Leto VII,) štev. 3 (»Jutro« XIV., st. 13») LJubljana, ponedeljek 16. januarja 1933
Cena 2 Din
UprarniAtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon fit. 8122. S123.
tm si 25, ai2a
laftsmuti oddelek: Ljubljana, Selen-bunzova al - Tel 8492 tB '2402
Pkdnii.ni«! Maribor; Aleksandrova «»U «. IS - Telefon St 2456 Po<l n ižni ca Celje: Kocenova alica
% - Telefon St 190 Podi-»in i tC J**wnice: pri kolodvor« it. M>0
Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska
cesta St 42 Podružnica Trbovlje: ▼ hiSi dr. Kamo-
gartn^rja
Ponedeljska izdaja
P—udeljaka ostaja »Jutra« utbaja
ponedeljek cjutraj — Naroča a« poneboj ta ^alia p* poŠti p rejama na 4 Dm, po nnuSaldb <W-itavljtM S Din ni<wečno.
(J redni fit vo: L4uKJBn: Knafljeva ulica S. Talefoa
II 3122. S1ZI 8124. 812S to &120. Maribor: Aleksandrova cesta 18. T» lefon St 2440 (p.moti 25ffi)
Celje: K oceno va ul 8 Telefon it 100
Rokopisi m ne vračajo. — Os?Lan) pe tarifu
KA PESEM, POZDRAVLJENA!
Po zmagoslavju v Slovenjgradcu, Mariboru, Celju in Trbovljah bo danes bela Ljubljana sprejela v svojo sredo brate iz Korotana
Od prve ure, ko so stopili na svobodna jugoslovenska tla, se koroški slavč-ki prepričujejo o nezimerni ljubezni, ki jo mi vsi gojimo do bratov in sester za mejami. Tam od Guštanja, Dravograda in dalje na poti preko Maribora v Celje in Trbovlje so hitele množice k sprejemu in z vsem nezadržnim navdušenjem tekmovale v tem, kako bi čim očitneje In čim prisrčneje pozlatile stari rek, da kri ni voda. In da ni meja, ki bi mogle razdružiti iskreno se ljubeč narod, ne politike, ki bi mogla dušiti bratsko ljubezen, ld je sto in stoletja kiiia v starih slovenskih rodovih.
Najlepše, kar nam morejo dati, nam prinašajo bratje. Svojo pesem. Prekrasno koroško narodno pesem, ld za nas ni lepše na svetu. Preprosti možje in fantje iz koroškega rodu prihajajo med nas. Z vsem srcem navezani na svojo zemljo, na gmajnice in jezerca, na sočne planinice in hajdo po polju se izpevajo v družnih zborih in je v njihovih pesmih vsa radost in bol, vsa tolažba in up, vsa ljubezen do domačije in izvo-ljenke.
»Pesma nas je održala — njojzi slava!« je jugoslovenski bard poveličal čudovito silo narodne popevke, ki je skozi mračna, tužna stoletja kakor žlahtno vino opajala in hrabrila narod v okovih. Kar nas je ene krvi in duše tam od Žile in Beljaka, od Soče in Pulja doli do Soluna — smo trpeli, neizmerno trpeli, goltajoč gnev v hrepenenju po svododi, tožeči in razvedreni v svoji mili pesmi. Ostali smo in ostanemo. Viharji so šli preko nas, a pesem nas je vzdržala. Ni se izpolnilo do kraja, kakor smo hrepeneli; zareze meja so se ujedle v živo narodno telo. Nam tu na severozapadni straži Jugoslavije je od štirih mejnikov ostal le eden. Ali jezik nas druži, pesem nas druži, ljubezen nas druži. Ni ljubezni brez trpljenja, ne pesmi brez ljubezni!
Danes bomo v Ljubljani sprejeli brate izza Karavank, pevce iz Korotana. Ob sami napovedi, da pridejo, je zadrhtela slovenska prestolnica. Dvorana je pripravljena, zasedena že cd prve napovedi, jugoslovenske trobojke so čakale vi-hranja v pozdrav kakor za najsvetlejši naš narodni praznik, srca so govorila samim sebi za one, ki pridejo izza meje, kakor si govori mati o sinu, ki ji po dolgih letih pride v obisk — iz tujine ... Ne, ne, s svojega pridejo bratje Korošci na svoje! In niso pri nas samo v Sloveniji — v Jugoslaviji so! Ko jih bo danes Ljubljana sprejela v svojo sredo, bodo utripi src odmevali po vsej naši državi. Le žal, prežal, da naši koroški bratje zaradi kratko odmerjenega časa ne utegnejo tudi v Zagreb, Beograd in dalje po naši državi. Povsem izven dvoma je, da bi koroški pevci vsepovsod ubrali dokaze nedeljene bratske ljubezni in vere, da je tostran Karavank velika, močna država, ki nikdar ne bo pozabila rojakov za mejami.
Ali — če se tokrat ni izpolnilo, naj se v bodoče kdaj!
Pozdravljamo vas, bratje Korošci! Za vašo prelepo pesem vam vračamo zagotovilo, da mislimo na vas, da vas ljubimo, da smo in ostanemo z vami! Od Beljaka do Soluna — mi!
*
Slovo v Mariboru
Maribor, 15. januarja.
Glavna senzacija včerajšnjega in deloma tudi današnjega dneva je bil sprejem slovenskih Korošcev v Mariboru. V nabito polni unionski dvorani je ves spored koncerta ob navzočnosti narodnih obla-stev izredno dobro uspel. Med koncertom je spregovoril o pevcih, zlasti pa še o splošnem stališču Koroških Slovencev nekaj pngodnih besed koroški narodni poslanec župnik Poljanec S svojim nastopom in pristnimi prisrčnimi besedami je takoj vnel srca vseh. V imenu Ipavčeve župe in mariborskih pevskih zborov je pozdravil brate prof. Vasilij^ Mrk. Ob zaključku svojega govora je izročil pevcem lep lovorjev venec z državno trobojmco. Koncertu ie sledil kratek, a zato tem bolj prisrčen družabni večer, na katerem =o se za napifnicami župnika Poljanca in župana dr Lipolda vrstile domoljubne pesmi mariborskih pevcev, in narodne, nad vse mile popevčice dragih koroških gostov.
Davi je daroval župnik Poljanec v nabito polni cerkvi napovedano mašo. pri kateri so peli koroški pevci, člani pevskega društva »Dobrač« iz Rrnce v Ziliski dolini. Po maši so se koroški pevci z osebnim vlakom ob 9.10 odpeljali v Celje. Prizori iskrenega navdušenja, ki so se dogajali ob sprejemu in na koncertu koroških bratov, so bili nepopisni in so dokazali visoko nacionalno moč in zavednost jugo-slovenskega Maribora.
Triumf v Celju
Celje, 15. januarja.
Z mnogih poslopij v Celju so danes za-plapolale državne trobojke na čast željno pričakovanih koroških gostov. Koroški
pevci so prispeli v Cdje danes dopoldne. Že mnogo pred 11. dopoldne se je zbrala na peronu in na trgu pred kolodvorom ogromna množica občinstva, da pozdravi koroške brate. Na peronu, ki je bil nabito poln, so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestna in okoliške občine, šolskih zavodov, Sokola, Celjskega pevskega društva »Oljke« in »Soče« ter predstavniki drugih korporacij in društev. Ko je pripeljal mariborski vlak na postajo, je zaigrala Zelezničarska godba v pozdrav koračnico. Ob viharnem vzkli-kanju občinstva so gostje izstopili. Koroške brate so prisrčno pozdravili v imenu mestne občine župan dr. Goričan, v imenu Kluba koroških Slovencev profesor Cucek, v imenu društva »Soče« pa g. Luznik. Za pozdrave se je z iskrenimi besedami zahvalil vodja koroških pevcev župnik g. Poljanec Ob navdušenem vzklikanju občinstva so se gostje podali z godbo na čelu skozi mesto v Zdravstveni dom, kjer so imeli opoldne skupno kosilo.
Ob 16. je napolnilo izredno veliko število občinstva iz Celja okolice in oddaljenejših krajev vel;ko dvorano Celjskega doma do zadnjega kotička. Mnogo občinstva je moralo ostati kar na hodnikih. Izvrstno podajanje sporeda koroške pesmi je segalo globoko v srce. Navdušen ie se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Nastopili so nosamemo in skupno zbori iz Ško-cijena. Libiič, Št. .T^nža v Rožu in Brnce. doč:m je zbor iz Kotmare vesi odr>otoval v Trbovlje, kjer je priredil zvečer koncert. Koroškim nevcem je bi! poklonjen Krasen šopek nageljnov Med koncertom je snregovoril župnik « Poljanec. ki je ooisal ljubezen koroških Slovencev do slovenske zemUe in niihovo težko borbo za obstanek. Koncert se je soremenil v veličastno manifestacijo ljubezni do koroških bratov Zvečer se ie vrš:1 v mali dvorani Celjskega doma zelo dobro obiskan dm-7'.»Kni sestanek, na katerem bi!^ izre^**-n;h več nrisrčnih govorov. Obi*k ko™šk;h nevcev v Olju je z™ova doka/a' da nismo in da ne bomo nikdar pozabili bratov onstran meje.
Med rudarji
Trbovlje. 15. jan.
Za črne. mračne Trbovlje je bil <tanes noset koroških pevcev pravi prazn'<k. Rudar, izmučen im zg>aran kljub vsemu ljubi narodno svojo pesem in zato ni prav n č čudno, da so se danrs domoldne ze^nTe vse Trbovlje pri snrertemu dragih gostov. H;še so biJe okrašene z zastavami, s čimer so hoteli Trboveličani pokazia-ti svoje ljubezen in spoštovanje do koroških bratov. Prva skupina koroških pevcev je prispela z jutranjim vlakom iz Ljubljane. Ob 9. se je vršMa v žup<ni cerkvi sv. maša, nakar so pevci poč a strti spomin vojnih žrtev pred spomenikom na trgu, kjer so ubrano zapeli žalostinko Nato so priredi,lu še koncert za šolsko mladino, ki je pobožno prisluhnila prelepi koroški pesmi, žarečih oči je mladina apla vdirala pevcem
Proti poldnevu so začele cele množice romati proti kolodvoru, kjer so se zbrali zastopniki društev In korporacij s celotnim občinskim odborom na čelu. Rudarji so prišli v lmpoza.ntnem številu z godbo na čelu. Ko se je ustavil mariborski vlak, je zasvira'a godba pozdravno koračni-co. množica pa ie priredila gostom dolgotrajne ovaoije. V lepih besedah je izrekel dragim gostom dobrodošlico predsednik občine, za njim pa so pozdravili gos>te še
zastopniki posameznih društev, nakar so
gioste porazdeJili v lepo okrašene avtobuse in jih v povorki spremili v trg. Po za-kuski so ostali gostje v razgovoru z domačini. Bratje s Koroške in trboveljski trpini so izmen.iaji misli, dru<g tlrugpmu potožili svoje gorje in se medsebojno bodrili k nadaljnji borbi za lepšo bodočnost.
2e davno pred napovedano uro je bila koncertna dvorana v Sokolskem domu nabito polna. Ko je zadonela prva pesem, pozdrav s Koroške, ni bilo vzklkanja ne konca ne kraja. Navdušenje se je stopnjevalo od pe>s>mi do pesmi. Domači pevci so izročili gostom lepo spominsko darilo, za kar so se gostje iskreno zahvalili. Po koncertu se je vrši<l družabni sestanek, na katerem je sodelovala rudarska godiba :n pevsko društvo »Zvon«. Jutri dopoldne si bodo gostje ogledali razne rudniške naprave, opoldne pa se odpeljejo v Ljubljano.
Sprejem v Ljubljani
Danes prispejo z vlakom ob 13.46 iz Celja in Trbovelj koroški pevci. Dosedanja njihova pot po slovenskih mestih sliči pravcatemu triumfu, ki ga Ljubljana ne bo mogla več prekositi. A doseči ga hoče po prisrčnosti svojih čuvstev do koroških bratov, k>i prihajajo med nas iskreni in brez predsodkov. Pozivamo vse prijatelje slovenskega Korotana. predvsem pa zastopnike ljubljanskih kulturnih društev, akademsko in srednješolsko mladino, strokovne in vse druge organizacije, da se zberejo ob pol dveh k sprejemu na glavnem kolodvoru.
Pri sprejemu bo svirala godba »Sloge«. Pozdravil bo koroške pevce predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravnihar, zastopnik mestne občine ljubljanske, zastopnik akademske mladine in odvetnik dr. Anton Urbane, podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Nato se razvije povorka z godbo »Sloge« na čelu pred hotel Union«, kjer bodo koroški fantje nastanjeni. Zvečer ob 20. bo nastop koroških pevcev v veliki dvorani ho-tla Union. Zbori pojejo nekaj pesmi lojalnega značaja posamič, nad polovico programa pa skupno.	sporedom govori vodja turneje g. poslanec Poljanec in zastopnika Pevske zveze in Hubadove pevske župe. Po koncertu bo v isti dvorani družabni večer, kjer bomo ob sviranju orkestra »Sloge« in petju Akademskega zbora prebili s koroškimi gosti par prisrčnih uric.
Jutri dopoldne si bodo koroški gostje ogledali Ljubljano Deputacija s« bo poklonila pri Sv. Križu nesmrtnemu spominu propagaterja koroške slovenske pesmi O^arja Deva, kakor tudi mučeniškemu spominu župnika Gabrona, župana Koben-tarja in drugiih koroških slovenskih borcev, ki tamkaj počivajo. Opoldne se na glavnem kolodvoru poslovimo od milih gostov, ki se odpeljejo na Jesenice, kjeT bodo imeli zvečer svoj zadnji nastop. Mestna občina bo za časa bivanja koroških pevcev okrasila svoia poslopja z zastavami.
Velika unionska dvorana je za nocojšnji koncert bratskih pevcev s Koroške popolnoma razpre-dana. Na razpolago je le še nekaj stojišč. Občinstvo naj pride pravočasno h koncertu, ker bo na garderobe naval in da bo mogoč točen začetek ob 20. uri. Opozarjamo, da se	na br»-
gajni besedilo narodnih pesmi, ki jih Dojo zbori n Brnce. §t J.anža v Rožu, Kotmare vesi, Škocjana in Libuč.
Tudi Francija znižuje uradniške plače in
povišuje davke
Finančni minister Cheron hoče za vsako ceno ohraniti proračunsko ravnotežje - Posvetovanja uradniških
organizacij
Pariz, 15. jan. AA. Fratneoska vlada je imela sejo, ki je trajala sedem ur Na s*?-ji so razpravljaLi o načrtih finančnega ministra Cherona. Ministrski svet je te načrte soglasno odobril. Finančni minister bo svoje predloge vstavil v zakonski ored-log o začasni dvanajstimi. Ta predlog bo Cheron predložil £r mcoski z bo aic' * to-r>'<
Pr> se# je predsednik francoske vlaie Paul Boncour sprejel odposlanstvi radika,-nosocialilstične in socialistične stranke. Odposlanci so prosili za informacije o vladnih fimančnlh načrtih. Po tem sestanku so odposlanci obeh strank izjavili, da so z zadovoljstvom ugotovili, da je vlada na prav posrečen način demokratlz.rala svoje prve predloge, ki jih )e posoie'a iz poro čila finančnih strokovnjakov 11 a v ni finančni ukrepi fiancoske vUie za ^zrav-uavo d«2 v:,Lga ? ora^ma » > ti.tr.
Prihranek v znesku 800 milijonov pr' uradniških plačah, 650 milijonov pri narodni obrambi, nad 1 milijardo pri pokoj-n nah in podporah bivšim boje/nik>m Razen tega bo dobila 800 milijonov z novo davščino na avtomobile In prevo?n«.te, 400 milijonov z novo trošarino za kurivo Prav tako bodo znižani še drugi upravni izdatki im prejemki ministrov za 10 oa. sto4>0V
Pariz, 15. jan. AA. Davi sta se sestali 2 veliki uradniški organizaciji, splošna zveza združenih uradnikov in poštna zv°za: ki sta vsaka zase sklepali o stališču na-
pram vladnim redukcijam, predvidenim v zakonskem načrtu o novi začasni dvanajstimi. Kakor znano, sta obe organ zac.j odločno proti vsakemu znižanju uradniških prejemkov. Tudi na današnji dopoldanski seji sta se upravna odbora ob*»h organizacij soglasno izrekla proti vladnim načrtom. Popoldne bos>ta obe organizaciji razpravljali o skupni akciji z« primer. Ja bi parlament odobril vladne načrte o ura dniškib prejemkih Ni izključeno, da bosta obe organizaciji sklenili, naj stalna odbora teh organizacij sklepata o m<)alj-n" akcij, Č*au5tva -n r »north:tn. borbi proti vladi. Vse pa kaže. da bo w obfh organizacijah vendarle prevlada.1 pomirljivi duh In da organizaciji ne bosta poseg i po sredstvih, ki bi škodila interesom države.
Krst na bolgarskem dvoru
Sofija, 15. jan. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Davi ie bla v dvorski kapelici krščena te dni roiena bo'gar-ska princesa, ki ie dobila irre Marija Luiza Krstni obred ie opravi! sofijski mitro-polit Štefan, kumoval pa i« predsednik Sobranja dr. Aleksander Ma'ipov. Krstu so prisostvovali kraM Boris, predsednik ministrskega sveta Mušanov. č'ani vlade, bivši min stn in člani vojaške in civilne hiše bolgarskega kralja.	.
„Ljubezen in sloga
naj vas vodita!"
Ljubezni do države in naroda prepojena novoletna poslanica poglavarja pravoslavne cerkve
Beograd, 15. januarja r. Na pravoslavno novo leto je imel, kakor poročajo beograjski listi, patrijarh pravoslavne cerkve Varnava v saborni cerkvi v Beogradu na vernike velik patriotičen govor, iz 1 katerega posnemamo:
Bratje v Gospodu! Nedavno je prišel k meni neki gospodar in me prosil, naj mu podelim blagoslov in molim ž njim, rekoč: »Glejte, trije smo bratje, ki živimo skupaj. Podedovali smo lepo posestvo po svojih prednikih. Toda v zadnjem času se čuti, da ne živimo več v slogi, marveč se pojavlja želja, da bi nadalje živeli ločeno drug od drugega. Zakaj naj bi se sedaj razšli, ko pa smo brat.ie po krvi in po vsem ? Če se razidemo, mi pravi notranji glas, da bo vsak izmed nas upropastil svoj del in vsi bomo postali siromaki. Če pa živimo v slogi, nam je polna hiša in z božjim blagoslovom gre vse po sreči.«
Res, bratje, živa resnica je to! Tudi naš narod .je kakor trije brat,je. In poglejmo, kako je bilo v minulem letu v naši domovini. Trije bratje smo, bratje po krvi in jeziku, vse nam je dal bog preko naših žrtev, toda mi druR drugega ne razumemo in nočemo razumeti. Branimo se in nočemo čuvati tega. kar nam .je bog dal; prepiramo se za neko nadoblast, ki nam je bog ni dal. namesto da bi živeli v duhu božiem. Bog .je dal oblast onemu, ki zna voditi narod, ki mu je zaupan. Ali naj mi sedaj rušimo svoje velike narodne pridobitve, zgrajene na tisočih in tisočih žrtev? Ali naj se sedaj razdruži-mo, da bomo kakor snop, ko mu odvza-meš vez in se razsiplie v drobne slamice. Vsaka slami ca, ki odpade od snopa, se zlom;
Neprijatelji Kristusovega nauka, ne-prijatelji naših narodnih čustev in naše skupne domovine bi radi zasejali seme razdora me dnas. Podpihuje nas z vseh strani in so preteklo leto organizirali in izzvali mnosre nezaželene doeodke. Naloga nas vseh je, da gledamo na to, da se ne izgubimo s prave poti. iz kroga velike narodne zavednosti in državne skupnosti.
Zakaj nam je to potrebno, bratje? Potrebno nam je zaradi tega. ker bomo kot složni bratje močni in silni ter se bomo lahko uprli vsakemu navalu naših sovra-gov od zunaj in znotraj, sovragov naših velikih nacionalnih, pa tudi duhovnih pridobitev. Kdor vidi in gleda, kako je drugod po svetu, mora priznati, da nikjer ni bolje in da je doma naibolje. Živeti in delati v svoji lastni državi, to ie sreča in zadovol istvo, ki se ne da z ničemer drugim nadomestiti. Poglejte samo nesrečne ruske brate, koliko trpe v tuiem svetu. In tudi mi sami smo to občutili, ko smo, četudi le prehodno mo*-ali za nekaj časa zapustiti svojo lastno domovino.
