DNEVNIK 25®y:sr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 44 (4818) TRST, torek 21. februarja 1961 Nov strahoten zločin v Kongu gvršen po nalogu Kasavubuja ^*fox*ngi so umorili šest kongoških patriotov, ki jih je Kasavuhu ^°.Cl/ Kalondžiju - Zadrega Hammarskjoelda in ZDA zaradi poročila o grozodejstvih Kasavuhu jeve klike - Afri-0 azijske države in Jugoslavija zahtevajo obsodbo Kongu, ki je kriv za te zločine s-veti’ “■ ~.Današnjo popoldansko sejo Var- Po Svafo « . H- - «»staieevrn~SZi s Kong°m so odložili na 21. u-^^arskioeld em casu' Potem ko je tajnik Dag f^erala Daisi-, ^ . al poročilo svojega predstavnika vTv> Pristal«, t sP°r°ča, da so šesit kongoških poli-^asavubu kr^«^iumbove stranke, ki jih je bil dal J** so- hi,?? Ka-londžiju, umorili. 1% ?ant> bi v Stan-bivši načel-r^aiiSini pQ , a, . v Vzhodni '?odni m,atafa. bivši pra- m pofcrajini5^r V Ekvator- ^ ,&tianue?M organiza-?^elnik ™?LNzU21. bivši Je v Leopold-v ozn^.i m bivši de-, bajal ElenSwa. *“■. da je 1 v svojem poro-voditEen“Vil’ da so > C?e ?V,lllu in i h Zaprli v Le- fi6tv0lnico Dnv, P.vepeijali v Kaln ®°> kw jlne Kasa] so5lo"iži. D Jer le na oblasti Porušene aLpoVdana, da 8e . tje 2eio ? aciJe in de-j ,uPošteva i..-esna stvar, če dVpamumbo i*J se ie zgodilo i**^Ss“w- boviSO biI> nekat g.ovoncami. pVttC1? ubittn Kato j tl r>rna_ '*» .Prav® a0. pismo. v »««t i**Jo vei,h?a ar?tacije Lumum-poslal Ka- w„111 da nn*!ko zaskrbi je. SSKi da Pd°S2, naj takoj »hih Povratek i« Ds#lmarskjoelri k°V’ Dal>e •- uajal j.a^°®*d sporočil J~ ŠtetfgfffiME Ko žiju. Kasavubuiu Sl24'’nbS,"m™‘!»*1? Pi-11111 vi.IkŽI 3e, ifŽVa??i >»** Jai Zam», "PuiUCli. l^nje 5*®S. zahteval da v ' ua T“ jc dobil »»Itr/j^Psodnega0 '?lenovane- Smn' om JuJ»«ea KStra‘ v . menjenih , asaja VilVočam VoditeljAr.' srte a,-f- todi L)1'.8® bl je izja- V? Zfirar^vT-’ a, čutom ^°biva V drža- kl ifhUstvno daPOhmoč 0ZN je ti branij0 vi, se načela, v..aptala». Združeni na- iavii °, ie Ham "l'stiwa Je sed^ars^joeld iz-v° akfr sveta nnina ga Vaiw safgt $&&& |» H?ravilo v°Cll0,.je vseka-fddtarskir, \e 0 zadre- >iaki s‘alno0elt -in tud5 *.°?a *..PpddaHaiA 1° Kasa- ienj* !kuša 5angu Ham nita vla- legate l 'epimi be^?arskj°eld rore ]0 krivd0 ? ®danr>i opra-, Daj’, tudl za te u- kor °v0 )JjPravP1'Val» r°n*° bo vseka-V Varnos, nadaUnjo fcv * ! J« zaht ® n?m svetu-Hočnn Va a odloži- feieftflJi r-Ur?' zat0 da PC°.Va h ■ prav takn1UCije po‘ Dobiti '*K° Dostaviia počilo postavlja dokaj ne- lg«aCS°dlUdii*e ki“o“drV ) ii S^la. ' Porr\A:i Gane m :S^a^eg*- tezo in siVuk Znano egat vneti a,1 dprla Poročih, ie> da sta i*’je * «»naU *’■*« odlofr Poročili _7 ,ne ln cua nista pod- K0 ■ “.‘■.Km” se se «od- Vtn udare‘ zločim poudaril, *«>K<^PoromP®iio KOntm m»ru in nje prikazuje sedaj v povsem novi luči. Britanski delegat je tudi izrekel svoj »odpor« zaradi »res katastrofalnih, vesti iz Konga. Pred današnjo sejo je ameriški delegat pripravil spre-minjevalmi predlog k resoluciji ZAR, Cejlona in Liberije v smislu, naj bi izrekli zaupanje Hammarskjoeldu in načlinu, kako izpolnjuje svoje funkcije. Dajalovo poročilo pa je spravilo ZDA v precejšnjo zadrego. Resolucija Liberije, ZAR in Cejlona sploh ne omenja Hammarskjoelda, temveč Združene narode. Značilno je, da je Kasavuhu brzojavil Hammarskjoeldu, da hoče sodelovati z njim. To pa utemeljuje takole: «V trenutku ko Vašo osebo ostro kritizirajo delegacije številnih držav, Vam zagotavljamo na še zaupanje in voljo »zakonite vlade Konga«, da sodeluje z Varni.* Combe pa Je poslal Hammarskjoeldu protestno noto preti ukrepom, o katerih razpravljajo v Varnostnem svetu. Combe trdi, da bi v primeru sprejema ukrepov o umiku belgijskih tehnikov in o razorožitvi oboroženih sil nastal v Kongu nevaren položaj in da bi prišlo do »splošnega upora tradicionalnih voditeljev in vsega katanŠcega ljudstva«. Predstavnik OZN v Leopold, villu je sporočil nadaljnje podatke o umoru šestih kongoških voditeljev. Aretirali so jih v Leopoldvillu in jih prepeljali v Bakvango v Južnem Kasaju. Danes je Kalondžijev ccnotianji minister* brzojavil Dajalu naslednje: »Sest jetnikov je biio usmrčenih v Bak-vangi, potem ko jih je obsodilo na smrt sodišče krajev nih poglavarjev zaradi zloči--ov proti plemenu Baluba.s Bivši minister za zdravstvo v Lumr.mbovi vladi pa je bil obsojen na pet let zapora. Po prekinitvi popoldanske seje v Varnostnem svetu je skupina afriških in azijskih držav, katerim se je pridružila Jugoslavija, pripravila za večerno sejo nujno resolucijo, s katero zahteva, naj se obsodijo izvršeni zločini in režim, ki je zanje odgovoren. Delegat ZAR je na nočni seji napovedal predložitev te resolucije, ki med drugim zahteva tudi preiskavo in kaznovanje krivcev. Liberijski delegat je v imenu svoje delegacije predložil resolucijo, ki predlaga, naj bi Varnostni svet prekinil razpravo ter se preselil v Kongo ali v neko bližnjo državo, da stopi v stik s kongoškimi voditelji in skuša doseči spravo med njimi. Dodal je, da bo to resolucijo uradno predložil, samo če bo naletela na ugoden odmev med člani sveta. Predsednik je ugotovil, da načrt resolucije, ki ga je napovedal delegat ZAR, ni bil še predložen, in je zaradi tega odredil nadaljevanje razprave o resoluciji, ki so jo predložili v petek delegati ZAR, Cejlona in Liberije. Indijski in nigerijski delegat sta odločno podprla to resolucijo, ameriški delegat Stevenson pa je izrekel proti resoluciji »nekatere pridržke«. Poudaril je, da je glavni tajnik pooob-laščen izvrševati vse resolucije Varnostnega sveta. Tudi delegata Turčije in Cangkajška sta predlagala spremembe k omenjeni resoluciji. Maroški delegat je zahteval več odločnih ukrepov in med drugimi aretacijo zločincev ter preiskavo in sankcije proti Belgiji. režima v zločinskih dejanj Kasavubuja, Mobutuja, Combe j a, Kalondži-ja in drugih ter izpustitev vseh političnih jetnikov, kakor tudi preiskavo o odgovornosti drugih kolonialnih sil. Ker je predsednik predlagal prekinitev seje, se je sovjetski delegat Zorin temu uprl in zahteval takojšnje glasovanje o nujni resoluciji ZAR, Cejlona in Liberije. Toda večina je zavrnila zahtevo, naj se tej resoluciji da prednost. Seja je bila nato odložena. Danes nov sestanek Masmudija z generalom de Gaullom v Parizu acno v V Tunisu zanikujejo trditve, du so bili že nuvezuni stiki med fruncosko in alžirsko vludo PARIZ, 20. — V poučenih krogih pravijo, da se bosta tunizijski minister za informacije Masmudi in general de Gaulle sestala jutri predpoldne v Elizejski palači. V Tunisu pa je predstavnik alžirske vlade zanikal trditve tunizijske revije «Afrique Ac-tion», da so se že začeli stiki med alžirsko in francosko vlado. V alžirskih krogih pravijo, da gre za »poizkusni balon« v okviru načrtov za sestanek med de Gaullom in Bungibo. Omenjena revija piše tudi, da je francoska vlada že sklenila ustaviti izvrševanje smrtnih obsodb proti Alžircem ter premestiti Ben Belo in njegove tovariše bliže Parizu, kjer naj bi bili deležni enakih pogojev kakršni so bili določeni za Burgibo leta 1954, ko je bil konfiniiran v Franciji. Dalje trdi omenjena revija, da misli de Gaulle koncentrirati francosko vojsko v Alžiriji v mestih, ker da bo odslej njena naloga »zaščita Evropejcev«. Revija pitše tudi, da so Ben Bela in njegovi tovariši uspeli imeti skoraj stalne stike z alžirsko vlado in da se ta vlada stalno posvetuje z njimi. »Njih avtoriteta, nadaljuje revija, je nadvomna v alžirski vladi, med kadri osvobodilne vojske in v politični organizaciji v Alžiriji. Noben važen sklep, noben sporazum o ustavitvi sovražnosti ali o politični ureditvi v Alžiriji ne bo mogoč, ne da bi oni pri tem sodelovali. Toda dobro vedo, da v sedanjem položaju ne morejo razpolagati z vsemi e-lementi in zato imajo vse zaupanje v svoje tovariše, da brez njih odločajo vsakifcrat, ko s« ne morejo jaosvetovati z njimi.« Maroški list #A1 Alam« poroča, da je francosko topni- Zahteval je obsodbo iiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiniuiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiitiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiu Poročilo tajnika Mora na zasedanju glavnega odbora KD Politični tajnikKD: «Fanfanijeva vlada je nenadomestljiva politična nujnost» Kako ocenjujejo poročilo nekateri prvaki KD - V diskusiji so vsi dosedanji govorniki, razen Andreottija, De Martina in Pennacchi-nija, podprli poročilo Mora - Diskusija se nadaljuje danes (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Danes dopoldne se je sestal glavni odbor KD, ki mora izreči sodbo o dosedanji politiki vodstva in tajništva stranke, predvsem v zvezi z rešitvijo vprašanja krajevnih uprav po splošnih upravnih volitvah pretekle jeseni. V bistvu gre torej za to, da se odobri ali obsodi okoliščina, da se je pri tem reševanju pristalo na sodelovanje s socialisti, kar zlasti obsojata Tambroni in desnica KD. Politični tajnik Moro je imel izredno dolgo, hkrati pa zelo spretno poročilo. Naj navedemo nekaj ocen tega poročila, ki so jih dali nekate- ri prvaki KD. Segni: »Govor poslanca Mora ocenjujem pozitivno in cenim mnoge trditve, med katerimi mi je prijetno omeniti predvsem zagotovilo, da se KD ne bo nikoli izneverila svojemu mandatu«; Sullo: »Gre za govor, ki dokazuje, da se KD nahaja na zelo široki platformi, ko uresničuje svoja načela v politični akciji«; Colombo: »Res dober, izvrsten govor«; Bo: »Gre za govor velike politične zrelosti«; Zaccagnini; »Govor je zanimiv, kar zadeva politične perspektive. Zelo sem zadovoljen z njim«; Sar ti: »Izvrstno in veliko poročile«; Gaspari: »Dober govor«; Forlani: «Ze)o obširno in za nas povsem zadovoljivo poročilo«; Pella in Andreotti (desnica) pa sta bila rezervirana in sta dejala, da bosta svojo cceno dala v svojem posegu v diskusijo. Sedaj pa poglejmo1 na kratke, kaj je Moro povedal v svojem poročilu. Najprej je podal analizo upravnih volitev 6. novembra in zmerno polemiziral z oceno, ki jo je o teh volitvah dala KPI, nato pa je v polemiki s Tambrom-icm in njegovimi pristaši (ne da bi ga imenoval) zanikal, da bi KD vodila neučinkovito akcijo proti komunizmu, pri čemer je poudaril, da »protikomunističnega stališča KD ne smemo zamenjati z o-nim konservativne ali totalitarne desnice*. »Komunizmu ne moremo mi učinkovito zoperstaviti imobilističnega, egoističnega, zaprtega, tendenčno avtoritarnega in končno totalitarnega pojmovanja. Mi nismo tu, da bi ščitili privilegirane sloje in pozicije, proti katerim piha močan veter o-strega socialnega protesta, ampak zato, da bi odvzeli učinkovitost komunistični pobudi z uresničenjem urejene, svobodne in pravične družbe*. V borbi proti komunizmu je Moro odklonil »nacionalni blok*, ki predstavlja osnovno težnjo italijanske desnice. Nekaj podobnega bi nujno vodilo v fašizem. Hkrati pa je Moro zavrnil tudi »drobni reformi zem», ki ne načenja sistema, in poudaril potrebo po »reformah in konkretnih rešitvah gospodarskih in socialnih vprašanj skupnosti*. Le tako je možna »moderna in demokratična bitka proti komunizmu*. Ko je nato govoril o krajevnih upravah, je Moro dejal, da se je tajništvo držalo striktno smernic vodstva stran, ke, ki je izključilo možnost sodelovanja KD s KPI in MSI, ni pa izključilo sodelovanje s PSI in PDI. Moro se je nekaj dlje zadržal na primeru Sicilije, ki je skrajno neprijeten, ker so le v. tem primeru sklepi vodstva 'ostali brez učinka in se še .sedaj deželna vlada vzdržuje s fašisti, in izrazil upanje, da bodo tudi ta ostanek likvidirali, hkrati pa apeliral na čut odgovornosti drugih strank, brez katerih ta *tfi« SŠVUK g°d°vin! i.n neza' in a > a°di- 50 oma-l'9rav° Z* IllogOčin Ie P°uda- leč iskatl c v * pobija na- 's n« -vuJlhinlzgovarja v bldt*like Zmanjšui„-Ioveških S S rKOv^nost°i njeg0-Hat"arod“?3t‘. 2a h- Ca?>WsV?\ Kadrov v* * tlT*,se ^ >‘ih ,vtst* p°«aciin .odgovor- °neJev Nanh narod' KoskiSe ‘n spreil.aviu Je r.>l JL5f*.»