarski reskript od 8. novembra 18H1. pripoznal, da je Dalmacija sestaven del kraljevine Hrvatske, s čemer je dana naj-,-a sankcija o tej državnopravni točki.
Schmerlingov zistem, ki je v nasprotstvu - cesarskim oktoberskim diplomom skušal /vesti centralizacijo, je našel pristašev tudi Hrvatski in je porodil takozvano .samo--Talno strank o~, ki jej je bil program: aoberski diplom in zastopstvo Hrvatske v najskem državnem zboru. Proti tej ..dunajski stranki" so nastopili kakor fuzija vsi i-protniki dunajske politike in tako je v 1. 1 >»;"». navstala iuon.entanna fuzija ljudske in ; djaronske stranke.
Tako so bile v letu 18«»5. zastopane v >ru vse tri stranke ; ljudska stranka je >icer najmočneja, ali ni imela absolutne me za seboj. Po Kvatemiku ustanovljena franka prava je štela zopet le pet glasov. Na adreso si bora od 1. I8»>b. je prišel .irski reskript <>d 17. februvarja 18<i«i, ki pozival sabor, naj izvoli odbor, ki se bo
imel pogajati z jednakim ogrskim odborom toliko o razmerju med Hrvatsko in Ogrsko, kolikor tudi o razmerju do ostale monarhije. Hrvatski odbor, v katerem sta se slavno odlikovala .1 o s i p .Turaj S t r o s s m a ve r in Fran R ač ki, je stal strogo na stališču Jj 42 od leta 1861. Madjari pa, ki so bili s početka mehki, so postajali vedno objestneji, ker so že slutili v zraku vojno s P r u s i j o, in tako ni prišlo do s poraz u mijenja. S t r o s s m a v e r se je povrnil, ne da bi kaj opravil.
Nesrečna vojna leta 18(»H. je bila mati d u v a 1 i z m a od leta 1367. Ko se je hrvatski sabor zopet sešel dne 1. maja lBSiT, je bila situvacija spremenjena. Strossmaver, ta dobri duh Hrvatske, je manjkal, ker je v Parizu živel v prognanstvu. Ali tudi v tem saboru je bila ljudska stranka premočna. Trebalo je „od zgoraj doli" spremeniti situvacijo. „Dunajska stranka*4, ni obstojala več, ker je z duvalizmom izgubila vsaki smisel ekzistence. Sabor so poslali domov, ban baron Sokčević je bil odslovljen in kakor namestnik (locumtenens) v banskem dostojanstvu je bil imenovan prosluli madja-ron Levin Rauch. Po njegovem oktroiranem volilnem redu je prišlo le 15 zastopnikov ljudske stranke v sabor, vsi drugi so bili madjaroni. Ta sabor madjaronov se je pogajal z Madjari in delo njegovo je nagodba od leta 1868 med Hrvatsko in Ogrsko. Čeprav ta nagodba ne stavlja Hrvatsko v neposredno v vrsto s „partes adnesae** (Sedmo-grajsko}, ker leži v nje okvirju precej široka avtonomija, pa je na drugi strani vendar daleč od tega, da bi odgovarjala vsem legi-I timnim in zgodovinskim pravicam Hrvatske. Ta nagodba ne obseza najvažneie točke o državni samostojnosti, namreč financije 1 n e samostojnosti in tako je Hrvatska izročena na milost in nemilost iz-mozgovanju od strani dežele posestrime".
Potlačena ljudska stranka pa se je vzlic temu dalje srčno borila proti samovlastnosti vladajočih madjaronov. Matija Mrazovič v Zagrebu je razkril nekatere umazane afere Rauchove in ta je moral iti. Volitve, ki so se vršile potem pod Kolomanom Bedekovićem* so bile triumf ljudske stranke. A ker ta ni mogla zanikati obstoječe in že izvršene nago« Ibe, je zahtevala temeljito revizijo iste. U kljub šikaniranjem sabora, ki je bil petkrat sklican in zopet poslan domov, in ukljub novim volitvam pod Vukanovičem, je zmagala vendar zopet ljudska stranka, ki so se jej pridružili tudi Srbi (1872J. Ko je madjarska vlada uvidela, da s takim razganjanjem sabora ni možno oslabiti ljudske stranke, izmislila si je novo sredstvo, ustvarivši takozvani „centru m"4. Poklicali so namreč v sabor vse možne hrvatske aristokrate, ki so imeli pravo glasovanja, in ki so odtujeni svoje m u narodu živeli po vseh božjih deželah, tla bi žnjimi paralizirali narodne moči. Okolo
P O 1) L I S T E K.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovrši! I. E. Tomić.
Frevel 2£. C—č.
Tu smo slednjič ! je rekel Paviša.
Hvala Bogu! In čas je bil ! Lepo ;u vodiš, kume <irga, je v/-dal mila stara in > zaustavila, da nalovi sape. Ali sedaj hitro ia zvršimo stvar. Ob teh besedah se je Gon-inka obrnila proti Prišlinu. Ali — dvorski župan že ni bil več zanjo. Stara se je stresla I»oded;da in glej — Grga je že stal vrhu vt«»pnjic pri železnih vratih. Starko je žalil t. Paviša pa je stopil proti stopnjicam.
Grga! je zakričala Gončinka, kake i umne šale so to! Zakaj si naju pre-aril, zakaj nisi prišel sem doli z nama ? ! I»aj, hiti!
Ha! Ha! Ha ! se je zasmejal Prišlin krohotno, dvigaj e luč. Čujta, mila gosta ! Meni so stopnjice prestrme, zato nisem šel «loli. Nu. počakam vaju tu gori! I)a, da. vi dva pa si delita blago škofa Ivana do sod-njega dne. Sta-li čula. do sodnjega dne! Lahko noč! Ha! Ha! Ha!
Na to je še enkrat zasijala županova luč. a ob njej se je pokazal njegov obraz, poln roganja in zlobe, ali v hipu je luč izgi-nola vrata so se zaprla ropotom, ključ se je zavrtel v ključavnici — in Gončinka in Paviša sta bila zaprta v podzemski luknji. Starki je začela omahovati glava, tresla se je in stiskala trepalnice neprestano. Paviša, da-si pijan, je poletel po stopnjicah in začel nabijati po vratih in tresti jih. Zastonj. Čvrsto in nepremično so stala v svojih tečajih. Propalica je zaškripal z zobmi.
Paviša ! Paviša ! je zahreščala stara, pridi doli. stopi doli ! Pridi k meni ! Paviša se je spustil po stopnjicah do starke.
Paviša! Paviša! je kričala pijana čarovnica, tipaje s palico okolo sebe, povej
teh raznarodenih aristokratov se je zbral del madjaronov in del ljudske stranke in — cen-trum je bil gotov. Naloga mu je bila, da nagodbo, ki ee je mnogo kršila, revidira. V letu 1872. je bila izvršena prva revizija nagodbe.
Na tej so sodelovali posebno Jovan Ziv-ković, Ivan Mažuranić, Rački in Strossmaver, ki pa se je še pravočasno umaknil, ker ni mogel pritrditi madjarskim predlogom in ker so bili njegovi madjaronski kolegi premehki v obrambi pravic domovine. Po reviziji je postal člen liudske stranke Mažuranić ban. Srl) Jovan Zivković pa načelnik oddelka za notranje stvari. Tako sta bili obe krili cen-truma zastopali na vladi.
(Pride še.)
Otvoritev hrvatskega sabora.
Minola sreda je bil dan historične važnosti ne le za narod hrvatski, marveč za vse jugoslovanstvo. Tega dne se je sešel novoizvoljeni hrvatski sabor. To je sabor po dolgih letih, ki ni bil izvoljen pod tiransko roko in ob potokih krvi in morju nesreče. Niso še padli polni žarki svobode na prag Hrvatske, ali najhuji pritisk je odnehal in že je prišlo do izraza voljo naroda na manifestanten način.