Novo leto naj bo v znamenju ljubezni med brati, da bomo složni in da bomo korakali no široki cesti Gospodovi, ne pa po ozkih in trnjevih stranpotih. kjer se lahko vsak čas spotaknemo in pademo v nepovrat, v propast. Zato vam bodi, bratje in sestre, blagoslov božji, ki naj vam prinese srečo v novem letu. V novem letu se moramo še bolj. kakor smo se doslej, prenoroditi v ljubezni, v duhu potrpljenja, da bomo drug drugeea ljubili kakor se ljubijo nravi bratie! Naj nam bo srečno novo leto v Gospodu!
Zares lepe in primerne besede!
Nova runtunska vlada
Z izjemo bivšega ministrskega predsednika in notranjega ministra so ostali vsi prejšnji ministri na svojih
mestih
Bukarešta, 15. januarja p. Snoči pozno ponoči je bila kriza vlade rešena. Mandatar kron Vajda Voevod je po celodnevnih razgovorih, ki jih je moral zvečer zaradi popolne izčrpanosti in onemoglosti začasno prekiniti, je prišlo okrog 11. ponoči do končnega sporazuma. Kmalu nato je bil Vajda Voevod sprejet v avdijenco ter je predložil kralju v potrditev listo svoje vlade. Kralj je predlagano sestavo vlade odobril in so bili malo pred polnočjo novi ministri na dvoru zapriseženi. Nova vlada je sestavljena takole:
predsedstvo: Vajda Voevod; podpredsednik in notranje: Mironescu; zunanje: Titnlescu; finance: »Iadgearu;	,
pravosodje: Popovic; vojska: general Samsonovicl; prosveta in vere: prof. Gusti; poljedelstvo: Vojcu-Nitescu; promet: Mirto;
trgovina in industrija: Lugojeanu; minister za Erdeljsko: Hatiegan; zdravstvo in socialna politika: Joanitescn
V novi vladi ni bistvenih izprememb. Od prejšnjih ministrov je odpadel samo notranji minister Mihalake. Za državne podtaj-nika pri predsedništvu vlade je imenovan Tillea. ki je bil na te mmestu že v prvi Voe-vodovi vladi. Nova vlada bo imela v parlamentu močno večino ter jo bodo podpirali vsi poslanci dosedanje vladne večine.
Italijanska kraljica v Beogradu
Fmgrad, 15. jan. AA. Ni. Veličanstvo italijanska kraljica ie davi ob 7.50 na poti v Sofiio prispela na beograisko postajo. Ita-liiansko kraljico so pričakovali na postaji N.i. Vel. kraM. Ni. Vel kral.iica in ni;hova Vis knez Pavle in kneginia Olga im ostal'. z njo v salonu dvorske čakalnice v razgovoru do odhoda vlaka v Sofiio.
Francoska razstava v Zagrebu
Zagreb. 15. ian. AA. Davi ob 11. ie bila tu svečano otvorjena razstava sodobne francoske umetnosti. Razstavo ie otvoril zagrebški načelnik, univerzitetni profesor dr. Krbek. Razstava je pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla. Otvoritvi so prisostvovali francoski pos'anik na našem dvoru Paul Enrl Naggiar. ban savske banovine dr. Perovič. generalni konzul francoske republike v Zagrebu Andre Boissier, predsednik Jugoslovenske akademije, rektor univerze, bivši rektor Umetniške akademije, kipar Meštrovič. mnogi zagrebški umetniki, višji uradniki in drugi člani zagrebške družbe.
Zagrebški načelttik dr. Krbek je ime« ob otvoritvi razstave govor, v katerem ie očrtal Jugoslavijo ter Hrvate posebej. Zahvalil se mu je francoski poslanik na našem dvoru g Naggiar.
Split obsoia napade na Sokolstvo
Split, 15. ian. n. Danes se ie vršilo protestno zborovanje splitskega sokolskega društva, na katerem se ie razpravljalo o znani poslanici nigoslovenskSh škofov proti S ,kolu. Poslanico ie sestavi.! krški škof dr. Srebnrč. Glavni govornik dr. Mirko Bu-iič ie v svojem govoru naglasil. da ta najnovejša protisokolska kammama tti nič dnvgega. nego nadalievanie oreišnie kam-panie. V irbileinem Tvrševem letu so katoliki škofie izrekJ1 «voi anatemr prot' ?oko'u Oovorrrk ie nrečifa! škofovsko poslanico n pobil točko za točko Sprejeta je bila obširna resolucija, ki obsoja tako
sejanje mržnjc med iugoslovenskim narodom in poudarja, da bo Sokol preko tega nadaljeval svoje delo v duhu ljubezni, bratstva in sloge. Protestu Sokola so se pridružila tudi vsa druga naciona'ma in kulturna društva v Splitu.
Iz državne službe
Beograd, 15. januarja. Z odlokom ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje je napredoval v višjo skupino £ef državne delavnice za proteze v Ljubljani Anton Tominc. Magister pharm. Nikolaj Gra-selli z Kamnika pa je bil imenovan za uradniškega pripravnika pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani.
Kafandaris sestavlja novo grško vlado
Atene, 15. januarja. AA. Venizelos je odklonil sestavo nove grške vlade. Predsednik grške republike je zato poveril mandat za sestavo nove vlade Kafandari-su.
Carinske unije med Albanijo in Italijo ne bo
Pariz, 15. jan. AA. Havas poroča iz Londona, da je Albanija zaradi nastopa albanskih nacionalistov in po koraku v Londonu odstopila od načrta carinske zveze v Italijo. Zato bo Albanija po vse) priliki zda! skušala doseči le navadno trgovinsko pogodbo z Italijo.
Madžarski revolucionar pred sodiščem
Budimpešta, 15. jan. t. Janoš Hock. ki so ga madžarske oblasti pred dnevi aretirale, je sedaj v preiskovalnem zapom v Torokiju Procee proti njemu je napovedan za 19 januarja. Janoš Hock je bit predsednik vlade po prvi revoluciji na Mad-žarskem Pozneje je zbežal na Dunaj. kjer je delova' vsa !e*a proti seianjil madžarski vladi Nedavno se je tbi1 na Madžarsko, ker ni mogel več živeti v tu-jiiiiL.
Obsedno stanje v Argentini
Buenos Aires, 15 januarja. AA Listi poročajo, da je vlada sklenila podaljšati obsedno stanje v Argenfni za nedoločen čas.
Schlelcherjeve težave
Zakulisne Intrige Papena s pomočjo veleagrarcev proti Schleicherju — Nasprotja med agrarci in industrijo
Berlin, 13. jan. Nemška politika, ki je iz rotk naroda popolnoma prešla v roke velikih gospodarskih skupdm, stoji vedmo bolj v zmamenju iratrig in zakulisnih bo.vev posameznih velekapitalis-tionih grup. Niti najhujše parlamentarne zmede niso ustvariale tako neljubih in zapleteni situacij, kakor borbe neodgovornih ljudi. ki skušajo vsak po svoje pridobiti zase naklonjenost državnega predsednika in k> izrabiti za srvoje sebične na: mene. Agrarci in industrija, do sedaj enako ali vsaj sporedfio usmerjeni, s a prišli v ostro medsebojno borbo. Ki je danes v ospredju zanimanja nemSfce
javnosti.	,	. ws
Ofenzivo so začeii veleagrarci. Njihova stroko-vna m politična organizacija »Burni der Landwirte« je ze stara. Bila je jedro pruske konzervativne stranke, ki je imela na drravo in na prusko politiko vedno glavni odločilni vpliv. Je to družba neizprosnih juiMer-jev, kateri so se radi gerirah ^ glavna opora prestola in države. Toda to je tudi že v Wilhelmovem času veljalo le tako dolgo, dokler je država speku-Tativnim veleposestnikom omogoča a visoke profite. Ce pa se je le približa a njihovemu žepu, so pokazali zobe m anali voditi brezobzirno opozicijo proti oni državi, ki so jo sicer smatrali za svox> domeno. Talko so proti Wilhel-movi vladi odkrito rebdirali proti pro-jefctu medrečnih kanalov, ki so imeli prinesti znižanje žitnih cen; podobno so se z vehemenco uprli davku na ded-
^Danes tožijo o težkem položaju nem-jgkega poljedelstva in atakirajo Sohllei-cherja. češ da ničesar ne stori za o-mi-lienje agrarne bede. Pomniti pa je treba da tu ne gre morda za nemsKe kmete, katerim naj država pomaga, temveč za agrarne velepodjetnike, za graščake in posestnike latifundij. ki so od svojih agrarnih veleobratov vedno živeli v izobilju. Za usodo nemškega kmeta se ta »zveza poljedelcev« prav
malo zanima.	,
Res ie sicer, da je rerotabitaost veile-posestev padla, toda to velja tudi za rentabilnost drugih, zlasti mdustrijstah podjetij. In vendar zahtevajo ti veleposestniki, da pretežno industrijska Nemčija daje bas njim posebno zaščito. Državni predsednik, ki sam izhaja iz istih krogov, je agrarnim težnjam zelo prijazen in tudi nemška vlada, zlasti od Papena sem je vodila vedno projekcijsko politiko v korist vele-agrarcem. S posebno odredbo je zaščitila veleposestva pred eksekutivno prodak>. znižala je zemjliški in prometni davek, znižala je obrestno mero za hipoteke in omogočila konverzijo dolgov Poleg teh pomožnih ukrepov, ki znašaio v številkah težke milijone, sta ž.tvovali država in Prusija še v gotovini okroig 250 milijonov mark za sanacijo bednih agrarcev.
Toda to je za agrarce kaplja v morje. Papen, samo pristen »Junker«. jim je vzbudil skomine po uvoznih kontingentih. Temu se je pa mprla industrija, ki se boii za svoj izvoz v one dežele, ki bi bile po kontingentih prizadete, in ki up-ravičeno poudarja, da bi zaradi zmanjšanja industrijskih produktov trpele tudi državne finance. Drug povod za konflikt med industrijo in agrarci je bila zasilna naredba o margarini, ki je zahtevala od tovarnarjev, da morajo margarini primešati gotovo količino
surovega masla. Ta naredba je naletela na nezadovoljnost na obeh straneh in je povzročila izbruh sovražnosti. Vlada je posredovala, žela je pa za to nehvaležnosti. »Bund der Landv/irte« je podal javno izjavo, s katero ostro in ordinarno napada kancelaria. Ob enem pa tolče tudi po industriji. Zveza indu-strijcev je udaTiila nazaj, in tako gre boi veselo dalje. Na sredi pa sedi SchleicheT, predmet napadov od leve
in desne.	.
Položaj je danes tak, da je desničar: ska velekapitalistična opozicija za v'la
1 1 _ 1 *____lr n V no ira/Hlr a In P is!
Glavna skupščina Sokola Ljubljana II.
Ljubljana, 16. januarja.
Obračun svojega plodonosnega dela v letu 1932. je polagal agilni Sokol II v soboto zvečer na svojem XXI. rednem občnem zboru. Ob prav številni udeležbi članstva se je starosta br. dr. Milan gubic v lepih besedah spominjal največjega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra in staroste SKJ prestolonaslednika Petra, med viharnimi ovacijami zboro-valcev. Bratsko je nato pozdravil zastopnika župne uprave podstarosto br. Milka Kra-peža, starosto Sokola Ljubljane br. Kajze-lja, zastopnika Sokola I br. Lozeja, starosto Sokola n. br. šapljo in zastopnika Sokola IV br. Groma. Izrekel je nato zahvalo kr. banski upravi in mestni občini, ki sta vedno podpirali stremljenje Sokola II v vsakem pogledu. S pieteto se je spominjal umrlih bratov, predvsem mecena br. Kollmanna, ki je naklonil društvu v svoji oporoki 30.000
Avstrija je kršila mirovno pogodbo
Francija bo zaradi tihotapstva orožja v Avstriji
zahtevala sankcije
Pariz, 15. jan. AA. V današnjem »Ecbo de Parisu« priobčuje Perthiax članek o tihotapstvu orožja preko Avstrije na Madžarsko. Pisec ugotavlja, da čten 134 St Germainske pogodbe In čl. 118 trianonske pogodbe prepovedujeta uvoz in izvoz orožja, municije in drugega vojnega materijala in da sta Wla ta dva člena s strani Avstrije kršena. Čudno Je, da Društvo narodov v tej stvari ni ničesar pokrenik), prav
tako pa ie treba vprašati tudi generalnega tajnika Društva narodov, zakaj o stvari ni spregovoril. Pisec vprašuie, ali naj francoska javnost mirno prenaša zaroto, ki jo kuiejo proti državam Male antante. Dolžnost francoske vlade ie zdaj, da zahteva sankcije in da prepove francosko tran«o .mednarodnega posojila za Avstrijo, dokler ne ugotovi dobre voli« avstrijske vlade.
do bolj opasna, kakor najradikamejsa	dinar1ev jn neumornega odbornika br. Iva-	|
levica To je tudi Schleicherja napo-	! na Mihelčiča. Spomin umrlih so zborovalci	!
tilo da je Z javno izjavo zagrozil ča-	j počastili s klici: »Slava!« Nato je omenil	j
sopisju in desničarskim voditeljem z	! vse važnejše dogodke preteklega leta, Ob-
najstrožjiimi merami, ako se protivlad-na in protidržavna borba ne ustavi. Ali bo ta energična gesta kancelarju Schleicherjtu mnogo pomagala, se danes še ne da prorokovati.
Vsekakor pa se nemškem tisku podčrtava mnenje, da na ostrem izstopu agrarcev nd povsem nedolžen prejšnji kancelar Pajpen, ki smatira to pot za
primerno, da izrine svojega nasledni- ^	______________
ka. Saj je agrarna opozicija svoj cas ta;jnik br- Franjo Murovec, iz katerega je
tudi pomagala strmoglaviti Bruninga,	-...........—	—
zakaj ne bi zdaj naredila poti Papenu, izumitelju uvoznih kontingentov.
Namigava se, da Je Ma veleagrama j	na župnem zletu in
Ofenziva ena važnih took ^ane tajin- , ^^^iskem zletu v Pragi. Društvena stvene konference med Papenom m <	^^uje 434 članov, z naraSča-
Hitlerjem. Menda ni slučaj, da sta se , . in deco ^ nad 600 pripadnikov. Mar-V odboru »Bund der Landwirte« za j ljivo .,e deloval veselični odsek, v zadnjem ostro proti Vladno izjavo posebno tru- j času pa se je ustanovil gradbeni odsek z dila Hitlerjeva pristaša Sybl in Willl- | nalogo, postaviti Sokolu n prepotrebni last-sta člana zveznega odbora.
Tajna mobilizacija na Madžarskem
i vse važnejše dogodke preteklega ! enem pa sporočil članstvu, da stopa Sokol II v svoje jubilejno leto, ko bo proslavil svojo 25 letnico. Poudaril je važnost pokrajinskega zleta v Ljubljani, posebno sedaj, ko so se nasprotniki z vso besrostjo vrgli na sokolsko organizacijo. S pozivom: naprej i v telovadnico, da nas najde jubil. leto vse-' stransko pripravljene, je zaključil brat starosta svoj govor, nakar je prečital novoletno poslanico Saveza SKJ, ki je napravila zelo dober vtis na zborovalce.
Izčrpno tajniško poročilo je nato podal
razvidno, da je bilo društveno delovanje vse
leto zelo živahno in smotreno. Odbor se je	.
sestal k 15 sejam, kjer je reševal društvene	,
zadeve. Društvenih prireditev je bilo 6, so-	!
Dunaj, 15. jan. g. Pozni večerni dunajski list »Der Telegraph« objavlja v senzacionalni obliki vest. da so v Pragi razširjene govorice o madžarskih pripravah za tajno mobilizacijo. Po tem poročilu je baje madžarska vlada izdala naredbo, po kateri so vsi rezervni oficirji s 1. marcem pozvani na orožne vaje. Z nadalhijo naredbo Je baje vsem moškim od 18. do 26. leta prepovedano izdati potne liste za potovanje v inozemstvo. List češkoslovaškega ministrskega predsednika poroča, da bodo države Male antante v Budimpešti protestirale proti vojaškim pripravam
Madžarske. Češkoslovaški tisk nastopa v zvezi s temi vestmi zelo ostro proti Madžarski. Po poročilih iz Berlina je »Berliner Tageblatt« po naročilu iz Budimpešte že demantiral te vesti, češ da se slične senzacionalne govorice o mobilizaciji na Madžarskem pojavljajo periodično samo zato, da bi kompromitirale Madžarsko. Zato jih uradna mesta v Budimpešti ne smatrajo niti vredna demantija. V Pragi pa se klhib temu uporno vzdržujejo te vesti in poudarja. da bo praška vlada uradno zahtevala pojasnila.
ni krov.	„ , .
Razveseljivo je bilo poročilo načelnika br, Staneta Trčka. Delo v telovadnici se je raz-
dila
kdis ki
Tudi'v agitaciji za deželnozborske volitve v državici Lippe-Detmold skuša-jo hitlerjevci za sebe ekspioatirati nasprotje agrarcev proti Schleicherju.
Eno je gotovo: izločitev parlamenta ni odpravila političnih intrig in meše-tarjenia za oblast, marveč jih ie poostrila. Nemški narod pa ima zdaj priliko gledati, kako se na njegove stroške bije boj za žepe velikega kapitala in premišljevati o koristih, ki mu jin prinaša avtoritarni kurz.
Priprave za rekonstrukcijo vlade
Berlin, 15. Jan. g. Iz neprestanih sprejemov strankinih voditeljev v državni pisarni se sklepa, da namerava državni kancelar general ven Sohletcher v kratkem rekonstruirati svojo vlado. Adolf Hitler bo svoje stališče uravnal <po iz-ldu volitev v Lippeu in se šele potem odločil, ali bo ostal v opozicij-i ali pa se bo približal
vladi. Gregor Strasser bo baje brez	_____________
ra na Iz-ld volitev v Lippeu poeta pod- j	predavanj najrazličnejše vsebine, pn-
- je pristal tu (ti cen. ; f* ~
r.« ia TSrT-iovn. nroslava. proslava 1. de-
Občni zbor Sokola Štepanja vas
Včeraj popoldne je polagal bilanco svojega delovanja tudi Sokol v Stepanji vasi. Občni zbor se je vršil ob 14. v So-kolskem domu, otvoril ga je podstarosta brat France Kregar, ki je opravičil odsotnost bolnega staroste Franca Slane. Z
vijalo povsem normalno ter so redno telo- j O£.orčenjem je podstarosta obsodil nasto-vadili vsi oddelki. Za vzgojo je skrbel vadi- « Zahvzh\ se je prav toplo občini Df>brunje
. -	»i__________Sm K Aln ni f* •	•	.«	i	_ i.! O _1- — 1 rvl
teljski zbor, ki šteje 18 članov in 5 članic. Vse delo v telovadnici je bilo posvečeno predvsem društvenemu nastopu, nato žup-nemu in vsesokolskemu zletu v Pragi. Sokol je priredU še 2 mladinski akademiji in 5 pešizletov, udeležil se je pa župnih izbirnih tekem v odbojki in sodeloval pri slavnostih i v Šiški in Ribnici. Novoustanovljeni smu-1 čarski odsek šteje 35 oseb ter je priredil ! 13 izletov. Lep napredek je pokazal zlasti moški naraščaj, ki si je ustanovil lastni vaditeljski zbor, ki je skrbel tudi za Prosvetno delo v telovadnici pri mladinskih oddelkih V 633 urah je telovadilo 13.788 oseb povprečno 22 na uro. Slednjič je brat načelnik izrekel zahvalo vaditeljskemu zboru ter pozival zlasti starejše brate k vadbi v telovadnico, sicer pa manj govorjenja m mnogo, mnogo intenzivnejšega dela v telovadnici!