., Zo. k, ««' sr > i«.v» ? »"S A m * fUUOU Glasilo PSI «Asantin Je objavilo pod naslovom »Sest^sester P^Me^tva« karikaturo v zvezi s kmetijsko s icmetijsKo politiko z naslednjo pripombo: Komaj Je bil tako imenovan »zeleni načrt« napovedan v glavnih obrisih, in še preden sta o njem razpravljala ministrski svet in parlament, Je bil ustanovljen mogočen organizem pod lmenom Ustltuto finanzta-rio deiragricoltura« (IFA) z namenom, da si zagotovi “a?4**:, ,v tem organizmu so največji italijanski mpnopoli in organizacije nkpa' ? ra^°,,k[aetjjski sektor: Montecatinl, Edison, Fiat, Federromorzl, ConfagrKoltura Bonomiieva konfederacija neposrednih obdelavceV. Velika torta 550 m i’ Ja rdi r bo Psovala pred nosom poljedelcev in kmetov, toda šla bo v blagajno «šestih sester« poljedelstva operacija ne more uspeti. V nadaljevanju svojega poročila se je Moro zadržal na sedanji vladni formuli in poudaril, da je Fanfanijeva vlada »nesporna politična nujnost« in v sedanjem položaju »nenadomestljiva«, hkrati pa zanikal, da bi predstavljala povratek k centrizmu. Ko je govoril o PSI, je Moro podčrtal, da KD sledi z velikim zanimanjem političnemu razvoju v tej stranki, ker je zaskrbljene za »razvoj italijanske demokracije*; KD je mnenja — in v tem se strinja s stališčem PSI — da v tem sedanjem položaju ni možno politično sodelovanje med obema strankama. »Menim, da nobena od strank, ki so si prevzele obveznost o-brambe demokracije v naši deželi, še najmanj pa KD, smatra, da so nepomembni o-snovni razlogi, ki so do sedaj preprečili, da bi uporabili PSI v političnem vodstvu države, razlogi, ki so ustvarili še vedno odprto vprašanje demokratične ureditve PSI v o-kviru delavskega gibanja* — je podčrtal Moro in zaključil, da naj bodo »prijatelji in volivci RD» mirni in brez skrbi, ker bo KD tudi v prihodnosti ravnala preudarno in previdno tudi kar zadeva socialiste. Na popoldanskem zasedanju glavnega odbora so se diskusije o poročilu Mora udeležili številni člani, ki so vsi podprli stališče političnega tajnika Mora, razen Andreottija, De Martina in Pennacchinija. Andreotti je zahteval, da se KD vrne na staro pot nepopustljivosti nasproti PSI, pri čemer se je skliceval predvsem na pisanje katoliških dnevnikov v Milanu in Genovi, ki nasprotujejo sodelovanju med KD in socialisti. Andreottiju, neposredno pa De Martinu in Pennacchiniju pa je odgovoril Barbi, ki ju je zlasti napadel zaradi njunega sklicevanja na voljo cerkvene hierarhije in poudaril, da so se katoličani odločili za nastop v politični dejavnosti predvsem zato, da bi »spremenili strukture in institucije, ki niso imele na sebi nikoli nič katoliškega«. Kdor na-■protuje politiki večine — je dejal Barbi — je dolžan pokazati neko drugo učinkovito pot. Zasedanje glavnega odbora se bo nadaljevalo jutri zjutraj. V Firencah so se predstavniki KD, PSDI in PSI končno •porazumeli tudi o občinskem upravnem programu in o akupni programski izjavi, ki jo bodo prečftali prihodnji četrtek na prvi seji občinskega •veta. A. P. «»—— Zadnje pismo Lumumbe TUNIS, 20. Tunizijski tednik «Afrique Action* objavlja danes zadnje Lumumbovo pi-•mo ženi, v katerem je med drugim rečeno: »Nobena brutalnost, nobeno mučenje me ni nikoli pripravilo do tega, da bi zaprosil usmiljenje, kajti raje umrem častno z ne-zrušljivo vero in globokim zaupanjem v usodo moje dežele, kakor pa da bi živel v odvisnosti in da bi zatajil svoja sveta načela*. Nehru o Kongu NOVI DELHI, 20. — pred-sednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je z mednarodnega vidika kongoško vprašanje poglavitne važnosti, ker bi utegnilo pripeljati do sve- štvo v noči med petkom Sn soboto dvakrat obstreljevalo maroško vas Bubekeur. Granate so padle sedem kilometrov v notranjost maroškega ozemlja. * Novi predlogi laoškega kralja VIENTIAN, 20. — Začeli ' so se stiki med vlado Buna U-ma ter kamboško, burmansko in malajsko vlado za praktično izvedbo izjave laoškega kralja, ki je predlagal, naj bi predstavniki Kambodže, Bui-me in Malaje sestavili komisijo. ki bd proučila položaj v Laosu. Naloga komisije naj b: bila opozarjati na vsako tujo intervencijo, ki bi ogrožala neodvisnost, celovitost in nevtralnost te države. Kralj se je izrekel za politiko nevtralnosti, nepriključevanja k vojaškim zvezam ter proti tujim vojaškim silam in oporiščem v državi. Hkrati pa je podprl uporniško vlado Buna Uma. V izjavi ni nobene besede o predlogu Kambodže za sklicanje konference štirinajstih držav, kateri nasprotujejo ZDA. Predsednik uporniške vlade je izjavil, da bo pozval Suvano Fumo, naj se vrne v Vien-tiam in naj skuša doseči spravo v Laosu. Ministrski predsednik v uporniški vladi Fu-mi Nosavan bo v kratkem odpotoval v Kambodžo, da povabi Suvano Fumo, naj sc vrne. Predstavnik uporniške vlade je izjavil, da bo ta vlada nudila vse olajšave komisiji, ki jo bodo sestavili predstavniki Kambodže, Burme in Maleje. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je predlog laoškega kralja »konstruktiven in obetajoč«. Tudi predstavnik Foreign Officea je iziavil, da je angleška vlada z zadovoljstvom tov ne vojne. Dodal je, da je Indija večkrat omenila svoje mnenje glede politike v Kon-gv in de je večina neredov v Konga nastala prav zaradi tega, ker Indijo niso poslušali. _______ „„„„ „ oivuiu «Združeni narodi so prizna-! sprejela predlog laoškega kra-li Kasavubuja, je nadaljeval Ija Nehru._ in za to so nekatera opravičila, toda ni opravičljivo, da Kasavubu velja za edinega predstavnika Konga.« »Vojska Mobutuja ali Kasavubuja ne more dobiti druge definicije nego vojska gangsterjev,« je dodal Nehru, ki je pripomnil, da Indija ni do sedaj priznala niti vlade Kasavubuja niti drugih vlad. «»-------- sGa!eb» na področju Kanarskih otokov Neuspel upor v Venezueli CARACAS, 20. — Preteklo noč so v Venezueli odkrili zaroto proti vladi predsednika Letancourta. Notranje ministrstvo je sporočilo, da je nekaj Čez polnoči prišla v prostore radijske postaje «Radio Kum-bos» skupina štirih vojakov in enega civilista ter prisilila Dt)APDAn on - . tamkajšnje osebje, da oddaja BEOGRAD, 20. Jugoslo- sporočilo o zrušitvi vlade, ki vanska eskadra je na poti v je bilo registrirano na mag-Akro danes ob 8 zjutraj pre-, netnem traku. Poročilo do-plula polovico poti od Splita ^aJa, da je orožništvo spet do Akre, to je okrog 2.200 zastdlo pc.l ure pozneje orne-vozlov. Opoldne je »Galeb*, pCa a^°' na katerem potuje predsed- ^ vojakov je skušalo za- • i*1 “ -* ”, *- 58; arss rsut fuske države v spremstvu i ujeti. Aretirali so tudi nekaj jugoslovanskih rušilcev in tr-1 civilistov, ki so se hoteli po-govske ladje »Lovčen*, pri-j lastiti vojaške šole v Caraca-plula na področje Kanarskih: su. Uradno poročilo pravi, da otokov. Življenje na »Gale- i i.e s.adai v državi vse mirno bu» poteka normalno. Predsednik republike maršal Tito je redno obveščen o dogod- :i kih v Jugoslaviji in v svetu. Aretiral, so okoli trideset ci-! vilistov. Nekateri .opazovalci j izjavljajo, da je vlada vedela za naču upora in da je bila pripravljenosti. ■■■•■■■■iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimiHiiiiitiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Belgijski kralj odredil razpustitev parlamenta Nove volitve bodo 26. marca - Zavrnil je ostavko liberalnih ministrov - Eyskens napoveduje, da bo začel izvajati cesti «Apipia» v petek leži [ Preiskovalni remu je bilo izročen kanih strani kot P kot enoletnega de (jaj i ral s njakov, bo morai čiti posamezne ka . y vendar ,, , deV:' govornosti, čilo šestih izve1 katerimi sta dva Pe0_;iP, strok«**© hidravlična si*— t> >n po en strokovnjak• . in jezove, že se i zatrjuje, da so H odgovorni za ,te l{ Z*. V aek». . ie*' .. »Vzrok zrušenja J vjl A passetu — je >* izmed strokovnjak 1J\ Maks Jacobson " ^ ' kvaliteti skalovje, so bili postavljeni j|p< vojni jez je čunan, toda katas^^r* vzročil nestabilen vem bregu. Ce bi m učili teren, ,bi d° glo priti. Medte® |0 9 čajno takim studu vsaj dva odstotk8 jjrV: proračuna, so se ®.jjj / Malpassetu zadoV0 ^ , loškim in geotehn^ji^. ranjem, katerega presekli 1 milijon L- n vnnnnn rlo S O «nl1 .! 1 se računa, da so ’ ^ o -;ali ,.,(1> X ški za jez znaša** jjiP'f nov, je mogoče i* 0(#,. je katastrofo P°v jjjjo*1 ^ po prihranku 9 r<], p» , »Po drugi nadaljeval prof- < n 0 01 •- inž* V) je nujno, da je n 0 J gradi, na tekočeij\ J novem faktorju, ji. ^ po izvršeni g*8,; 1959 se je na vilo, da se je za 17 milimetrov ( I smatral za Potre Jlte*iaC tem obvestil t?r8 v ( krat je bil bazefi / setu napolnjen s se tretjini, ko Pa jt JČ ,«str ! pozimi povečale^a[(jl 400 smrtnih žrtev, povzročil)moralo prjti do , r Zakaj tudi Angleži in Američani. v - ^ v se b0 ob Uko to h ^ vprašal, ^eto »»v..* 86 Zahod tako Combeia 6ma.za Mobutuja, *V0(iitelie»lni> n'aimi P°dobne ‘li nepooii bi m°8l0 Ijivo t0 H enemu nerazum-Mok,-.Qa se za Combeja, Gospodarski interesi vzroki krize v Kongu med Belgijci in Angleži so se pridružili tudi Američani Co/nAe «delničar» - Delnice, ki nosijo do 34 odst. na leto NaPoučeni čl«,,.,. _. . . katerimi je tudi tako imenovana «nacionalna pot* med Port Franequi, Leopoldvillom in Matadijem, ki je last «Banguela Kailwaysa». Preko družbe «Tanks» so stopili v borbo za privatne gospodarske položaje v Kon-ku tudi Američani, ki so bili ptej vezani z družbo »UMHK* ln Belgiio s sporazumi, ki so se nanašali v glavnem na proizvodnjo urana. Skupina «Rockefeller« je že leta 1960 kupila paket 600.000 «Tanks-ovih* deinic v «Union Md-niere, danes pa skupini Rockefeller in Morgan že tako ogražata belgijski položaj v družbi «UMHK», da bi zrna-kovalec kongožke borbe med belgijskimi in britanskimi interesi mogel postati že «tret-ji tekmec* — ZDA. Zasebne Investicije ameriškega kapitala v Kongu so že večje od britanskih zasebnih investicij, ZDA nasploh pa sodelujejo pri izvozu Konga že z obilnimi 20 odstotki. 2e lansko leto je «New York Herald Tribune* pisal, da predstavljajo glavne interese Amerike v Kongu družbe «Socony Mobil Oil», «Texaco», «Shell» in «Armco Steel*. A-merišfci. kapital pa delno kontrolira tudi kongoško banko «Societe Kongolai.se de Ban-que». Ameriški in angleški, pa tudi drugi zahodni uradni krogi so na videz «iskreno žalovali* nad umorom premiera Lu-mumbe. Hkrati pa so zagovarjali Mobutujevo in Combe-jevo politiko. Ob grozotnem zločinu pač niso smeli biti ((neprizadeti*, zato pa hkrati zločinsko politiko Combeja, Mobutuj«. ir ostalih kljub temu podpirajo. Zakaj? Umorjeni premier Lumumba je že lani, takoj ko je bdi Kongo proglašen za svobodno deželo, fcot predsednik vlade izjavil, da smatra vse uranske in ®aio aLi1”*. ^okne zavzeli bi S1 Američani, 'judi y ie ta vrsta Sijslcih vi, ? Vključno bel-paf »i ki jim 'boljo, v; - 0 zarPu»titi kopano koriT 36 da'ala o- 52 nam bn1' .Nadaljnii Pri-Pojasaii. konkretno JMi vezanj0 36 po t*nar>čni ' mešanim Vy velikih družb V«ia j* *ap*a»<». Naj-» ozd-površi- tom Miniere 34.o^MvHK>' ki »a '«0 babaV'ak,n nakoplje to-V0inJ“ za*,« S Sv°i° Pfoiz-v ‘vetu, koh"}.a tretie mesto °dst ,, ^Poalta naknnlio «n nato - ,Vet°vne nakoplje proizvodnje, cink* VSega izva*a v a, srebrn g?rmanija, kad itd . » žvepleno 'a»a, kf0^1^ “u ofifomno u- ZhA, žvepiene- kisli-d vloženi kapi-fraUtov iem„ Jard kongoških m° leta iaJ°mja družba sa-*U'iar 0iv& izpla4aIa nai-dst. ndo v letu — 34 *ri>tai ie torej Pr«ko gom Prvenstveno *e Preko ban" družbe> nato fel»iacker, e skupine «Na- 6 c»mme“ ln. "ivne «Socie-?aaa‘je prev' et Miniere*, železni koncerna »Bru-v 'e vrste ! nrnžbe »CFL* r‘?°Pa Sl Uglh manjših, uane za n?re:<0 bank P°->K,s0UJJHK- Družbo U 1906, pri a "ovili že le- t*11 b*k isT7 Sta s°de- fi, * Veneri] družba «So-lntraJ» 5 sedežem v “■iaoganjika Con . 50*1 >U Sel, kine (ali «3 8 Sedežem 6 v času aUZni R°dezTji in 8U druge svetovne skrajšano v Sa- po svetovne Pitar Prodiram63 * začel v Prve ternur s ' afriški ka- y nstv«no ležišA 3 pobudo ftv nadzornih urana te ‘a 80 Britan ° rih «UM-za t,°lg0 vodili m ®el*ifi«i 1, ^Ve&stvo °stro Bonbo itoVitZapisal, da asapis «Spie- #ač h b°rbo \fe za «»«■ Pi, v agastvom t* nadoblast i>itkl S) teko.* La- čari; dobil; b«i * zdelo, so se ' ®edaj D Sijski delni- tl»nk,ra2mere 86 Zdi’ da 30 A ^ ,spremenile. Sa d0- - *n dtka delnL P,°laga z 20.5 pbm«Se4i v tei* v 1 sku‘ veči^30 Combpi am,panii. s te-p, f To bi bri' relativno cotnK bi b»i ■■ m°žno s PuS‘iieiu vsaj f0ska država i‘e8 svoj 3 formalno pre- • ve .Je delnice ki t'?'^dob^1* 'ondonski dtif, l! Prej Paket delnic, beii,i3'- si. ’■ 0sta „ oblasti t> n,u- da> kn ,?.n «Tanks* ,>Orno ° bi bo-'^i :°c'ete r°or°*‘ta polo-it se lZeralen - Z“-Sa nKs» orl . ,° Tefe’ da danP. . on* podobne pogodbe, ki jih je belgijska vlada v imenu Konga sklenila s tujino, za neveljavne in da bo treba vse te pogodbe pregledati, kot bo treba pregledati tudi način tujih investicij v kongoško gospodarstvo. To bi, seveda, priizaaelo finančne kroge v Bruslju, v Londonu, v New Yorku iz \Vashingtonu. Zato sta London in Washington nad Lumumbovo smrtjo točila krokodilje solze, hkrati pa podpirata Combeja in njemu podobne, kajti ti edini jamčijo, da se načrti Lumumbe ne morejo izpeljati in da bo Kongo še nadalje ostal dežela eksploatacije z letnimi dividendami do 34 odstotkov. Radovedne očke... O dragoceni najdbi v cerkvi sv. Klimenta Ohridska zbirka starih rokopisov V zbirki je 89 grških in štirje slovanski rokopisi iz desetega in poznejših stoletij Kulturne drobtine od tu i Le poglejte, kako zavzeto so otroci spremljali Sneguljčico in njenih sedem palčkov na odru Slovenskega gledališča v Avditoriju Ohrid, mesto ob istoimenskem modrem jezeru, ki ga mnogi imenujejo tudi mesto — muzej, je znan po svojih dragocenih kulturnih vrednotah. Številni kulturno-zgodo-vinski spomeniki, freske, slikarstvo, ohridska mestna arhi. tektura spadajo v vrsto zelo redkih dragocenih objektov, ki privlačujejo pozornost številnih domačih in tujih zgodo, vinarjev. Ena od dragocenosti Ohrida je bogata zbirka starih rokopisov, ki jo hranijo v Narodnem muzeju in ki je bila odkrita v cerkvi sv. Klimenta pred desetimi leti, ki so v njej začeli dela na konserva-ciji in čiščenju fresk. Ta redka zbirka obsega 89 grških in 4 slovanske rokopise, med katerimi so najstarejši iz X. stoletja. Strokovnjaki poudar- jajo, da je to ena največjih ohranjenih zbirk starih rokopisov na Balkanu, ki se po svojem pomenu meri z zbirko rokopispv na Sveti gori v Grčiji. Zbirko sestavljajo razne liturgijske in kanonske knjige, življenjepisi svetnikov, psalmi, pravne knjige in razni drugi dokumenti. Narodni mu. zej pripravlja sedaj tiskanje važnejših rokopisov v francoščini in makedonščini, da se bodo z njimi spoznali tudi udeleženci svetovnega bi. zantološkega kongresa, ki bo letos septembra prav v O-hridu. Na ohridsko zbirko starih rokopisov je prvi opozoril znani ruski slavist Vasilije Gregorovič. Leta 1842 se je dalj Časa mudil na Balkanu in obiskal tudi Ohrid, ki je bil dolgo časa središče slovanske .................................. III, „11,II,II,II,ll„»M,l«„l„MI«l,IHIIII,„11,1,„11,1,1,„lll„ll, llllllll,,, IM,»■„»«,II Ce Perzije ne gledamo le skozi prizmo Farah Dihe Ogromno petrolejsko se Perzijcev ni Petnajst milijonov kolonov - sužnjev - Vsak devetnajsti Perzijec živi «normalno» življenje vsak dan polnega želodca - Krajevni upori, o katerih se ne govori, niti piše TEHERAN, 17. FEBRUARJA — V razkošni veži še bolj razkošnega hotela, v katerem sem se nastanil, med čakanjem nekega perzijskega prijatelja listam po časopisih in revijah, ki prihajajo sem iz Evrope in Amerike, da bi gosti hotela — izključno Evropejci in Američani — »bili na teko- mu .......... tH vv.v^ kot N J’lc«, aa j! pn7ne>- *ta-*e. > *nak ” Afriki P°‘ Si)IUdi ihlP0JTnu Poli-delni?n“ zasebnih ^ ? " * lan£eC ^ l'Ba bilord der Stra' r>b,ir„ Tri*B'ravUn)1 sta ele* >la5L^4a tnd' * družbe leto obr- Je one- i Bcd„.delnicam-nsko k°ntro-.