Ze pred 10. uro je silna množica naroda napolnila Markov trg. Vsakdo je želel dobiti vstopnico na galerijo, ki je bila natlačena občinstva. Okolu 10. in pol ure so pričeli prihajati v zbornico poslanci ; starčevićanski poslanci so imeli vsi medaljo Starčeviča. Občinstvo na galeriji je izlasti poslance združene opozicije burno pozdravljalo. Točno ob 11. uri je sekcijski načelnik Marjanovič pozval najstarejega člana sabora g. K r a z m a pl. B a r č i č a, naj prevzame predsedništvo. Barčič, burno pozdravljen, se je podal na predsedniški stol ter je izjavil, med drugim, da se bo držal strogo parlamentarnih predpisov, da bo nad strankami in da bo povsem nepristranski. Narod, je dejal, pričakuje mnogo od delovanja tega sabora. Mnogo bomo morali delati, da izvojujemo popolno zmago suverenni volji naroda, (odobravanje pri večini) v vseh vprašanjih. Najprej mora ta sabor uzakoniti moderne, svobodne institucije, a te so : splošna in enaka volilna pravica, neodvisnost sodstva, uvedenje porote v tiskovnih stvareh, popolna svoboda tiska, sestajanja in združevanja, zakon o imuniteti (splošna polivala) ter sprememba saborskega poslovnika. Tako postavimo temelj bodočnosti naroda, njegovi neodvisnosti, da se čim prej zedinijo raztrgani deli domovine. (Pohvala.) Bodite osvedočeni, da bo hrvatski narod hvaležen saboru za njegovo delovanje. Poslanec. Peršič (Starčevičanec) je izjavil, kakor člen starčevićanske stranke, da sabor ni popolen, ker manjkata poslanca z Reke. — Zapisnikar dr. Lukinič je na to prečital kraljevi reskript, s katerim se otvarja sabor. Potem je predsednik imenoval deputacijo, — na čelu jej
mi, kje sva ! Kam je naju devel ? Kaj je storil Grga? Hm ! Hui! Reci! Jaz jaz meni se vrti glava.
— Daj, da vidiva! je iztisnil propalica, komaj diliaje, ter je prijel staro za roko.
Sla sta nekoliko korakov dalje. Tu je zazvijala pred njima obokana odprtina. Vstopila sta. Kila sta pijana, ali groza ju je stresla. Pred njima se je odprl širok prostor. od kamena, teman in črn. Na steni so blestele kaplje in se zelenil mah. V ozadju na zidu je bil velik križ, pobarvan z vapnom A niže doli ! Groza ! V zidine so bile uko-vane debele železne verige, ob zidovih na tleh so ležala človeška okostja razmetane kosti in priprosti prsteni vrči. Rdeči plamen je slabotno prodiral v to strašno jamo, ali se je tem grozneje iztical iz polumraka bele lobanje. Sredi tega prostora sta v stala sedaj Paviša in Gončinka. V prvi hip nista rekla nič. Kakor da jima je groza' zakopala noge v tla, strah zvezal grlo : lasje so se jima ježili, po žilah ju je stresal mraz, srce toliko da jima je utripalo.
grof Kulmer — ki je odšla po bana Pejačeviča ter ga dovedla v zbornico. Ban je na to prečital kraljevski reskript. Med drugim pravi reskript, da je razvoj javnih dogodkov prinesel seboj celo vrsto važnih vprašanj, ki jih je treba urediti zakonitim potoni. Tako omenja reskript volilno reformo, tiskovni zakon, reformo zastarelega občinskega zakona, uravnavo razmer kmetskega stanu, uravnavo izseljevanja, uravnavo plač ljudskih učiteljev, reformo srednjih šol, reformo pravosodja, odvetniškega in notarskega reda in reformo civilnega pravdnega postopanja. Ko je ban prečital reskript, je pozval poslance, naj gredo žnjim v župno cerkev sv. Marka, kjer se lo po starem običaju služila slovesna služba božja. Ko so se poslanci zopet povrnili v zbornico, je zapisnikar dr. Lukinič čital po abecednem redu imena poslancev. Poslanci združene opozicije in starčevičeve stranke, izlasti pa občinstvo na galerijah, je spremljale izročevanje legitimacij ter klicanje pojedinih imen z raznimi vskliki. Pri imenih členov opozicije je zadonelo po dvorani silno odobravanje, pri členih madjaronske stranke je pa navstajal silen krik in ropot, iz katerega se je zamoglo razločevati klice: »Hulja!«, »Lopov!«, „Nitka!", „Izdajica!" i. t. d. Galerija ni prizanašala 11 i t i zagrebškemu nadškofu dr. P o s i 1 o v i č u. Največi ropot je pa nastal, ko je bilo prečitano ime virilista, bivšega bana grofa Khuen-Hederva-rvja. Tega prizora ni možno opisati, niti zabeležiti klicev, ki so se slišali. Vihar ogerčenja kar ni mogel potisniti, tako da je sani predsednik moral opominjati na mir. sicer da bo moral prekiniti sejo. — Potem se je vršila volitev 5 sekcij veritikacijskega odseka. Ob I2V2 uri opoludne je bila seja zaključena in napovedana seja za danes, v petek.
Dogodki v Rusiji.
Dnevni red državne dume.
Iz Petrograda poročajo : Ze v prvi redni seji dume bo uložen predlog za pomi-loščenje političnih zločincev in najbrž v sprejet soglasno. Prihodnji teden bo duma razpravljala o narodnem vprašanju. V tej razpravi naj se imeni ..Zid*' in ..Poljak" ne imenujeta. Pričakovati je opozicije kakih 5o glasov. Tretji predlog bo agrarno vprašanje. Večina se hoče baje izogniti vsakemu sporu z vlado.
Otvoritev državne dume.
(Brzojavuo poročilo.)
Pet r ograd Hl. (Petrogr. brz. agent j Razpoloženje prestolnice kaže že v jutranjih urah, da je napočil važni zgodovinski treno-tek. Hiše so v zastavah, po ulicah je videti živahno gibanje. Šole, banke in uradi so zaprti. Z zvonikov cerkva, v katerih se bo vršila slovesna služba božja, doni praznično zvonenje. Carska dvojica dospe iz Peterhofa semkaj na carski jahti. Mostovi na keju Neve
— K je sva ? je zamrmrala stara, pri-jeinši Pavišo za roko. Kje sva? je zakričala besno pritiskaje svoje zobe v njegov laket. «Jn pa je besno sunil ».taro <ul sebe in zakričal :
Kje sva ? Kje sva ? čarovnica prokleta ! Pala sva v past samega vraga, da deliva prokleto blago. Zločinec je prevaril naju. V jami sva, kjer ni sobica, ne meseca, ne vode ne kruha, ne odpuščenja, ne odrešenja ; kjer ! sta samo lakota in žeja. vsled katere ri gori
1
vsa notranjost, dakler se ne zrušiš pod ti-ti j križ, dokler ne postaneš taka-le	- na
j--taka-le !
Pri tem je poskočil Paviša besno, prijel j človeško črepinjo in jo pomolil -tari pod
nos.
— Starki so se šibila k«»lena. glava jej je skakala kakor mak v vetru. Pritiskaje prsta na prsta je hotela trgati obleko, klonila na koleno, zavrtela glavo, zinila in zakričala kakor divja zver, da se je potresla vsa jama in kakor da so se stresli od groze v>i zidov i in bela okostja poginolih ljudi j. (Pride še.
Strun II.
»EDINOST c štev. 120.
V petek, dne 11. maja V.hh
so zaprti in promet parnikov na Nevi je ustavljen. Listi pozdravljajo sestanek dume v slavnostnih člankih.
P et r ograd 10. Od danes naprej je za stražo pred palačo državne dume določena stotnija vojakov. Kakor poroča list rNaša Zizn". postavi danes to stotnijo semenovski telesni gardni polk. Predsednik dume zamore v potrebi uporabiti stotnijo za vzpostavljenje reda v dumi. Za vse slučaje so danes vsi polki konsignirani v vojašnicah.
Nagovor carjev.