Prosvetno poročilo je podal prosvetar br. Karel Paroer. Prosvetno delo se je vršilo pač toliko, kolikor ga je v mestu, kjer imamo toliko kulturnih ustanov, mogoče. Bilo
panje cerkvenih krogov proti Sokolstvu. za izkazano pomoč ter vsem dobrotnikom Sokola v štenanji vasi. Tajniško poročilo je podal br. Ropič. blagajniško br. Genusi, načelniško pa br. Žitnik. Iz poročil vseh funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva vsestransko agilno in ; plodonosno ter beleži lepe uspehe, i Pri volitvah je bila soglasno izvoljena ! predložena lista in sicer: starosta br. Fran-' ce Slana, podstarosta Franc Kregar, načel-! nik Rudolf Žitnik, načelnica Anica Hrenova, prosvetar Rajko Pirnat, odborniki: Franc Bajda, Ivan Brunčič, Ivan Genusi, Anica Hrenova IT, Franc Kregar ml., Jo-ško Kregar, Eno Ropič in Janez Vrbinc, namestnika: Anton Novak in Viktor Per-par, nadzorni odbor pa tvorijo Franc i \nžič, dr. Franc Lokar in namestnika Jo-i že Anžič in Rudolf Lubej. častno razso-' dišče pa predsednik dr. Franc Lokar, podpredsednik Anton Novak zapisnikar Edo Ropič in člana Franc Slana m Rudolf Žitnik.
ševaaija so rodfla uspeh. Ko je Helena »videla, da ne more več tajiti, je te dni priznala svojemu fantu, da je otroka spov»Ja Ln ga zakopala v gozdu. Fant je šel izkopat trupelce in ga prinesel banovinskemu zdravniku dr. Matku, tel je izvršil obdukcijo in ugotovil, da je bil otrok ženskega spola rojen živ in je zaradi lizkrvavitve skozi popkovino umrl.
Zima pritiska
kancelar, nakar je baje pristal trum. CentTum bi v vladi zastopal voditelj njegovega tonila strokovnih organizacij dr Stegerwald Govorice, da bi dr. Briining vstopil v vlado kot zunanj-i minister, so preuranjene in neverjetne, ker hoče držav-ni predsednik Hindenburg na tem mestu obdržati Neuratha. Hugenburga nemški niaoionalci spJošno označujejo kot bodočega ,ministra krize«, ki naj bi v svoji roki združil v«a gospodarska ministrstva
Berlin, 15. jan. s. V zvezd z ostrimi napadi, ki jih je naperila agrarna zveza na Pomorjanskem proti politiki državne v.a-de ,;n zaradi več članov v listu >De- Vo-kisehe Beobachter«, v katerih se 'Judje .pozivajo na odipor proti državni oblasti, ;e državna vlada izdala vsemu tisku v splošnem ,in tudi posameznim prizadetim osebam resno svarila, da bo v orimeru, če se bo ta hujskajoča agitacija nadaljevala, uvedla drakonične ukrepe.
redila se je Tyrševa proslava, proslava cembra, v novembru idejna šola za novo članstvo itd. Knjižnica šteje nad 600 knjig i ter se je predvsem poslužuje mladina, za j tehnično izobrazbo članstva pa.je na rw- •	q .	,eto dne 1. oktobra
polago izvrstno urejena strokoma knjižni Nagovorov pred vrstami je bilo 28, med
Sokolski vlak iz Beograda
Oficielno je otvoril juJrtent Ljubljanski
tem JU? je priredil vaditeljski zbor moškega ; ^Jčaja 21. Udeležba pri vseh prosvetmh prireditvah Je bila povprečno dobra.	j
Gospodarsko poročilo br. Jožeta Matja. šiča izkazuje prav zadovoljivo bilanco. Ves inven^e vreden danes 41.670 Din, stavba na Prulah je vredna 70.000 Din, dočim znaša vrednost letnega telovadišča, ki men 3450 kvadratnih metrov, 517.500 Din.
Zelo ugodno v tej težki gospodarski krizi ie bilo poročilo blagajnika br. Vinka Kocijana. Poslovanje se je vršilo v okviru Mdnega proračuna, ki ni bU prekoračen Članarino je članstvo plačevalo še precej točno, vendar pa je morala društvena uprava nekaj članstva zaradi neplačila članarine črtati. Največja denarna pridobitev za društvo je bilo velikodušno volilo blagopo-kojnega br. Kollmanna v znesku 30.000 Din, S ?efa se je votiral znesek 15.000 Din novoustanovljenemu gradbenemu odseku. Aktiva so znašala 276.859 Din, pasiva 248^18 dinarjev, tako da je prebitek 30441 Dim Proračun za leto 1933. izkazuje 22 528 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto m je br. starosta izrekel posebno zahvalo neumornemu bratu blagajniku, ki že 10 let vodi društvene finance. Na predlog predsednika nadzornega odbora br. Draga Mohor-ča ie bila izrečena razrešnica br. blagajniku in upravnemu odboru med živahnim odobravanjem zborovalcev.
Nato je predsednik gradbenega odseka br Franc štrukelj podal poročilo o ustanovitvi gradbenega odseka in prečital pravila, ki so bila soglasno odobrena in sprejeta. Soglasno je bilo sklenjeno, da se v teku leta preosnuje gradbeni odsek v samostojno »Društvo za zradbo Sokolskega doma«. Na predlog br. Kramarja je bila nato prečitana kandidatna lista nove društvene uprave, ki bo predložena župni upravi v potrditev. Lista je bila soglasno sprejeta in bodo vodili Sokola n v tekočem letu: starosta br. dr. Milan Subic, podstarosti br. Milko Krapež in Franc štrukelj, načelnik br. Stane Trček, načelnica sestra Pepca Goršičeva, prosvetar br. Parcer, tajnik br. Keber, blagajnik bn Vinko Kocijan, člani uprave: MatjaSič Jože Pogačnik Matija, Puhova Marija, Cim-SVm^ Tone, Bučar Franc, Guštin Milan, Robek Jože, Kocijan Janez, Dolharjeva Ve-namestniki: Košakova Rezika. Ivanjšek
Mariborski dogodki
Odpovedana skakalna tekma - 20 letnica Legatovega zavoda — Drobiž iz policijske kronike — Anton Sersen
je izdihnil
na Boču v bemici ob Dravi. Tam je med
Maribor, 15. junija.
Danes se je Mariborčanom zopet obljubljal sneg, ki ga tako željno pričakujejo smučarji, s strahom in s skrbjo v srcih pa oni, ki niso preveč ali sploh nič založeni s kurivom. Vendar je zaradi pomanjkanja snega morala biti odpovedana velika skakalna tekma na tukajšnji skakalnici, na kateri bi sodelovali najboljši jugoslovenski in inozemski smučarji. Promenada je bila precej zaspaDa, tem več je pa bilo življenja, zlasti popoldne, pri Treh ribnikih, kjer se je drsalo staro in mlado.
Ob 11. dopoldne je proslavil Legatov enoletni trgovski tečaj v navzočnosti nekaterih zastopnikov javnosti, gojenk in gojencev zavoda 20 letnico svojega obstoja. Lastnik zavoda je v lepem govoru očrtal podrobni razvoj podjetja in svoje osebne težave, ki jih je moral prestati od leta 1913. do danes. Proslavo so otvorili gojenci, ki so zapeli himno »Lepa naša domovina«, zaključili so jo z državno himno. Gojenci in bivši absolventi so čestitali lastniku zavoda na lepem jubileju in mu izročili krasno diplomo. Nato je spregovoril še nekaj iskrenih besed in čestital gospodu Legatu vpokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek.
Policijska kronika je zabeležila več prijav in ovadb, zaradi manjših prevar, tatvin, telesnih poškodb, kolesarjenja po prepovedanih potih in brez luči, žaljenja uradnih organov, kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja. Delavcu Matevžu šprahu iz Sevnice je bilo v soboto popoldne med 15. in 16. uro iz veže splošne bolnice ukradeno črno pleskano moško kolo znamke »Waffenrad-Steyer«, vredno 1200 Din. — Zaradi nenadne slabosti se je zgrudil na cesti 37 letni hlapec Alojzij Hajl iz Kamnice. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. — Opoldne je padla na poledenih tleh v Gosposki ulici 64 letna vdova Marija Kovačičeva in si poškodovala desno koleno. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico.	.
Včeraj smo poročali o strašni rodbinski
prepirom in v nastopu ljubosumnosti 39 letni dninar Anton Seršen ustrelil svojo 26-letno ženo Terezo v glavo in misleč, da je mrtva, še sebi pognal eno kroglo v levo stran prsi, drugo pa v čelo. Dočim je stanje žene razmeroma še dovolj povoljno, je Anton Seršen snoči ob 21. podlegel poškodbam.
Dober plen so Imeli tezenaki orožniki, ki so v Radvanju aretirali bivšega vratarja neke mariborske tvrdke Vinka A., ki je ukradel sedlarskemu mojstru Mešičku iz veže Babičeve gostilne njegovo kolo. Ko se je A danes opoldne z ukradenim kolesom peljal skozi Radvanje, so kolo spoznali Mešičkov! starši, pozvali sosede in z njihovo pomočjo prijeli tatu in ga izročili orožnikom.
Pri obledeli, sivonn»enka«tl barvi ko«e,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da lzpijete nekaj dni zapored vsako jutro na teSče kozarček naravne Franc Jožefove grenčice. V zdravniški praksi »Franc Jožef« voda radi
1932 s članskim sestankom in sestavo zlet-nega odbora. V okviru proslav Ljubljanskega Sokola pa se bo vršil na predvečer rednega občnega zbora v ™arnjon,čn, dvorani jubilejni koncert Glasbene Matice kot naslednice pevskega zbora Narodne Čitalnice v Ljubljani, ki so jo ustanovili člani »Južnega Sokola«, blagopokojm br. Fran Drenik, br. Ravnihar, oče sedanjega predsednika br. dr. Vladimirja Ravniharja, Gosta, GraseHi m drugi narodi bora. Glasbena Matica, »avedajoč se tega pomembnega jubileja, se je rade volje odzvala povabilu Ljubljanskega Sokola ter bo priredila v soboto 21. t tn. koncert v Filtiarmonični dvorani z izbranim sporedom. Pri koncertu sodelujejo velika matični orkester, slovenski vokalni kvintet, gospa Pavla Lovšetova ter mešani pevsKi Ibor Glasbene Matice. Najprivlačnejša točka v glasbenem pogledu bo gotovo bukova simfonična koračnica »V novo ziv-lienje«, ki j« it na vsesokolskem zletu v Pragi napravila neizbrisen vtis pn korakanju sokolskih mas na telovadišce. Br. Suk je dobil tudi na letošnji okmpiadi v Los Aiingelesu prvo nagrado za svojo Ko-
račaiico.	,__
Kako veliko zanimanje je za končen, nam nafooM dokazuje najavljeni prihod posebnega sokolskega Vlaka iz Beograda Pa hfdi po ostalih krajih naše banovine vlada za koncert veliko zanimanje, bratska zunanja društva naj si vstopnice pravočasno telefonično ali brzojavno rezerviralo v Matični knjigarni. Po koncertu bo prijateljski sestanek v vseh restavracijskih prostorih Zvezde. Vse Sokolsko in njemu naklonjeno občinstvo ie vljudno vabljeno h koncertu, da tako s svojo obilno udeležbo izkaže pri®nanje naši vrli Glasbeni Matici- Podrobnosti glede prihoda beograisloih Sokolov bomo pravočasno sporočilu
Čudna usoda novorojenčka
Radeče, 15. januarja.
Že 21. decembra ee je raznesla po vasi Jagnjenica govorica, da Je 181etna neomo
Berlin, 15. jan. AA. Nemčijo je dospel val mraza, ki je posledica hudilh viharjev. Vreme je jasno in solnčno. Preteklo noč je toplomer nenadno padej v Vratiela.
na —15, v BeTlinu na —18, v Schwarz-vraldu na —14, na Bavarskem na —15 ln v Rudogoju na —18 stopenj. Zdi se, da bo hudi; mraz držal še več dni.
Moskva, 15. jan. g. V Stt*lrlj.l, posebno r severnih sibirskih premogovnih rev.irjih, je pmtisnM izredno hud mraz, ki je spravil toplomer na 60 stopenj pod ničlo. Vse "tu." so popoiuir.a	iLjene. '^ed je Ja-
bel več metrov Zanimivo Je, da je v rudnikih razmeroma zelo toplo in Ma&a r■vir lika v temperaturi nad zemljo ln pod cjo 70 do 75 stopenj.
Bukarešta. 15. jan. AA. V Be-sarabiii pritiska silovit mraz. Iz osamljenih nase-lbin poročajo, da je zmrznilo več desetin ljudi. Ruski begunci, ki so prišli preko Dnjestra, pravijo da divja mraz tudi v Ukrajini, kjer je takisto število človeških žrtev veliko.
Potres na Angleškem
Manchester, 15. jan. s. Precejfcije razburjenje so povzročili davi štiri močni potresni sunki, ki so jih razločno ču-tlll V mestu .ln bližnji okolici Potivs je bil tako močan, da so 6e razbile šipe v oknih. Oprava v stanovanjih se je zazibala, več šibkejših zgradb pa je bilo močno poškodovanih. človeških žrtev potres ni zahteval, pač pa ye izzval veliko paniko.
Španski monarhisti pobegnili na Portugalsko
Lizbona, 15. jan. AA. Z neko jadrnico je danes semkaj prispelo 29 španskih monar-histov. ki so nedavno tega pobegnili iz internacije v Viti Cismerosu. Begunci so potovali na priprosti jadrnici z malim pomožnim motorjem in so bili na debelem morju 14 dni. V Lizbono so prišli popolnoma izčrpani od pomanjkanja in mraza.
Pred železničarsko stavko v Španiji
Madrid, 15. jan. s. Tukaj Be boje, da
bo izbruhnila srplošna stavka železničarjev ker hočejo vodiitelj-i železničarskih Sindikatov pokazati, da ne odobravajo politik« socialističnega ministra za delo.
Ministrski svet je včeraj sklenil predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerem pmidejo prestopki upora in stavke v •tovarnah za razstreljiva in municijo pred izredna sodišča.
Prodaja vina v Ameriki
Newyork, 15. jan s. Pravni odbor senata, ki proučuje vprašanje prohibio.je, sklenil dovoliti prodajo 3.5 odst. vina Tozadevni dodatni člen bo priključen isaut-ku ki je bil 21. decembra sprejet v reprezentančni zbornici in po katerem bo dovoljena prodaja 3.2 odst. piva. Ka.-.lor-nijski vinogradniki protestirajo zoper omejitev alkohola v vuiu, češ da se Jim v tem primeru ne izplača obdelovanje vinogradov.
Potresi v Bolgarip
Sofija, «1 januarja p. V dolini reke Marice čutijo že nekaj dni lažje potresne sunke. Potresi doslej niso povzročili nobene škode, vendar pa so izzvali med prebivalstvom veliko paniko	__
__ namestniki: KOSaKOVH """J-"-" jugujciiui-a	—• — —-—
Son^Sli Franc Stanič Ciril, revizorji: Ž6na Helena N. spovila nezakonsko dete, rnuit., i u j ___ _ ____ tnlllar Trt-	noVia aalrrvnfllft DrUSl QaH
Objave
drogerijah in špecerijskih trgovinah
Pri hripi
je dober uspeh dosežen s Togal-tableta-mi. Ker mnogi zdravniki potrjujejo v uradno overovljenih spričevalih učinkovito dejstvo Togal-tablet, morete tudi vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal-tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
V vera	^ ^^^ ^ _______________________Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdr.
tragediji, ki se*je^od$rala"v petek popoldne S, br. 1437 od 5. 2. 1932.	1857
fiSfSSS^?štrukelj Kanov Ob koncu občnega zbora je bila soglasno sprejeta resolucija protii dr. KoroSče-vtm punktacijam in napadu škofov na Sokola- odposlana bo Sokolski župi Ljubljana, Savezu SKJ in kr. banski upravi.
Ker Iskreno vsi želimo, na) vesel bo „Korotan", po koncertu popeljimo v Slamičev ga restoran!
v Ra postelj-
oi, da je moral biti otrok donošen, kar pa Je dekle odločno tajilo. Orožnfvo pod vodstvom komandirja g. C^arja je S.o Intenzivno na poizvedovanje cembra pa Je Helena prine^le or^mkom zdravo dete in trdila, da ga * vlaku v stranišču mod postajama La&Ko
5nv?eme'nienim čudnim navedbam pa ra-deLTorSi niso verjeli, a^ so nai, Rvoia notevedovanja. Ugotovali so, da fe HeZa ^ela otroka v porodnišnici v cSu od živčno bolne L. M., da bi s tem zabrisala sled detomora. Ponovna zastl-
Plesna umetnika Pia in Pino Mlakar, ki
sta z ogromnnm uepehom nastopala koncem oktobra 1932 na samostojnem baletnem večeru v operi, priredita zapet plesni večer in sicer v ponedeljek 23. t. m., na kar že danes opozarjamo vse prijatelj« plesne umetnosti. Večer bo izven abon-mana.
»Vesela dunajska dekleta« samo še danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici.
ZKD bo predvajal samo še danes nepreklicno zadnjikrat veseli in zabavni film »Vesela dunajska dekleta« ali »Hčerke dvornega svetnika«, v glavni vlogtf znani i.n priljubljeni Willy Forst Torej pohitite danes ob 14.15, jutri bo prepozno!
HI
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L
21. I. 1933 TABOR
xin.
SLOVANSKI VEČER
w
0 PONEDELJKA
Ljubljana, 15. jian.
Že ves teden *e Je vrf»me nekam čudno tfržalo, vse je karalo, da dobimo vendar enkrat zimo m z njo izdatno množino snega, ki ga smučarji bolj kakor željno pričakujejo. že med tednom je večkrat narahlo snežilo, v nedeljo dopoldne je pa začel naletavati sneg gosteje in kmalu je tiha Ljubljana z okolico v.rad pobeljena. Sicer ga je padlo samo nekaj centimetrov, pa je vendar dovolj, da so se popoldne pojavile štev.iflne brhke smučarke v hlačah ;,n pisanih pulovrih in žemperjih, z rij.:mi vred seveda tu-di smučarji. Razgibala se je vsa ljubljanska okolica. Na Katarini so imeli ka.r sijajno smuko in tudi oni v Podutiiku se niso pritoževali. Glavni ka-der smučarjev jo je pa že v 60'boto popoldne '«11 davi zarana ubral na Gorenjsko, v ddilično obmej.no Dolino, v Planico, kjer so bile napovedane prve večje smučarske tekme. Na stotine drugih ie šlo v Bohinj, ki že od nekdaj slovi po svojih krasnih terenih V soboto poioldne zvečer An davi je na kolodvoru vršalo kakor v Tkanju: samo smučarji in izletnik'!, oprtana z .nahrbtniki, torn.is-tramC, dilcami, ma-žami ta vso potrebno robo.
V Ljubljani', so naim pustili pravo ti-hotno zimsko razpoloženje. Ka«r se ai mladine smučalo, je bila na drsališču SK Ilirije, kjer je prav veselo rajala ob ;zvo-iih radia ln gramofona.
Sijajno uspel večer Jadranske Stsraže
Prireditve Jadranske straže, naše emi-»entne nacionalne organizacije, so postale že trad cionalne. Posetniki se zavedajo nalog tega društva in posečajo vsakoletne prireditve v velikem številu, da tako moralno in gmotno podpro njegova vzvišena sjtremljenja.
Tudi sobotni večer Jadranke straže, ki se je vrr.il v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih hotela Uniona je, kaJcor vsako leto, pose ti lo veliko število občinstva z mnogimi odličnimi predstavniki ob-lastev, vojaštva m raznih korporacij, med njimi podban dr. Pirkmajer, divizijonar generalštabni brigadni general Vladimir Cukavac, poveljnik mesta general Popovič, brigadni general Antonije Pekič, češkoslovaški kon;jul Sevčik, senator dr. Rožič, ga. županja Pucova, načelnik dr. Rudolf Mam, ravnatelj Jug, mestni fiz k dr. Rus, dr. Pless, referent za artiljerijo polkovnik L.. Novakovič, žandarmerijski poveljnik polkovnik Tartaglia, načelnik štaba podpolkovnik Jovan Sokolovič, ravnatelj dr. Dular, profesor Buriaa in mnogi drugi ugledni gostje. Skoro vsi gospodje so bili s svojimi soprogami. V velikem številu so se večera udeležili tudi mlajši častniki ljubljanske garnizije. Seveda je bil navzoč tudi ves krajevni odbor društva. Posebno slikovitost je dalo večeru rekordno število narodnih noš, ki jih je bilo nad 100 in so po svoji pestrosti ustvarile prireditvi značaj posebne narodne manifestacije. Posebno so se odlikovale skupine češkoslovaških in koroških narodnih noš iz Ziljske doline in Roža, ter skupina primorskih noš. Zastopane pa so bile tudi poljske, ruske, črnogorske, muslimanske in dalmatinske' narodne noše. Pozornost je zbujala narodna noša z Omišlia, ki jo je nosila seveda prava OmiSIjanka.