^mi' ki mu iih m na OSror°dst°PUa»mU j‘h V k>sl«ge t h ioJ^trolo L Je vezen, Nih7*»th ,0.zarea dobil? N . n ®Bociet klh Po-J* jg6 Gfnerale* Torek. 21. lebrnarfa 1961 Radio Trst A m‘“Kft°aspodari "Neue a8ango m '0sP°dari iCher lc0: "» n.* n°d to ° s°deloi)(. iil,> Ib , »Soei., “ ‘°*,"n^u S?' dra“?el°«onia Gener«-0 cej0 'bdim ...3e ^ed oe- 4 ®°Cni he^ihkk^rom je •» 1 '»o, . ' kolonial- i«. . *" p'' PriPr^[jP'' za zapusti >ilo 8lUŽbo bri- CZba »j- bs ’DPa. do ‘ega &IiSe »Uk 4ftks» Pa hfitanska ;*«, Cb»s, »L-bi se v U- 86 3 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem ln ples; 18.00: Sola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: »Načelo vzgojne doslednosti*; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: —aJovič: Pesem Jeseni; 19.00: Pisani balončki; 19.30: Fantazija dunajskih motivov; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Ljub- ljanskem jazz-ansamblom; 21.00. Obzornik filmskega sveta; 21.30: Koncert violista Pavla Škabarja, pri klavirju Gita Mally; 22 00: Alojz Rebula: »Horac, učitelj življenjske modrosti*; 22.20: Večerni ples; 23.00: Orkester Buddy Breg- man. Trst ■V^^Todj^tudi ne- Kongu, ,ne<1 12.25: »Tretja stran*; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: »Srečanja*; 15 35: Orkedter Franca Valhsnerija. Koper 7.1N Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Čajkovski: Serenada za godalni orkester; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu’ 14 00: S popevkami doma In na tujem; 14.30: Sola in življenje; 14.50; Septet »Lesjak*; 15.10: Zabavna glasba; 15 30' Tečaj Italijanščine; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Orkestri Luccblna, Pastor ln prado; 16 00- Tretja stran; 16.45: Nemška romantična opera; 17.40: Prijetne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi ob klavirju; 19.30: Prenos RL; 22.15: Italijanski Jazzovski orkestri; 22.35: J. Matičič: Suite za go- dala; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Klasični valčki; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 12.00: Ameriško glasbeno življenje; 13.30: O- perno gledališče; 15.15; Fau-sto Oiigliano; 15.55: Vreme na ital. morjin; 16.00: Oddaja za najmlajše; 16.30: F. Carle pri klavirju; 17.20: Zgodovina glasbe; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod: 18.00: Ciganska glasba; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti; 21.00: E. F. Pal-mieri «11 cocomero*; Glno Roc-ca «iL'iiT>briago de sesto*; 22.30: R Anthony m njegov orkester; 23.00: Poje Natalino Otto. II. program 9.30: Jutranje vesti; 10.00: Sentimentalno popotovanje; 11 00: Glasba za vas, ki delate; 13 45: Moda; 15.00: Kratek simfonični koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Onelhi Finese« - Giuseppe Campo-ra- 17.30: II buittafuorl, 20.30. Vso srečo s 7 notami; 21.45. Večerna glasba. III. program 17 00: Skladbe za klavir in orkester: Vlotti, 18.30: Filmski pregledi »•«; Hlndemithove skladbe, 2 Vsakovečernil koncert, 22.ou. Madrigali: 22.50: Antologij hege,lanske levice; 23 05. Za radio prevedena dela, 23.2 . Chopinova sonata štev. Slovenija 8 05: Zabavni orkester Al- fied Scholz; 8.45: Radijska šola za srednjo stopnjo; Stevan Hristič: Iz 9.25; baleta »Ohridska legenda*; 9.40: Planinski oktet iz Maribora; 10.15: Iz albuma Schumannovih klavirskih skladb; 10.40: Utrjujte svojo angleščino; 10.55: Za- bavni intermezzo; 11.00: Dueti in ansambli iz slovanskih o-per; 11.30: Iz naše beležnice; 11.40: Popevke se vrstijo; 12.00: Trio Maksa Kovačiča; 12.15: Kmetijski nasveti — Inž. Ku-koveč: Zimsko obrezovanje; 12.25: Opoldanski spored; 15.30: Igramo za vas; 14.05: Radijska sola za višjo stopnjo; 14.35: Znamenite basovske arije; 15.40: Listil iz domače književnosti; 16.00: Melodije za vse; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18.00: Iz naših kolektivov; 18.15: Klavir v ritmu; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Izobraževalni obzornik; 20.00: zbor sovjetske armade; 20.30: Radijska igra — Ranko Marinkovič: Glorija; 21.45: Natko Devčič: Nokturno; 21.51: Štiri popevke; 22.15: Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.05: Nočni akordi; 23.25: Po svetu Jazza; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 19.20: Ob tridesetletnici smrti pesnika B. Cendrarsa; 19.40; Zgodbe umotvorov; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Dialektalno gledališče: F. de Roberto: »it rosa-rio», Nino Martoglio »I clritoti in pretura*, L. piramdello: »A1-l’uiscita»; ob koncu TV dnevnik. televizija Program .taitjanske televizije od 17.00 do 21.15. gromnih investicij, ki so vanje vložila ameriške in zahodnoevropske družbe...*, «... tudi življenje povprečnega Perzijca čuti blagodat velikih investicij...*. V tem ko si to beležim, me zmoti prijatelj domačin in tu ni bil potreben noben dolgovezni uvod. Moje delo so izpopolnili njegovi podatki, ki so vse bolj zgovorni, bolj dokumentirani od »socialnostrokovnih opisov* raznih zahodnih agencij. Perzija je vse kaj drugega kot to, kar se zahodnemu človeku pod to etiketo streže. Perzija je sicer bogata, Ležišča nafte so ogromna, toda petrolejski vrelci dajejo Perzijcu kaj malo. Od 20 milijonov prebivalcev, kolikor jih šteje Perzija, jih 16 milijonov živi od poljedelstva in življenje teh je dobesedno na robu med življenjem in smrtjo. K tem 15 milijonom prištejmo milijon razcapanih nomadov, 3 milijone ljudi, ki žive sicer v mestih, toda v skrajni bedi in preostane nam en sam milijon prebivalcev «ibogate» dvajsetmilijonske Perzije, torej en sam milijon ljudi, ki žive »normalno* življenje. Sem štejemo tako velike bogataše, kot tudi tiste, ki so zagotovo vsak dan siti, kajti za onih 19 milijonov tega bi ne mogli reči. Potemtakem Perzija ni sinonim petroleja in petrolejskega bogastva. Nasprotno, 16 milijonov prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, je 15 milijonov sužnjev na robu lakote. Perzijska zemlja, kolikor je obdelane, niti ni tako siromašna, toda v Perziji vlada malone fevdalna doba. Sistem kolonov je edini sistem. Povrh tega so odnosi med zemljiškim lastnikom in med obdelovalcem zemlje potencirani še z o-rientalskim nazadnjaštvom. Perzijski kolon mora svojemu gospodarju oddati od 70 do 75 odstotkov pridelka, to se pravi, da mu preostane od 25 do 30 odstotkov pridelka, ki v nobenem primeru ne zadoščajo za več kot za 10 mesecev v letu. In tedaj si mora kolon od svojega zemljiškega gospodarja izposoditi sredstva, da »zakrpa leto*. S tem pa se iz leta v leto veže za zemljo svojega zemljiškega gospodarja, dokler pač zdrži, če ga prej ne pobere kaka kužna ali socialna bolezen, ki jilt tu ni malo. Statistični podatki govore o 50 odstotni smrtnosti otrok. Morda sam gornji opis ne j pak tudi med kmečkim pre- more dati otipljive slike. Podkrepili jo bomo s številkami. Povprečni dohodek 15 milijonov ljudi, ki v Perziji žive od kmetijstva, znaša v povprečju 700 toma-nov, kar je v naši valuti od 55 do 60.000 lir. Kako ti ljudje s tem živijo, je uganka, ki je ne bom reševal. O šolah ni niti govora. Tudi v večjih naseljih, kjer so s kakimi tujimi sredstvi kako šolo zgradili, so učilnice prazne, ali ker ni učitelja, še bolj pa zato, ker otroci »nimajo časa*, ker morajo delati za gospodarja. O bolnišnicah in zdravnikih se na perzijskem podeželju prav tako ne da govoriti. 50 odstotkov mrtvih otrok v prvem letu življenja je dovolj izrazit podatek o zdravstvenem stanju in o zdravstveni službi na perzijskem podeželju. In tudi v mestih. Kaj pa oblasti? Oni milijon Perzijcev, ki žive »normalno* življenje, to se pravi milijon ljudi, med katere spadajo bogataši in oni, ki so se kolikor toliko dvignili iz goruje amorfnosti, vedo, da jim množica lačnih zavida in da se zavist že spreminja v odpor, ki bi se znal spremeniti v u-por. Zato vlada v Perziji policijski režim, kajti v Perziji imajo povsod besedo »uniformiranci*, ki jih je nad 300.000. Druga »zaščita* interesov privilegirancev je — cerkev. Toda ta odpoveduje. Perzijci so povečini muslimanske vere in smola je v tem, da muslimanska vera zelo veliko govori o enakosti, o bratstvu in socialni pravičnosti. Vse do pred kakim desetletjem je muslimanski kler mogel z lahkoto delati za one redke privilegirance, ker je bil Perzijec na podeželju in v mestu »daleč za Luno*. Sedaj pa se začenja bivše sredstvo privilegirancev spreminjata v orodje proti njim. Pa še nekaj. Oni perzijski kmetje, ki so se tako ali drugače osvobodili tlake zemljiškemu gospodarju in prišli na delo v mesta, prihajajo pogosto na podeželje in nosijo s seboj nove ideje. V tem jim je v pomoč ali bolje v vodilo zelo občuten program trenutno prepovedane levičarske stranke »Tudeh*. Stranka »Tudeh* je sicer prepovedana, vendar pa ni nikoli imela toliko pristašev kot jih ima danes. In to ne le med proletariatom, vkolikor bi včerajšnje kmete mogli imenovati proletarce, am- bivalstvom... Pri takšnih razmerah ni nič čudnega, da tu ali tam na podeželju pride do krajevnih uporov. O tem se sicer ne piše, niti govori, toda marsikateri žandar, ki se je postavil na stran zemljiškega gospodarja, je svojo vnemo plačal z življenjem. Tako sem se že v prvem stiku s Perzijo, že v sami hotelski veži, spoznal z realnostjo Perzije in v tem smislu bom skušal Perzijo proučiti in jo nato po neposrednih stikih z ljudmi iz «19 milijonov* skušal posredovati zahodnemu svetu, da bi Perzije ne poistovetili več s Farah Dibo, So-rayo in podobnimi izbranci iz onega edinega milijona ljudi, ki žive »normalno* življenje. V. H. kulture na balkanskem poloto. ku. V svojem znanstvenem de. lu «Očerk putešestvija po ev-ropskoj Turskoj*, ki je bilo tiskano leta 1848, piše Grigo-rovič, da je v cerkvi sv. Klimenta na Ohridu bogata zbirka rokopisov in pravi, da je v njej 69 grških in 23 slovanskih rokopisov. Pred koncem prejšnjega sto. letja 1898 se je mudil na Ohridu in se seznanil z zbirko starih rokopisov tudi direktor ruskega arheološkega inštituta v Carigradu Teodor Uspenski. ki je tudi zabeležil, da je v zbirki 89 grških in 17 slovanskih rokopisov. Uspenski citira 16 rokopisov in poudarja, da so v zbirki zelo dragoceni dokumenti iz VIII. in IX. stoletja ter iz poznejše dobe. Zanimivo je, da število rokopisov, ki jih omenjajo učenjaki, ni vedno isio. Tako je bilo najdenih leta 1842 23, konec prejšnjega stoletja 17, 1. 1950 pa samo 4 slovenski rokopisi. Med ostalimi je tudi evengelij iz 8. stoletja, ki ga omenja Uspenski in ki ga sedaj hranijo v baltimorski knjižnici v ZDA. Obstajanje tako bogate zbirke starih rokopisov na O-hridu ni slučajno — je pojasnil kustos Narodnega muzeja Vasilj Lafton. Ohrid je bil dolgo časa duhovni center. Za časa ohridske patriarhije in arhiepiskopije je Ohrid igarl veliko vlogo, ne samo v duhovnem, temveč tudi v politič. nem življenju narodov na Bal. kanu. Največji del rokopisov — pravi Laflov — je verjetno nastal prav na Ohridu. Znano je, da je Ohrid imel zeio razvito topično obrt z določeno ornamentiko, ki se je v marsičem razlikovala od grške obrti. Znano je tudi, da se je na Ohridu razvilo posebno fresko-slikarstvo. Povsem logično je, da je v središču s tako visoko razvito kulturo obstajala tudi neka ohridska šola, in če že na šola, pa neka pisarna, v kateri so razmnoževali rokopise kanonskih in liturgijskih knjig za potrebe cerkve pod juris-dikcijo ohridske patriarhije, odnosno kasneje ohridske arhiepiskopije. Verjetno je, da so tukaj razmnoževali tudi od. loke o reševanju raznih vprašanj, kakor tudi odloke višjih cerkvenih oblasti. V prilog tej tezi govori tudi tako imenov?