Petrograd 10. Ob 10. uri zjutraj sta dospela semkaj car in carica ter se podala v zimsko palačo. Bližnje mestne dele so zasedle čete v paradni uniformi, promet je pa bil le malo oviran. Pred zimsko palačo so bili postavljeni oddelki več gardnih kavalerij-skih poikov. Počenši od 12. ure se je začela polniti velika dvorana sv. Ju rja. najprej so prišli v dvorano senatorji, generali, dvor. načelniki diplomatičnih zastopstev, členi državnega sveta in konečno poslanci. Bili so v nošah vseh delov države in vseh stanov. Malo pred 2. uro sta prišla car in carica s svojim j spremstvom. Pred oltarjem, ki je bil postav-( Ijen sredi dvorane, sta car in carica poljubila križ. nakar so metropoliti iz Petrograda. Moskve in Kijeva opravili službo božjo. Na to je car stopil na prestolje, dočim so carica, carica-mati. vsi veliki knezi in kneginje zavzeli svoja mesta okolu prestola. Car je z zvonkim glasom prečital kratek pozdravni govor. v katerem je izrazil svoje želje za srečo naroda in za vspesno delovanje dume. Na besede carjeve so navzoči odgovorili z viharnimi, dolgotrajajočimi hura-klici. ("leni dume so se na to podali v Ta vrisk o palačo na otvorilno sejo dume.
Petrograd in. (Petrogr. brz. agent.) Car Nikolaj je na zbrane člene državnega sveta in poslance dume imel nastopni nagovor : Od božje previdnosti naložena mi skrb za blagor domovine me je nagnila, da sem pozval izvoljence ljudstva na sodelovanje zakonodajnega dela. Z živo vero na boljo bodoč-nost Iiusije pozdravljam v Vas najbolje može. ki sem jih mojim ljubljenim podanikom ukazal izvoliti. Čaka jih težko in zamotano delo. Nadejam se. da jih bo navduševala in družila ljubezen do domovine, jaz pa hočem od mene podeljene naprave neomajano varovati, trdno prepričan, da uporabijo vse svoje moči v požrtvovalni službi za domovino, za poja-snenje potreb ljubljenega mi kmetstva, za prosveto naroda in razvoj njegovega blagostanj;«. v svesti si. da ni za veličino in blagostanje države potrebna le svoboda, ampak tudi red na pravni podlagi. Naj bi se izpolnile moje vroče želje, da bi videl srečno svoje ljudstvo, da bi svojemu sinu zapustil kakor dedščino trdno, dobro urejeno in pro-svetljeno državo. Bog naj blagoslovi predstoje«^* delovanje državnega sveta in dume in naj bi i a dan pomenjal pomlajenje Rusije in v moraličnem obziru preporoditev svojih najboljih moči. Pojte na delo. na katero sem vas pozval in opravičite dostojno zaupanje carja in naroda. Bog pomagaj meni in vam !
ozira na mojo osebo. Povdarjam, da j ški ne sme dovoljevati, in če kliče rojakom, podajani to izjavo v soglasju z vodil- j da je koncentracija narodovih moči neizo-nimi krogi naše Stranke.	! gibno potrebna, ako hočejo narodu zagotoviti
M. C o t i č. i ekzistence : koliko nujneje j e za nas V. javna in I. tajna seja mestnega !šibkein siromašne Slovence, ila sveta. Sinoči se je vršila V. javna in I. tajna
li
Drobne politične vesti.
1» o m u n s k i presto naslednik v Sofiji. Romunski prestolonaslednik in njega soproga sta došla v Sofijo obiskat kneza Ferdinanda. Oticijozni romunski list rRonma-nie" opaža v nekem svojem uvodnem članku, da i.na obisk romunskega prestolonaslednika v Soliji namen utrditi intimne prijateljske zveze med Romunsko in Bolgarsko. Romunska <la želi biti v dobrih odnošajih > Srbijo. Bolgarijo in Turčijo izlasti pa s to poslednjo. Ta izjava oticijoznega lista je naperjena proti Grški.
Domače vesti.
Izjava. Pred nekoliko dnevi je prišla k meni deputacija volilnega odbora „Del. podp. društva" ter me zaprosila, naj bi jaz prevzel pred^edništvo tega društva. To svojo prošnjo je deputacija podkrepila zatrdilom, da ne morejo dobiti predsednika in da je društvo v veliki zadregi. Uvaževaje veliko važnost rDel. podp. društva" za tržaško Slovenstvo, sem se izjavil konečno pripravljenim prevzeti pred-sedništvo. Pozneje pa sem doznal. da se je g. prof. Mandič slednjič izjavil pripravljenim, da prevzame predsedništvo. S tem odpada razlog, radi katerega sem se bil jaz udal pozivu rečene deputacije! Prosim torej cenjene ude „Del. podp. društva"4 — kakor sem to storil tudi že v seji volilnega odbora - najiskreneje. naj ne smatrajo ponuđene mi kandidature kakor obvezno in naj ostanejo pri prvem sklepu brez
seja mestnega sveia. Udeležilo se je seje 44 svetovalcev. Okoličanski svetovalci so bili vsi. Predsedoval je odv. dr. Venezian. a vlado	i 1
je zastopal vladni svet. Lasciak. Dnevni red hko narodno korist, javne seje je sestojal iz 6 točk. O drugi točki: poročila", je svetovalec Theodor Maver govoril o podraženju živil ter predlagal sestavo posebne komisije, ki naj bi proučavala način, kako bi se to zlo — podraženje živil — odpravilo. Ta komisija naj bi sestojala tudi iz oseb. ki ne sede v mestnem svetu. Obširneje poročilo o javni seji priobčimo jutri.
V tajni seji so bili imenovani: kancelijskim oticijalom asistent Oreste de Zuccoli, ter asistentoma praktikanta Kzio Zennaro in Carlo Lupetina. z opazko, da je njih imenovanje v veljavi od dne. ko so bili imenovani po ob-činskej delegaciji. Okrajni Zdravnik dr. Viljelm Fano je bil upokojen. Slednjič je bil č. g. Elio Maddaiena imenovan katehetom za ljudsko šolo na istrskej cesti.
Kako odgovarja dr. Tresić ! Xa resni naš poziv, naj nam dr. Tresić. enkrat vendar odgovori, kako misli o Trstu in Istri, odgovarja g. doktor v daljši notici v reškem ..Novem listu'1 tako-le :
rKar se Trsta tiče. jaz. kakor Hrvat, nimam tu. kakor se pravi, voce in capitolo. Slovenci pravijo, da je Trst njihov, e pa — naj si ga vzamejo! Meni se sicer zdi bolj italijanski, in po pravici. -laz bi tudi Italijanov ne hotel pometati iz Trsta v m o r i e. Ali tudi Nemci pravijo, da je to njihov južni Hamburg ! .Meni je sicer žal. da nisem kak sredovečni vladar, kakor bi hotela ..Edinost", ter da ne morem iz slovenske solidarnosti darovati Trst bratom Slovencem. Zato mi ne preostaje druzega nego gledati, kako se spopadajo tri velike vojske. Nemci. Italijani in Slovenci, a na čelu jim vojvode dr. Rybar, dr. Slavik, dr. Gre-gorin — brodovje bo vodil iz Barkovelj admiral dr. Pretner — in naravno, radi slovenske solidarnosti mi ho v dolžnost — kakor se pravi po nemški — _drukovat~ za brate Slovence ! Diven prizor T Z ene strani n a m o r j u i t a 1 i j a n s k a f I o ta uničena od B a r k o v 1 j an» v. s k o p -i šef ne m š k e g a general-
nega pa o c i n c iii o n t jj ii j, nega štaba. M o 11 k e m 1.. p o k rva-v e ni p o r a z u — p o 1 a g a sabljo p r e d dro m. I\ v b a r e m".
Tako je odgovoril dr. A. Tresić-Pavičić na resni naš poziv. Za danes prepuščamo sodbo o tem najnovejem produktu Tresićeve
—	diplomacije vsem onim Hrvatom in Slovencem. ki so si ohranili, slovanskega čuta. dobrega ukusa in — p o 1 i t i č n e r e -s n o s t i.