Velika unionska dvorana je bila vsa okrašena z emblemi pomorstva, trobojni-eami in podobo prestolonasledn ka, pod katerega pokroviteljstvom je bila ta prireditev. Na odru sta stali dve transparentni piramida, ki sta žareli v narodnih barvah. Vrh vsake p ramide pa je stal lepo izdelan model hidroaviona.
Z revijo narodnih noš ob 21. se je pričel spored. Pestrost prelestnih barv so še stopnjevali raznobarvni reflektorji, ki so 5: balkona usipaii snope žarke luči v dvorano.
Pod vodstvom ge. ževčikove, ki je plese naštudirala, in g. Ryške je skupina češkoslovaških narodnih noš s člani društva izvajala češke narodne plese. Marcelin, Hu-lan, Manšester Ln Slovak, ki so jih plesali po orig nainih glasbenih motivih, so vsem zelo ugajali in so bili plesalci deležni glasnega priznanja Sledili so jugo slovenski narodni plesi z značilnimi koli, nastop primorske skupine, ki je zapela »Soča voda je šumelat, in Korošcev, ki so pod vodstvom Jaka špicarja zapeli svojo narodno. Po oficielni polonezi, ki sta jo otvo-rila podban dr. Pirkmajer z gospo Cukav-čevo in general Cukavac z gospo podbano-vo, se je razvilo živahno plesno rajanje, ki ga je vodil plesni učitelj Jenko. Neumorno je igral jazz-orkester Sokola I.,
saj so plesalci vedno znova zahtevali ponavljanje posameznih točk.
V vseh prostorih je vladalo presrčno razpoloženje. Za telesne užitke je bilo po bifejih, ki so jih oskrbovale gospe, kar najboljše preskrbljeno. Velik naval je bil na fotografski atelje, ki ga je postavila dro-gerija Gregorič. V par minutah si lahko dob;l svojo fotografijo, na kateri si bil upodobljen kot kapitan, preprost pomorščak ali morski razbojnik. Vso garderobo so predstavljale kulise in je bilo za meta-morfozo treba le glavo vtakniti skoči pripravljeni izrez.
Zanimivost večera je tudi bila, da 90 pri običajnih cvetličnih valčkih in četvor-kah namesto cvetlic prodajali čipke s šaljivimi ljubezenskimi napisi, po katerih so plesalci kaj radi segali.
Ves večer je potekel v lepem razpoloženju pozno v noč, čeprav so si plesalci želeli še godbe, da bi jim podaljšala prijetno zabavo.
Grenčica Hunyadi Jan os je najzanesljivejše m najidealnejše odvajalno sredstvo.
Predavanje dr. Bajlčfa pri „Soči"
V soboto zvečer je »Soča« imela svoj običajni tedenski sestanek v dvorani pri »Levu«. G. Sfiligoj je v imenu društva s toplimi besedami pozdravil predavatelja, sodnika g. dr. Stojana B a j i č a, ki je nato pred poslušalci razvil pisan, živahen film sodobne Nemčije, kakor ga je nedavno sam doživel, ko se je mudil na studijskem potovanju po Evropi. Očrtal je težnje nemškega nacionalno - socialističnega gibanja, ki stremi v zunanji pol!tiki predvsem po reviziji mirovnih pogodb, propagira ekspanzijo nemštva na slovanski Vzhod in sanja o trozvezi: Angl:ja, Nemčija, Italija. V notranji politiki se Hitlerjev program izčrpava v ogorčeni borbi proti levici, zlasti proti socialnim demokratom in židom in z živimi primeri je predavatelj dokazoval, kakšne surove, barbarske metode uporabljajo hitlerjevci pri tem. Kakšne načelne, ideološko fundirane lin'je hitleri-zem nima, kar se izraža v večnem lavira-nju sem in tja- nekaj časa so za federativno ureditev Nemčije, potem spet za najstrožji centralizem, nekaj časa so proti parlamentarizmu, potem so spet njega najbolj goreči poborniki. Hitler je svojemu gibanju voditeli oolj po bajni glorioli, ki se mu je napletla okrog glave, kakor po idej-ni moči svoje osebnosti. Značilno je, da njegovih govorov hitlerjevski tisk nikoli ne objavlja, tako so plehki in prazni. Gregor Strasser, ki je vsekakor bodoči voditelj nemškega nacionalnega socializma, je lani postavil program, ki upa najti rešitev nemškega življenja v takšnih fantastičnih ukrepih, kakor so razselitev velemest, odprava obrestne mere itd. Hitler sam izrečno poudarja da nacionalni socia-Lsti ne marajo postaviti nobenega ideološkega programa, temveč samo slovesno izjavlja, da »verujejo v vse, kar bo zraslo iz nemškega hrasta«. — To je pač program, kakršen se najbrž pri nobenem drugem narodu ne bi mogel obnesti. — Nato je dal predavatelj predvajati serijo nazorno zgovornih skioptičnih slik po fotografskih posnetkih ki jih je skoraj vse sam napravil na potovanju. Ob sliki in besedi je poslušalcem današnja Nemčija v ostrih obrisih stopila pred oči. Figure h tlerjev-skih voditeljev, gospodarski centri Leipziga in Berlina pa proietarska predmestja, dolge kolone Stah!helma( ki je nemška zveza bivših frontnih bojevnikov), hitler-jevcev, socialnodemokratičnih in komunističnih delavcev. Vsa potlačena praznota današnjega nemškega življenja vsa revščina duha je v teh vernih posnetkih prišla do izraza. Veliki trgi sredi Berlina so pusti in prazni, iz spomenikov davne nemške prošlosti pa še zmerom diha vsa bolestna prepotenca nemškega nacionalizma. Za živo nasprotje temnim slikam iz današnje Nemčije je dr. Bajič pokazal nekaj posnetkov čudovito lepe, harmonično ubrane slovanske Prage ter Pariza, da se Je vsa dvorana oddahnila ob njih. In ko je na koncu pokazal še nekaj prisrčnih slik naše slovenske in jugoslovenske pokraj ne, Je slednji poslušale« rad verjel predavate-ljevi besedi, da nam Slovencem prav nič ni treba hoditi iskat kulture in vsega dobrega v Nemčijo, kakor je naša stara na-j vada, temveč da rajši kar ostanimo na j svojem, v tem, kar imamo, in zaupajmo v lepo bodočnost.
Dvorana se Je predavatelju zahvalila s prisrčnim aplavzom, z lepim nagovorom
Datta de Albertis:
Mrtva zvezda
V vrtoglavi višini, kamor se je bila dvignila njegova duša, je tragedija iz« gubila vso svojo veličino, vso svojo grozo. Sprostil si je srce, da se je vzpel tako daleč, da se mu je zdel svet beden, bolan in zloben.
S hladnostjo nadčloveka, ki se zna brez pomišljanja otresti zla, ki se mu je nekaj časa zdelo sreča, z mrzlo si« lo odločnega moža. ki ne dopušča pre« vare in hlinjenja. se je zavedel, da je sam, kakor so sami junaki in bogovi.
Ni poznal kesanja in spominov ve* sti.
Nedaleč od njega je ležala njegova žena, pokrita z belim platnenim pr« tom, kjer so se poznale dovršene obli« ke telesa, da je bila videti kakor bel kip iz marmorja.
Nalik umetnika, ki po dolgem, utrudljivem ustvarjanju opazi, da kip ni tako popoln, kakor si ga je bil v mislih ustvaril, je svoje delo uničil...
On, oboževalec zvezd, — Sablist so mu pravili izbrani prijatelji, ko so ga hodili obiskovat v njegov observato* rij, ki se je dvigal znad streh in kazal svoje opečne kocke — on je tako rad pozabil svojo učenost in pohitel dol k
zemlji, da je spodaj, v realnosti, po* iskal svojo nežno ženo, ki je znala ta* ko lepo oviti svoje bele roke okoli njegovega vratu, da so bile kakor ži« va, vroča veriga.
»Nihče ne bi bil srečnejši od mene, če bi ljubil moje oči bolj kakor svoje zvezde,« mu je dostikrat dejala Hila« rija in se otožno zagledala »vanj.
»Morda ljubim zvezde zato, ker so podobne tvojim očem, moja sladka muza, moja mala Uranija ...«
Ljubil jo je zaradi njenega svežega, srebrnega smeha, zaradi njene bujne mladosti, zaradi nasprotja, ki ga je njegovemu bistremu, hladnemu duhu ustvarila njena nedolžna, dobra, čista duša.
Ponosen je bil nanjo, kadar sta Sla skupaj na izprehod.
Kakor bi mu pohotni pogledi mo= ških, radovedni in zavidni pogledi žensk pravili: Kako je lepa! Kako je mlada! Ali je tvoja?
Toda ona je bila njegova prav to*
liko, kakor daljne zvezde.
•
»Gospa je pravkar odšla!« je pove« dala sobarica, ko je stopil v pred«
sobie.
»Pravkar? Tako? Pri takem vreme« nu?«
pa se Je Se posebej zahvalil g. prof. Ba-čič in izrazil nado, da bo dr. Bajič Soča-ne seznanil še z drugimi sosedami. Pevski zbor Krakovo-Trnovo je lepo zapel, g. Sfiligoj pa je na koncu vse povabil na predavanje prihodnjo soboto.
Sadni sejem v kavarni
Mala senzacija za Ljubljano je bil danes sadni sejem, ki ga je priredila Kmetijska družba v prostorih bivše Narodne kavarne Ob velikih oknih, kjer so še pred meseci sedeli gostje, srebajoč kavo in prebirajoč novine, so se danes zasmejale v belo zimsko nedeljo kolekcije izbranih, sočnih jabolk. Vstop na »sejem« je bil seveda svoboden in tako so že v teku dopoldneva stopili v bivšo kavarno številni ljubitelji sadja, zlasti tudi skrbne gospodinje. V prostorni dvorani je razstavljenih nad 80 zabojev jabolk. Posebno lepe so kolekcije kanadk, bobovcev, londonskega pepineka, ananasa, šampanjskih renet, pozimi zelo zdržnega koroškefa belega rož-marinčka in vzdržnih mošančkov. ki bodo gotovo prestale Veliko noč, če jih prej ne pohrustate. seveda.
Vse to so štajerska jabolka. Kmetijska družba je nakupila veliko zalogo m tako pomagala v stiski štajerskim sadjarjem, da so po primernih cenah unovčili lansko obilno m lepo letino, obenem pa nudili Ljubljančanom priliko, da dobijo dobro blago po zmernih cenah, ker je posredniški dobiček izključen- Jabolka so v izbiri po 2 do 5 Din kg.
Sejem bo odprt še jutri, v ponedeljek. Sezite po jabolkah, zadovoljni boste z izbiro kakor tudi s cenami.
Usodepolna stava
V Dobrim j ah so v soboto ponoči popivali fantje, vino jiim je zlezlo v glavo. Pa sta ei izmislila 231etni pleskarski pomočmi k Rudolf Šimenc in 201etn;l meear Josip Anžič, da bi se z motorjem peljala v Ljubljano. Sklenila sta stavo med drugtol, da bosta za vožnjo iz Sostrega v Ljubljano in nazaj v Sa&tro rabila največ 7 minut. Res sta tvegala riskantno vožnjo, v peklenskem diru sta jo okrog 3. zjutraj ubrala proti Ljubljan«! in nato nazaj v Sostro. Vožnja je kljub vsej brzini potekla dokaj siečno. Ko sta pa zavozila v pilj, je Anžič, ki je šofiral, zavozil v obcestni kamen. Sunek je hal tako ello<vi>t, da je Šimenca vrglo kak iti 10 m visoko v hrib, kjer je samo zaje&al ln obležal, An-žšč je pa z razbitim motorjem vred nezavesten obležal na cesti. Ob 4. zjutraj je bila o nesreči obveščena reševalna postaja, nakar so oba ponesrečena vozača prepeljali v bolnico. Tam »o ugotovili poleg vidnih zunanjih tudi hude notranje poškodbe. Anžič kakor ŠMmenc imata pretresene možgane. Anži«č je bil &e vse dopoldne nezavesten, popoldne se je pa »tanje obeh nekoliko izboljšalo.
človekoljubno delo JRKD v dvorskem okraju
Popoldne ob 16. J« priredila JRKD za dvorski! okraj koledovanje r telovadnici ženske realne gimnazije in je ipri tej priliki obdarovala 50 revmlh otrok « obutvijo, oblačilom in drugimi potrebnimi stvarmi. V obsežni telovadnici se je zbralo veliko število malčkov, ki so bili določeni za obdarovanje, z njimi pa bo prišli tudi starši in seveda tudi mnogo drugih otrok, ki so ei poželeli daril koledniikov, & je bilo vseh njihovih 50 malih tovarišev potreb-nejših, kakor so določili po vseetranss^m pretresu gospodje pri JRKD v dvorskem okraju.
Nestrpnih obrazov so malčki čakali, da bi se obdarovanje vendar že pričelo ln so obračali oči na tri dolge stopnjlce, ki so bile vse obložene z zavitki, drug večji od drugega
Poleg njih pa je bilo tudi Teč vrst papirnatih vrečic z raznimi s klad ki ml dobrotami. Seveda ni mogla nestrpnosti malčkov potolažiti niti tamburaška godba, ki je vee čas svirala poskočne koračnice in so se oddahnili šele tedaj, ko Je prišel v telovadnico sam gospod župan ar. Puc z ravnateljem Jugom. Dr. Murmik je nagovoril vise navzoče in pojasnil, da je to koledovanje le prilika, s katero hoče JRKD v dvorskem okrtju pokazati dobro voljo in pomagati revežem. Prosil je g. župana, naj še on »pregovoru in nam da upanja za boljše čase.
»Bilo je sedem suhih tet . . .« Je pričel g. župan, ».in kakor so se v sv. piismu suha leta vrstila z debelimi, tako smemo tudi sed^j pričakovati, da bodo sedanjim
»Šele jutri vas je pričakovala...«
»Izgovor ni slab. Ali ne veste, kam je šla?«
»Ne, gospod. Vzela je avto in re* kla, da DO bolj pozno večerjala. Ali vam med tem lahko kaj postrežem?«
»Počakal bom! Pojdite! Kaj me tako gledate?«
Premislil je njene besede, spomnil se je presenečenega obraza. In to de« kle je morda vse vedelo. Morda se je balo za svojo gospo?
Grom nevihte, ki je zunaj besnela, je postrežnioo predramil. Skrila je obraz v dlani in zbežala iz sobe.
Strašna nevihta. Minute so se leno vlekle, druga za drugo je tonila v brezdanjost.
Zunaj, za širokimi okni brez zasto* rov, je divjal veter po mestu, ki je bi« lo videti tako prazno, kakor morska obala pozimi
Nervozno je sedel za mizo. časih je premaknil knjigo, ki mu je prišla pod roko, ali kakšno drugo malen« kost. Pri najmanjšem šumu je posluh« nil. Komaj se je premagal, da ni novic poklical sobarico in jo jel zasliševati. Zakaj je šla Hilarija z doma, ob osmih zvečer, v takem nalivu? »Sele jutri vas je pričakovala ..«
Kako je dekle neumno!
kittKnhn letom sledila leta blagostanja. Za sedaj pa velja le zdržsti in vsak po svojih močeh pomagati potrebneišemu bližnjemu.«
Člani organizacije «o predvajali simbolično igro s petjem, ko pridejo kralji iz JUtrav« dežele z darili do betlehemskega hlevčka. Otroci so igri z zanimanjem sle-diM, največje veselje pa jih je prešinilo, ko je pričel g. Urbančič razdeljevati iaro-ve, katerih so nekateri prejeli tri ali ce-St'ri zav'tke.
Govoril je še domačen ravnatedj Jug ki je kot načelnik organizacije JRKD ponda-ril, da naj stranka v dvorskem okraju za to svoje človekoljubno delo ne pričakuje nobene pohvale, saj so ji najlepše priznanje veselje in radost v obrazih obdarova-nih otrok, ki jim bo ta dan ostal nepo zaben. Seveda pri tej prilik.) niso pozabili Nj. Vel. kralja in je godba zaigrala državno himno, toi so jo vsi stoje poslušali.
Poleg 50 obd&rovancev so vsi otroci, tri so bito v dvorani navzoči, in teh je bilo še tako število, prejeli vsak po en zavitek sladkih dobrot.
Priprave za dan lepe knjige
Danes so se zbrali v hotelu Metropol povabljeni zastopniki osrednjih kulturnih društev, založništev in listov, da se posvetujejo o inicijativi, ki jo je dalo društvo »Krka« glede uvedbe stalnega dneva lepe slovenske knjige. (»Jutro« je o tem predlogu že obširneje poročalo.) Navzoče je pozdravil predsednik »-Krke« g. Rostan. Dal je besedo tajniku g. Podbevšku, ki je razložil in pojasnil predlog »Krke« in prevzel vodstvo ankete. K besedi so se oglasili: predsednik Slovenske Matice g. dr. Dragotin Lončar, tajnik Zveze kulturnih društev g. dr. Mihelak, zastopnik Prosvetne zveze in Mohorjeve družbe g. dr. Pogačnik, zastopnica Ženskega saveza in nekaterih drugih ženskih organizacij ga. Min-
Llubllana, 15. januarja.
Načetaišfvo Sokolske župe Ljubljana j© sklicalo danes ob 9. dopoldne na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov, ki i« bila posebne važnosti zlasti glede na letošnji pokrajinski z!et v Ljubljani. Udeležba ie bila še precej zadovoljiva, saj se je ude-iežilo zbora 37 edink:. Dosti edinic pa se je opravičilo, ker so imel« svoje društvene občne zbore. SodMmo torej, da današnja nedelja za tako važno zborovanje ni bila posebno srečno i®brana. Točno ob 9. je o tvoril sejo br. župni načelnik Lojze Vrhovec, pozdravil vse navzoče brate in sestre, nakar j« takoj prešei na dnevni red.
Prva točka sporeda je biJ razgovor o nastopu Sokolske župe Ljubljana s svojo posebno točko na L pokrajinskem zletu SKJ. Zujpno načelstvo je sprejelo dva predloga in sicer prvi predlog br. Pavši-ča, da nastopi žtrpa s s-muHanimi vajami 50 do 60 telovadcev v skupinah, ki bi izvajali panoge iz lahke atletike, tako met krogle, kopja, diska, žoge, skok v višino ob palici, tri skok itd. Pri tej točki bi prišla v poštev le lijubljanska in najbližja okoliška sokolska društva, ker je tem skupno vežbantje omogočeno, ne tako podeželskim društvom. Drugi predlog župne-ga načeinrštva pa je bil, da bi župa nastopala s prostimi, tako zvanimi jubilejnimi vajami br. dr. Viktorja Mumika iz L 1923 ob 601etnici Ljubljanskega Sokola. Te vaje bi skupno izvajali člani in članice. O obeh predi!ogih se je razvila debata ter se je po vsestranskem razmotrivanju osvojil prvi predlog, da nastopi župa » lahkoatUe-tičnimi vajami. Vaje bo župni tehnični odbor raziposlal vsem društvom s sH-kami in primernimi pojasnili, tako da bodo pri tej točki lahko sodelovala tudi podeželska društva. Točnejiše podatke o tetn nastopu bo dalo načelništvo na prihodnji seji zbora društvenih načelnikov.
Zelo zanimrvo je bilo nato poročilo smučarskega odseka župe Ljubljana, ki ga vodi br. inž. Nace Perko. 2upni smučarski odsek se io ustanovil 20. decembra 1932 ter si je izvolil za predsednika br. inž. Perka, podpredsednika br. inž. Pogačnika in za tajnika br. Cirila Staniča. Prva naloga župnega smučarskega odseka je bila prireditev župnega smučarskega tečaja, ki se vrši te dni na Veliki Planini pod vodstvom br. dr. Kmeta in br. inž. Pogačnika.
V ženini sobi je podzavestno odprl neki predal. Takoj ga je spet zaprl. Sram ga je postalo. Toda roka ga je sama odprla že drugič.
Med kupom čipk, svile, trakov, je zagledal kopico vijoličastih pisem, po« vezanih z belim trakom, ki so ležali tam, kakor bi jih bil nekdo v naglici skril v predal. Razvezal je trak: »Go* spe Hilariji Ferrando.« Ime, ulica, ste« vilka, kraj. Moška pisava.
Od presenečenja mu je zastal din. Premagal je omotico, ki se ga je lote« vala, in kakor lopov, ki je ukradel list* nico, je pograbil pisma in odhitel gor v stolp.