„ ni ((Bolonjski psaltir*, kt sta ga v 13. stoletju napisala Josip in Tihota. Ta psaltir je leta 1346 kupil bitoljski jero-menih Danilo od Teodora gramatika (pisarja) iz vasi Kamna pri Ohridu za dve zlatici in 2 pozlačena uhana. Psaltir je hranjen v univerzitetni knjižnici v Bologni po čimer je dobil tudi ime. MiitttimiiimimiimmiiiiitiiiimmiiiiiiimiiiiimmiimiiiimmMimiiimtimiimiiMmmuiu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mario Gorini Mario Gorini, ki razstavlja v galeriji Rossoni olja m tempere, je qaj mnogo-stranski umetnik nemirne narave. Rodom iz Salerna, prebiva trenutno v Parovi. Je slikar, pesnik in književnik. Za neko zbirko pesmi je bil nagrajen z nagrado predsednika Einaudija, njegovi eseji in kritike pa so izhajali sedem let v reviji «11 sentiero dellar-te», ki jo je sam izdajal. Nekaj let je tudi vodil literarno - umetniški obzornik radiopostaje v Bocnu. Slike, ki jih razstavlja v Trstu, so iz različnih obdobij, tako iz onih ko je bil še figuralno usmerjen, kot iz poslednjih ko je prehajal v nepredmetno slikanje. Razstava je torej precej retrospektivna. Sliki eUjetni-ci» in «Metafizično dekle na strehi» sta še iz razstav na Nizozemskem, «Stroji» pa iz razstave v Duesseldorfu, ki je bila prikrojena industrijskemu značaju tega mesta. Je odlično zasnovana, pozna pa se ji vpliv nemškega okolja, morda je zato tudi, tehnično gledana, najboljše olje te razstave. Gorini ne obvlada popolnoma zadovoljivo oljne tehnike, zaradi česar trpi neposrednost njegovega izraianja, ki je pretežno pesniško nav- dahnjeno in tako rado podlega katerimkoli snovnim o-vi ram. Boljši olji sta še abstraktni sliki «Tahitski motiv* in Morska struga» v katerih se dobro uglašene barve prelivajo kot zveneči verzi pesmi v prijeten labirint barvnih srag in vijug. V vseh onih slikah pa, kjer postaja zasnova geometrično vzorčasta pojema živahnost umetniškega občutja, ker Gorini je pač pesnik in ne graditelj v strogem smislu besede. Zato izpada v figuralnih delih hladen, do-čim mu nepredmetno slikanje daje ne izčrpne možnosti barvno-oblišovnega izživljanja, predvsem v temperi, kjer ni nujno pravilno izkoriščanje plastičnih vrednot barvnih potez, temveč se mehka baržunasta neprosoj-nost barv posrečeno ujema z njegovimi pesniško podo-življenimi barvnimi vtisi, kot jih lahko občudujemo v mojstrsko izdelanih slikah eNocturno z luno* in ((Zapletenost*. To sta nedvomno najboljši sliki razstave, poleg dveh starejših temper sAteljen in «Ure», Njih vrednosti se zaveda mojster sam, ki jim je kot oče dobrih o-trok, oskrbel boljšo obleko — okvire. MILKO BAMBIČ ........................................................... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Za vsako novo poslovno zadevo, ki se je boste lotili, se dr. žite nasvetov tistih, Iti se na stvar spoznajo. V družini po-mirjenje. ZehT^pozitiven usp^h skupne- vite- Z ljubljeno osebo se bo-ga dela. Zaupajte pa nekoli- m m ko več vase, ker boste morali sami odločati. Srečni boste le z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ker boste morali naglo odločati, bodite zbrani. Pazite, da vam kdo kaj ne podtakne. Močno boste ljubosumni, ven-der brez vzroka. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo veliko dela boste imeli, zato se temu primerno pripra. ste sprli. Vzrok bo vaš ponos. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepričakovana novost, ki vas bo spodbudila k intenzivnejšemu delu. Vse se bo prav končalo. Srčni impulsi bodo prevladali nad razumom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse sile zberite, da speljete k cilju delo, od katerega je odvisna vsa vaša bližnja prihodnost. Hudo boste nervozni ln nerazpoloženi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pri poklicnem delu nobenih težav, prijetni novi stiki poslovnega in neposlovnega značaja. Srečen dan za vas in vašo okolic#. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neka tuja pomoč bi vam znala veliko pomagati, vendar pa se zanesite bolj nase kot na druge. Skušajte ljubosumnost obvladati STRELEC (od 23. 11.' do 20. 12.) Veliko obetov že na vse zgodaj, bolj malo pa bo ures- ničenih načrtov. V finančnih zadevah bodite previdni Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Niso priporočljivi večji nakupi, niti nepotrebni stro-ski. Finančno bodite skrajno previdni, ker ne poznate jutrišnjega dne. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Moralno se boste odlično počutili in v tem smislu se boste lotili dela. Dejansko sta. nje pa vas bo razočaralo. Tolažba doma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Uspeh v delu in to kljub vsem spletkam vaših tekmecev. V ljubezni pa bo bolj malo zadoščenj. Temu je kriva neučakanost. Glavobol. Krleža v poljščini Pri založbi Czgtelnik » Varšavi je pred kratkim izšel roman Miroslava Krleže «Na rubu pameti» z naslovom «Na kravedzi rozumu». Roman je prevedla Marija Krukotvska, znana posredovalka srbske in hrvaške literat ure poljskim bralcem. Krukotvska pa prevaja tudi iz slovenščine. Doslej sta izšla njena prevoda «Balade o ulici» Juša Kozaka in ene izmed novel »Samorastnikom). Prežihovega Voranca, sedaj pa pripravlja prevod Potrčevega romana *Na kmetih*. Ehrenburf o (angažirani* književnosti Nedavno so v SZ prosta-vili 70-letnico žiuljenja vidnega književnika llije Ehren-bu,ga. Te dni se je Ehren-burg udeležil konference za «ok rog to mi zo» v Varšasi, kjer je v razgovoru z novinarji o svojem delu dejal med drugim: eRazen ruskih so name najbolj vplivali francoski književniki, posebno Stendhal». Glede takoimeno-vane »angažirane* književnosti pa je dejal: »Ne bojim se literature, ki se ji pravi ((angažirana*. Vsaka velika poezija in vsa velika umetnost je vedno bila »angažirana* in celo Dantejevega «Božanska komedija* je bila še kako »angažirana*. smrt mladega srbskega pesnika V Beogradu je umrl Branko Miljkovič, eden izmed najvidnejših predstavnikov mlade srbske pesniške generacije. Izdal je že več samostojnih pesniških zbirk, 2a knjigo pesmi «Ogenj in nič* pa je prejel Oktobrsko nagrado mesta Beograda 1960. Erskine Caldsvell ▼ Evropi Ameriški romanopisec Ers-skine Caldwell, ki je doslej objavil že 38 romanov, st sedaj mudi na 6-tedenskem potovanju po Evropi. Obiskat je že Finsko, Zah. Nemčijo, Nizozemsko, kmalu pa bo prišel tudi v Beograd. Sum je izjavil, da piše devet mesecev na leto in da piše sam po 8 uri dnevno na pisalni stroj samo z dvema prstoma. Sedaj je dokončal svoj 39. roman «Jenny bi Natures, ki bo dotiskan v marcu. Dotacije za kulturno dejavnost v Sloveniji Republiški fond Slovenije za pospeševanje kulturne d«. javnosti bo letos razpolagal z oKrog ng milijoni dinarjev, kar je trikrat več kot v zadnjih treh letih skupaj. Okrog 150 milijonov je predvidenih za pomoč raznim kulturnim akcijam, 20 milijonov pa bodo dali v rezervo. 20 milijonov din bodo dobile slovenske kulturne insti. tucije za dejavnost v inozemstvu, 30 milijonov za medrepubliško kulturno izmenjavo, 20 milijonov pa za pomoč tujim kulturnim manifestacijam v Sloveniji. Nagrada Martina Buberju Z Veliko državno nagrado odlikuje avstrijska republika najbolj zaslužne književnike, glasbenike in upodabljajoče umetnike. Ker dela v Izraelu živečega filozofa Martina Buberja s to nagrado niso mogli odlikovati, se je žirija odločila, da se mu podeli «posebna nagrad a*. Za slikarstvo sta bila nagrajena Ferdinand Kitt in Max V/eiler. Študija o Thomasu Mannu V Leningradu je izšla obsežna študija o Thomasu Mannu, čigar dela zlasti v zadnjem času v Sovjetski zvezi pogosto prevajajo in tiskajo v visokih nakladah. Napisala sta jo V. Admoni in T. Stilman. V Moskvi pa bodo kmalu z deseto knji go zaključili izdajo zbranih del slavnega nemškega pisatelja. Jugoslovanka v milanski »Scall* Pred dnevi je gostovala v milanski »Seal i* prvakinja zagrebške Opere Marijana Radev. Nastopila je petkrat v vlogi grofice v »Pikovi dami*. Dosegla je izreden u-speh tako pri poslušalcih kot pri kritiki. Črnogorski umetniki v New Torku V umetniškem jiaviljonu o-meriškega slikarja jugoslovanskega porekla Sava Raduloviča v Neto Yorku bo konec marca odprta razstava sedmih sodobnih črnogorskih likovnih umetnikov. Razstavo bodo za tem odprtli še v nekaterih drugih mestih ZDA. Slikar Radulovič, ki je lani razstavljal v u-metniškem paviljonu v Titogradu, vrača s tem gostoljubje svojim čnogorskim kolegom. Stota premiera v ljubljanskem Mestnem gledališču V nedeljo je ljubljansko Mesino gledališče slavilo pomemben delovni jubilej, saj je uprizorilo že svojo stoto premiero. Za ta jubilej j e postavilo na oder Cankarjevo delo »Za narodov blagor* kakor je svoje delovanje začelo s Cankarjem in sicer z «Jakobom Rudo*. Mestno gledališče posveča glavno pozornost domačim klasičnim in modernim odrskim delom m si je zaradi tega pridobilo velik ugled. Zgodovina SZ Zgodovinski inštitut Akademije znanosti SZ bo izdal obsežno zgodovino Sovjetske zveze od antike in donaiih dni. Izšla bo v mnogih knjigah, 5 pa jih bo posvečenih obdobju po l. 1917. Zadnji zvezek oz. knjiga bo izšla do l. 1967 za proslavo 50-letnice oktobrske revolucij«. Vreme včeraj; najvišja temperatura 15.5. najnižja 5.8, ob 19. url 12.2, zračni (tak 1031.5 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 17 lem, v k.,te 48 odst., nebo 9 dese-tto ffcobteččiro, morje raMo razgibano, Itmperatur a morja 9.4 sto- Tržaški dnevnik Danes, TOHEK, 21. Irena •_ . J Sonc* vzide ob 6.59 In »j*?*, 17.40. Dolžina dneva 10.4L vzide ob 10.28 in zatone ob jutri, SREDA, 22. febn*)* Marjeta Zlonamerno preprečevanje delovanja pokr. komisije trgovcev Na mesto elanov« katerih imenovanje je propadlo« je treba imenovati nove SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTD vabi tržaške in okoliške Slovence na v - le dveh zasedanj komisije se namreč nekateri člani neupravičeno niso udeležili Ne sme zmagati pritisk šovinističnih krogov v škodo stvarnih interesov trgovcev PREŠERNOVO PROSLAVO Zaključen šesti kongrei tržaške federacije P8j Izvolili so tri delegate za državni kongres stranke in novi glavni odbor ft* racije - Odnos do Slovencev eden izmed temeljnih kamnov tržaškega sociafe*) .....‘H Pretekli teden je predsednik tržaške trgovinske zbornice v smislu zakona dvakrat, v ponedeljek in četrtek,. sklical sestanek pokrajinske komisije za sestavljanje in za ugotavljanje seznamov pokrajinske komisije za upravičence bolniške blagajne za trgovce. Na oba sestanka so prišli samo predstavniki raznih uradov, ki so bili imenrvant v komisijo, pred-st ivn>ca krošnjarjev OANVA) Ir. predstavnik Slovenskega fospodarskega združenja. O-eh sestankov pa se neupravičeno niso udeležili predstavniki bivšega znruženja trgovcev na drobno (Associazione comroercianti al dettaglio) in federacije trgovcev (Feder-comir.ercio), ki so sedaj združeni v enotno organizacijo Zveze trgovcev (Unione com-mercianti). S takim svojim ravnanjem so to; e; nekateri predstavniki tržaških trgovcev nadaljevali s svojo diskriminacijsko gonjo proti slovenskemu predstavniku trgovcev, ki je bil točno po zakonu imenovan v omenjeno pokrajinsko komisijo. Pri tem se sklicujejo na vlogo, ki so jo poslali ministrstvu za notranje zadeve in v kateri osporavajo pravilnost imenovanja predstavnika SGZ. Združenje pa je že večkrat pravilno podčrtalo, da sloni ta vloga na povsem na- finim miii m milimi tli milimi m tiiiiiaiiiiiiiuuiiiit umi iiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiiiiiiii mm Enoten sklep vseh sindikalnih organizacij Pred novimi stavkami v CRDA Trsta in Tržiča Danes stavka v jeklarski industriji Delavci AFA še vedno stavkajo V Tržiču so se sestali predstavniki petih sindikalnih organizacij kovinarjev in sicer CGIL, U-LL in CISL za goričko pokrajino ter Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL za tržaško pokrajino. Ponovno so razpravljali o položaju v CRDA ter ob zaključku razgovorov izdali enotni proglas, v katerem pravijo, da so sklenili razne sindikalne akcije, ki jih bodo pravočasno sporočili delavcem. To pomeni, da se je položaj v CRDA ponovno zaostril, ker ravnateljstvo noče popustiti in da bo v kratkem prišlo do rovega vala stavk, ki pa jih bodo napovedali nenadoma in jih ne bodo prej sporočili, ta ko da se preprečijo ravnateljstvu vse priprave. Danes bodo stavkali delavci privatnih siderurških podjetij in sicer od 12. ure dalje. Stavka ima vsedržavni značaj in zahtevajo delavci iste pogoje, kot so jih že dosegli delavci v podjetjih z državno udeležbo. Glede pktjetja SAIFAC pa b, moralo priti danes do nadaljnjih pogajanj, vendar jih bodo na zahtevo urada za delo odložili in se bodo pogajali jutri. Danes pa se bodo se stali delavci AFA na enotni skupščini in bodo razpravljali o položaju, ki postaja vedno bolj napet, saj so kljub obljubam še vedno prisiljeni stavkati. IZ MACKOVELJ Nevšečnosti zaradi avtobusa postaje Javno mnenje, zlasti pa pristojne oblasti bi radi opozorili na nedopustno ravnanje podjetja SAP, ki je pred nedavnim prevzelo podjetje »Au-tovie Carsiche« v svojo režijo. Avtobus tega podjetja bi moral voziti — in do tja so tudi plačani vozni listki — do postajališča pod lipo, toda v resnici vozi samo do «pilda», kar pomeni kakih 500 metrov manj ceste. To pa povzroča seveda mnogo neprilik potnikom, zlasti mlekaricam in pericam, ki so obložene z vrči in culami, saj morajo v mrazu in dežju opraviti toliko daljšo pot. Izgovor, da se pod lipo avtobus ne more obrniti, ne drži, saj tu obračajo dosti tpžja vozila. Edino, kar bi morda oviralo obračanje, je eden lipovih vrhov, ki se prav lahko odreže. Zato bi priporočali vsem, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad avtobusno službo, da podjetje opozorijo na njegovo dolžnost. Mimogrede naj še povemo, da smo tudi letošnjega pusta dostojno proslavili. V nedeljo so fantje pobirali po vasi in zvečer so napravili tradicionalno večerjo. Jajc in klobas je še toliko ostalo, da so napravili drugo večerjo še potem, ko so pusta zažgali. In za zaključek bi še radi izrazili željo, da bi namreč začeli čimprej popravljati in asfaltirati pokrajinsko cesto oziroma pokrajinski cesti, ki vodita v našo vas. Dela bi morali začeti že v letošnji pomladi, a so bila baje prenesena na september. Ne vemo, če to stoodstotno drži in prav zaradi tega bi radi, da nam pristojne oblasti povedo, kako je s to zadevo. PREDAVANJE Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi danes 21. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9/1 predavanje. Predavala bo tov. Marija Vilfanova ■O družbenih premikih na Slovenskem«. pačnih pravnih temeljih in da njeno reševanje ne sme v nobenem primeru preprečiti takojšnjega delovanja komisije, ki mora takoj pričeti_ s svojim delom v korist vseh prizadetih tržaških trgovcev. V celoti gre za okoli 4500 5000 upravičencev do bolniške blagajne za trgovce, saj je toliko približno prošenj, ki jih sedaj proučuje in ureja posebni urad tržaške trgovinske zbornice. Vendar pa se bo celotno, dokai zapleteno in odgovorno delo, ustavilo, saj mora o vsakem spornem primeru razpravljati in odločati prav omenjena pokrajinska komisija, ki je bila v ta namen tudi po zakonu imenovana. Delovanje te komisije pa je sedaj pasivizdrano, ker jo iz šovinistično - partikularističnih razlogov sabotirajo predstavniki Zveze trgovcev (Associazione dei commercianti) in kar predstavlja nevarnost, da se bo tudi pričetek poslovanja bolniške blagajne za trgovce znatno zavlekel. Pri tem pa omenjeni predstavniki Zveze trgovcev niso samo kršili zakona in nedvomno škodili trgovcem, ki naj jih v komitiji zastopajo, temveč so se s svojim zadržanjem dejansko odpovedali sodelovanju v omenj>ni komisiji, kar bi »po analogiji)) tudi sledilo, iz člena 32 zakona od 27. XI Razgovori v Pragi ki bo Hiš*- Včeraj so se v Pragi začeli razgovori med tržaškimi in češkimi gospodarstveniki glede i tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Člani tržaške delegacije se bodo vrnili v Trst ob koncu tedna. v nedeljo 26. februarja v dvorani Stadionu <1. maj» ob 17. uri > ■. ■■■ < ■i.-:-!'/.:.’ i na Prof. L. Lonza ponovno v PSDI Tajništvo PSDI sporoča, da je sprejelo prof. Lucia Lonza ponovno v stranko na njegovo prošnjo. V POPOLNOMA NOVIH OBLIKAH SE VAM BODO PREDSTAVILI ZDRUZENI MLADINSKI, MOŠKI IN MEŠANI ZBORI, TAMBURASKI ZBOR TER PLESNA SKUPINA NARODNIH PLESOV Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom sporeda IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinilllllHIIIrilinMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIHHHi Pogled na dvorano med kongresom tržaške federacije PSI Seja tržaškega občinskega sveta Nepotreben spor glede sklepa o gradnji ceste pri Sv. Andreju - ■ • — ——— ——— * *— ------------ 96 milijonov lir ia gradnjo novih kript in žar na pokopališču Župan obsodil vse provokacije ne glede na njihov izvor 1960 št, 1397 o bolniSkem zavarovanju trgovcev. Zato je povsem napačna rešitev sedanjega položaja komisije v poskusih, da bi se odstavilo celotno komisijo s tem, da bi vladni generalni komisar imenoval posebnega izrednega komisarja, ki naj bi prevzel vse naloge in vse pravice pokrajinske komisije. To bi bila neumestna in nepotrebna rešitev, saj bi namesto izvajanja ukrepov v skladu z zakonom, vladni generalni komisar podlegel nestrpnim in šovinističnim zahtevam skupine, ki so ji pri srcu predvsem ozki osebni interesi na škodo vseh trgovcev. Pravilno — in v skladu z duhom obstoječe pravne ureditve — bi bilo, da bi oblasti imenovale namesto onih članov, ki so se s svojim ravnanjem odpovedali delu v komisiji, nove člane, ki bodo prevzete dolžnosti v redu izvrševali, kot je to storil predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiimiiniMiiiiiiiiiiifniHiiniiiiiiiiiiniiniiHiiiiiiHiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiii V okviru del Selada Turistični dom v Sesljanu r-----------------\ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej; četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 (lin, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 460 din — Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V okviru Selada bodo na račun Turistične ustanove verjetno že prve dni prihodnjega meseca začeli zidati v Sesljanu turistični dom, v katerem bodo prostori urada za informacije, čakalnica, sedež bodoče krajevne turistične ustanove, sanitarne naprave in velika dvorana, ki bo služila za konference, kino predstave, razstave in modne revije. Ta dvorana bo dolga 12 m ir, široka 11,30 m. Zrad-ba bo enonadstropna in bodo zanju uporabili skoraj izključno kraški kamen. Turistični dom bo zgrajen nad sesljanskim zalivom, in sicer med glavno cesto in cesto, ki pelje do kopališča, na zemljišča, ki ga je Turistični ustanovi podaril devinski princ. Načrti so že izdelani, zgradbo pa bodo izročili svojemu namenu verjetno v turistični sezoni prihodnje leto. Te dn. se je ravnatelj Turistične ustanove razgovarjal z nabrežinskim županom in odbornikom, ki odgovarja za turizem, gleda turističnega do..ia in razvoja turizma v devmsko-nabrežinski občini. Obljubil je, da bo Turistična ustanova podprla vsako pobudo v tem smislu. Upati je le, da bo res tako in da bodo tudi pristojne višje oblasti pokazale več razumevanja za potrebe te občine, tako gltde turizma, kakor tudi glede drugih problemov, ki jih je treba rešiti, da bo občina vsestransko napredovala, kar bo prav gotovo koristilo tudi razvoju turizma. «»------- Nezgode motoristov v Miramarskem drevoredu V nedeljo ob mraku sta se peljala po Miramarskem drevoredu z vespo 47-letni Antonio Busechian iz naselja San Mauro št, 111 in njegova žena Giorgina, ki je sedela na zadnjem sedežu. Nenadoma pa je pred njima prečkal cesto 68-letni Giuseppe Grio iz Car-bole 440. Ve9pist je naglo pritisnil na zavore, da bi se izognil pešcu, a zaman. Podrl ga je, pri tem pa šta zletela z vozila tudi vespist in njegova žena. Zeno in moža so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na II. kirurški oddelek in se bosta morala zdraviti vsak po dva teina. Busechian se je pobil in ranil po čelu in nosu, nalomil si je nosno kost in si zlomil zob, njegova žena pa se je tudi pobila in opra- se je manj pobil in opraskal po čelu in nosu ter bo okreval v dobrem tednu. V Miramarskem drevoredu se je v nedeljo pozno popoldne ponesrečil z motoskuter-jem tudi 17-letni Fablo Fabro iz Ul. Mantegna 3. Peljal se je proti Miramaru, pa je trčil v avto, ki ga je 28-letni Franco De Marco iz Ul. F. Vene-z,an parkiral ob robu Ceste. Fabro je treščil na tla in se pri tem pobil in precej ranil v desno nogo, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Povozil je pešča V Ul. Carducci je pred kino dvorano Odeon 46-letni Almerigo Galasso iz Ul. Li-mitanea 14 včeraj popoldne povozil z vespo 61-letnega Augusta Laussija iz Ul. Sette-fontane 64, ki je prečkal cesto na prostoru določenem za oešce. Laussi se je nekoliko pobil in opraskal po glavi in bo okreval v nekaj dneh. Med delom v tovarni Gasli-ni se je včeraj ponesrečil 39-letni Albino Vinzan iz Ul. Gorizia 11. Na glavo mu je padel neki predmet in ga močno udaril po glavi. Zaradi tega je Vinzan padel in se pobil tudi po levi roki in kolenih. Sprejeli so ga na o-pazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Vse je kazalo, da bo sinoči ,za navadne pokope na XIII. nja seja tržaškega občinskega ‘polju občinskega pokopališča sveta potekala povsem mirno, toda nepričakovano se je o-zračje »segrelo«-, ko je prišel na vrsto sklep o gradnji ce- ste, ki bo pri S». Andreju vezala Ul. Murat z UH. Guido Reni in ki bo hkrati služila za pristop k cerkvi,, ki ja bedo zidali na koncu' Ul. Pic-cicla. Gre namreč za tisto cerkev, ki bi jo morali po mnenju'škofije in demokristjanov zidali na Trgu Carlo Alberto. Ker se je večina sveta temu načrtu uprla, bodo torej zidali cerkev v Ul. Picciola. Vse kaže, da je stvar nekako ostala županu »na želodcu«, sicer se ne bi bil sinoči tako razgrel, za kar pa ni bil upravičen, saj je bil zadnji sklep demokratično sprejet z veliko večino. Morda je naša domneva tudi zgrešena in se je župan razhudil iz kakega drugega razloga, toda videz je pač tak. Ko je namreč odbornik Gep-pi končal branje sklepa o gradnji omenjene ceste in orisal razloge, ki govore v prid r.jeni gradnji, »e je oglasil socialist dr. Teiner in vprašal, ali ne gre v tem primeru morda za enega tistih treh pristopov k cerkvam, ki so jih svoj čas vključili v seznam del gospodarskega načrta in ki so po njegovih besedah stali o-krog 35 milijonov vsak.' Ta Teinerjeva zahteva po pojasnilih je bila povod za razdra-ženje župana, ki je videl v njej kar natolcevanje. Zato je prišlo med njim in Teinerjem ter kasneje še med njim in drugimi svetovalci levice do ostrega besednega spopada. Ko se je namreč oglasil tudi svetovalec KPI Muslin in o-nenil neko drugo cesto, po kateri hodijo otroci v šolo in je v obupnem stanju ter čaka že mnoga leta na popravilo, se je župan brez potrebe ponovno razburil in levičarski svetovalci so mu zato očitali, da ne opravlja prav svojih predsedniških nalog. Ko se je »nevihta« nekoliko polegla, je odbornik Geppi pevedal, da je načrt te ceste popolnoma nov in nima nič opraviti s cestami, ki jih je omenil Teiner. Geppi je nadalje dejal, da gre za uresničenje regulacijskega načrta, da se odpravi na tem prede- lu »gmajna«, ki io je treba do s' zazidati. Zato ne bo služil ta dohod le za cerkev, marveč tudi za številne tamkajšnje prebivalce. Ce bi mogel Geppi to takoj pojasniti, bi bila vsa jeza prihranjena, saj je prosil Teiner le za zadevno pojasnilo. Preden je prišlo do glasovanja, je Tonel (KPI) dejal, da je nameravala njegova skupina glasovati za sklep, da pa bo glasovala proti zaradi županovega nastopa. Sklep je bil nato sprejet z običajno večino glasov. Zatem je prišel na vrsto sklep o izdatku 85.440.000 lir za zgraditev dveh vrst kript pri Sv. Ani. Po tem sklepu bodo zgradili 3360 žar, tako jih bo skupno 22.000 in bodo lahko ostali posmrtni ostanki gc^opgni v njih celih 10 let. ornik je tudi povedal, da imajo v načrtu razširitev pokopališča za četrtino sedanje površine. Glede tega sklčpa je svetovalec PSI dr. Pincherle dejal, da je XIII. polje na pokopališču zelo zanerharjeno. Geppi je dejal, da se to dogaja, ker bo vse to polje namenjeno za podzemeljske kripte. Končno so odobrili še sklep o izdatku 10.633.000 lir za spo-polnitev kostnice z žarami na istem pokopališču. Za upravnimi zadevami bi merala priti na vrsto Pincher-lova resolucija o poimenovanju ulic, toda svetovalec Zidar je predlagal, naj se da prednost njegovi resoluciji o pomorskih progah plovnih družb PIN, češ da je stvar zelo nujna, ker bo začel kmalu razpravljati o tem senat. Vodja skupine KD Stopper je dejal, da bodo oni glasovali proti temu predlogu, medtem k> se je pokazal župan mnogo bolj spravljivega, saj se je medtem ozračje pomirilo, ter pripomnil, da pa ni po njegovem mnenju stvar tako nujna. Ce pa postane, bodo sklicali izredno sejo, Ko pa ie prišlo do glasovanja, so bili demokristjani zopet v manjšini in je bil zato izglasovan sklep da bodo razpravljali o tem na prihodnji seji V začetku seje so bila kot po navadi na vrsti razna vprašanja svetovalcev. Misovec ar. Ferfoglia (le s kakšne lece prihaja pridiga!) je vprašal župana, ali bo interveniral pri pcliciji za večjo čuječnost, da se ne bodo več ponavljale provokacije, kot je bila tista na Opčinah s protiitalijanskimi napisi. Župan mu je odgovoril, da je občina poskrbela, da so napise prepleskali. Glede omenjene provokacije pa je dejal, da jo obsoja, kot obsoja vsako provokacijo, pa naj pride s katere koli strani, ter da se strinja, da je potrebna večja čuječnost, da se preprečijo vse provokacije, kajti druga provokacija rodi drugo. Svetovalec dr. Pincherle je predložil interpelacijo PSI, v krteri omenja današnjo stavko upravnega osebja univerz proti počasni razpravi o zakonu, ki bo uredil njegov položaj, in proti zavrnitvi zvišanja staleža. V interpelaciji zahteva posredovanje pri upravnem svetu univerze ter izraža solidarnost socialistov s stavkajočimi. O drugih vprašanjih med katerimi je važno zlasti vprašanje podražitve mleka, bomo pisali prihodnjič. Nesreča pomorščaka Včeraj nekoliko po polnoči so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni od lelekj 23-letnega angleškega pomorščaka Jana Malcoma, ki je vkrcan na ladji «Baron Gano«. Zdraviti se bo moral dober mesec, ker ima zlomljene nosn i kost in zob. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, ni znal povedati, kaj se mu je pripetilo, ker je bil zelo vinjen. Tako ranjenega in vsega okrvavljenega so ga našli, v baru Bradaschia, kamor se je zatekel po nesreči. IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIII Na kazenskem sodišču Obsojen šofer, ki je smrtno povozil 13 - letno deklico Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je moral zagovarjati včeraj 42-letni Danijel Tul od Oreha 35-A. ki ie bil obtožen nenamernega umora in hudih telesnih poškodb ter prehitre vežnie z avtomobilom. Državni tožilec ie zahteval, da sodišče Tuia obsodi na eno leto in 2 meseca zapora ter 20.000 lir denarne kazni. Sodišče pa mu je prisodilo 1 leto in 2 meseca zapora ter 10.000 lir denarne kazni. Do te hude nesreče je prišlo popoldne 18. septembra lanskega leta. Tul se je peljal z avtom Fiat 600 iz Ža-velj proti mestu. Z njim so se peljali njegova žena in dva svaka. Vračali so se iz Doline, s poroke njegovega brata Romana. Pred njimi pa sta se vozila ženin in nevesta. IHHHIIIIIHIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIHIIIIIIIHIIUIHIIIIIIIHIIttlllllllllllllllllHIIIIIIHIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIlll Prešernova proslava n « J "—* *---------- * J i skala po čelu in obrazu. Grio V dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu je bila v nedelja popoldne Prešernova proslava, katero so organizirali (lani prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Številno občinstvo je s svojo udeležbo počastilo proslavo našega naj-večjega pesnika in pokazalo globoko spoštovanje do njega in do njegovih pesniških del. Poleg domačega tambura-škega zbora «P! avi Jadran», moškega pevskega zbora ter raznih domačih recitatorjev, so se udeležili programa tudi člani folklorne skupine pro-svetnega društva «Andrej Cok» z Opčin. Ko se je. zastor odprl, je visokočolec Milko Ci-bic napovedal pester in bogat program. Najprej je nastopil tamburaški zbor aPlavi Jadranu, ki je pod uodsttiom prof Karla Boštjančiča zaigral tri pesmi, in sicer: »Zdravica«, eJeiek ima polje» in »Vrana poje«. Vse tri pesmi je pela kot solistka domačinka Dora Skrk. Mladinska folklorna skupina z Opčin j* zaplesala splet srbskih in gorenjskih plesov ter Istrsko kolo. V tretji toč- kulturno prireditvijo, kt jim ki programa je nastopil član domačega prosvetnega društva Bruno Rupel z uvodnim govorom o pesniku, v katerem je orisal njegovo življenje in delo. Govoru je sledil nastop moškega pevskega zbora Proseka - Kontovela, ki je pod vodstvom pevovodje Ignacija Ote prav dobro zapel: Foersterjevo »Gorenjci« in »Spak«, Jakoba Gallusa Petelina »Ecce bomo m^fttur|, HaidriLo 'O eJiulrunsko j. ♦(>•-je» ter 4”! narodni rjsjf nDvanajst razbojnikov* Rihard Kei>iIn) ‘ in «18 jul-njem«. N ito so sledile recitacije, Ljuba Ukmar je recitirala. «Povodni mož« in «Kam», A-nica Bnšček «Judousko deklet, Dar io Starc »Učenec« in Bruno Rupel eSoldaškat. Mladi recitatorji so zelo dobro deklamirali vse navedene pesni Prireditev je zaključil mladinski tamburaški zbor, ki je odigral ie mtermezzo operi »Cavalleria rusticana» in nHerkulesov valček». Vaščani ter vsi prisotni so bili zelo zadovoljni s to lepo to je pripravila mladina, da primerno počasti našega naj-večnga pesnika ter so ob vsaki točki nagradili vse nastopajoče z burnim ploskanjem. M. M. «))-------- Prešernova proslava Glasbene Matice Soia Glasbene Matice v Trstu je priredila sinoči v svojih prostorih v Ul. R. Manna zelo lepo uspelo Prešernovo proslavo. Uvodnim besedam ravnatelja prof. dr. Gpjmira Demšarja so sledile recitacije, nafo pa so se zvrstili številni gojenci s solističnimi točkami pri klavirju, s harmoniko in violino. Proslavo je zaključil šolski pevski zbor pod vodstvom prof. Boštjančiča, ki je zapel tri pesmi. Proslavi je prisostvovalo lepo število ljubiteljev glasbe m mladine, ki niso varčevali z odobravanjem po vsaki točki programa. Podrobnejše poročilo bomo objavili v naži jutrišnji številki. Pripomniti je treba, da je rahlo deževalo in da je bila cesta spolzka. V bližini poslopja Domus oi-vica ie Tul opazil, da je neka ženska z dežnikom v roki stopila z desnega pločnika na cesto. Vozač se ji je hotel izogniti ter je močno obrnil volan na levo. Zaradi velike hitrosti in zaradi mokrega cestišča pa je izgubil oblast nad viozilom, ki je prečkalo cesto, zavozilo na levi pločnik ter pritisnilo ob zid, ki obkroža stadion, 12-letno Lauro Cor-ifente iz Skednja št. 1688. De-l^letce je umrlo v bolnišnici tj-i ure kasneje. Pri nesreči afc je hudo poškodovala tudi ljl-letna Anna Maria Cadelli it Ul. dei Macelli 2. Tul je že pred časom poravnal zahteve zasebne stranke nesrečne deklice in izplačal 1 milijon 350 tisoč lir. Prav tako je plačal 100.000 lir ih bolniške stroške za Cadel-ljjevo. V poznih popoldanskih urah predvčerajšnjega dne se je zaključil 6. kongres tržaške federacije PSI. Za državni kongres stranke so bili izvoljeni naslednji delegati: Ar-naldo Pittoni za strujo «Au-tonomia«, Aldo Terpin za strujo «Alternativa democra-tica» in Alberto Ricca za »levico«. Kongres je izvolil novi glavni odbor federacije, katerega bodo sestavljale naslednje osebe; 1. «Autonomia»; Arnaldo Pittoni, Giordano Bruno Mi-slei, Šalvatore Teiner, Edoar-do Monterosa, Paolo Medani, Saverio Giacchetti, Tullio Luzzatto, Šalvatore Caristi, Albino Gerli, Elio Apih, At-tilio Mocchi in Paolo Vascon. 2 ((Levičarska struja«; Stane Bidovec, Francesco Franco, Rinaldo Rnitigliano, Alberto Ricca ir, Giuseppe Enz-mann. 3. »Alternativa democrati-ca»: Bruno Pincherle, Ezio M irtone, Aldo Terpin in Ren-zo Alzetta. Kot smo že omenili, se je začela diskusija o poročilih dovčerajšnjega tajnika federacije prof. Medanija in vodilnih osebnosti treh struj že preteklo soboto zvečer. Diskusija se je nadaljevala v ne. deljo dopoldne in se potem končala z zaključnimi govori voditeljev treh struj. Po izglasovanju resolucij, ki so bile predložene, in po izvolitvi novega glavnega odbora, je spregovoril še socialistični senator Giusto Tolloy, ki je zaključil kongres. V svojem govoru je sen. Tolloy zagovarjal stališča avtonomistične struje. Poudaril je, da politika večinske strjuje ni pripeljala do razcepa delavskega razreda. Dober dokaz za to je sindikalna politika stranke, kakor tudi politika, ki jo izvaja glede lokali ih uprav. Kjer so socialisti smatrali, da je mogoče sodelovati v lokalnih upravah z demokristjani, socialdemokrati itd., na podlagi konkretnih programov, so to storili. Kjer pa t»h programskih predpogojev ni bilo, niso šli na pot krajevnega sodelovanja z večinsko stranko. Drugod pa še vedno sodelujejo s komunisti. Stališča avtonomistične stru- kazna obvkntila Filatelistični klub »L. Košir«. V sredo 22. t. m. ob 20.30 obl-čajni ses anek v Ul, Geppa 9. Slovei ki fotoklub v Trstu obvešča čla<-e da Je v sredo 22 t. m. ob Zfi.3# reden sestanek v Ul. neppa 9-1. s tečajem za začetnike. C MALI OGLASI OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE • Trst, Ulica Carducci 41. Knpili boste: bunde delne plašče, hlače, srajce, jope In mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. SOŽALJE Slovensko gospodarsko združenje izraža globoko sožalje svojemu podpredsedniku Dušanu Košuti ob bridki izgubi njegovega očeta. Izrazom sožalja se pridružujeta tudi uredništvo, uprava in tiskarji Primorskega dnevnika. je naletijo seveda na negodovanje ostalih dveh komponent tržaškega socializma. Bistveni kamen spotike predstavlja v tem pogledu prav vprašanje odnosov s KD. Avtonomisti (nennijevci) smatrajo, da je notranja dialektika razvoja KD taka, da bo neizogibno pripeljala delovne množice, ki danes z njo simpatizirajo, na napredne pozicije. »Levičarji« pa so mnenja, da se mora razviti borba Slovensko gledališče v Trstu V sredo 22. t. m. ob 18. uri v prosvetni dvorani na Opčinah PAVEL GOLIA SNEGULJČICA ( OLEPALlSČA VERDI Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za Wagnerjevo opero »Tann-hauser«, ki jo bodo igrali danes ob 20.30 za abonma A za partner in lože ter abonma B za galerije. Slovensko planinsko društvo v Trstu objavlja; Predavanje Aleša Kunaverja, udeleženca himalajske odprave, o »JUGOSLOVANSKIH ALPINISTIH NA VRHOVIH TRISULOV V HIMALAJI« s spremljavo zelo številnih barvnih diapozitivov, bo v petek, dne 24. t. m. ob 20.30. oeStiJ ___________________________________________ Technicolor. Ivan J Ulili**1 tMHHHIIimiHIIHHimiHHIIHIHinilHIHHHHHlIHIIIHIIIHHtlllllHHIHHHIIl"'1 za pritegnitev katoli*®;- žic izven okvira «alternativa» meni je treba izbrati neka » pot. 3 .a m Glede te zadnje stf“U^ načeluje pri nas le, je treba pripon®^ t sicer priznava dotti&jjf tomomistom pravilu® Pj) do demokristjanov, _".^f mokratov itd., vendar lu itizira glede nekateri® ^ vprašamj. Ta stališča . j izpovedal dr. pmch®‘pj 1i svojem sobotnem 6°^ ^ drugim je kritizirat ^ mistično vodstvo šanja obrambe F vic Slovencev. P®1?? A nomistov — je je večkrat zdela P _««! va kar se tiče jasnosti«. Pristavil J, J je obramba pravi® ? manjšine eden ff) nih kamnov tržass« | lizma. K I N Fenice 15.00 ^ ’ Grattacielo 16.00 »Kif^ C* - to Rascel, Tino B®*** dia Mori. Zadnji djjj, Arcobaleno 16.00 «Za<>nj ^ Supercinema 16.00 ■■» Technicolor. Georg* ry. Taina Elg. , fr Alabarda 16.00 «Poln°c‘‘ Vi r Technicolor. Doris v Gavin. ijrD Aurora 16 00 «La cioC povedano mladim, .j/g Capitoi 16.00 «M!adi « ( Technicolor. ..i^lj aribaldi 16.30 «1 ^ vtt.p Sandra Garibaldi technicolor, ------------- , Robertson. ., Cristallo 16.30 ((Najt*"1 j«? na ladja mornaiice*- Impero 16.30 «Car Ž, ltalia 16.00 «Poto°9gy, Technicolor. Doris v Gavin. tr. Masslmo 16.00 «Zivi Vincent Priče. ™ ( mladini. Zadnji dan. ^ »O CmmO !' Moderno 16.30 Sam® fredo Adami pred* ^ Jo »Zadnje novice«. . «Punta.r Zoras«. Astra 16.30 «Legenda j leyja». jd ht Astoria 16.00 <(Po5a^’. zvala svet«, Tim " f Dalton. Vittorio Veneto 15 3® < ^ znanca«. Kirk P®®6 t Novak. Marconi 15.30 «Svet povedano mladini — Ideale 16.00 »Balada v®^ lodja Ivašov. nJ Pg Savotia 16.00 »Zmene* Technicolor. Anton*. F Odeon 16.00 »Petrog”^. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19. in 20. februarja se le redilo v Trstu 15 otrok, umrlo je 11 oseb. RODILI SO SE. Daniele Ve gilla, Egone Pertotti, Marino Ser-ra, Tiziana Stubel, Monica Lot-to, Michela Demarchi, Franco Bordim, Fausta Bartole, Marina Bresich, Aiida Cheti Riccardo Ttdeschi, Serglo Salvador. Ctn-zta Cudleio, Milena Vrabez. An-drea Prassel. UMRLI SO: 20-letna Maria Fra-giacomo, 71-letna Bortola Hosso vd. Zuradelli, 89-!etna Regina A-lessio vd. Cigoj, 66-letni A:can-gelo Michele Barbieri, 78-letna Francesca Zanella por. Melato, 86-letna Caterlna Argentln vd Ruzziier 58-letna Maria Ukmar vd. Furlani, 72-leini Giuseppe Mogorovich, 61-letflj Bruno Car-pmetti, 80-letni Garabet Mardl rossian in 91-letna Gioseffa Hrovatin vd. Beselli. VČERAJŠNJA Valute Trst dolar 628.25 švicarski frank 145.30 funt Sterling 1725 — francoski frank 126.37 marka 150.80 šiling 24 06 dinar —.70 marengo 4700.— zlato 715.— NA IHGU NA (V prvem stolp*® f|« nižje cene v dr®8 ,,J® višje, v 3. pteV |jj pomaranče gl Jjj! limone mandarini labolka 1. 11 . • * (\i jabolka II............ [ji hruške 1.............. 41 J hruške II........... pesa ............... artičoke............ zelje .............. cvetača ............ ohrovt.............. cikorija............ čebula.............. koromač ............ razna solata . . • krompir............. rdečj radič . . . ■ zeleni radič I. . . zelem radič II . - zelena.............. špinača , , . 4 P 4 it> 4i t 53 4 18 ) 58 i $ jjJ 68 \ *.A i* m prevlao. ceni ^ a. — utrl NOČNA SLUŽBA 1 ,j; j- Biasoletto, Ul. K®111*^. B* * zoni, Ul. Settefonta®* ie Ul. Revoltella t)1- | Goldoni 8; dr. Rosse*1 ■ bi 19. LJUDNKA PKONVKTA Prosvetno društvo v Barkov-ljah opozarja vse člane in prijatelje društva na predavanje, ki bo v sredo, 22. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Predaval bo piof. Tone Penko o potvorbi ži-?ii. Predavanje Je Izredno zanimivo in koristno za vsakogar, ki kaj da na svoje zdravje. Danes 21. t.m. ob 20.30 odboro-Ta seja. * * • ! Društvena knjižnica PD »Slavko Škamperle« posluje v društve- ni prostorih vsako sredo po 20. rt. Knjižnica je bogato založe-ra s kn,iga«ni slovenskih in tulih avtorjev ter se stalno izpopolnjuje z novimi izvodi. RAKOVI IN l*ltINPICVK1 =D Ob drugi obletnici smrti mame Justine dacuje Just Colja z ženo fonjo 1000 lir za Dijaško Matico. Dijaški Matici darujeta: prot. L bal d Vrabec 500, T. O. 500. prof. Zorko Jelinčič 500, prof. Gojmir Demšar 500, Ivan Lisjak }000, Franc Tiuk 1000. Maks Mo-rei 1000, Ugo Margon 1000, prof ilorts Pahor 1000, A. U. 2000, N N. W00 kr. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno ves1. da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil v častitljivi starosti 8® naš ljubljeni ie' JERNEJ KOŠUTA Županov Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16.30 izpred hiše žaK* Križu št. 12 (ob glavni cesti) na domače pokopališče. isti žalujoči: žena ANTONIJA, sinova R UP1 1!> DUŠAN z ženo, hčere MILKA in možema ter NINA in MARTA, sestra RUA, vnuki, vnukinje ter ostalo soh od*1 itv* Križ-Trst, dne 21. februarja 1961, Bratsko srečanje nedeljo sta se združila goriški in tržaški dijaški dom ''' $ ‘X - •< ''VI ■* • Goriško - beneški dnevnik Prosvetno delovanje v Sovodnjah z vedno večjo udeležbo mladine V petek so prejeli potujočo knjižnico ZSPD - Predavanje Miladina Černeta o lepotah naše domovine 1 0 »loveči!