Češki in hrvatski izgledi. — V
svoji številki od minole nedelje so prinesli praški ..Narodni listv" uvoden članek, v katerem britko tožijo radi škodljivega cepljenja naroda češkega na razne stranke. Mej drugim piše glavno mladočeško glasilo : -Ali bi ne bil že čas. da se stori konec tem nesrečnim razmeram? Če bi Čehi bili velik narod z dobro fundirano ekzistenco, ako ne bi bilo razloga bati se za svojo lastno bodočnost. potem bi bil morda opravičen luksus. ki nam ugaja. Smemo pa-li tako postopati ? In bi-li bilo to grozno težko početje, če bi se pošteni, kolikor le možno najbolji možje naroda in vseh resnično čeških strank združili. si podali roke in se zavzeli za to, da bi
—	če tudi vsakdo vodjen od svojega prepričanja. sledi svoji lastni smeri — tvorili v političnih in narodnih stvareh jednotno celoto ? Ali je med posamičnimi strankami v političnem in narodnem pogledu res tako velikih diferenc, da bi bilo izključeno skupno postopanje vseli ? T e g a ne v e ruje m o. ker i z k usnja govori proti te mu. Ako bi bili mi v stanu emancipirati se od iz-vestnih tiksnih nazorov iz minolosti. ako bi bil patrijotični ogenj močan dovolj, da bi premagal izvestne istotako podedovane osebne predsodke, potem bi bili - o tem smo merjeni — kmalu združeni. Ni prazna fraza to. ako ponavljamo besede, rabljene tolikokrati in mnogokrati tudi. ne bi kuj mislili pri tem: došel je resen čas in treba je tudi iskati sredstev, da se izdatno postavimo nasproti tistim eventuvalnostini, ki morejo zadeti naš narod. S tucetom neznatnih in med seboj po-bijajočih se strančic. pomede sovražnik kmalu. Ne pa tako lahko z jednotno p o -stopajočo falango vsega, sicer malega, ali od skupne vzvišene i d e j e n o š e n e g a naroda, kije odločen vse žrtvovati za neovirano nacijonalno ekzistenco.
Tako govore Čehi. Tako govori glasilo najmočneje češke narodne stranke, glasilo, ki je vsikdar dosledno in z odprtim vezirjem sledilo svoji lastni smeri, glasilo, ki menda tudi ve, kaj so — načela !
Cehi pa so menda nekaj druzega. nego smo mi Slovenci. Drugačno jim je število, veliko viša stopinja njihove kulture, a gospodarski njihov razvoj je le ideal, kateremu se moremo mi Slovenci le bližati po možnosti. In če nam glasilo najmočneje nar«»dne stranke na Češkem vendar le govori, da ie cepljenje na toliko strank luksus. ki si ga narod če-
slušamo poziv v ,.N a r o d n i h s t i h" ! ! ! Slovenci razmišljajte !
Sijajen vzgled nam je dala ravnokar bratska Hrvatska, kako treba, ko gre za ve-kraj vseh razlik v nazorih. koncentrirati sile proti sovragu naroda. Hrvatsko-srbsko koalicijo so izvestne novine dan na dan proglašale kakor liberalno, da, celo brezversko. A kaj smo doživeli v ravnokar doživelem volilnem boju ?! Videli smo. kako je ta koalicija šla z ognjeni v boj za kandidature cele vrste — svečenikov ! ! A na komersu. ki se je vršil v ponedeljek v proslavo zmage so sodelovali katoliški svečeniki in takozvani liberalci. Govorili so svečeniki za složno delo. A pristaš napredne stranke, ki je baje brezverska, demokrat dr. S m o d 1 a k a. je napil n a r o d n i d u h o v š č i n i. Priznal je odkrito, da je protivnik klerikalizma, toda priznal je lojalno, da se včasih tudi krivično napada duhovščino. Ali temu ni zameriti v ognju boja in izlasti vspržčo dejstva, da morajo priznati tudi duhovniki, d a j e d e 1 d u-h o v š č i n e n a Hrvatskem v službi sovražnikov narod a. Iz srca čestita boriteljem v črni halji. n k a d a r so med n a m i*' — je vskliknil govornik — ..so še v e č e g a s p o š t o v a 11 j a v r e d 11 i. I)al Bog. da bi se. kakor pred kakim desetletjem, zopet našli na strani naroda, razlikujoči interes, sebe. vere in naroda in da bi kompaktni sodelovali z drugimi branitelji ! Potem nehajo hude borbe in napadi, ki niso koristni ne jedni ni drugi strani. P r i š 1 i s o veliki časi, k o t r e fra poz a b 1 j a 11 11 a v s e o 11 o. kar na vse z a d n j e 11 i a k t u e 111 o.
Tako je govoril hrvatski - liberalec in njegove besede so izzvale frenetičen aplavz. Skoro so iste besede bile to. s katerimi so ..Narodni listv" zaključili svoj apel. Cro-atia docet 1 Slovenci, razmišljajte in ne pozabite. da naše razmere so še veliko prekerneje iie«*o so one. naroda češkega in hrvatskega.
Dr. Krstič zblaznel ? Imena tega nesrečnega moža, ki je bilo v tesni zvezi z mnogimi žalostnimi dogodki v naši Istri, nekaj časa ni bilo več čuti v javnosti. Prisiljen v to se je umaknil 11a Reko. Pred nekoliko dnevi pa se je raznesla vest, da je ta nesrečni človek veletragičnim načinom zaključil svoje življenje- Zaključil, pravimo, ker dotična vest se je glasila, tla je Krstič zblaznel.... Ker pa smo bili v dvomih, je-li ta vest tudi resnična, nismo je omenili. Sedaj pa jo potrjajo razni listi in jo beležimo tudi mi. Krstič si baje domišlja, da je Krist. Huda usoda je zadela moža in čut humannosti nam veleva, da se vzdržujemo in da ne dajamo tu izraza grenkim spominom, ki jih vzbuja v nas ime Krstičevo. Prijatelji prijateljev i 11 s o t r u d n i k o v d r a. Krstič a 11a njega ljutih borbah proti lastnemu rodu pa naj polože v tem, hip« roko 11a srce in naj si stavijo vprašanje: da-li niso hudo grešili ravno proti ideji svobode, ko so v imenu liberalizma jemali v zaščito — zaveznike »Krst i če ve V ! ! !
Pogodba med vlado in Lloydom. Z Dunaja poročajo, da se v kratkem sklene nova pogodba med vlado 111 Lloydom. Pogodba bo še tekom tega meseca predložena državni zbornici.
Poštnino za pisma namerava minister-stvo za trgovino res zvišati in sicer zviša za sedaj t<>-stotiiiske znamke za 1 stotinki, tako. da se bo od navadnega pisma mesto 1<» plačevalo 12 stotink. To povišanje bo nosilo erarju na leto okolu S milijonov kron. ki jih porabijo za zboljšanje plač poštnim uslužbencem.
Umrljivost v Trstu. Od 29. aprila <lo 5. maja je umrlo 11.J oseb, «»7 moških 111 4»; ženskih nasproti 96 v istem tednu miuolega leta. Umrljivost v tem tednu je znašala 29*9 pfo mil le.
Razpisano je do 21. t. 111. mesto okrajnega sodnika v Kanalu.
Buffalo Bill-ov Wild West v Trstu.
V nedeljo 13., v ponedeljek 14. in v sredo 16. t. m. bo torej Buffalo Bill-ov \Vild \Vest priredil tu v Trstu vsaki omenjeni dan po dve predstavi. Zagotavlja se nam. da bodo te predstave povsem enake onim, ki so tekom dveh mesecev spomladi minolega leta vzbujale tako ogromno zanimanje mej Parižani, (ilede te natančnosti se polkovnik \Y. F. Codv sklicuje na vse one, ki so videli predstave v Parizu, ter jamči za njo tudi z avtoriteto svoje častne besede. Njemu je bilo vedno načelo: postopati povsodi enako, in sicer v prvej vrsti radi poštenja, a za tem radi tega, ker 011 ceni, da denar enih velja ravno toliko, kakor denar družili in da morajo biti torej vsi enako zadovoljeni.