Nemočno se je podrl grad njegove sreče, ki je stal nedotaknjen štiri le« ta. Samo enkrat ga je prevzela ljubo« sumnost, takrat, predlanskim v Pari«
ZUNi se vprašal, kdo bi utegnil biti
Človek, neznanega obraza in nežna« nega imena, ki se je upa) pogledati njegovo ženo, mu je bil samo simbol: genij zla.
Strašna resnica, ki mu je trgala sr* ce. Kar jo je poznal, se je vse okoli njega zmračilo in jate črnih metuljev so mu prhutale mimo oči.
Clovck«pošast, genij zla, je govoril
ka Kroftova m prof. Fran Kobler.
Debata se je predvsem sukala okoli Širšega, prav umestnega in simpatičnega predloga, ki ga je stavil g. dr. Lončar, da naj se namreč začne velika kulturna akcija v pomoč ustanovam in koTporaol-»m, ki predstavljajo vrhove naše duhovne kulture ali pa takim ki jih bo treba Še ustanoviti, da se izpolnijo vrzeli v naši kulturi. Za to akcijo pa so v teku šele prve priprave in bo treba zadevo prerešetati ▼ ožjem krogu najbolj poklicanih zastopnikov.
Lepa knjiga je danes pri nas razširjena tako, kakor ni bila še nikdar doslej Nji ni potrebna — zlasti spričo znane agiln;»-+i slovenskih založništev — posebna propaganda: lepi knjigi posvečen dan hodi samo izhodišče za manifestacijo naše celotne duhovnosti. — To so misli, ki so jih posamezniki poudarjali v anketi Pokazala se je oopolna soglasnost v načelih S ie bilo sklenjeno, da se izpodbuda »Krke« glede dneva lepe knjige s priznanjem sprejme, vse podrobnosti pa bo izdelal akcijski odbor, v katerega stopijo zastopniki šestih društev, med niimi »Krka«, ZKD, Prosvetne zvezo, ženskega saveza in Zveze kmečkih fantov in deklet.
Tragedija mlade služkinje
Zjutraj okrog 9. je bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Gledališko ulico 12, kjer so našli v stanovanju trgovca Rudolfa Zoreta zastrupljeno služkinjo Anico Plevo«!kovo, rojeno 15. julija 190$. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti nesrečna Anica, <i je najbri v®o noč vdihavala strn-oeni plin, je bila ie mrtva To je ugotovila tudi policij«ka komisija, nakar so truplo nesrečnega dekleta prepeljali r mrtvašnico k Sv. Križu. Vzrok samomora nI znan, baje je bilo dekle že več dni zelo potrto.
V tečaj se je priglasilo 47 bratov, o<Rlo pa jih je v tečaj samo 20. Da ai udeležba ▼ tečaju večja, je krivda v tem. ker ie_ večina tečajnikov računala na podporo župe, ki pa radi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogla dati podpore vsem 47 priglašenim tečajnikom. Droga nameravana prireditev bo župna smučarska tekma, ki se bo vršila v okolici Ljubljane. Termin in toč-nejša navodila bodo društva sprejela pravočasno. Slednjič prosi br. predsednik, da bi se smučarstvo gojilo po vseh edinicah, zlasti tam, kjer so terenske in snežne razmere ugodne.
Predlog župnega načehiištva hn tehničnega odbora za reorganizacijo okrožnj je bil društvom ponovno dan v premislek. Predvidoma bo župa razdeljena na 5 okrožij, nekatera večja z odseki.
Član 2TO br. dr. Janez Kavec ie nato prečita! predlog župnega načdništva za volitev župnega načelnika. 2 podnačeln-kov, načelni ce in 2 podnačelnic. Po krajši debati so zborovalci soglasno odobrili predilog župnega načelništva, da se izvolijo načelnika br. Lojze Vrhovec, za L podnačelnika br. Boris Gregorka, za 2. podnačelnika br. Vladimir Šuklje. za nače«i-nico sestra Silva Boltauzerjeva, za 1. pod-načelnico sestra Pepca Goršičeva, in za 2. podmačelinico sestra TWka Lukeževa. Pri slučajnostih je br. načelnik nato poročal, da se bosta vršila še pred pokrajinskim zletom v Ljubljani dva okrožna zle ta in sicer v Sodražici in Dolnjem Logatcu, ki ju pa morata organizirati okrožji sami. Po seji se je vršila nato ves dan predelava prostih vaj za vse oddelke za pokrajinski zlet v telovadnici na Taboru.
Repertoarji
Drama. Začetek ob 20. urt.
16.	jen., ponedeljek: Zaprto.
17.	jan., torek: S-trast pod breatL Red B.
18.	jan., sredia: Carjevač Aleskej. Red Sreda
19.	ja*., četrtek: Voda. Red C.
20.	jan., .petek: Zaprto.
Opera. Začetek ob 20. ari. 16 jan., ponedeljek: Zaprto.
17.	jan., torek: Pri belem konjičku. Red D.
18.	jan., sreda: Nižav«. Red A.
19.	jan.: četrtek: Adel io Mara Red B.
20.	jan., petek: Zaprto.
v pismih tudi o »drugih«, ki so bili pred njim v njenih mislih. »Tajinstve« na uganka si mi...«
Torej se mu je lagala že od začet« ka, brez sramu, brez kesanja, in po« tem še uživala in se pasla nad njego* vo slepoto.
Takrat je zunaj zapel zvonec. Zbral je pisma in jih zaklenil v pisalno mu zo.
Preden je odšel po vijugastih stop* nicah, si je nadel na obraz krinko hladnega prepira in ponosa.
Pustil je, da ga je objela in polju* bila, da ga je božala, brez ugovarja« nja. Ni odrinil stran nezvestnice, le gledal jo je z vlažnimi, nepredirnimi in otožnimi očmi.
»Odkod prehajaš?«
Njegov glas je bil miren, nežen, prav nič vsiljiv.
»Evelini sem morala sporočiti neko važno stvar Telefon se je pokvaril in sama sem morala iti k njej No, saj to ni nič važnega,. Srečna sem. da si se vrnil Presenečena sem! Ali b' zda i večerjala? Nisem si mislila, da bova še nocoj sedela skupaj za mizo, moj dragi, veliki lev!«
Zakopala si je roke v njegove dol« ge, goste lase.
Sokolski načelniki
so zborovali
Seja zbora druStvenih načelnikov na Taboru — Priprave za pokrajinski zlet v Ljubljani — Lep razvoj belega
športa v Sokolu
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Vi 9» tikof
Balzacov muzej
Žrtev „L'Atlanflcfftea"
Coofidgeova oporoka
Pofcojni bivSi predsednik Zedfinjenlh dr isT Calvin Coolidge je t svoji oporoki *»-pustil vse imetje svoji žetli Coolidge je bil, kakor mano, zelo skromen in štedijiT Človek. Njegove prihranke oenijo na pol milijona dolarjev.
Poročnik Even-Briaad, ki so mu ladje pri plezanju na goreči preko*
mornik zdrobile nogo, da so mu Jo morali odrezati pod kolenom
Prostovoljna smrt bivie Hvorjanice
ProSo nedeljo je fzvršrk ne Dtmuju samomor neba 60 letna ženska. Skočik je I« četrtega nadstropja na dvonvišče in obležala nezavestna. Pokliioali »o reševalno postajo, ki jo je prepeljala v bolnico, kjer je izdihnila.
Preiskava je dognala, da je bila samomorilka trafika ratinja Karolina Grossinger, sestra slikarja istega imena. Nesrečo ica je bila svojoas dvorjanica nadvojvode Friderika. Pozneje, ko je iz^-uMa mesto, je dobila dovoljenje >ia prodajo tobaka na Margaret en giirtlu. Do nedavno je živela pri svoji teti, ki je prispevala k njenemu vzdrževanju. Po njeni smrti, ki je Gw>ssinge«r-jevo zelo potrk, pa je docela izgubila voljo do življenja in zdaj je izvršila samomor v popolnoma tuji hi§L
Zidar - mazač
V Hausli na Štajerskem živita 47 letni zddar Josef Polzi in njegova žena Magdalena. Do nedavno sta se preživljak z moževim zaslužkom, čez noč p« je mož spremenil poklic in ga zamenjal za maza&o prakso. S pomoto žene je odpravljal ženskam plodove. Ko se je na zvedelo, da opravlja ta posel srečno, so začele vreti ženske k njemu od vseh strani. Polzi se je tega tako razveseliti, da je začel »študirati« zdravniško literaturo in si je nedavno celo nabavil v Gradcu najnovejše instrumente, ki naj bi rabili njegov,: nedovoljeni praksi. Toda obkstva so prišla stvari na s'ed in »o zaprla zidarja in njegovo ženo. Polzi priznava, da je doslej »izlečil« 24 žensk in j« tudi izdal njih imena. V resnioi pa je Stavilo »ozdravljenih« po nijem precej večje. Preiskava še ni zaključena.
Poroka Donmerfero vnukinje
& vedski otroci si voščijo novo leto kar v snegu
Težka bremena
Francoski fin. minister Cheron, Id «vaja zaradi uravnoteženja francoskih financ znatno povi&mje davkov
Kabina št 232
Iz Pariza poročijo, <k so doslej vfli na »Atkntfcjueu« skupno 14 žrtev požarne katastrofe.
Poveljnik k<lje, kapitan Scfeoofo je rago-toril poročilo o nesreči ter ga precF.oHI družbi in oblasti. Poročrlo vsebuje to, kar so testi že poročali, in ne prinaša nobenega novega momenta ▼ pojasnilo o vzrokih nesreče. Doeedanjja pretiskava je dognala samo to, da je izbruhnil ogenj v kabini številka 232, kjer je bik) shranjenih 30 žim-nic. Domnevno je povzroči k ogenj neprevidnost, morda ogorek zavržene tleče cigarete ali kaj slionega. Kratkega strika najbrž« ni bilo. Verjetno je dalje, da je ogeoj preoej doLgo tlel, preden je prišlo do popolnega izbruha. Samo e tem se da razložiti katastrofalen obseg »Atlan<tiqueovega* uničenja. Poročilo kapitana Schoofsa ugotavlja nadalje dejstvo, da je bita kdja iz nenavadno gorljivega materak, ker je vsekakor prispevalo k nenavadnemu pokončanju.
Napad na frartco-slio plemenftašfnjo
V pariSkem predmestju Saint-Germai-ooa so našli te dni hudo Tan jemo 82 letno marki ao de Nedde. Kakor je dognala preiskava, je starko pobal njen 15 in pol letini sorodnik, ki se je pri tem poslužil stok m svečnika. Mladiča je za ta Sin razvnelo č;tanje detektivskih zgodb.
Pkcard - indijanski poglavar
Jonk stratosfere prof. Piocard se je odpeljal iz Cherbourgd v Ameriko, da pripravi tam vse potrebno za tretji vzlet v stratosfero. V Ajcnerikii ostane tri mesece in bo ▼ tem času deležen raznih časti, med drugim toda časti proglasitve za pogkvaa-ja Čnrih sokoiov indijanskega plemena. Prof. Piocard izjavlja, da se osebno ne bo udeie-M več nobenega vzleta v stratosfero, ampak bo samo pomagal pri pripravah za Vzlet drugih mož znanosti.
O nfem nI glasa
Združeni komunistični, anarhistični in sindikalistični elementi v Španiji so uprizorili v raznih delih države krvave izgrede, med katerimi so zasedli tudi poslopje za brzojav v Barceloni, ki ga vidimo na sliki. Zgoraj v levem kotu polkovnik Macia, predsednik
Katalonije
Ko je videla, kako mu drhte nosni* j ce, mu je nastavila usta.
»Zakaj mi nisi brzojavil? čakala bi te bila na postaji.«
Za mizo je spet pripovedovala o Evelini.
Ta Evelina je bila njena edina pri« jateljica. Profesorica matematike, in* teligentna, z moškim klobukom, brez predsodkov. Zaradi svoje emancipira* nosti je bila neprestano v laseh s svo* jo družino in dostikrat se je morala zateči na »dom Sablista«. On jo je branil. Odkril je, da je pametna in originalna ženska.
»Povej mi zdaj kaj o sebi, o svoji znanosti, o Parizu...»
»Dovršeno se zna hliniti,« si je mi* slil.
Ko je govoril z mirnim, p|"av nič razburjenim glasom, je neprestano pa* zil na izraz oči te demonske ženske.
»Če bom še naprej živel s tem bit* jem, zdaj, ko mi je vse znano, bom samo igrača v njenih rokah... riba v njeni mreži. . Prepričala me bo, da sem le sanjal, trdila bo, da ni kriva...
»Ali bom imel še toliko moči, da se bom rešil sladkega strupa njenih usten? Kaznovati jo moram, sicer se bom še sam uživel v njen greh, poho* dil bom svojo vest, svoj ponos, svojo čast. Ni mi povedala, »zakaj« Je šla k Evelini...«
Čutil je, kako ga čedalje bolj pre* j vzema zloba. Čutil je, kako dobiva ne* ko veliko igro s tem, da je odkril nje* no varanje. Nesrečna napaka starca, ki se je hotel upirati mladosti, je vsta* la pred njim v vsej svoji veličini. Ali res nima toliko moči, da bi se odrekel svoji ljubezni?
Ves večer je strmel v steklenico gi* na, nato je vstal Opotekel se je in začutil nepremagljivo hotenje, da bi s svojimi levjimi šapami stisnil bel in topel vrat.
Komaj da je izza vrat čul glas, ki je klical gospo.
Vstal je iz naslanjača, kjer^ je brez sanj prebil vso noč, in se s težavo pri* vlekel do težkih hrastovih vrat.
»Kaj hočete?«
»Gospodična Evelina prosi, da bi jo gospa sprejela.«
»Gospa trdno spi,« je odvrnil z za* molklim glasom.
»Naj gospodična počaka v moji de* lovni sobi. Takoj pridem.« Počakal je, da je dekle odšlo. Pred zrcalom si je popravil razmršene lase. zvil ustnice v nasmešek, ko je videl na licu globo* ke gube, sledove prečute noči. Postra* ni je pogledal na posteljo, kjer je le* žal beli, težki, brezglavi kip iz mar* morja, potem je šel in vrata oprezno zaklenil.
V Parizu se je te dni poročila vnukinja lani umorjenega francoskega državnega predsednika Paula Doumerja gdč. Andreja Dou-mer s pomorskim častnikom Nivetom
Evelina je stala ob oknu in ga je J čakala. Vitka, moška postava v tež* ki obleki iz črne svile, kratko ostriže* nih las, ki so gledali izpod temnega klobuka, vse se je jasno odražalo od svetlega pravokotnika, kjer se je ble* ščalo vedro jutranje nebo.
Zdajci se je obrnila in na njenem bledem licu, kjer so bile oči dvoje bi* serov in ustnice napol odprt cvet, se je pokazal izraz bojazni.
»Kaj vam je, profesor? Ali ste bol* ni?«
Z roko ji je pokazal na stol, naj se* de. Niti pogledal je ni, niti besedice ji ni odgovoril.
»Ne, takoj pojdem,« je dejala, »le s Hilanjo bi rada izpregovorila nekaj besed. Ne vprašujte me, zakaj. Snoči je bila pri meni, pa me ni- dobila do* ma.«
»Kdaj... kdaj je bila pri vas?«
V njegovem zamolklem glasu je za* čutila tako čuden prizvok, da jo je streslo.
»Malo pred osmo uro... Zdajle sem hotela skočiti k njej... Tako malo časa imam ...«
Zdelo se ji je, da jo obhaja nekak* šna tesnoba. Kaj naj pomeni to lzpra* sevanje?
Čelo moža, ki je sedel zraven nje, je bilo nagubano, oči so se mu ble* štele kakor luže v močvirju. Ona pa
V	Passyju, 75 rue Raynouard stoji »redi vrtička lična hišica, v kateri je živel francoski romanopisec Honorč de Balzac v letih 1840. do 1847. Pod streho te zgradbe je prišlo izpod peresa utemeljitelja romana okoli štirideset knjig in študij. Po pisateljevi smrt; se je stvordlo društvo, ki mu je bil namen vzdrževati in čuvati to mrtvo pričo živega Balzacovega dela. Toda neiz-jbtosim čas, ki pozna le sebe in svojo pot, je udaril tudi to ustanovo, ki stoji zdaj pred alternativo, da opusti hišo ah pa jo spremeni v muzej, kar pa zahteva ogromne stroške.
V	tej h ši je preživel Balzac najplodo-vitejšo dobo svojega življenja. Izbral si je v nji najmdrnejšo sobico kjer so še danes razstavljene njegove monografije in njegova korespondenca Sedem let neutrudnega dela v tem domovanju je Balzac sam orisal v p'smu, ki ga je poslal 15 februarja 1845 svoji izvoljenki. poljski grofici Rze-wuski—Hanski. Pisal ji je: >Delati pomeni v mojem primeru: vstati opolnoči, pisati do osm h zjutraj, opraviti zajtrk v četrt ure, delati dalje do petih popoldne, leči v posteljo in iznova začeti kakor prejšnji dan.« Kako težko je bilo to življenje, o tem priča druga iziava, ki jo je zapisal o sebi: »Bojišča duha so mnogo težja za obdelovanje kakor bojišča, kjer padajo občani in
Joseph Panl-Boncour v
kjer se navadno seje zrnje. Francija hlastno srka možgane svojih podložnikov, kakor je nekoč odrobljala glave svojim ple-menltašem.«
L. 1840. je spadal Passy še k najspred> njšim predmestjem Pariza. Balzacova hiša je stala vstran od Seine v tesni, s kamenjem tlakovani ulici. Veje kostanjev in majnic so se nag bale na njene zidove, sa katerimi je ustvarjal Balzac svojo nesmrtno »Comčdie humaine«. še danes lahko v4-di obiskovalec tega kraja ljubek vrt s trtami, ki jih je vsadil Balzac z lastno roko, in poprsje Diane, ki stoji v parku. Tudi vrata so še ohranjena, skozi katera je pisatelj uhajal svojdm upnikom, kadar so ga nadlegovali. Balzacova delovna soba spominja v mnogem na Goethejevo sobo v V/eimarju, tako polna je ubranosti in Sivih spominov na enega največjh duhov, kar jih je dala Francija svetu.
Wi!kfnsov načrt
Raziskovalec Wilkns objavlja v ameriških listih izjavo, da je dal zgraditi novo podmornico, ki bo natančno odgovarjala njegovim namenom vožnje na eevemti tečaj. S podmornico bo nastopil vožnjo, ki mu predlanskem ni uenek zaradi nerabno-sti podmorskega vozila.
svojem rojstne« kraju
Navzlic skopo odmerjenemu času, ki mu ga jemljejo vladni posli, je našel sedanji francoski ministrski predsednik Paul-Boncour dovolj prilike, da je obiskal za kratek čas svoj rojstni kraj Saint .Algnan, kjer so ga rojaki sprejeli z domačo godbo
Sfron umoril pet ljudi
Iz Cawnporea v Rritski Incbiji poročajo, da je na lovu pobesnel slon neke ekspedS-c»je. Lotiil se je udeležencev odprave ua jih je pet usmrtil, več ranil, nato pa pobegnil v džunglo.
Letalec Bert Uinkier, ki Je startal k poletu v Avstralijo, se doslej ni javil, zaradi česar sumijo, da Je postal žrtev viharja med vožnjo
je stala sredi sobe m komaj čakala trenutka, ko ji bo dovolil, da odide k njegovi ženL
»Prosim vas, pustite me!«
Ni več prikrivala tesnobe, ki ji je stiskala srce.
»Recite Hilariji, naj me sprejme. Sa* mo nekaj trenutkov.«
»Hilarija vas ne more sprejeti!«
Besede so padle kakor kamen v glo* boko jezero.
»Zakaj me ne more sprejeti? Kaj se /e zgodilo?«
Občutek Odvratnosti Jo je prevzel. Norec? Ali kaj?
Njena tesnoba, zaprta med kva* drante, radiometre in sektorje, se je izprevrgla v hrepenenje. Ta mož, raz* kuštranih sivih las, žoltih oči, z neko nenavadno ostrino, se ji je zmeraj zdel čudaški. Nikdar ni mogla raz* umeti, kako se je mogla Hilarija vanj tako zelo zaljubiti. Danes mu je lezel obraz v gube, roke so mu drgetale, oci so nemirno blodile po sobi in glas mu je zvenel kakor ubit. Zdel se ji je ka* kor zloben čarovnik
»Pojdiva k njej!« je nenadoma de* jal m vztrepetal. Tako čudno doma* če jo je prijel pod roko. šele na viju* gastih stopnicah jo je spustil.