- PTeteklo ne-1 Med programom je gojenec- 2 trn ,.tu< 3e ! ?aškt dom domačin pozdravil goste tn nnn»ii ■—j jim izročil primerno darilo. Po prireditvi so goriški gojenci v spremstvu skupine gostiteljev priredili izlet na Kras. Na bazovskem strelišču so počastili spomin bazoviških junakov in so položili k spomeniku šopek cvetja. Po postanku v Bazovici so nadaljevali pot preko Opčin, kjer so si z Obeliska ogledali tržaško panoramo ob zahajajočem soncu. Za večino Goričanov je bil to izreden, povsem nov doživljaj. Po povratku v dom je bita še večerja, med katero je zastopnica tržaških gojencev izročila goriškim gojencem priborjen pokal. Navdušeno razpoloženje je prišlo tedaj do vrhunca. Zato so se goriški gostje toliko bolj neradi po- * 1 _ _ ' 7 7 . »J 4- n 0011 C S «2,en°eu je h J,n tudi število h Veliko Za t nenavad-J>e« ;ta dan sta se blbŽ a dva dijaška JiNe» Dijašk sedemdeset qo-S? I veem „e9?.dom“ ® Go-** obist j. 0seojem je uriš/n J>; k tV0^ tržaškim to- f\ ■ 0teui hn fi z Jv?0 si Soriški go-žoiLdali doČJ -zanimanjem ‘»SeT36 SVOiih tr iporl* ’° katerih S0 se pričele p?"1 st "n, poročamo na Zj?jMtUv\fedila kulturni 1 Priredili 5? tr^5ki V CUSt SV°' or je obse- Z? krediti J.očk * tnter-trk* &evkoVe Iškega do-nih °Bc nT, brakove in le„ ^vrti£Taue « e n j Pctja m i jT°9ramon. Po-k, Vod*tvom lnskega zbora tet ° la Ambrose- *L*»m lfP°redu še kvar- p*-«.... V petek zvečer je tudi prosvetno društvo v Sovodnjah prejelo od ZSPD v Gorici potujočo knjižnico, da bi z njeno pomočjo posledovalo svojim članom in drugim ljubiteljem lepe knjige, zanimivo in sodobno čtivo. Knjige, ki jih je 35 po številu, je prevzel v oskrbo knjižničar društva, Branko Kuzmin. Urnik ža izposojanje knjig bo naslednji: ob četrtkih od 20. ure do 21.30 in ob nedeljah od 10.30 do 12. ure v domači prosvetni dvorani, še isti večer so si nekateri člani vzeli naposodo več knjig. To je za ono v Doberdobu druga odprema potujoče knjižnice, ki jo je ZSPD pripravila za naša podeželska prosvetna društva. Takoj po izročitvi potujoče knjižnice je bilo v prostorih prosvetnega društva zanimivo predavanje. Tajnik ZSPD Mi-ladin Černe je predaval o temi «S filmom in barvanimi slikami po naši ožji in širši domovini«. Ob tej priliki je pokazal nad 70 slik in z besedo orisal prikazane motive ter obenem poudaril pomen opazovanja, kadar potujemo in kako lahko odkrijemo številne zanimivosti in lepote, mimo katerih gremo največkrat brezbrižno naprej. Obisk je bil zadovoljiv in je med poslušalci prevladovala mladina, ki je z zanimanjem sledila predavateljevim izvajanjem ter ob koncu izrekla željo, da bi kaj kmalu zopet prišel kdo povedat kaj zanimivega in poučnega. slovili od svojih tovarišev, s katerimi so se kljub kratko trajnemu skupnemu bivanju dodobra seznanili in navezali z njimi prijateljske stike. Prisrčno slovo je obojestransko izzvenelo v želji «Na skorajšnje svidenje!« Šlo je za povsem tehnično operacijo, saj bi ladjo morali splaviti že v soboto, vendar pa do tega ni prišlo, ker so enotno stavkali vsi delavci ladjedel- Odgovor Zaccagninija poslancem KPI Sv Iml e grad Palmaneva-Liubllana Poslanci KPI Raffaele France, Vidali in Beltrame so poslali pred nekaj meseci ministru za javna dela vprašanje, da bi izvedeli, kako je z gradnjo avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, ki bi povezala italijansko in jugoslovansko cestno ni zbor svojih članov, ki bo v soboto 25. t. m. na sedežu pokrajinskega kmet. nadzor-ništva v Gorici, Ul. Duca d’Aosta 55. Začetek ob 9. uri ali v drugem sklicanju ob 10. uri. Na zborovanju bodo razpravljali o obračunu za leto 1960 in o proračunu združenja za 1961; dalje o potrditvi sedanje članarine in na splošno o delovanju združenja. Predlagana bo tudi potrditev sedanjega vodstva. Vse živinorejce, ki imajo živino šekaste furanske pasme, vabi zveza naj se udeležijo tega zborovanja. «Agip Venezia» v morju Včeraj so v ladjedelnici CRDA v Tržiču splavili veliko super-cisterno «Agip Venezia« Javno tehtnico s Senenega trga je treba preložiti k pevmskemu mostu Le na teni mestu bo lahko služila največjemu številu kmetov in živinorejcev, ki jim je namenjena POD OKRILJEM SPD IZ GORICE bo v soboto, 25. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani v GORICI na Korzu Verdi 13, nadvse zanimivo predavanje o vzponu v Himalaji »Jugoslovanski planinci na Trisulih » Predaval bo udeleženec jugoslovanske ekspedicije na vrhove Trisulov v Himalaji Aleš Kunaver. Pokazal bo tudi vrsto lepih skioptičnih slik, ki so jih posneli med lansko ekspedicijo. Namesto vstopnine bodo pobirali le prostovoljne prispevke. Vabimo Vse, zlasti pa mladino, naj se udeleži tega predavanja, k; ji bo prav gotovo ugajalo in koristilo. Zborovanje živinorejcev Pokrajinska zveza živinorejcev, ki gojijo šekasto furlansko pasmo, sklicuje redni obč- S ll,lmlllllllllll,,11111,IllllllllllllullllllllIIllJIlllllllllllllllImlllllllllllllllllllmlllllllllllllt Izpred kazenskega sodišča tovorniki so tihotapili cigarete 0r; »Ni zatožni klopi sedita le dva šoferja, nemška državljana ganizatorji go ge pravočasno skrili, ali so v inozemstvu »Wee«n, ki , a Br . včerai j -frossi, se B • so01' večji '!Y a razpra-J c‘8arM tožene oseb, 4 f^ta N'- Na ^otapstva s f sta Ya »ejiii S®1 klopi državljana, -s „Velike IfUi ?- s^a prepe-Navti *>aiu2at ?lne cigaret, 8* niso j.1 ■ tihotapske V* večina0 PMsotni, ker N«r t na®ledniD mo,Z6mstvu-SskjNehsej obtožence: S? 23, ržavijan star 51 let, »Nr W?iar.'a lan J. pnPoru N 49 ^rlheim ^ega leta; pfipo»i ’ heinši,- ®endohr, “BigNod državljan, -ArtU- K,lz A^ard De nLN 1z m'- j"'ViSiTaa It1 ^Mila- v‘ian V^heJnt&rh ^etrus Am 1 ’ 'andski dr- Ni-^ovain, Pri- t< bf*1? »“ti: Ulil ortic! ie v i ?' lanuaj:- isl °zil n )0nega luiranjih u- ttSvo^ b>ok ndno' ko je j~Y?lsko s °a Pesku te-n ^ ^‘d^PrrkoM z te_ 115 bi Prvj 1 'as n?k1CY' Lap’ | rt, Nov ^ofer, aL ^10' S Steklar- ¥ na- d\ 5vic„žer. 2 * resnici pa i , *i. Pultih jn el‘kimi za- * artčni J? ameriških "tani ..... °rga« 1 so že dalj’čksa sumili; da’ ‘ž1 Vso' to zadevo ni nekaj v redu, saj sta Lappehsen in Amgendohr že večkrat pripeljala v Italijo razne tovore, ki so bili namenjeni na Reko, a sta večkrat vozila .po zelo odročnih cestah. Tako so zasledovali tudi zadnje potovanje omenjenih obtožencev. Tu pa tam se je Lappehsenu in Angendohru posrečilo (ali pa je bilo le naključje?), da sta zabrisala sled za seboj, toda kaj kmalu so ju spet opazili na poti proti Trstu. Na Pesku so ju ustavili ter odprli tovor, ki so ga bili zapečatili italijanski carinski organi na brennerskem bloku. Namesto steklarskih proizvodov so našli 6707 kg cigaret. Šoferja so seveda takoj aretirali m začela se je dolga preiskava, ki je pripeljala do obtožbe zgoraj omenjenih oseb. Med preiskavo so finančni organi prišli do zaključka, da so tihotapstvo s cigaretami organizirale, delno v inozemstvu in delno v Italiji, pravzaprav tri osebe, in sicer Bartolotti, Morfino in Rick. Tile seveda niso prisotni, ker so v inozemstvu. Cigarete v Italijo pa ne bi prepe-ljevala samo Lappehsen in Angendohr, temveč tudi Ver-bejn. Spočetka je šlo pravzaprav za dve ločeni sodni zadevi, toda, ker so vse sledi peljale vedno k eni in isti skupini oseb, so sklenili, da bodo oba procesa združili v enega. Lappehsen in Angendohr sta obtožena, da sta prepeljala v Italijo 4 tovore cigaret, in sicer v decembru 1959 ter v januarju in februarju lani. Ver-hejn pa je obtožen, da je pripeljal en tovor, in sicer v no-ivembru predlanskega leta. ................................................. iiiiii......um...........iiiiii. ulteden stavka .z°encev javnih a"55iT7— -------------------------- Ur prot. 0<*° stavkali po vsej Italiji 24 . ^ njih zdravstvene zaščite V>0 7 —------------------- Kfij, V h, T^oIh VseS,tu. v d7 Se I Podpiše samo 20 gramov *l9r,e asi,l4,ržavni °rani P°- Prava prepoved pa velja za v PiJhNno,! SVet fede- 7 ki 77 u- Hru87avka Prišlo tio 'Dtek v7°va,Vka b0 ;e0rParja. 1« Za 7ri izda-aSpodarskih s?- «« “\Az Svetogorske ceste 121 v Gorici je vozil svoj avto po Ul. sv. Antona proti Kornu. Iz Ul. Carducci je prihajal proti Kornu 20-letni mehanik Vittorio Valentini iz Ul. Italo Brass 34 s svojim motociklom in peljal na zadnjem sedežu zidarskega vajenca 18- Vesti iz Beneške Slovenije Sestanek kmetov o mlekarni v Klodiču omrežje. V svojem vprašanju so izrecno zahtevali, naj se jim sporoči, če so se italijanski predstavniki oblasti raz-gcvarjali z jugoslovanskimi o tem pomembnem javnem delu. Minister Zaccagnini je te dni poslal parlamentarcem odgovor, v katerem sploh ne omenja, če so bili storjeni koraki, da bi se izvedelo za mnenje in namene jugoslovanskih oblasti. Minister nadalje odgovarja, da so to vprašanje že proučili v okviru gradnje italijanski.: cestnih zvez, in naglasa, da se bodo nove ceste gradile samo v primeru, če bodo tudi sosednje države z enakimi pobudami prispevale k povečanju izmenjave in turi-stično-trgovinskih odnosov, ki bi opravičili izvedbo takšnih načrtov. Ker so zagovorniki gradnje te avtomobilske ceste v Gorici vedno poudarjali, da so jugoslovanski krogi naklonjeni gradnji takšne ceste, ne moremo razumeti, kako more minister za javna dela zvrača-ti krivdo na druge, če se ni poprej prepričal, kot so zahtevali poslanci, za stališče jugoslovanskih oblasti. «»------- Gozdni požar pri Martinščini V nedeljo popoldne je 'tz neznanih vzrokov prišlo do požara v mladem državnem gozdnem nasadu na Krasu blizu Martinščine. Zaradi suhljadi pod drevjem se je ogenj kmalu razširil in grozil že prvim hišam v vasi. Brž so poklicali goriške gasilce, ki so morali skupaj z orožniki in nekaj vojaki naporno gasiti tri ure, preden so bili kos požaru, ki je zajel kakih deset hektarov površine. Povzročena škoda je precejšnja in je še niso popolnoma ocenili. Pri gašenju sta pomagali tudi dve dekleti iz Zagraja, ki sta bili takrat slučajno tam v bližini na sprehodu in ena od njiju si je pri tem delu močno ožgala čevlje in nogavice. fiimiiiuiitimiiittiiiiimiiiiiimmimimmiiiiiiniiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiii Avstrijske granate je našel v Stražicah Potrebno bi bilo večje zaupanje in več smisla za zadružno podjetje, ki bi koristilo vsej okolici letnega Guida Rutarja iz Ul. Parkar 4. Na Kornu sta avtomobil in motociklist treščila skupaj, ker menda motociklist ni dal avtomobilistu prednosti. Po padcu sta se motociklista še kakšnih 20 metrov drsela po asfaltu. Poklicali so prometno policijo, oba motociklista pa so z rešilnim avtomobilom gasilcev odpeljali v’ civilno bolnišnico, ker so Vittoriu Valentini ju u-gotovili rane na glavi, pretres možgan in več drugih lažjih ran, zaradi katerih se bo moral zdraviti 9 dni. Njegov sopotnik Guido Rutar, pa je za-dobil neznatne poškodbe na desni nogi. Avtomobil je uti^ pel le neznatno materialno škodo, njegov šofer pa se ni poškodoval. V nedeljo 12. t.m. so se sestali v Klodiču kmetje iz vseh vasi občine Grmek. Sestanek se je vršil v gostilni Alda Vogriča in je bil sklican z namenom, da bi se kmetje združili za ustanovitev moderne zadružne mlekarne v Klodiču. Zbranim kmetom je govoril o potrebi in koristnosti takšne mlekarne dr. Pascolini iz Čedada, ki je predstavnik pokrajinskega poljedelskega inšpektorata in referent za našo cono. Kot je znano, imamo v Grmeku 464 krav in dve majhni mlekarni. Zadružna mlekarna v Platcu prejema do 300 litrov mleka dnevno. Tista v Klodiču, ki je v zasebnih rokah nekega Furlana, pa nekaj nad 400 litrov dnevno. Ostalo mleko prodajajo kmetje po zelo neugodni ceni, videmskemu konzorciju, kateri jii.i ga plačuje od 37 do 40 lir liter. Ako bi zgradili veliko in moderno mlekarno v Klodiču, bi lahko v njej predelali nad 2')00 litrov mleka dnevno, saj bi se tu stekalo mleko iz grm-ških, dreških in celo iz nekaterih štlenartskih vasi. Takšna mlekarna bi doprinesla velike koristi našim živinorej cem. Dr. Pascolini je povedal kmetom, da so oblasti pripravljene nuditi vsestransko pomoč za zgraditev te mlekarne v Klodiču, da pa je odvisna zgraditev tudi od kmetov samih, od njihove dobre volje in združitve. Ali je upati, da bo prišlo do te zgraditve? Pred časom smo že pisali o podgorskem delavcu Arman-du Oliviju, ki je izumil in izdelal poseben magnetičen i-skalec, s katerim lahko tudi do dva metra globoko pod zemljo odkrije granate in druge kovinske predmete. S pomočjo te priprave Je Olivi v nedeljo zjutraj našel v gozdiču na soškem bregu v Stražicah dve avstrijski granati kalibra 28, od katerih n........mmnimi..... im n iiiiii 11 minili Minimum iiiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiititltiiitminimumi Povratno šahovsko srečanje pri Bratušu Šahisti «Poste» nadmočno zmagali Bratuševa ekipa je bila močna na prvih deskah, šepala pa je na zadnjih Povratno šahovsko srečanje med šahisti kavarn Bratuš in Posta, ki je bilo v nedeljo popoldne v Bratušev! kavarni, se je zaključilo z zmago gostov z rezultatom 4 in pol: 6 in pol. Posamezne igre so se zaključile takole; Paulin-Nanut D. 1:0, Bednarik-Oulot 1:0, Suligoj-Lo Presti 1:0, Nanut V.