Glasovitost, ki si jo je Buffalo Bill-ov \Vild \Yest znal pridobiti in potem tudi ohraniti, njegovi neizčrpni denarni viri ter njegova izskušenost, kakor tudi zaupanje, ki ie vživa na vsem svetu, sploh vse jamči, da njegove predstave daleko prekašajo druge predstave te stroke, dočim 'se druge predstave te stroke, niti ne morejo primerjati njegovim.
Jako važno je pa tudi to. da njegove predstave neoporečno odgovarjajo resnici: vsi prizori življenja v divjih, neobljudenih krajih Amerike so točne reprodukcije dogodkov, ki
so se dogajali tekom pomirjenja ogromni ozemlja na zapadu Združenih Držav. Te 1 godke pa reprodukcirajo v Buffalo Bill-ovil predstavah oni isti ljudje, ki so se jih d«-ian sko udeležili.
Vojaške točke teh predstav so pa pmvi jene četam konjeniških veteranov najglavn« ^ svetovnih armad.
Vsi ti ljudje so se vdeležili velikih m dernih vojen.
Predstave se bodo vršile omenjene tr dni na zemljišču \Vildi. Tam bo na razpohi^ nič manje, nego 12.00O pokritih prostorov.
V morje padel in rešen. Včeraj }.: poludne ob 9. uri so izvlekli uslužbenci ..IV sion Američane" (ex Ospizio Marino) iz umri nekega človeka, ki je po nesreči pal v nmr s tamkajšnjega lesenega mostu. Ponesreči m so prenesli v rečeni hotel, kjer so ga urad niki rešili sicer gotove smrti. Po eni ur ponesrečenec mogel izjaviti, da se imenuj Josip C crkveni k. da je čevljar ii; biva v ulici sv. Mihaela 7. Star je 45 Nimamo besede, da bi dovolj pograjali zilr nika Igee, dra. Tomieiča. ki je trebal » uro, da je dospel od sv. Marka do Pension (10 minut hoda) in ki se je toliko brigal ponesrečenca, kakor dar ne gre za člov» -k življenje. Ta slučaj nas dovaja do vprašan; kako služi ta zdravnik delavce ladijedclnii katerih delavcev je na tisoče in mod katerimi je vedno nesreč. -Je-li to na čast Igei. m. _ stratu in našemu mestu?
Drcištuene vesti in zabaue.
Telovadna akademija ..Tržaškega -kola" (v soboto ob uri zvečer v gledali dvorani Narodnega doma"). Zanašajoč se naklonjenost občinstva s«' „Sokol" ni usti:, ogromnih stroškov, ki ga jih stane priredi nastopa.
Sedaj je u as, da ga krepimo na strani gmotno, a na drugi da mu se sv. udeležbo damo obenem dokaza o naših si patijah. Obojno zamore uplivati blagodei na razvoj tega, telo in duha krepilnega <1 štva.
Pokažimo v soboto, da živi tudi nami velika ideja nesmrtnega T vrša ! I1 žimo, da se zavedamo tudi mi velikanske pomena onih ciljev, ki jih je veliki sin škega naroda Tvrš poveril ravno Sokolstvu Prvo ohče-varstveno društvo držav nih uslužbencev. I »ne :?<>. aprila t. 1. piv I stavila se je predsedniku r. kr. pomor-vlade, g. vitezu pl. Ebner-ju. deputacija | vega> obče-varstvenega društva državnih u-ln/-beniev. sestoječa iz predsednika Spalek-a. odbornika Segala in udov Mariukoviea. t -sanijn. Lizzula in Lippianiia, da 11111 izre ; prepis spomenice, odposlane na c. kr. niii: stersfcvo trgovine, s katero se prosi pobolj^ nja materijalnoga in moralnega stanja prisi -niškili uslužbencev (pilotov).
<i. vitez Ebtier je vsprejel deputaei najnljadneje. podavši obljubo, da posveti v»» svojo skrb v podporo opravičenim zahtevni: pristaniškega osobja^ omenivši pri tem. da nekatera poboljšanja že pripravljajo in up.-i. da bodo že v doglednem času dovršena stvar. Po izrečeni zahvali za ljubeznjiv vsprejem i obljubljeno podporo se je deputacija poslovila od g. predsednika.
Potem se je i*ta predstavila g. pristaniškemu kapetanu (i-risogono (ker je viši nadzornik Milincovich odsoten), predloživši n tudi en prepis spomenice, odposlane na nii-nisterstvo za trgovino, s prošnjo za blagohotno podporo.
Pevsko društvo ,.Zvonimir v Ro-COlu naznanja sL občinstvu in bratskim pevskim društvom v mestu in okolici, da je veliki koncert, ki je bil določen za dan i. junija, prenesen na nedeljo dne 10. junija. In to radi prireditev bratskih pevskih društev „Adrije" in „Slovanske lire".
Ker se sedaj nahaja v mestu in okoli' 1 nad 20 pevskih društev, je težko pogoditi nedeljo ali praznik, da bi moglo eno samo društvo prirediti kako narodno slavnost. Ce p je v isti dan več slavnosti blizu skupaj, imajo pa društva izgubo. Prosimo slavna bratsk društva, da vzamejo to našo objavo na znanje in da se držimo gesla, ki pravi : Vsi za jeznega in jeden za vseh.
,.Zavavarovalnica za govejo živino v SV. Križu priredi v nedeljo, dne l->. t. n. javen ples na korist zavarovalnice. Ples se I"" vršil na javnem trgu. Svirala bo domača godba.
Slavjanska Čitalnica naznanja p. n. gg. članom, da se vrši občni zbor drugo soboto, dne 19. t. m. v društvenih prostorih <>!> 8. in pol uri zvečer.
Akad.-teh. društvo .Triglav-v Gradcu bo imelo svoj I. redni občni zbor dne 12. t. m. ob S. uri zvečer v prostorih restavracije „Schimniel" s sledčim vzporedom : 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 1 J. Glavna poročila odbornikov. 4. Poročilo preglednikov in načelnikov klubov, o. Volitev novega odbora. f>. Slučajnosti.
Gospodarstvo«
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je
razposlala nastopno okrožnico :
Ker stavlja tržaško prebivalstvo slovanske narodnosti vse upanje do izboljšanja svojega gospodarskega položaja v prospeh in razvoj trgovskega in obrtnega stanu, je naš
V petek, dne 11. maja 190(3.
EDINOSTc štev. 129.
Stran III.
„Trgovsko izobraževalno društvo" /.<* v januarju leta 1 !*<>:>. sklonilo, da ustanovi v Trstu /frgovsko-obrtno zadrugo", s katere čistim dobičkom naj bi se vzdrževala trgovska šola. ker je rTrgovsko izobraževalno društvo*1 s členarino ne more vzdrževati. Iz raznih razlogov se ta nakana ni mogla izvršiti do letos ; sedai so prenehale te ovire in _Trgovsko-obrtna zadruga*4 se je ustanovila in že posluje.
„Trgovsko-obrtna zadruga" ima namen vspodbujati k varčnosti s tem. da daje členom priložnost, da v malih obrokih tekom let prihranijo dobro obrestovano glavnico, da v sprejema vloge sploh tudi od nečlenov in jih plodonosno nalaga: pospešuje zasebno gospodarstvo svojih členov s tem. da jim daje predujme (posojila) pod ugodnimi pogoji in s tem posebej posreduje med trgovci, obrtniki in njih odjemalci, ter omogočuje ustanovitev novih obrtij in trgovin : slednjič ima namen vzdrževati > čistim dobičkom t r g o v s k o. e v e n t u e 1 n o t r g o v s k o - o b r t n o šolo.