Stopala je pred njim in se opirala ob ograjo. Za sabo je cula njegovo globoko, tiho dihanje.
Šla sta po hodniku, ki je bil ves po* krit z zvezdoznanskimi načrti in čud« nimi pisarijami, potem pa sta prišla v majhno, temno dvorano.
Pred Hilarijino sobo je vzel ključ iz žepa. Pustil je Evelino naprej in vca* ta za njo dvakrat zaklenil.
»Zakaj?« je zajecljala.
Mora, ki jo je dušila, je ni hotela pustiti Čutila je, kako jo rine k po* stelji.
»Vpraiajte njo!«
Krik.
Z dlanjo ji je surovo pokril usta.
»Molčite! Devet pisem sem odkril, saj me razumete? Devet pisem... cel roman.«
Blesk njegovih oči jo je skoraj osle* pil. Zdelo se ji je, da jo zasiplje siv pepel.
»Kaj ste napravili? Ta pisma so moja, moja! Nisem jih smela dobi* vati domov... Hilarija mi jih je pri* našala. uboga sirota... Snoči mi je morda hoteila izročiti brzojavko, ki me je klicala daleč, daleč... kje je, dajte mi jo!... Moj Bog, kaj ste na* pravili... Ubogo, sveto bitje!...«
Padla sta na kolena ob postelji in jecljala besede brez zveze Kakor bi prosila njo, pravičnico. odnuščanja In zdelo se jima je, da padata iz neiz* mernih višin v brezdanii prepad.
(Prevel B. R.)
Prva letošnja smučarska tekma
Ob idealnih snežnih prilikah so naši tekmovalci v krasni Planici dosegli prav dobre rezultate — Bervar Jngoslovenski akademski prvak — Hermes zmagovalec v nogometnem turnirju za brezposelne igrače
Planica, 15. januarja.
Sneg, ki je že včeraj gosto naletaval in je v dopoldanskih urah v nedeljo ponovno začelo mesti, je privabil na Gorenjsko, zla-sti pa v Kranjsko goro in v Planico, obilo prijateljev zimskega športa, med katerimi so prevladovali Zagrebčani, že 3 prvim popoldanskim vlakom, ki vozi na Gorenjsko, se je iz Ljubljane odpeljalo veliko število smučarjev. Prav tako je bil večerni vlak na Gorenjsko poln smučarjev. Lahko se reče, da je bil obisk prve smučarske tekme v letošnji sezoni glede števila gledalcev rekorden.
Jugoslovenska akademska organizacija (JASO) je skupno s SK Ilirijo in Smučarskim klubom Ljubljano priredila klubsko tekmo na 15 km, katere se je udeležilo 51 tekmovalcev vseh treh organizacij. Največ tekmovalcev je postavila Ljubljana, in sicer 26, Ilirija 14, JASO pa 11. Pri tem so všteti tudi akademiki, ki so obeaaem tekmovali na barve svojih klubov.
POTEK PROGE
Proga je bila dolga 15 km ter je bil start na spodnjem travniku pri kozolcu nad postajo Rateče. Nato je tekla proga čez železniški prelaz po desni strani železniške proge, do državne merje z Italijo, kjer je ponovno prestopila železniško progo in je potekala nato po levi strani proge mimo male rateške skakalnice, nato pa po desni strani proti Tamarju skoro do koče, kjer se je proga obrnila na levo in tekla, po desni strani proti domu SK Ilirije in preko Slatne na ciij, ki je bil istotam kot start. Višinska razlika je znašala nekaj nad 300 m, najvišja točka je bila v Tamarja. Proga je bila prav lepo izbrana in dobro markirana. Sneg je bil naravnost idealen. Povsod je zapadel na staro zamrznjeno podlago nov pršič, tako da ma-ža za tekmovalce nI bila težka, le v Tamarju je bil sneg popolnoma drugačen ln
so imeli tekmovalci, ki niso na to računali, neprilike.
PRICETBK TEKME
Start je bil točno ob 10. Tik pred tekmo je začeLo snežiti in je snežilo dobro uro. Kmalu nato je starter začel odpuščati posamezne tekmovalce in ni minila dobra ura, ko je glasen vrišč naznanil Joška Janšo, ki je startal kot 10.. a je pr spel prvi na cilj. Kmalu za njim je smuknil skozi cilj Jenko (star. št. 5), nato Marke! j, kot 5. pa Leup~i katerega visoka startna številka 31 je pričala, da je dosegal najboljši čas, čeprav je imel pri tekmi smolo, da se mu je že po tretjem k'lo-metru zlomilo na smučki okovje in mu je eden izmed prisotnih gledalcev posodil svojo smučko, ki pa je bila 20 cm krajša. Leupold je pr tem izgubil dragocene minute 'n bi bil dosegel lahko še znatno boljši čas. Zadnji tekmovalec je privozil skozi cilj nekaj po poldnevu.
SKUPNI REZULTATI
Popoldne ob 15. so bili v domu Ilirije razglašeni rezultati: 1. Leupold Kerbert, izven konkurence, 1:07.15; 2. Janša Joško, Ilir ja, 1:10.21; 3. Guttormsen Arne, izven konkurence, 1:11.41; 4. šramel Bogo, Ljubljana, 1:14.23; 5. Bervar Nani, Ljubljana, 1:14.31; 6. Senčar Lado, Ljubljana, 1:14.37; 7. Jenko Boris Ilirija, 1:15 14; 8. Jakopič Avgust, Ljubljana, 1:17.25; 9. Markelj Leopold, Bratstvo Jesenice, izven konkurence, 1:18.08; 10. Marchiotti Silvo, univerza, Zagreb, 1:19.05; 11. Palme France, Ljubljana, 1:13 13; 12. Mušič Ljubo, JASO, 1:19.20; 13. Bručan Lado, Dirja, 1:20.01; 14. B!eiweis Jana, Ilirija, 1:20 04; 15. Ra-ziuger. Bratstvo, izven konkurence, 1:21.07;
16.	Micihalek Otmar, Ljubljana, 1:21.25;
17.	Ješe Rajko, Ljubljana, 1:21.42; 18. Grobler Alfred. Ilirija. 1:21.46 .
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH ORGANIZACIJ
Za posamezne organizacije so se plasirali : za akademsko smučarsko državno prvenstvo je dosegel prvo mesto in s tem naslov akademskega prvaka JugosJavcje Bervar Stane. 2. Jenko Boris. 3. Marchiotti Silvo. 4. Mušič Ljubo. 5. Bleiweis Jana.
Za Ljubljano: 1. šramel Bogo, 2. Bervar Staine. 3. Senčar Lado, 4. Jakopič Avgust, 5. Palme Franc.
Za Ilirijo: 1. Janša Joško, 2. Jenko Boris, 3. Bručan Lado, 4. Bieiwei3 Jana, 5. Grobler Alfred.
Rezultati so bili navzlic pomanjkanju treninga prav dobri. Posebno je lznenadil dober placement šramla, Palmeta in Bru-čana. Glede tekmovanja samega, bi opozorili naše smučarje gledalce, da v bodoče ne odstranjujejo markacije na progi. K sreči to not ni imelo to hujših posledc, ker se je trasa dcbro videla.
SKOKI NA NOVI SKAKALNICI
Popoldne so nekateri skakači poizkusili novo zgrajeno malo rateško Skakalnico in je s svojim krasnim stilom zadvdl več stoglavo množico norveški trener Guttormsen.
Izvrstno formo so pokazalj že znani Palme, dalje mladi Pribovšek, Šubic Bručan in Istemč. Skakalnica se je pokazala kot prav dobra, le škoda, da je bilo premalo snega in je zadnji Guttormsenov skok končal zaradi tega s padcem.
Povrciiek domov.
Z večernim vlakom je veliko število tekmovalcev odnotovalo v Bohinj skupno s saveznima trenerjema Marxom in Gut-tormsenorn, ki bosta do državnega prvenstva vodila trening naših tekmovalcev. Ostala smučarska armada pa je nadaljevala pot v Ljubljano in je na glavnem kolodvoru izstopilo skoro tisoč veselo vriska-jočih smučarjev.
Pr! ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franc Jožefova« voda tudi pri težkih cblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
[z akvaristove torbe
Dafn je, cikiopi in drugo.
Dafnije (daphnia) spadajo v rod daph-|j neidae in so po velikosti in obliki bolham podobne živalce, ki se v vodah, kjer so prilike za njihov razvoj ugodne, prav h -tro zarede. V manjših mlakah, jamicah in jarkih, kjer ni rib. jih izieže toplo poletno sonce na milijone, če je prav toplo, vid mo tik pod gladino v takih jamicah podolgovate rdečkaste maroge, ali pa vidimo v vodi nič koliko rdeče-belih prem kajočih se pičic, kakor da bi vsipal v vodo drobno rožnato pobarvano žagovino. To so dafnije .katerih je nekaj vrst. Predaleč nas bi odvedlo, opisati vsako vrsto, vsled česar naj zadostuje, da cm en m neke zanimive lastnosti teh živalic. Dafnije najdemo vsakega letnega časa, največ pa poleti. Hranijo se z algami, če hočemo akvarij, v katerem so se zaredile alge, očistiti, premestimo ribe v drugo posodo, v akvarij pa vsujemo večjo količino dafnij in v teku nekaj dni ne bo alg na steklih in rastlinah. Dafnije so encspolne. Parijo se v pozni jeseni in jajčka te dobe potrebujejo precej časa za svoj razvoj. V politnem času se pa razmnože dafnije partenogenetično, t. j., iz jajčk neoplojenih samic se izležejo dafni-je-samice. Ta razmnoži tev se ponavlja če-sto, zaradi česar se tudi tako silno razmnože, dasi .so jim razni sovražniki vedno za petami. —
Izvrstno živo hrano nam dobavlja tudi rod Cyclopidae, ki ima tudi več vrst. Vrsta ciklopov ali samookov (Cyclops) tega rodu je malo manjša kakor vodne bolhe. Sprednji del telesa je bolj širok, zadnji del pa šiljast. Spredaj imajo te ž valce tipalke, spodaj pa nožice. Ime samo nam pove, da imajo samo eno oko.
Dafnije in še druge njim slične živalce imenujemo tudi »plankton«, ki ga uporabljajo ribogojitelji za krmljenje svojih ribic. Ribiči na morju love plankton s posebnimi planktonskimi mrežami, ki jih pogrezajo pod gladino. Plankton se ne nahaja v izvestnih globofiinah, temveč menja globino. Tako ga vlovimo nekaterikrat tik pod morsko glad:no, često pa v sorazmerno večji globini Mreže za lovljenje planktona so podobne stožcu z odrezanim gornjim delom. Na ožjem delu je kovinasta plošča, ki ga vleče navzdol .Na širšem delu je ročaj, kjer je pritrjena vrv. — S planktonom vred zajamemo prav lahko tudi razne, ribam škodljive zajedalke, zlasti če ga vzamemo iz manjših plitkih voda z blatnim dnom. Ko opazimo na ribah zajedalke v katerikoli oblki, smo jih bržkone prinesli s planktonom vred v ribogojnico.
Za naš sladkovodni plankton ne potrebujemo posebnih mrež zadostuje organtin, ki ga pri&jemo na železni ali pa žični obroček. Da bi odstranili doma vse parasite oplaknemo dafnije in ciklope, ki smo jih dali na organtin ali pa na sito z najdrobnejšimi zankami, pod curkom vodovoda. Potem jih denemo v solno raztopino 5:1000 in s tem smo si pomirili vest.
Razmeroma toplo zimsko vreme nas vabi k hližnjm jamicam in Jarkom v okolici. Ker so listi vodnih rastlin že popolnoma strohneli, vidimo skoraj do dna. Prvega januarja je bilo pravo pomladno vreme. Stoječ na robu neke jamice sem pogledal v vodo in zapazil dokaj ž!vljenja. Tudi 6. in 8. januarja je bilo videti mnogo živalic, dasi so bile 8. januarja jamice pokrite z ledenimi Sipami. Na teh izletih sem nalovil polžke (Limnaea truncatula), ki so stični mlakarju. samo da ne presegajo 10 mm. Taki polžki so večjim činkljam in polzačam dobro došla hrana. Tudi ličinke komarjev
ln dragih niauJMh uiuSc sem prinesel domov, za ribice ln za ličinke kačjih pastirjev. Najdemo Jih med vodnimi rastlinami. Z ličinkami vred sem vlovil razne hrošče. Med temi naj omenim majhne, črne, ne preko 10 mm dolge ki spadajo v rod dy-tiscidae in v vrsto Agabusov. Dasi so mesojedci. se ne lotijo ribic, jedo pa odpadke nastrganega mesa. Tem in drugim hroščem dajemo tako meso šele zvečer v akvarij, podnevi ga namreč ribe pojedo, dočim se pa goste ponoči samo kebri, polži, pol-zače, činklje in piškurji. Mnogi akvaristi, ki se boje za svoje ribice, ne devajo hrt ščev v svoje akvarije. Ta bojazen pa je popolnoma neutemeljena, ker se ne lotevajo manjši kebri nikdar ribic, nasprotro, zadovoljni so, če jih puste ribe pri miru.
— Pravo dfflco vodnega raja sam mufl samo ona ribogojnica, ki Je obljudena z zastopniki vseh vrst živalic, zlasti pa z onimi. ki ne škodujejo ne ribam ne rastlinam. K tem živalicam spadajo pa tudi kebri, ki so vedno v pokretu, ki povečajo vrvenje ln ki olepšajo pestro sliko akvarija. Vsakomur priporočam samca potapnlka, lakofi-la, agabusa in girinusa, ker so zelo ljubki in krotki keberčki. Vsi jedo nastrgano meso, potapnik poleg tega nltkaste alge, gi-rinus pa tudi razkosane muhe in druge žuželke. Omenjene hrošče imam že nekaj mesecev v ribogojnici in med njimi in ribami ni prišlo do nobenih razburljivih incidentov in umorov, zaradi česar jih ljubiteljem vod oži tja ponovno priporočam.	O. S.
Nogometni turnirja brezposelne isnrače
Nogometni turnir za brezposelne igrače se bliža svojemu koncu. Včeraj sta se odigrali dve tekmi, Jadran : Korotan in Hermes : Slovan. Razen Svobode in Grafike so vsi sodelujoči klubi odigrali vse svoje tekme. Svoboda in Grafika bosta pomerila svoje moči prihodnjo nedeljo in bo s tem turnir, čigar zmagovalec pa je po današnji tekmi že znan, končan.
Lep pokal, ki so ga darovali vsi sodelujoči klubi, si je priboril Hermes, ki je s svojo včerajšnjo zmago nad Slovanom dosegel 9 točk ter ga ne more nihče več dohiteti. Reči moramo, da je Hermes po svojem znanju gotovo prav zasluženo zasedel prvo mesto. Hermes je tudi edini klub, ki v tem turnirju ni bil poražen. Le eno tekmo je igral neodločeno.
Včerajšnji tekmi sta se vršili na Herme-sovem igrišču in sta bila rezultata naslednja:
Jadran : Korotan 4:3 (2:0)
Moštvi sta bili precej enakovredni, vendar pa so bili napadi Korotana bolj zmisel-no izvedeni. Toda pred golom so bili Koro-tanovi igrači precej neodločni. Po igri bi bil rezultat prvega polčasa prav lahko tudi obraten. Na obeh straneh se je Igralo precej ostro.
Sodil je g. Lukežič.
Hermes : Slovan 4:2 (2:2)
Hermes je nastopil brez svojih »kanonov« Mocorela in Košenine, ki sta bila od tekme, zadnje nedelje blesirana. Namesto Mocorela je igral v levi zvezi Zupančič, napad pa je vodil Primer. Mesto Košenine je kot srednji krilec nastopil Klančnik, na desnem krilu pa je po daljšem presledku zopet nastopil Kos. Tudi Slovan ni bil docela kompleten.
Slovan je napadal dokaj žilavo in bi zaslužil boljši rezultat, čeprav je Hermesova zmaga popolnoma zaslužena.
Vodstvo je dosegel Slovan v 22. minuti, toda že tri minute kasneje je Hermes izenačil. V 34. minuti je Slovan zopet v prednosti, ki jo obdrži le do 39. minute, v kateri postavi Hermes neodločeni rezultat prvega polčasa.
V 25. minuti drugega polčasa zabije Hermes iz kornerja svoj tretji gol in v 35. minuti pa si s četrtim golom zasigura zmago. Sodil je g. Zupan.
Stanje turnirja po predzadnjem kolu je: Hermes 5 4 1 0 27:7- 9 Jadran	5 3 0 2 15:10 6
Slovan	5 3 0 2 13:10 6
Svoboda 4 2 1 1 12:12 5 Grafika 4 1 0 3 6:16 2 Korotan 5 0 0 5 8:26 0
Ostale nogomete tekme
Zagreb: Gradjanski : Hašk 3:1 (2:0). P%aogrSf'BSK : Obilic 2:1 (2:0). Prija-Novi Sad: Poštanski : Radnički 3:3. Po-
kaDimaj: Pokalne tekme: Vienna : HAC Nordstern 6:1, Wacker : Postport 6:1, Ra-pid : Ostmark 12:0, Sportklub : Vorwarts 8:2, Libertas : Penzinger Amateure 7:2.
Draždane: Madžarska : Srednja Nemčija 3:0.
Solun: Nemzeti : Paok 2:1 (1:1). St. Etienne: Kispesti : reprezent. St. Etienna 3:0 2:0).
Odbor za nogometni turnir v prid brezposelnih uma danes ob 19.30 sejo pri ,Fa-bian<K Polnoštevilno Obenem se vabijo vsi načelniki nogometnih sekcij drugoraz-redmLh klubov zaradi določitve reprezentance	_
Izvozni kontingent za Francijo
Beograd, 15. jan. p. Za Izvoz v Francijo je določen za prvo četrtletje naslednji kontingent: svinje 1250. sveže ovčje meso 600, salame 640 in jajca 1000 qu.
Pred svetovnim prvenstvom v inomostu
Na tekmah Fine bo od 6. do 13. februar ia nastopilo okoli 300 smučarjev — Jugoslavija je prijavila ekipo 12 mož Vsakoletne smučarske prireditve Fise so redno največji dogodek vsake zimske sezone. Letos ie prihova organizacija poverjena Avstriji. Kljub splošni krizi in razmeroma neugodnim snežnim razmeram, se Ie zdi, d.?, bodo tudi letos pritegnile na start vse, kar sploh kaj pomeni v smučarstvu. Za nas so letošnje Frsine tek^ posebno važne zato. ker" se vršijo tako'blizu in 1 marino po dolgem gledaniu od daleč tira v za prav prvič ugodno prl*ko. da lihko storimo pol-noštevilni pred mednarodne vozače. Gotovo je. da v tej evropski konkurenci — kljub temu da nas v inozemstvu sem fn tia že radi prištevajo med močnejše z a skopni Ve Srednie Evrope — ne bomo želi največjih lovorik in se bom^ morali zadovoljiti s skromnejšimi mesti. Sij vemo v naprej, da re pojdemo v Inomost no zmage: toda poj-demo zato, da nas bodo sooznali — morda tudi takšni, ki dezdaj niti vedeli niso za nas — in poj demo zato, da bomo mi opazovali druge. da bomo tekmovali ž njimi in si v trdem boju pridobili ono rurmo, ki nas je dozd^i stala že marsikateri sicer zasluženi uspeh.
Zaključek splošnih prijav udeležencev je prekosil vsa pričakovanja, kajti prijavilo se je 20 držav z nad 300 tekmovalci. Najštevilnejše bodo menda v Inomostu zastopani Nemci s 60 možmi; dalje je prijavljenih iz Avstrije 50, iz Poljske 34. iz Madžarske 20 iz Švice 18, iz Češkoslovaške 16, iz Rumunije 14, iz Bolgarije, Švedske in Jugoslavije po 12, iz Jaorvnske in Francije po 8, iz Fmske 6 in iz Holandske trije tekmovalci. Razen tega bodo sodelovale tudi ekipe iz Avstralije. Anglije, Italije, Latvi-je, Španije in Norveške.