..Trgovsko-obrtna zadruga" naj nam daje :anovsko podporo in stanovsko naobrazbo! Vsled tega pa je dolžnost vsakega slovanskega trgovca iu obrtnika, da pristopi k tei zadrugi, da podpira ta novi. domači zavod kar naj izdatneje, da mu gre na roko. da se poslužuje in zanj deluje, ter pridobiva zanj stranke. Le ako bomo imeli močan za-vod. bomo imeli čim preje tudi svojo t r-_ o v s k o šolo v Trstu. Brez trgovske •So pa se slovansko trgovstvo in slovanska • sovina in obrt ne bo mogla povzdigniti do >ne višine, na kateri stojijo dandanes drugi narodi, do one višine, ki daje trgovcem moč. la lahko konkurirajo v vsakem pogledu s svojimi tekmovalci drugorodci.
Opozarjamo pa. tla ..Trgovsko-obrtna za-Iruga" ni samo za trgovce in obrtnike* a m p a k tudi z a druge sloj e.
..Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu" je K-naren zavod za vse sloje! Nje čisti i o b i č e k p a j e v p r v i v rs ti na m e -i.j e n za v z d r ž e v a n j e t r g o v s k e šole \ T r s t u.
Svoje prostore ima tam. kjer je bila prej ..Ti/ '^ka posojilnica in hranilnica", t. j. v ili i S. Franeesco d* Asssisi štev. '1. kjer ima v v o_ j sedež. r Trgovsko izobraževalno društvo", ki je vrglo seme trgovske izobrazbe na rodovitna tla tržaškega Slovanstva.
TRST. aprila llHMj.
Josip I I č a k a r. ravnatelj -Trž. pos. in hran." in posestnik, predsednik.
I v a n P r e 1 o g. trg. in posestnik. {. podpredsednik. I >r. 1 v a n M e r h a r. c. kr. profesor.
I i. podpredsednik. -:p Ajdišek. likvidator ..Tržaške pos. in aian.". Gregor Babic. blagajnik ..Tržaške pos. in hran.". Leopold Zgur. trgovec. Karol • Vekjet. zlatar, odborniki.
Nadzorniki : Veko slav Plesničar. trgovec, predalnik : Slavoj Skrlj. obrtnik, podpr. : Ivan Novak. odv. konc. : Valentin Zuiter. trgov. : lo-ijt Stantig. trgov, in posest. : Justin Arhar. c. kr. učitelj ; Gregor Zidar, trgov, in posest. : Miroslav Martelanc. stavb, podjetnik
i:i Anton Miklavec. trgov, in posestnik. ^ s<.:;Ntanovniki : Culjevič Ljubo, posest, in za->i-bnik : < >odina Jakob, posest, in trgovec: 'todiiia Ivan, posest.: <irižon Nazarij, krčmar: •'ulič Iran. hišni posest.: Hočevar Pavel, •brtnik : Ivaniševič Filip. posest, iu trg. : ivančič Anton. trg. : Kodrič Vekoslav. posest.: K'ovačič Damjan, trg. sotrudnik : Lonček Ur-i au. posest, in trg.: Merhar Jakob. trg. : .Millonig Ivan. trg. : Miirtl Valentin. trg. : dr. IVrtot .lust. zdrav.: Pertot Josip Andrejev. jMisest. in trg. : Sclnvetz Ljudevit, obrtnik : Srhmidt Hinko. po>. in trg. : Skrlj Hanibal, irg. : Tomažič Ivan. trg. : Vertovec Fran. i »sest. in trg. : \\ iegele Ivan. trgovski »o-t rudnik ; Zuitter Josip. trg. sotrudnik : Zgur Fabijan. posest, in trgovec.
Opomba: Deleži so po Iv in po - kroni, pristopnina K 'J. — Hranilne vloge se obrestujejo po J 7i°/o- — Uradne ure so od —12. dop. in od 3.—5. pop.
Izvolite priložen pristop podpisati in poslati v naš urad z denarjem vred. ali pa na-znanite. koliko deležev vzamete in koliko 1 o-čete za sedaj vložiti.
Koledar ln vreme Danes: Mamerto. škof:
Tihoaiil; Ljerka. — Jutri: Pankr&cij, m učenec; Stoj-mir: L~glje-a. — Temperatura včeraj : ob uri pu-poludne -f- ~'2" Celsius. Vreme včeraj : lepo.
Brzojavne vesti.
Ministerski predsednik princ Hohenlohe v Budimpešti.
Bl'DLMPKSTA 1". Ministerski predsednik princ Hohenlohe. ki je sinoči v spremstvu niinistorijalnega tajnika dra. \Vilckensa dospel semkaj. >c je ob 11. uri predpoludne podal v palačo ogrskega ministerskega pred-sedništva in obiskal ministerskega predsednika dra. \Vekerle.
Splošni štrajk v Italiji.
< i KNOVA 1<». Delavski zbornici v Ge-novi in San Pier d" Arena s'a izdali oklice.
v katerih od svet ujeti, da se radi dogodkov v T urinu proglasi splošni štrajk. Štrajk zidarjev traja dalje.
MILAN 10. Splošni štrajk je pričel. Tramvaj ne vozi. Listi niso izšli. Mesto kaže svoje navadno lice. Ob 10. uri predpoludne so imeli delavci shod. da se posvetujejo, koliko časa naj traja štrajk.
TURIN 10. Delavci so začeli zopet delati. Le tkalci svile še štrajkaj o. Mesto ima svoje navadno lice.
MILAN 10. (2. ura popoludne). Štrajk traja dalje. Vse je mirno. Strajkovski odbor je sklenil predložiti javnemu shodu, ki jej sklican za danes opoludne. da štrajk poneha o polunoči.
Italijanska kraljeva dvojica.
PALERMO 10. Kralj in kraljica sta! danes predpoludne dospela semkaj, da pri- ; sostvujeta raznim svečanostim.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 10. (Petrogr. brz. agent.) Danes objavljeni imenik členov državnega! sveta, imenovanih od carja, ki so dolžni ude-1 leževati se vseh sej. obsega imena vseh členov. izvzemši starcev in bolnikov ter grofa \Vitteja. Častni predsednik ostane veliki knez Mihael Nikolajevič. kakor predsednik bo posloval grof Ssolski. kakor podpredsednik državni tajnik Frisch.
PETROGRAD 1<>. (Petrogr. brz. agent.) Ministrom notranjih stvari je imenovan Stu-1 ripin. ministrom za tinance Kokovzev. višim \ prokuratorjem sv. sinoda pa knez Silinski-Sahmatov.^
VARŠAVA K»." Povodom otvoritve dr- j žavne dume je danes tukaj oficijelen praznik. Ulice kažejo navadno lice. Socijalisti so kakiti' protimanifestacijo razglasili štrajk, ki se je posrečil pa le deloma. A* Lodzu je štrajk splošen.
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-
rs tras se 25.___—^
— ■■■ ——	V
MALI OGLASI. T
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
- Plača se takoj. =====
G. Urabetz
urar
TRST, ulica Giacinto G ali ina 2
Popravi z jamstvom vsakoršno uro proti najzmerneji ceni.
i
Ifllhorina je služila 27 let pri pokojnem VVlIIlcii i Udi kanoniku Karabaiču, želi stopiti v službo v kaki mami družini. Naslov pri ..Edinosti".
Nekoliko krojaških ribanih pomoC
koi Pavel Zorko na Opeinah.
nikov sprejme ta-
M .Jn stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. 171 Čl lil ponudbe na Inseratni urad Edinisti" prd Versalovič.	(<<>0>
Pi^nkt *tar?	zmožen. se ponuja druševom
: idillbl in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na gla?ovir proti zmernim cpuhu. Za ua-s!nv je prašati pri _In«eratnem uradu Edinosti" (700
y i nonrs rinili i °bveze 12 C18te sunie i,rve
»SIIUJJI ČLUll|l\t vrste, ueprekosljive pri cepljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) It «-<'Hrdo S a n z i 11. ulica Cassa di Riapanmo (541
Druži
,nn sestoječa iz moža, žene in otroka, išče za poletje meblirano sobo v .Miljah ali pri sv. Roku. in si er s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako"možno zmalim vrtom. bod.si tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod _ Kopeli" ..Inseratni urad Edinost *.__
Za neko podjetje ozirom.. Upraviteljico
za pisarniške in blagajniške posle. Zahteva se, po možnosti, kavcijo, oziroma ugodne informacije; t>o-znauje slovenskega, itlijanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe pod »Vindobjna ll«>" — Trst. Glavna pošta (Poste restante)_'>30
Borzna poročila dne 10. maja. Tržaška borza.
Napoleoni K IH.iif—1B.16, angležkelire K—.— do —.—, London kratek termin K 240.55—240.76,
Francija K 95.50—95.G5, Iiaiija K 95.50--95.(55,
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117/25--117 4 , nemški bankovci K —.—*— —
avstrijska ednotna renta K 95.05— 9t».95, ogrska kronska renta K 95.5i—9'i.y , italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K SSs'.— — 6S9.— državne Železnice K 660.— — 6S2 — Loinbardi K 129.— 131— Lloydove akcije K 755— 765 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Eodenfcrsiit 1SS0 K 302. 310.—. Bo-denkredit 13S9 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1. 2.50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	1CO.05 10 '.70
„ „ sreoru	1UU.75 HJ0.70
Avstrijska renta v ziatu	117 117.S0
v Kronah	99.9u 99.90
Avatr. investicijska renta 3'	^0.05 90.V5
OgreSa renta v zlatu 4",,	li4.35 114.25
krunah i\	95.65 95.65
n 3lc	86.30 86.30
Akcije nacijouaiue banke	lt<»0.— 166"» —
Kreditne afccije	GS6.75 Ga7.5U
London, 10 Lstr.	240.60 240 55
10J državnih mark	117.25 117.30
20 mart	23.47 23.47
20 frankov '	19.13 19 12
ll;0 itai. lir	95.55 95.55
Cesarski cekini	11.32 11.32
Parižka in londonska borza
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.12. italijanska renta 105.60, španski exterieur y.j.85, akcije otemanske banke 659 - . Menjice na London 252.05.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde lbS.— unificirana turšKa renta 94.40 avstrijska zlata renta 99 50, ogrska 4"0 zlata renta 9/.3«', Liinierbank >—.—, turške srečke 142.50, parižka banka 15 b9, italijanske meridijonalue akcije Su6.—, akcije Rio Tinto 16.29 Nepravilna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg S9.T/i«» srebro 31.—, Lombardi o.1;,,španska renta y5.— italijanska icnta 105.— tržnj oiskont 3" 8, menjice na Dunaju 24.31» Mirna.
1 ržna poročila 1". m=ija.
Budimpešta. Pšenica za maj K 16 10 do
\L 1614, rž za maj Iv —•■— do--, za msj
jd 16 50 do 13.60 koruza za maj K 13*6« do K 13 70.
Pšenua: ponudle in povpn»^evhi.M. sednje, tendenca ugodneje Prodata: 20.000 met. stot., za 5 stotink nižje. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : lepo in toplo
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Saatos good average za maj «J> 3/4, a* s»-ptemt>ef 37 '/,, za december 38.--, za marec 38.3/4. Mirno. — Kava Rio navadna loco £8—40, navadna reelna 41—42, navadna dobra 43—44.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.30, za junij 1<).45, za julij ln 60, za avgust 16.80, za september 1695, za oktober 17.20. Stalno. Vreme: oblačno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za junij 15. , za j u lij-avgust 15 15, za sept-dec. 15.50 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.70, za junij 21.70. za julij-avgust 23.2(J: za sept.-dec. 22.05 tstalno).
—	M ka za tekoči mesec 30.45, za junij 30.55, za juiij-avgust 30.65, september -dec. 29 30 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 57.75, za junij 58.25, za Julij-avgust 59.25, za sept.-dec. dO"/5 (Stalno).
—	Špirit za tekoči mesec »2.25, za junij 42 50, za julij-avgust 42.25, za september-dec. 3P.75 trdno).
—	Sladkor surov 83° uso nov 21.3/v—22-— (mirno) bel za tekoči mesec 25"—, za junij '25.: za julij-avgust 25.'/,, za oktober j an u var 2(j'*jul .mirno), rafiniran 56.50—f»7.—. — Vreme: oblačno.
HurirOP krasen, na najlepšem in nijzdravejem UVUrcb griču pri Trstu, proti ju^u, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v ..Inseratnem uradu Edinosti".	660
Parpoio obširnega zemljišča, nahajajočejra se k dluCSu na enem najzdiavejih gričev pri Trstu, so na prodaj. Zemljišče je prip avno za zidanje dvorcev iu hiš. Informacije daja .,Inseratni urad Edinosti".	661
smejte ^fc^^jt jfcsfcjfcsfcs^csfcjfc^^^fe^fc^fc Hrvatska Vjeresijska Banka
u Dubrovniku---—.
traži
enta
za svoju .podružnicu u Spljetu ponude izravno u Dubrovnik.
lit!
Gostilna „Aila Castanza"
št. IS). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kraški teran. Priporoča se si občinstvu Henrik Kosi č
PnennHipnQ 55 več etno pisarsko prakso, ve-UUSpUlSIlflla šća slovei;skega i a nemškega jezika išče službe. = Naslov pove ,.Inseratni urad .,Edinost".	_HH
noPoU —let z doljre družine, če m.gočđ SJubcK da govor! tudi italijansko, sprejme se v trjrovino jestvin. — Vekoslav Plesničar, ul ca Giulia 29.	^42
[^■••rkHainina Alo''/'1J11 -^lermol uasled. Leban miruuillllucl — Trst — (ul. Barrera veccbia št. IS) Prodaja barv, diog, žvepla, inodre galice, nenadk.iljiv prali proti mrčeso-n.	502
Služkinjo
se išč=. — Naslov pove „Edinost".
538
I jponpp £A meliamCno stroko se takoj -pejme, UtdiiCu y hrano iu stanovanjem, ulica Duomo i. 3. Gorica.	539
-t. 3. Gorica.___
Vno|Qm se odda 6 sobe in kub nja. Mesečnih lldjUVIl kron. Naslov pove .Edinost'. (466»
gjgSSSBBHBSKRSSS S EBBgžaaEgž^;^';"
9	i*

Sprejemajo s« vsakovrntea dela Su pv {,; === posebnih načrtih.	— ■
mm- Jinstra?aa cea-t DreipIaCfio ia Iracic « j|
Tovarna pohištva | = RflFflEI> ITflLIfl
Velikansko skladišče in razstava I
iohištva in tapetari]
TRST
ulica Malcanton štev. t
( po melo ni*kih cenah.
i

M. SALARIN1
7 ulici Ponte della Fabbra it. a.
rVopal ul. Torrente^
Pomlad!
Poletje!
S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom. dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem. ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vr*te na J/4 — 25 let proti mesečnim Vt Vs 'u letnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti.
Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkeie (kapitalizacija plače).
±01 t ±01 T J.0/ 1 ±ol ? /o * 4 /o • * /o • * /o •
Bealnt kredit !
od 300 kron naprej na T.. II. in III. zastavo
za posestnike polja, obresti, liiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenoloinov in vsake vrste zemljišč od :;/4 dela cenilne vrednosti.
Stavbeni kredit!
Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja.
Konverzije bančnih in privatnih dolgov.
Menice in reeskompti in menjava akcentov za trgovce !
Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe.
Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzeinskih in francozko-angležkih zavodih.
Reference prve vrste!
Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor !
MELLER L. EGYED
Budimpešta
y. Kohanv-Utcza 19/C
® Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. lalsasso
TRST
ulica S. Spiridione štev. 6
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke In otroke, velik izbor platnene ob'eke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in modra obleka za delavce.
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrse točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko.
PODRUŽNICA:
„ALLA CITTA DI LONDRA"
ni. Poste nnove št. 5. (vogal ul. Torre bianca)

- I O > I J t O*' O I ■ O ■ O 11 O > t C 1' C I:Q'|QI
O)----------

S0ST Tovarna pohištva
m* »	A • ci, g** *
> ovi mMZi
9 £ C ijt1 Vv' 9 - »	»» » » A;
-j ulica Tesa 5tv. 52 H (lastna hiSa).