Udeležba Norvežanov na letošnjih tekmah Fise je poglavje zase. Na tem mestu smo že zabeležili, da so sprva sploh odrekli sodelovanje in so pozneje svoj sklep le snremenili. Kasneje so po listih spet krožile negativne vesti, končno pa je bilo le odločene, da bodo prišli v Inomost samo skakalci, ker za vozače norveška smučarska zveza baje ni mogla zbrati ootreb-nega denarja. Vsekakor bo ta ekipa tako močna, da ji v njihovi disciplini ne bo kos nihče. Med njimi so znana imena: Hans »Beck, ki je v Lake Placidu skočil 72 m, dalje Alf Andersen, ki je v Inomostu zmagal že pred leti, brata Birger in Sigmund Ruud, Stare \Valberg in Sverre Henriksrud Da se domovina smučarstva letos ni hotela udeležiti največjo smučarske prireditvi, niso krivi toliko finančni razlogi, temveč v glavnem sppr> ki ga ima že nekaj časa s švedsko ozir. vodstvom mednarodne smučarske zveze in njenim predsednikom znanim polkovnikom Holmquistom. Od ustanovitve Fise 1. 1924. je Šved Holmquist nepretrgoma njen predsednik; že pred dvema letoma so Norvežani — kot druga skandinavska država in tudi smučarska domovina — zahtevali predsedniško mesto. Toda Holmquist mandata ni hotel odložiti in na lanskem kongresu v Parizu je prišlo skoraj do popolnega preloma. Da so še vna-nje pokazali svojo nevoljo, so Norvežani, ko slavijo Švedi 501etnico tradicionalnih Holmenkolskih tekem, sploh odpovedali udeležbo. Ta sklep pa je tudi med Švedi izzval splošno ogorčenje. S svojo abstinen-o v Inomostu so hoteli Norvežani še posebej podčrtati, da jim za Fiso ni več mnogo. Zdi se pa, da so v zadnjem času le spremenili svoje rfaHKe m bodo poslal, tjakaj najboljše ljudi, kar naj b, bH spet majhen protest zoper omalovaževanje v mednarodni zvezi. Nekaj pa » ve tudi šibke finance. Lam so imel, ogromne stroške z udeležbo v Lake Placdu m zaradi slabe sezone so rnoraHpravlan,od-povedati vrsto prireditev, tako da blagajne res niso posebno polne.
Žena v sodobnem svetu
Ženski tipi
IV.
Današnja doba je rodila mnogo žen z moško usmerjenim življenjskim smotrom: njihovo stremljenje gre za tem, da bi isto-toliko veljale kot moški, isto dosegle, isto predstavljale v življenju. Koliko teh žen si je v otroški dobi želelo biti drugega spola. kar je izviralo predvsem iz dosedanje napačne vzgoje v družini: dečku je bilo marsikaj dovoljeno, kar se za dekle ni spodobilo; dečki so bili prosti, deklice so morale biti doma, delati in pomagati pri gospodinjstvu. Sin je šel v družbo med svoje vrstnike, sestra pa mu je doma krpala nogavice; sin je smel povsod sam, hčerko so pa šele takrat pokazali ljudem, ko so jo hoteli omožiti. Izbrali so ji moža po volji staršev, med tem ko si je fant sam Izbiral nevesto, če je imela hčerka skrivaj kako ljubezen, so jo skoro izobčili iz družine; za fanta je bilo to samo po sebi umevno. Ni čudno, da spričo te dvojne mere pride marsikakemu dekletu do zavesti: »Rajši bi bila moški!« Posebno pogosto se pa ta želja pojavi pri onih ženskah, ki se zaradi svoje neznatne in celepe zunanjosti čutijo zapostavljene v življenju ali katere je okolica vzgajala v preziru do vsega ženskega.
Tudi med ženami z moško usmerjenim življenjskim smotrom razlikujemo več tipov. One žene, ki so v tem svojem smotru realnosti najbolj blizu, si izbero za svoj življenjski moto: »Hočem v življenju isto doprinesti kakor mož. Kar zmorejo oni, zmoremo tudi me.« To je gibaio njihovega dela. Včasih se skriva za masko moške agilnosti skrb, da ne bi kaka gesta izdala ženske. Sem spadajo običajno ženske, katerim so okoliščine že v otroških letih dovoljevale vlogo tekmovalk z brati ali sestrami. Vzgoja jim je dopuščala toliko poguma, da so se osrčile posnemati ono, kar je na moškem pozitivnega. 'V to svrho se razvije pri teh ženskah cela vrsta tipičnih potez v njihovem značaju, ki naj bodo nadomestek za »moške« lastnosti. Predvsem razvijajo te ženske izredno vztrajnost, s pomočjo katere korakajo vzporedno z možem (predvsem glede na uveljavljenje sposobnosti in-telekta). Ob vsaki priliki izkušajo ovreči običajno trditev: dekleta tega ne zmorejo, to ni za ženske itd. često gresta vztrajnost in odpornost predaleč, ziasti v okoliščinah, ki ne zahtevajo posebnega napora za premaganje ovir. To daje stremljenju po uveljavljenju nekakšno noto prenapetosti in ženske malenkostnosti — torej do-seza nasproten učinek od zastavljenega smotra.
Vztrajnosti sorodna lastnost je neumor-nost. Tudi s to lastnostjo hoče ta vrsta žensk dokazati, da je trditev o pomanjkanju vztrajnosti pri ženskih pogrešana. Toda tudi v tej lastnosti gredo ženske često predaleč, saj so neumorne tudi še potem, ko to ni več potrebno. To opažamo pri študira-nju dijakinj, a tudi pri ženskah v najrazličnejših poklicih, če so pa te vrste ženske gospodinje, postanejo naravnost hipohon-drično malenkostne.
Vse lastnosti vztrajne ženske združimo v običajnem izražanju pod besedo »pridnost«. Pridnost nadomešča spontanost, v kateri je moški duh gotovo bolj treniran kakor ženski. Zato zavzema v kulturni epohi intelektualizma prvo mesto gotovo oni ki je to dobo oblikoval. Tega dejstva se zavesta oba spola že zelo zgodaj in često je življenjski smoter zlasti pri ženski usmerjen po tem spoznanju. Na podlagi tega spoznanja si ustvari gotova /rsta žensk svoj življenjski cilj: »Hočem doseči iste
sposobnosti, kakršne imajo moški.« Torej ne le isto doprinesti, četudi po drugačni poti, temveč ista pot in isti učinek — smoter! To je kategorija »pametnih« žensk. Te ženske očitujejo pogosto pomanjkljivo zunanjost. Pretiravanje pomena ženske lepote je vzrok, da marsikatera nelepa ženska svoje telesne napake občuti v podvojeni meri, da ji prav zavest o njeni telesni n«-znatnosti vzbudi občutek manjvrednosti. Napake postave, obraza, hoje, izredna šibkost ustvarjajo večkrat podlago za razvoj ženske duševnosti. Nelepi zunanjosti se pridružijo često tudi neugodne družinske razmere, ki navadno niso posebno rožnate. Socialni položaj teh deklet je pogosto najslabši. Izhajajo iz številne družine, kjer o kaki vzgoji ni posebno dosti sledu. Prepuščene so same sebi In ulici, doraščajo divje in po svoje.«
V te vrste ženskah se prav zgodaj vzbudi težnja, da bi v vsakem pogledu naliko-vale moškim. Njihove lastnosti uspešno tekmujejo z moškimi. Sprejemljivost, od rane mladosti trenirana, jim omogoča hiter in jasen pregled situacije, v kateri se brž znajdejo in pridejo do veljave. Lahkotnost sprejemljivosti je primerna kompenzacija sa tradicionalno pomanjkanje logike. Nadaljnja lastnost tega tipa žensk je dar opazovanja, ki omogoča svojevrstnost nasprotnika ob pravem času pregledati. Posebno slabe strani so hitro odkrite, iz česar lahko sklepamo na tendenco opazovanja. Do uspeha na duhovnem področju ji pripomoreta zlasti zmožnost kombinacije in živahna domišljija.
Vendar je v dnu tudi »pametna ženska često prežeta od običajne miselnosti spolov: ali ni bolje, da je ženska lepa, nežna, ljubezniva, kakor pa inteligentna in duhovita? Ta zavest povzroča v njej večkrat globok pesimizem. Ta pesimizem opažamo često pri najpametnejših ženskah. Povzroča ga pač spoznanje o naziranju današnje družbe, ki vrednoti žensko kot spolno bitje ne pa kot človeka.
Posebna vrsta žensk z moško usmerjenim življenjskim smotrom skuša doseči uspeh v življenju po zvijačnosti. Ta ženska zlasti ona, ki nima te lastnosti, naravnost občuduje, dasi je kot značaj odvratna. To so ženske, ki se povsod vrinejo, tudi tja, kamor ima le malokdo dostop. S svojo življenjsko taktiko pridejo dalje kakor naj-previdnejši moški. Njena moč Je v zmožnosti zakulisnega spletkarjenja.
Neredko srečamo tudi ženske, katerim vzbuja dejstvo, da so ženske, vse življenje protest. Njihovo stremljenje je izraženo v bsedah: »če bi vsaj ne bilo ženska!« Skrbno pazijo, da nikdar ne pride do izraza kaka slabost, ki velja za žensko. Proč vse, kar je žensko! Prilagoditev na moško usmerjen cilj se izraža tudi v gestah, izražanju ter vobče v vsem zunanjem zadržanju.
2e kot otrok očituje ta renska neko neobčutljivost napram bolečinam, je pogumna in drzna: treba je premagati za vsako ceno dekliško serahopetnost. To stremljenje pride do izraza tudi v šoli: Je divja, drzna, trmasta, poslužuje se strokovnih izrazov iz fantovskega žargona, ali pa je molčeča, da dokaže neresničnost trditve o ženski klepetavosti. Ko se začno druga dekleta zanimati za filmske zvezdnike, se vzbudi v njej zanimanje za znanost in politiko. Posveti se navadno izrazito mofike-mu poklicu ter se navadno vse življenje ne vda ljubezni. V ugodnih okoliščinah lahko kaj znatnega ustvari, ker gre na delo z veliko ambicioznostjo. Pri delu se odlikuje po konstruktivnosti, doslednosti in logičnem mišljenju.
Delovanje policije v preteklem leta
Veliko in odgovorno dek> varnostnih organov — Številke govorijo
Ljubljana, 15. januarja.
Policijska uprava je vršila po svojih organih v teku lanskega leta ogromno delo. Spričo razgibanih časov je bilo treba povsod še bolj intenzivnega prizadevanja, kajti Ljubljana je center Slovenije, obenem pa veliko obmejno mesto, kjer žive na kupu najrazličnejši ljudje in prihajajo sproti vedno novi.
Po organih varnostne straže ln kriminalnega oddelka je bilo lani zaradi razmh de-liktov aretiranih in oddanih v zapore 2695 oseb, in to 2.287 moških in 408 žensk Deželnemu sodišču je bilo izročenih 556, okrajnemu sodišču 477, drugim oblastvom pa 461, dočim je bilo izpuščenih ria svobodo 1186 oseb. Prijav zaradi kaznivih dejanj je bilo podanih po varnostnih organih 10156, pridežurnem uradniku na policijski
^NaSTev^U javnim organom beleži statistika 39Pdeliktov ^per sgno m^ral^ 29 umorov in detomorov 5, težkih telesnih noškodb 114, požiga 2, ropov 32, tatvin ^ poneverb 166, prevar 169, Ponareja-nia denarja odnosno razpečavanja falzifi-katov 14, odprave telesnega plodu 5, dejanj zoper Javni red ln mir 721, prestopkov razžalitve in klevete uradnih oseb 17, prestop-kT proti javnim napravam 2, prestopkov zoper zdravje 5, proti telesni varnosti 38, proti varnosti imetja 619, zaradi vlačugar-stva in prostitucije 272, beračenja in delo-mržnosti 110, prestopkov po zakonu o posesti in nošenju orožja 36, zglasilnto izpisov 309, cestnega policijskega reda 2*90, prevozniškega reda in avtomobUskih pred-pisov 913, prekoračenja policijske ure 255. kaljenja nočnega miru ln nedostojnega obnašanja 1.366, krošnjarskega zakona 183.
Skoda prijavljenih ropov If tatvin pone-verb in goljufij znaša skupaj 2,012.474 Dta. Povrnjene škode Je bilo oškodovancem od te I vsote 1,214.059 Din. Skoda, povzročena po ! znanih storilcih. Id Je pa niso povrnili, zna-ša 115.752 Din, nepovrrjene škode, povzro-1 čene po neznanih storilcih, pa je bilo 682.663
Din. Odgonov 1* Ljubljane je bilo v teka
leta 865, in sicer tuzemcev samo 49. Samomorov je bilo v policijskem okolišu 18. poskusov samomora 27, drugih nezgod 156, požarov 38, policijsko kaznovanih je bilo 4.250 oseb in sicer v skupnem znesku za 126.200 Din. Na mestno občino je odpadlo od tega zneska 85.815 Din, ostanek pa na občine Moste, Vič, Zgornja Šiška, na oblastni cestno gradbeni vzdrževalni fond ter v državno blagajno.
Pri upravi policije se je obravnavalo lani skupno 255.676 spisov. Nravstvenih spričeval je bilo izdanih 2.406, novih potnih listov 2.632, podaljšanih ih izdelanih listov je bilo 1.323, orožnih listov je bilo novo izdanih 134, dovolilnic za podaljšanje policijske ure je bilo 886. Avtomobilov je bilo na novo prijavljenih skupaj 88, in sicer 74 osebnih in 14 tovornih. Motornih koles je bilo na novo prijavljenih 23, odjavljenih pa je bilo 98 avtomobilov in 54 motornih koles. Ob koncu leta je bilo v območju policijske uprave registriranih osebnih avtomobilov 364, tovornih 145, motornih koles pa 131. Izgubljenih predmetov je bilo prijavljenih 539 v skupni vrednosti 193.017, najdenih predmetov pa 342 v vrednosti Din 94.378.
Za bivanje v policijskem okolišu Je bilo v teku leta na novo prijavljenih 28.744 oseb, odjavljenih pa 24.313. Naslovov je bilo izdanih 57.715. V ljubljanskem policijskem okolišu je bivalo ob koncu leta 83.000 oseb. Od teh odpadeta na občino Ljubljano 63.602 osebi, in sicer 31.951 moških in 31.651 žensk. V Ljubljani je torej bile na Silvestrov© točno 300 več moških nego žensk. Na občino Moste odpade 7.517 oseb ln sicer 3.809 moških in 3.708 žensk, rr Vič 7.188 oseb in to 3.530 moških in 3.658 žensk, na Zgornjo Šiško 4.693 oseb, od teh 2.409 moških ln 2.284 žensk. Samo Vič beleži v prebivalstvu več žensk nego moških. Tujflv državljanov je v območju policijskega okoliša 4.233 oseb.
TEDEN DNI FILMA
Zaradi česa gre Tea v kino—
Dan je mračen in siv. Nad mestom leži nekaj težkega. Deževne kapljice so se ustavite nekje zgoraj v višavah. A zdajci se je vlilo.
Premočena množica hitro teče tn se raz-gubi —
K mali mizici, nekje sredi kavarne *Cor-sa*r, se je stisnil med znance neki mlad gospod. Ozrl se je v nebo in gnev je v njegovih očeh. SiW oblaki vise na nebu tn ne prestano udarjajo težke deževne kaplje ob tlak.
Bolestno te vzdihnil. Bilo mu je. kakor da se je vrnil iz velike daljave i/i strmoglavil v družbo tujih, indiferentnih ljudi, katerih govorice ne razume. Obšla ga je želja, da se ne bi mešal z njimi in da bi ostal sam s seboj, in tako se je spet s topim pogledom zagledal skozi okno.
»Kdaj bo nehal dež? Menda se je nebo zarotilo proti meni,* ga je zdajci prešinila misel.
»Spet en dan neplodnega čakanja/* In mislil je dalje: »V petek sva se spoznala, a danes je že ponedeljek in še zmerom je nisem srečal. Tudi danes je ne bom videl. Če bi vsaj dež prenehal. Samemu sebi se vidim smešen Vse kaže. kakor da sem zaljubljen. A to se mi je zelo redkokdaj zgodilo, a tudi v takem primeru je bila moja zaljubljenost le čuvstvo, ki je ali že v začetku ali kmalu potem izginilo. Toda zdaj — to je nekaj čisto drugačnega in sam ne vem, kaj se bo zgodilo z menoj. Zagoneten postajam sam sebi.*
Zatopljen v svoje misli ni začutil, da ga Je prijatelj lahno udaril po rami:
»Kam si se zamislil, Vojko? Pojdiva, dež
te nehal padati.'*
Vojko se je zdrznil. Zmeden, kakor da bi ga bili zasačili pri kakem nepoštenem opravilu je izbegaval prijateljevemu pogledu. In zdajci se je nasmehnil. Novo upanje mu je napolnilo dušo...
V kljub spremenljivemu vremenu je zri-njevski Korso poln stalnih izprehajalcev. Tudi Vojko jo je ubral na Zrinjevac, v na-di, da vendar najde Teo, svoje najnovejše
znanstvo.	.
Neprestano išče z očmi. vendar zaman. In ko je že izgubil sleherno nado, da bi jo še kdaj našel — jo zdajci zagleda v razgovoru z njeno prijateljico na drugi strani
ceste.	.	T,
Z neodločnimi koraki ji gre naproti. Vesel smehljaj ji zaigra okoli ust in že mu proži svojo drobno ročico v pozdrav. Ud prijateljice se je za trenutek oprostila.
Med razgovorom je Tea zapazila, da postaja njena prijateljica nestrpna in da hoče oditi. Hitro se poslovi od nje in tako
sta ostala sama.
Komaj sta napravila nekaj korakov — že
»e je iznova vlil dež...
»Kam pojdeva zdaj, gospodična Tea?* je
vprašal Vojko.
»Domov*.	... „ j*.
»Saj nima zmisla. da bi sla po tem dežju domov.* ji je ugovarjal Vojko.
»Ali ne bi šla rajši v kino? V katerega
bi hoteli iti?«	.
Tea je nekaj trenutkov ponushla, potem
tem je dejala:
»Dobro — lahko greva v kino, vseeno v katerega — saj ne grem v kino zaradi filma!*
Vojko se je nasmehnit: »Pazite, gospodična Tea, da vas ne primem za besedo — za to, ki ste Jo zdaj izpregovorili.«
Ona se Je samo sladko nasmehnila in pokazala dve vrsti belih zobkov...
V kinu so predvajali nekakšen sentimentalen zaljubljen film.
Tesno drug ob drugem sta sedela na »vo-jih prostorih in se šepetaje pogovarjala o vsem mogočem.
Njena drobna ročica Je zaupljtoo ležala v njegovi. Njene velike sijoče oči to ga zdaj pogledale a njena usta so se neprestano smehljala in izzivala, kakor da bi slutila, da je v njem z vsakim trenutkom večja želja, da bi jo poljubil in jo ugriznil v ustnice do krvi...
Vojko je ves srečen, da Jo Je naiel. Srečen, da jo čuti tako blizu sebe z njenim mladim telesom, ki širi prijetno toploto..
Njegove oči so motne in lica mu žarijo. Razburjen Je. Rad bi Ji povedal, da Jo ljubi in kaj vse čuti zanjo. Vendar nima poguma. Boji se, da mu ne bi verjela, da ga ne bi razumela danes. ko sta se komaj drugič v življenju srečala. Morda bi se norčevala iz njega in se mu smejala... Kdo ve?
Film se je bližal koncu... In zdajci se mahoma spomni... Še nekaj trenutkov in tema bo izginila, nič več ne bo čutil njene bližine, ki ga tako osrečuje — še nekaI trenutkov in vse se bo razblinilo kakor kakšna fata morgana — in tako misleč se Je še tesneje stisnil k nfi-
Tea se je, med tem ko Je prekrižala nogi, drugo čez drugo, živčno odmaknil3. A Vojko se ne more dalje upirati njenim prefcri-žanim nogam, poboža Jo in stisne k sebi in že Ji poljublja obraz...
Hitro in energično se fe odmaknila in ga vpraša z glasom, ki Je poln nejevolje: »Mar mislite, da sem zaradi tega sla v kino ?Saj vas poznam komaj dva dni m kam bi prišla, če bi se vseka dva dni z drugim poljubovala m «' vse mogoče dovoljevala .../«
Vojko je nafurej osupnil, potem pa te
rekel s tihim glasom: #	, . ,
»Prostite, gospodična, nisem vedel, da imate v tem oziru že tako veliko izvezba-
n°Na platnu so se pokazale velike črke: »Konec*. V dvorani se je zasvetilo in ljudje so tiščali k izhodu Zunaj je še zmerom deževalo v debelih kapljah kakor da bi padale na Vojkovo razočarano tn žalostno dušo... in zda jci se je vprašal: »Zaradi česa gre Tea v kino...? Milan Baran
Dorothea Wieck pojde v H<>Ilywood
Spet pojde čez veliko lužo dobra evrop-ska igralka, kakor pred tremi leti Marle-na Dietricbova, letos pa Ana Stenova m Lnian Harwey. Dorothea Wieck je namreč pred nekaj dnevi podpisala štiriletno pogodbo za filmanje pri Paramountu v Hol-
lywoodu.	,_, ,
Evropo je opozorila nase z mojstrsko odigrano vlogo v filmu »Dekleta v uniformi«. ki smo o njem nedavno pisali. Dorothea Wieck je najprej igrala v gledališču • v Frankfurtu. Kaj hitro so jo opazili filmski mogotci in ji dali glavno vlogo v omenjenem filmu. Potem je igrala Se v filmih »Družabnik ne odgovarja«, »Grofica Marica«, »Neumna misel«. »Trenck« in Theo-dor Komer«.