^ '	ZALOGA:
PIRZZR R0SJ\X\0 (5olslco poslopje). Cone, da oe nI bati r.ojuno konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih
Dnatrov&a oeaik brosplačno in franke .
lOHOi'OilOIlOi, p . I O 1 I O . t o 11 Q. I 01
Tujci v hoteu^ „BALKAN".
Ns> novo so došli dne 10. maja:
S'gfiid Herzog a soprogo, DUNAJ; Fritz ; briel liger, zasebnik. MARIBOR; Josip Siadler, viSji j vrtuar. HOLLENSTEIN; Ivan Kostreučič. uradnik, 1 CEKVENICA ; Ivana Pitner, zaaebnica, GRADEC ; j Vincenc, Frinkl, fin. respic., CEKNICA ; Ivan Sten-. ^el. zasebnik, MONAKOVO; Leop. Goldberger. visi uradnik. DUNAJ ; Anton Rubčič, uradnik, SPLJET; Ivan \Vinkler s soprogo, uradnik. TRST; Samuel i Grube, trg.. FRIDEK : Josip Klinte, zas.. DUNAJ.
Societa di Navigazione a Vapore „ISTRIA-TRIESTE'
Podpirano si šteje v čast naznaniti si. P. N. občinstvu, da v ponedeljek dne 7. t. ni. otvori poletno brzovozno progo
PULA-TRST ^
in nazaj)
s postajami v Rovinju in Poreču.
ODHOD iz PULE vsaki delavnik, izvzemši v petek, ob f.. uri zjutraj. PRIHOD v TRST ob 10. uri predpoludne. — ODHOD iz TRSTA vsaki delavnik, izvzemsi v petek, ob 3. in pol uri popol. PRIHOD v PUI.O ob 8. in pol uri zvečer.
Trst, -o. maja 100G	Ravnateljstvo.
HOTEL BALKAN
70 sob. elektr. razsvetljava, lift kopelji Cene zmerne. počkaj & J[5gl
HOTEL BALKAN
Stran IV.
»EDINOST« štev. I2!>.
V petek, dne 11. maja IDO«.
TRST
Samo za 3 dni
TRST
Počenši z nedeljo 13. in potem 14. in 15 maja
bo na
Zemljiidu Wilii
(v ROCOLU blizu domobranske vojašnice) Prva predstava ob 212. uri pop. — Druga predstava ob 8Va- uri zvečer.
Vrata s«; odprejo ob i. in pol uri pop. in ob 7, in pol uri zvečer. --Popoludanska ln večerna predstava »t* jednaki -
li
Hssek Cselsior
i za svet lit i parkete
Kremo Exelsior za čevije
ste ju se poskušali? fleprekosljivo!
——— Dobiti je povsod. •— Tovarna voska za svetliti
Esohes* Si EJaS Sesio
TRST — ulica Giulia 76 — TRST
J3ćSSLJfe	đ^l

Uničevalci tomarlsv'
i
Da bodete spali mirno in $ brez nadlege, da si ohranite ft Vaše obleke in Vaše kožuhe ) ^ pred molji ter da uničite škoc!- .) $ Ijive učinke nezdravega zraka J po sobah in stanovanjih, rabite 3
Buffalo Wi\d
gill's Mest
Zbor najdrznejih jahačev na svetu.
A Congres of Rough Riders of the World
pod osebnim vodstvom iz zastopstvom
IT Polkovnika to. J. Cody „Buffalo Bili"
ki je sedaj neDrekiicno na svojem zadnjem potovanju — Zadnje potovanje.
Isll se Difcdar več ne vrnejo.--Ne zamndite te zadnje rriliie, da jih vidite.
———— Štirje posebni viki — 500 konj — 800 oseb
100 Rudeč^kožcev (Indijancev)
v
Četa ,,Samurajev" Japoncev v svojih vojaških vajah s!arih in modernih Buffalo Bili — mojster strelcev na konju
v svojih čudovitih strelnih vajah in brzem dira, ki jih izvaja na konju.
HIVGSN BUGHETTI
TRST — Ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, delikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Gra.<ki gnjat. — Ovčji sir pijemorveSfci — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vrate. Na dfcbelo in drobno.	Cene brez konkurence.
I <
i i €
-J ©ve | kadeče se stošcej
I »
Na prodaj v vseh mirodilnicah — in lekarnah.

trgovce
Najboljša reklama za obrtnike, rokodelce in zasebnika sploh, so „MALI OGLASI'' v „Edinosti •
<> \ s v
flvtorizirana mehanična delalnici

Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
-- narodni zalogi olja .
Trg Barriera Štev. 3. Ivan Millonig, lastnik j i varna aparatov za acetilenski plin
zapriseženega izvedenca
JOSIPA JESCH
TRST, ulica dei Gelsi št. 7
Koncesijonirana od c. kr namestništva v Trstu Izvršila je že preko 200 inšt alacij
■> J j.	— -	--- — — — — . j. .. m .. i... m	. u. ^ - . _ -
TV »TTTT .vvvvvrvvvv v -v v -
inštalacije plina, vodovodov in tc
Prizori iz življenja na meji. — Napad na poštni voz. — Vojni plesi Indijancev, — Napad na celo povorko izseljen cev
j
Kako zajezdi „Bu-
ching Bronchos" divje konje. — Ganljivi zgodovinski prizor „Little Big Horn", ali zadnja obramba Cusferja.
krasna večerna razsvetljava s posebnim električnim sistemom. Vstopnice l Bnffdlo Bili: z^r vi rana. mesta K 5 — Lože K 8 (zj» osebo).
< >troci izpod 10 let plačajo polovico. Dobiti je : Rezervirale sedeže od K 5 in 8, počenši od 9. ure dne 12., 14., 1"> maja v knjigarni F. H. Schimpfr (Borzni trg).
V Vidmu 11., v Ljubljani 16,
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
TRST
pralnica in čistilnica na suho
(s parnim strojem)
za obleko brez razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Fameto št. 11 — TRST
4Ubin goegan
O priliki plesov se izvrši najliitieje. Pregrinjal" se lika po 20 nvč. komad.
V elika zaloga
oglja za peč
Trst, ulica Carpison št. 10
Daniet pitlin
Telefon 1306/241	Telefon 1306/241

V bogatej zalogi pohištva
Eni. Ehrenfreuiiri
(prej Jesl)
ulica Mm 24 (prifliCjs)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.
99
Avstrijsko parobrodrco društvo66 - Trst.
(Avstro-amerikanska pruga.) - Fratelli COSULICH.
Nova redna, hitra ln direktna služba za blago ln potnllco
mej Trstom in Novim Jorkorn.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
E E K Y
nI. Meflia 28
Telefon 374
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in napiojočini pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskalnica za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Vodne stiskalnice. Proracuni na zaht6V0
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
odpluje dne 22. maja t. 1. v Novi Vork.
Cene jako nizke.
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in rnesoi dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je oorrsiti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 g:
Dr. £OLB
=—	bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
I5r. A. BSittall, ulica della Zonta št. 7, I — T^T
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemiii
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. H&ns Sclamidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z ,,Graad Prix ' in zlatimi kolajnami na rast^vali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.

C. VJECCHIET
&3F ZLATAR
TRST - Cor&o štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.
„SLAVIJA" sprejema zavarovanja člo-veikega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjšuj očimi m vplačili.
Vsak San ima po preteku petih let occcoc= pravico do dividende, cccccc
I a v i I
99
vzajemna zaiamaliia banka t Pragi. — Iterrai fcai 31.365.38580 L izplačane olSSoteins: 82.737.159 57 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseakozi alovanako- narod no upravo.
▼aa »ajaanlla daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim Skoiiam po najnižjih ceuab. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička iz Jatne podpore ▼ narodne in občnok >nstne