Oceani v službi letalstva
Trije glavni igralci v filmu „F. P. ne odgovarja"
Hans Albers, Sibila Schmitz in Pavel Hartmann
Promet čez oceane, ki je bil dolga stoletja pravica pomorskih družb, je še danes v žarišču gospodarskih in političnih interesov. Prostrana morja so b la v zgodovini dostikrat predmet sporov. Grki, Rimljani in Kartažani so se borili za premoč v Sredozemskem morju in boji kasnejših velesil. Spanje, Portugalske, Nizozemske, Francije in Anglije za premoč v Evropi, so se skoraj vselej odločili na morju. Z začetkom kolonizacije po drugih celinah in otok h, ki je prav za prav nastala s Kolumbovim odkritjem Amerike, je ta boj postal še važnejši, črim varnejši, hitrejši je bil promet med posameznimi kolonijami in Evropo .toliko več so bile kolonije vredne. To velja še danes.
Zato ni čudno, da so začeli takoj, ko se je pričelo širiti in izpopolnjevati letalstvo, misliti na morski promet z letali. Vendar pa to ne gre tako lahko, ker so letala navezana na omejeno dolžino poti, ki jo lahko prelete nepretrgano, zaradi svoje pre-
majhne nosilnosti in prevelike potrebe bencina in olja.
2e dolgo je ,kar so prišli na misel, da bi sredi morja napravili plavajoče otoke in nemški inženjer Henninger je napravil že podrobne načrte.
Ufa je napravila letos film »F. P. 1. ne odgovarja«. V njem obravnava problem letenja čez ocean in nam pokaže v sliki tak letalski otok po Henningerjevih načrtih.
Film je deloma kriminalne .deloma lju-bavne vsebine. Dejanje je vse skozi napeto. Hartlova režija je izvrstna. V tem filmu je prekosil samega sebe. če povemo še to, da je film stal več milijonov, nam o njegovi opremi menda ni treba še posebej izgubljati besed. In zraven vsega še igralci kakor je Hans Albers — kaj hočete še več?
»F. P. 1 ne odgovarja« Ko so na otoku Greifswalder Oie izgo-tovill zunanje prizore za ta velefilm, se je štab igralcev in tehničnega osobja pre-
selfl t atelje. Med potjo ▼ Berlin so napravili še zunanje prizore v Hamburgu, Cuxhavnu in Warnemiindu. Kari Hartl, ki režira ta film ima polne roke dela. Napraviti so morali popolnoma nove ateljeje na Ufinih zemljiščih v Neubabeisbergu, ker so bili dosedanji premajhni. Ob enem delajo tri verzije: angleško, francosko ;n nemške. Glavno vlogo v nemški vlogi :gra Hans Albers. Razen njega nastopajo v filmu še Paul Hartman, Peter Lorre in Hermann Speelmans.
Paul Hartmann
Predstavlja se novi filmski .gralec velikega kalibra Pavel Hartmann.
Kdor ni pozabil nemega filma, mu bo morda njegov obraz še znan. Tam se je uveljavil kot izvrsten karakterni igralec. Potem pa je iz nepoznan h vzrokov lzg.ml s platna in se popolnoma posvetil gleda; i-šču. Bil je eden najboljših Reinhardtovih igralcev in Berlinčanom je bilo zelo hudo, ko se je pred nekaj leti preselil na dunajski Burgtheater. Posebno v govorečem filmu so ga zelo pogrešali. Saj so bili vsi, ki so poznali Hartmanua z odra. prepričani, da mora igralec njegove kvalitete m njegovega jasnega glasu v govorečem filmu še več kakor samo uspeti. Zato ni čudno, da končno vendarle nastopi Hartmann v govorečem filmu. Sprejei je eno glavnih vlog v filmski drami »F. P. 1 ne odgovarja«. Hartmah igra v njej graditelja umetnih otokov, ki so oporišča za oceanska letala. Kot partner Hansa Albersa se je posebno izkazal v prizorih, ko se delavci na otoku upro. Gotovo bo njegova igra ugajala tudi gledalcem v naših kinih.
Kaj delajo nemške filmske družbe
Jfeubab€48berg: Ufm film »Jaz sem oe-sarica« prej »Zapuščena markija S.«; Ufin film »Pesem za Tebe« s Kiepuro.
Tempelhof: Oswaldov film »Za čast« s Fritzom Kampersom.
jofini ateljeji: Dupontov film »Maratonski tekač«. Glavne vloge: Hans Brausewet-ter, Trude von Molo, Uršula Grabley; Phoe-busov film: »Zakaj naj bi se dimnik kadil?; glavne vloge: Lee Parry, Charlotte Ander, Oscar Kariweiss, Paul Horbiger.
Staakenski ateljeji: Langov film »Oporoka doktorja Mabusa«. Glavne vloge: Rudolf Klein-Rogge, Vera Iissen, Oskar Be-regy in Gustav Diessl.
Terrini ateljeji: Film »Hura. je že vse dobro«. Glavne vloge: Harald Paulsen, Trude Berliner, Evelyn Holt. Ida Wtist, Julius Falkenstein.
Efini ateljeji: Siodmakov film »žgoča skrivnost«. Glavni vlogi — Willi Forst, Hilde Wagner, Rina Marsa.
Gleiselgesteig v Miinchnu:: »Dekle kakor si ti«. Glavne vloge: Liane Haid, Ge-org AJexander, Szoke Szakall. Adele Sandrock. Fritz Kampers in Julius Falkenstein.
Zunanji prizori: V bavarsk h in švicarskih gorah dela v višinah 1800—4000 m Peter Ostermeyer film iz življenja plezalcev z naslovom »Osvojevalci vrhov.«
Ni jfh več
Kriza je posegla z usodno roko tudS v vrste dunajskega časopisja Od 1. januarja letoe ne izhajajo več naslednji časopisi: Wiener Mittag, Miittag9-Express, Morgen-post im Freiheit.
OGLASI
Stufbfidcibi
Vsaka Dt*fda 50 par.
sa dajanie naslova ali u Šifro pa 8 Din. (11
Inkasanta
■a popolnoma samostojno vodstvo ;nkaea v Ljublja Bi sprpj-m-fm takoj. Potrebna garanerja v hranilni knjižici Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood Šifro »Navedite sneeek«. 1005-1
Šoferja mehanika
sprejmem M vranjo avtobusa, z gotovo kavcijo. Prednost imajo n«iž"nje ni. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 1371-1
Trgovski pomočnik
speceriet ® ielesmoar, 1 letnimi spričevali ter dobrimi referencami, i i J e službo. Cenjene dopiee na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kavcije zmožen«.	1025-2
Vrtnar
za cvetlice h) zelenjod.
želi službo. Naslov t ogi. oddelku »J-utra«. 124*8-2
Šiviljo
t hrano im eta-novamjem v biši sprejmem. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju »od zmaoko »šmlja«.
1317-1
Mesto natakarice
v bo!.®i gostilni išče dekle čedne zunanjosti, najraje v mestu na G-orenj-skem. Naslov pove podruž. »Jutra« Jesenice. 1364-2
Starejša ženska
kre>pka. zmožna kuhe ter samostojnega gospodinjstva. išče službe kjerkoli. Ponudbe pod »Starejša na o°iaeni odde!e>k »jutra«.
1366-2
Več raznašalcev
sa Ljubljano in ofcoli«> sprejmem. Interesent« naj javijo svoj nasilov na ogl-oddelek »Jutra« po<3 šifro »Raznašalec«.	1501-1
Dekle
M vsa h;šna deia io Šivanje sprejmem. r>opi!»e na oglas, oddelek »Jutra« pod »•Poštenost«.	1508-1
Stalno službo
s kavcijo 10.000 Din dobi kdorkoli, ki ima veselje do trgovine in gostilne. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52735-1
Kot trg. učenec
▼ mešano ali špecerijsko trgovino želi vstopit: Le ekovšek. Kozje. — Ima i meščanski Soli. 1163-44
Vsaka bew*da .Vi pa.r; za dajenje naslova ali za iifr« pa S Din. (2)
Začetnica
ggie taposlitev kot natakarica. iio-bane« ali slično Zna Dudi šivati. Cenjene dopise na podrnžn'eo Jutra v Mariboru pod »Takoj 20« 1322-2
Boljše dekle
TeSČe nemškega »loven 9kega jezika, ročnih del in nekoliko Šivanja, 'šfe meetio varuhinje aij soba r»oe. Pomagala hi tmdi v noapodtojst™ Naslov pove netesni oddelek »Jutra«. ~	1243-2
Gospa
sredmjSh le« želi mesto go*pod;irje. Je vajena go stilne in vseh drugih del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Is-vrsima kuharica«. 1404-2
Prodaialka
Špecerijske stroke, želi premesti mesto. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.
1002-2
Mesto gospodinje ali kuharice
prevzamem v večjem pod
jetju ali trgovcu na de želi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1143-2
Natakarica
zmožna kavcije, išče službo — najraje kje v Mariboru ali v okolici. Gre tn di kot donaša ka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra tvwi »Prijazna«.	1449-2
Kontoristinja
hitra e»trojej>iska. z tna njem »lov. in nemžke stenografije. s štirimesečno prakso, išče službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra- p^d »Vest-na 222«.
1445-2
Pouk
Kupim
OglASJ trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali i* Šifro 5 Din. — 0#la«i sociaLnega »aaia.ja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje n^lova ali ta biro pa 3 Din. (7)
Parni kotel
rabUj-en, z ročno ali avti-matično sesalko, 4—6 a' mosfer, kupim. Ponudbe n-poštni predal 56. Celje.
Potniki
Kdor išč* me« t« pot niia, plača za vsako besedo 50 par; ta da janje naslorea ali «» Šifro 8 Din. — K d*" sprejema potnike, p'a &a besedio po 1 Din; z« dajanje naslova ali is šifro pa 6 Din. (51
Hišo
sredi Celja prodam nH zamenjam za hišo aK po sest v«. Likar, Celje, Vod nikova 9.	1374-20
Drsalke
št. 26 in 20 kupim. Pt
nudbe na oglasna oddele-t-»Jutra« pod »Drsalke«.
15a0 7
Fotoaparat
povečevalni, kupim takoj Ponudbe z opi&ooi na ogi oddelek »Jutra« pod Sifn »Povečave«.	1517-7
Serijozni potnik
kateri potuje z kolonijal-nim blagom. išče tov. bombonov in keksov pro-Ti provizija. Ponudbe na ■^iasm oddelek »Jutra« •7d »A-giiec«.	1410-5
Prodam
Ogla« »r«. značaja p« L Dia beseda; la da ianj« naslona ali ta šifro J Din. — Oglasa •Kicialnega značaja vsa ka beseda 50 par; » dajanje naalova ali za ;ifro pa 3 Din. (6)
Avto, mota
Registrir. blagajno
6 predeli, popolnoma irezhibno. prodam. Ponud-he na og'as. oddelek Jutra ,>od »Jamstvo«. 1160-6
Vsaka beaeda 1 Din j z« dajanje oa^-ovm ali za Šifro pa S Din. (101
Psiho
:>opoiiwMn« novo, i« irefi-nje-vega leea. brez ogledala lelo poceni prodam. N»--iov pove oglasni oddelek
^Jutra«
156o-6
Avto
poltoneki, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe i opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovorni«.
1031-10
Tovorni avto
imam. Kdor mi preskrb vožnje ali da nasvet, na; piše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada II«
1252
Vsak* bmeda I Din: r.a lajanje naslova ali za šifre p» R Dm. (161
beseda 1 Din; ta dajanje oaslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tnstTttkcije, p!a-fcajo vsako besedo 50 pa-r: za Šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Francoščino
poceni poučujem ter ▼ njej inštaliram srednješolce. Na6lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1400-4
Lokali
I Vsaka bmeda 1 Din. za dajanje naslova ali ta Stfro Pa 5 Din. fl9:
Lokal
i J prostoroma, v novi hiši na voga!« Re»lje-ve in Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali briv ski salon, takoj ugodno oddam. Poiive se isto-tam 1266 19
Točilnico
ifičero v Ljubljani aH okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jtrtra« pod šifro »Točilnica«.	1167-19
Družabnika
sprejme tovarna trikotaže in pletenin. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno 156«.	1H05-16
Posest
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova aH
M šifre pa 5 Din. (20)
Parcela
obstoječa rz dveh njiv in velikega travnika naprodaj. Poizvedbe daje go-stHna pri »Jurčku« na Koroški Beli.	1370-20
Hišo
> njivo »n vrtom prodam
pri državmi cesti na prometnem kraju, 5 minut od kolodvora, cerkve in šoe. Pojasnila daje lastnik hiše R. Verčfco-vnik, Drešinjavae pošta Petroviče pri Olju 1318-20
Komfortno
stanovanje
v novi zgradbi sredi me
na pripravno tudi za stanovanje. prodam. Ponudbe na ogiasoi oddelefc »Jutra« pod šifro »Solnčn*i«.
1007-20
Trisob. stanovanje
taftoj oddam na Vodovodni cesti 5._1307-21
Trisob. stanovanje
šolnino, parketirano. vse na novo preslikano, s kopalnico in vrtom poceni odda upraviteljistvo na Tržaški cesti 36. 1294-31
tanoianja
Vnajem
V»ak» Oeaed« 1 Din. za dajanje naslova aH >a Šifro pa 5 Din. (171
Pekarno
moderno urejeno, e stalnimi odjemalci, oddam takoj v najem v predmestju Celja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Peikarna takoj«. 1316-17
Pekarno
na prometnem kraj« mem takoj v oajem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1418-17
Velik vrt
ovrtlšfcnifc, tople gred«, s stanovanjem oddam v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 1559-17
Vsaka beseda 1 Din. za da. jan j« naslova aH u Šifro pa 5 Din. (81)
Dvosob. stanovanje
v centru mesta takoj »d dam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1305 21
Veliko trgovino
z mešanim blagom, v lepem in prometnem kraju oddam takoj radi bolezni v najem pod zelo ugindn" mi pogoji. — Ponnd.be na oglas, oddelek »Jutra* pod »Jamčeno odplačevanje«.
1161 19
Hišica
drvositanovanjska, t veM-kim vrtom in vodovodom 20 1« prosta davka. M: ima dofen;ekega kolodvo ra, naprodaj. Naslov v oglssnem oddelku »Jutri«.	1387-20
Vilo aH hišo
c hipoteko, kupim. Ponudbe t navedbo cene. lege in pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr-o »Brez posredovalcev n«.
1431-20
Vilo
ali stanovanjsko hnšo kupim v Ljubljani. Prevzamem tudi hipoteko. — Po midbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Hipo gotovina«.	1434-20
Stanovanje
2 »oh. kebineta, kuhinje in pritiklim, lepo in sončno, oddam v bližini Ko-lezije s 1- februarjem. — Vprašati v Karadžičevi ulici 16, visoko pritličje 1398-21
Stanovanje
eno trisobno, drugo Wri sobno z veem komfor tom oddam za takoj. Breg 20. 1301-ai
Enosob. stanovanje
ma;>bno. oddom solidnemu gospodu ali gospe. Naslov v offlasnem oddelku Jutra 1174-21
Enosob. stanovanje
lepo in čiffto. taknj oddam odrasli družini. Na*!ov v »Jutra« 145S*
oglasnem oddelku
Vsaka beseda 50 par; m dajanje naslova Ji ta Šifro S Din. (21-a)
Stanovanje
trisobno, a pritiklinamt. išče družina višjega uradnika ta ma-J. Ponudbe t ceno na og^sni oddelek »Jutra« pod »Maj«. 1381-31a
Sobo s kuhinjo
v ceni 250--»» Din iščem v okolici Bežigrada. Pri-iazne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna etrania«. 1426-21/a
Sobo hi kuhinjo
e pritiklinemi, iščem z marcem. Ponudbe z navedbo cene na oglae. oddelek »J uitra« pod šifro »Točen plačnik«.	1459-31/a
Sobo
oddam v Mostah, Tovarniška 26.	1266-23
Sobo s hrano
po 550 Dim me?ečno od dam 2 ali 3 osebam na Sv. Jakoba trgu štev. 5.
1-183 23
Opremljeno sobo
z eno postelj«. » posebnim vhodom, so'nčno in zračno takoj oddam v Podmilšča kovi ulici 411, Ljubljana 7.
1429 23
Opremljeno sobo
po ugodni ceni takoj od dam 2 osebama. Naslov v Offlasnem oddelku »Jutra« 1424-23
Solnčno sobo
oddam bolj&j os* bi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1417-23
mm
mri'
Sobico
s posebnim vhodo-m. v sredini mesta takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1483-23
Glasbila
Kovina d. z o. z.
trgovina v Kranju je otvorila danes dne 16. t. m. novo trgovino z ieleznino. Priporoča 3e vsem kmetovalcem, obrtnikom, stavbni-kom in industrijalcem 1573-30
Alolz	Grebene
nakup in	prodaja vrei. Ljubljana,	Dunajska cesta 36.	6®-37
IŠČEMO
rabljene, toda v dobrem stanju in popolnoma uporabljive
ELEVAT0R1
višine 5 do 10 m, širine 150 do 250 mm, transportne vijake (Trans-portschnecken) premera 150 do 250 mm, tra.nsmisi.je, vertikalne in hori-contalne mline (Mahlgang) in slič-ne stroje za mletje poltrdega ma-terijala v fino moko.	1914
Ponudbe na naslov »Elektrobos-na Jajce«.
Vsaka beaeda 1 Din. n dajanje naslova aH ■a bfro pa S Din. (261
Harmoniko
K+toneko. s kovčkom, na; bolje ohranjen" iep: gla sovi, t medenimi glasil-cmeent naprodaj. Naslov t ►elasnem oddelku »Jutra«
Vsaka t*»e<U 50 par J u dajanje aaalova ali j ta šifro » Din. (23' |
Dve prazni sobi
primerni za obrt ali pisar no v centru m**ta ugodno odd«m. Naslov v oglasna« oddelku »Jutra«. 1306-28
Sobo
, »—s posteljam: oddam T sredini mesta Na*lt>v pove oglasni oddelek »Jutri«.
tiae-88 Prazno sobo
popolnoma »epirirano, 7
metrov širo-ko in 6 metrov globoko. ob tromostovju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juit-ra« 1257-23
Sobico
v lepem kraju na Gorenjskem oddam dosmrtno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1176-23
Sobico
event. e hrano, v bližini Ljubljane oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
R
Vsaka beseda 1 Din. «a dajanje naslova ali ia šifro pa fi Dia. (30)
Vulkanizira
avtoplašče
vseh dimenzij najbolje in najceneje kakor tudi galo-še. snHfcne čevlje in druge gumijast* predmete Prva slov ' parna vulkanizarija fiunija P- Škafar. Rimska ta (pod Lipo). 1349 30
Brinje, lige, orehove jedrca in la-nene tropine
dobite najceneje pri
SEVER & M«
LJUBLJANA
1890
Gosposvetska c. 5
v- m:
t
v *. . v
Vsaka »eaeda 1 Din. M lajanje oaalova ali za Šifro pa S Din. (37
Telefon 2059

PREMOG stiha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica St. 5
V	globoki žalosti naznanjamo, da je moja dobra soproga, oziroma teta, gospa
Marija Polak
foj. Čeh
soproga delovodje
dne 15. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 16 januarja 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Salendrova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 15. januarja 1933.
FERDINAND POLAK, soprog
Urejuje Davorin BavJjea. Izdaja n fcoaaorcij »Jutra*
g°,t0Tina<-_mi-20_—--—:____ins<»rn.t.ni del le odgovoren Alojz Novak Vsi t Ljubljani
Adoll Ribnikar. Za Narodno tiakamo d. d. ta* ttoka«arja fitaac Jezertek. Za maetatnl del Je odgovoren