-Spina 0:1, Merkuža-Augeri polipol, dr. Cotič-Mauro 1:0, Miklus-Montico 0:1, Leban-Velussi 0:1, Klavčič-Leoni Q:l, Verli-Greatti 0:1, Korsič-Conighi 0:1. Preden so se šahisti usedli na svoja mesta, so nazdravili z dvignjeno čašo in jo izpili na čast zmagovalcev. Šahisti so se spopadli na 11 deskah, kar je za tri deske več kot na tekmovanju, ki je bilo prejšnjo nedeljo pri Posti. Vseskozi je prisostvovalo dvoboju veliko ljubiteljev šaha, ki so z zanimanjem spremljali posamezne borbe. Z nedeljsko 2mago imajo šahisti obeh kavarn po eno zmago in po en poraz. Na podlagi včerajšnjih rezultatov, pa tudi rezultatov prejšnje nedelje, je mogoče sklepati, da je bila Bratuševa reprezentanca močnejša na prvih deskah, na zadnjih deskah pa precej šibka. Za Pošto lahko rečemo, da ima bolj izenačene moči, nima tako močnih igralcev na prvih deskah, zato pa ima močnejše igralce na zadnjih, ki so prinesli ekipi kar 5 točk. Zelo napeta je bila igra na prvi deski, kjer je Milan Pavlin po dolgi in napeti igri odvzel Danilu Nanutu celo točko. Na 4. deski je V. Nanut imel lepo pozicijo, vendar je S šahovskega dvoboja, ki Je bil v nedeljo v kavarni Bratuš tehta vsaka po 200 kg. Granate so ostale med kamenjem in le za malenkost pokrite ter so ležale tam še od prve svetovne vojne. Olivi je šel slučajno tam mimo, ko je njegov iskalec postal nemiren in tako povedal, da je v bližini železo, je po kratkem iskanju odkril nevarno orožje in takoj obvestil o svoji najdbi goriško kvesturo, ki je prostor takoj ogradila, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Pozneje so poklicali vojaške strokovnjake iz Vidma, da so nevarno orožje odstranili. «»-------- Požar v Gradiški Ob 14.30 so poklicali gasilce v Borgo Trevisan 39 pri Gradiški, kjer je v kolonski hiš Giovannija Mazucchina nastal požar. Gasilci so na podlagi izjav spolovinarja Michelina A-•delchija ugotovili, da se je seno, ki je bilo v skednju, vžga lo samo od sebe. Zgorelo je okoli 63 kv. m strehe, 30 stotov sena, 30 stotov slame in 40 stotov sladkorne pese. Nastalo škodo cenijo na 200.000 lir. Na sestanku je bilo opaziti, da je nemogoče združiti naše kmete. V diskusiji so prišle najbolj na površje kampanili-Stične težnje. Kmetje iz gorskih vasi nasprotujejo zgraditvi mlekarne v Klodiču. Za opravičilo tega nasprotovanja izjavljajo, da je zadružna mlekarna v Klodiču že obstajala pted štiridesetimi leti, da pa so šle koristi od nje v žepe učenih in prebrisanih Klodi-čai-ov in da so jih bili osleparili tudi z zadrugo, ki je bila takrat ustanovljena, pa je po-tem prišla v zasebne roke. To. da kljub tej nezaupnosti in kampanilističnih pojavih so zbtali po enega zaupnika iz vsake vasi. Ti bodo poskušali pridobiti za zgraditev take zadružne mlekarne še druge vaščane. Kot smo že povedali, bi bila zgirditev mlekarne v Klodiču dobra stvar tudi zato, ker ja Klcdič center, ki povezuje vse okoliške vasi, tudi dreške in štienartske. Kmetje bi morali imeti več zaupanja v zadružno moč in v koristi, ki jih zadružništvo doprinaša. Opustiti bi morali karr.panilizem in zgraditi za-diužno mlekarno v Klodiču, katera bi doprinašala vsem občanom lepe koristi. PRAPOTNO 49-letni Ermenegild Orsetič iz Prapotnega si je zlomil pri delu desno zapestje. Pripeljali so ga v čedadsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. IZIDOR PREDAN ..................... Zlata poroka v Sovodnjah v drugem delu igre moral prepustiti zmago svojemu nasprotniku. Zelo zanimiva je bila igra med Merkužo in Augerijem. Merkuža je imel zagotovljeno zmago, vendar si je nasprotnik s prebrisano potezo zagotovil «pat» in s tem polovico točke. Dr. Cotič se je z lepo igro maščeval za poraz prejšnje nedelje. Illllllllllllllll Milili II Hilli llllllllllllllllllll 1111111111111111111111111111111111111111 IIIIIIII MII Illlllllll Še en uspeh šlandreških nogometašev Juventina-Ločnik 7:0 Kot smo najavili, je štandre-ška Juventina v nedeljo gostovala v Ločniku. Očividno pa ekipa iz Ločnika nima sreče, saj je Juventina po zmagi v štandrežu s 6:0 dosegla še lepšo zmago v samem Ljčr.i-ku in sicer s 7:0. Juventina je prevladovala vseh 90 minut in neumorno streljala na nasprotnikovega vratarja, ki je imel priložnost pokazati nekaj izvrstnih parad zlasti na strele Pischija, ki je sam napravil tudi tri gole in enkrat zadel v drog. Tekma se je začela s hitrimi akcijami Juventine, ki je ie v drugi in tretji minuti prešla v vodstvo z dvema lepima goloma Iviča Ferfolje in strelca Comellija. Oba igralca sta v drugem polčasu napravila še vsak po en gol. Zmaga Juventine je bila v celoti zaslužena, ker so se zanjo potrudili vsi njeni igralci. Tudi Lečnik je vreden pohvale ker, čeprav je videl, da je nasprotnik mnogo močnejši, se ni de. moraliziral in je junaško vztrajal do konca tekme. N. V. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Sovodenjci zopet poraženi Nedeljsko srečanje z Villes-sejem so Sovodenjci izgubili z rezultatom 1:0. Čeravno so bolje igrali od nasprotnika, nisc znali doseči niti enega gola. Villesse je zabil zmagoviti gol z 11-metrovko, ko je branilec Hess ustavil žogo brezpotrebno z roko. Po prejetem golu so Sovodenjci stalno napadali, toda vse akcije so se razblinile pred nasprotnikovimi vrati. Da so se vse napadalne akcije tako slabo končale in da ni prišlo do konkre\nih rezultatov, je morda krivo, ker so igrali včasih preveč individualno; ko bi pa morali streljati v vrata so si preveč podajali, tako da niso zadeli ene. Delno je oviral potek ig-e tudi sodnik, ki je zelo slabo sodil. Poznalo se je, da je še mlad in da prvič sodi v tem prvenstvu in zato se tudi večkrat ni znašel. Druga slabost Sovodenjcev je ta, da večkrat pustijo praznino na sredini igrišča in tako manjka povezava med obrambo in napadom, I. C. Pred 50 leti sta si na današnji dan obljubila večno zvestobo Andrej Tomšič in Karolina Cotič iz Sovodenj. Po poroki sta se odpeljala v Trst na poročno potovanje. Vrnila sta se in se z veliko voljo lotila življenja, ki je bilo pred njima. Upala sta v najboljše, kar lahko da življenje, toda kmalu sta se prepričala, da je tudi njuna pot, kot pot vseh naših ljudi, postlana z rožicami, ki čestokrat skrivajo trnje med svojimi listi. Naš znanec je po poklicu čevljar. Delal je pri čevljarju Cotiču v Rupi, pa tudi doma. Ze zelo zgodaj so ga začela zanimati družbena in politična vprašanja. Ker je mnogo čital v svojem življenju (zelo rad bi bral tudi sedaj, pa mu nagaja vid), je čestokrat dal nenadomestljiv prispevek pri reševanju domačih vprašanj. Ko se je po prvi svetovni vojni vrnil iz ruskega ujetništva, se je priključil takratni komunistični partiji. Čestokrat se je shajal z delavskim voditeljem Etbinom Kristanom, katerega je skupno z drugimi Sovodenjci in Sloven. ci iz Goriške hodil poslušat tako v Miren kakor tudi v oddaljeni Solkan in Podgoro, kjer je govoril na zborovanjih. Na prvih občinskih volitvah je bil izvoljen na levičarski listi v sovodenjski občinski svet. Pod fašizmom je bil odločen borec za pravice Slovencev, zaradi česar so ga italijanske oblasti konfinirale s toliko drugimi zavednimi Slovenci. Po vrnitvi se je takoj pridružil osvobodilnemu gibanju ter postal tajnik narodnoosvobodilnega odbora. Po osvoboditvi je brez odmora delal v naših organizacijah, leta 1951 pa je bil izvoljen za občinskega svetovalca in v odboru zasedel mesto podžupana. Leta 1.956 je bil izvoljen za namestnika občinskega odbornika. Njegovi predlogi na sejah občinskih svetov so bili vedno na pravem mestu, ker bolje kot marsikdo drugi pozna domače razmere in ve, kaj je treba napraviti. Naš jubilant pa se ukvarja še z drugimi vprašanji. Ze od leta 1929 dalje je tajnik zavarovalnice goveje živine. O-koli leta 1936 pa je po 15 letih trdnega dela dosegel, da je 116 sovodenjskih kmetov dobilo v last jusarska zemljišča. Nekaj časa je služboval na bolniški blagajni, ukvarjal pa se je tudi z gojenjem svi-loprejke. Kljub svojim 74 letom ni njegovo delovno mesto nikoli prazno. Redno obiskuje seje občinskega sveta, vodi zavarovalnico goveje živine, pred kratkim je bil predsednik volišča kmečke bolniške blagajne, redno opravlja dela na domu, vendar mu še vedno ostane na razpolago kakšna urica, da «vrže» eno na karte. Najljubša mu je briškola ali pa «trešet». Zakonska družica mu je povila štiri otroke: tri hčere in sina Zorka, ki je padel med narodnoosvobodilno borbo. Ob današnji zlati poroki, ki je tako natihoma m hitro prišla v Tomšičevo hišo, se bosta Andrej in Karolina prav gotovo spomnila tistega lepega dne, ko sta kot mlada človeka izrekla pred domačim župnikom tisto kratko besedico, ki povezuje ljudi in jih osrečuje. Vsi Sovodenjci jima ob tej priliki iz srca čestitajo. Čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo, kajti jubilant ni samo naš zvesti čitatel j, ampak nam je marsikdaj poslal v objavo tudi svoje dopise. •IIIIIIIllllllllllllltIIIIIIIIIliliIIIllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES k K I M O ) t' GORICI CORSO. 16.30: »Sindikat ubi- jalcev«, S. Whiimar, M. Britt. Cinemascope, ameriški film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: ((Konstantin Veliki«, C, Wi 1 de in B. Lee. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17 00: »Zadnji hur-ra», S. Tracy in D. Foster. Ameriški film. CENTRALE. 16.30: ((Ljubezen se rodi v Rimu«, C. Villa in R. Como. MODERNO. 17.00: «Tajnost v Mora Tau«, G. Palmer in A. Hayes. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. «»------- TEMPERATCRA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,8 stopinje nad ničlo ob 13. uri, naj-nižjo pa eno stopinjo nad ničlo ob 23. uri. Vlage je bilo 50 odstotkov. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72, A LIGA IZIDI *Ataianta-Catania 1-9 •Bart-Fiorentina Milan-*Bologna 2-9 •Inter-Udinese 1-0 'Juventus-Spal 1-9 Lazio-’Napoli C-2 •Padova-Lecco 3-1 *Roma-Torino 2-1 •Sampdoria-V icenza 3-1 LESTVICA Inter Juventus Milan Roma Catania Fiorentina Samp. Padova Atalanta Bologna Vlcenza Napoli Torino Lecco Spal Udinese Laz,o Bari 20 13 5 2 46 13 31 20 12 4 4 42 26 21 20 11 S 4 47 24 27 20 11 4 S 43 27 26 20 10 S S 32 27 25 20 9 5 6 32 19 23 20 9 5 6 21 30 23 20 9 3 9 27 27 19 20 6 7 7 23 24 19 20 7 5 9 29 31 19 20 6 7 7 19 31 19 20 5 9 7 20 24 19 20 5 6 9 20 29 16 20 4 7 9 19 31 15 20 6 5 10 22 35 15 20 4 5 10 20 33 13 20 3 6 11 21 33 12 20 3 6 11 13 26 12 Prihodnje tekme (28.2.1961) Tcrino-Atalanta, JLecco-Bari, Naipoli-Bologia, L. R. Vbcenza-Inter, Catama-Juvervtus, FMo-renitina-Padova, Spal-Roma, Milan-Sampdoria, Lazio-Udi- nese. B LIGA 1 Z 1 D 1 •Como-Brescia •Foggia-Alessandria Parma-*Marzotto •Messina-S. Monza •Novara-Palermo •Prato-Sambenedettese 1-0 •P. Patria-Catanzaro 1-1 ♦Reggiana-Venezia •Triestlna-O. Mantova •Verona-Genoa 9-9 1-9 2-0 1-0 2-9 2-1 9-0 0-9 LESTVICA &. Mouza 22 9 9 4 29 11 27 Mantova 22 10 7 5 24 14 27 Palermo 22 6 14 2 27 19 26 Messma 22 S 10 4 26 11 26 Reggiana 22 9 6 7 33 39 24 Novara 22 9 6 7 21 22 24 V enezia 22 9 S 9 24 21 23 Como 22 1 7 7 22 23 23 P. Patria 22 7 S 7 24 22 22 Samben. 22 7 1 7 20 22 22 Caianzaro 22 * 5 9 27 29 21 Prato 22 7 7 9 21 23 21 Triestina 22 S 9 7 15 21 21 Genoa 22 9 9 4 26 21 29 Parma 22 6 1 9 21 19 2« Alessan. 22 7 « 9 27 25 20 Brescia 22 6 7 9 21 21 19 Foggia 22 5 7 19 19 27 17 Verona 22 5 7 10 17 31 17 Marzotto 22 5 3 14 17 29 13 Prihodnje tekme (26.2.1961) Sanibenedettese - Como; Ozo Mantova-Foggia; Alessandria-Marzot*o; Venezia - Mcssina; Brescia-Novara; Prato-Genoa; Parma-Pro Patria; Palermo -Reggiana; Catonaaro-Simmen-thal Monza; Triestina-Verooa. Na vrhu A lige ni bistvenih sprememb Milan je zmagal v Bologni medtem ko Inter ni navdušil V Jugoslaviji novi prvaki v smučanju in skokih1 Jemc osvojil prvenstvo v skok) Zelo izdatna zmaga Lazia v Neaplja ter pičli zmagi Juventus in Rome na domačih igriščih ■ Fiorentina v Bariju prisiljena na remi - Altalini dohitel Manlredinija Ce rečemo, da sta vodilni moštvi — Inter in Juventus — na domačih terenih komaj dosegli zmago z najnižjim možnim rezultatom (1:0), potem smo povedali pravzaprav že vse, kar je bilo preteklo nedeljo zanimivega v A ligi. Dokaj nepričakovana je seveda zmaga Lazia nad Napc-lijem v samem Neaplju, toda to so računi in obračuni iz spodnje hiše. Pač pa je---------------------- napravil dober korak naprej Toda komaj je Milani izena- Športne stave TOTOCALCIO Atalanta-Catania (1-9) 1 Bari-Fiorentina (0 9) X Bologna-Milan (9-2) 2 Inter-Udinese (1-9) 1 Juventus-Spal (1-0) 1 Napoli-Laz'0 (2-3) 2 Padova-Lecco (3-1) 1 Roma-Tormo (2-1) 1 Sampdoria-Lanerossl (3-1) 1 Prato-Sambenedettese (1-0) 1 Verona H.-Genoa (0-0) X ForH-Llvorno (1-1) X Lecce-Coaenza (9-1) 2 KVOTE: 13 — 320.000 12 — 9.690 lir TOTIP 1. — 1. Occagno 1 — 2. Euriante 2 2. — 1. Suez 1 — 2. Qual(io 2 3. — 1. Rapa 1 —- 2 Abate 2 4. — 1. Spinotto 1 — 2. Ortese X J. — 1. Finca X — 2. Newmarket 1 6. — 1. Acrea 2 — 2. Vlsconte 2 KVOTE: 12 — 69.949 11 — 7.977 10 — 1.386 lir Milan z zmago v Bologni. Ce bi se v Milanu nadaljevalo, kakor se je začelo, potem bi jih Furlani komaj nesli domov. Toda po prvem golu, ki je obtičal, ko se je igra komaj komaj začela, se je ustavilo vse do konca. Rezultat, ki je bil postavljen v prvi četrti minute, se ni več spremenil; in z nekoliko več sreče bi ga bili mogoče lahko spremenili tudi Videmča-ni z odličnim Meneghettijem. V moštvu Inter je nastopil spet Angelillo, ki pa ni zadovoljil. Tudi drugo moštvo v lestvici se je moralo zadovoljiti s pičlo zmago, pri čemer je nemajhna zasluga vratarja) da je sploh pri tem rezultatu o-stalo. Spal je bil namreč na polju enakovreden nasprotnik. Edini gol tekme je dal »stari« Charles. Milan je spet zaigral nekoliko bolj zares, vendar pa i-ma zaslugo za njegovo zmago tudi Bologna s svojo šibkostjo. Toda na vse to se pozabi, o-stane le rezultat in ta govori prepričljivo za Milan. O-ba gola je dosegel Altafini ter s tem v lestvici strelcev dosegel Manfredinija (Roma), ki je v nedeljo dosegel samo en gol. Imeni na vrhu lestvice torej nista več švedski ali angleški kot toliko let, vendar sta najboljša strelca le prišla od drugod igrat v Italijo. Roma je sicer ne prav lahko odpravila Torino, a njena zmaga je vendar zaslužena. Prvi gol je dal Mazzero za Torino, toda domači so izenačili in Manfredini je poskrbel še za zmagoviti gol. Vsekakor pa Roma preživlja krizo, ki je še ni prebolela. Catania, ki se je pokazala odkritje letošnje sezone, je morala pustiti obe točki v Bergamu. Tekma ni bila lepa in Catania je izgubila z avtogolom. Vendar je bila A-talanta več v ofenzivi in zaradi tega njena zmaga ni nezaslužena. Fiorentina je nastopila v Bariju z več rezervami in predvsem obramba je pripomogla, da je vzdržala pred nenehnimi napadi domačih. Vratar Albertosi je imel polne roke in noge posla, ki ga je odlično opravil. Tekma se je končala neodločeno in Bari je skupno z Laziom na koncu lestvice. ge dokaj lahko je opravila Sampdoria z Vicenzo. Sodnik je sicer precej široko-dušno prisodil enajstmetrovko v korist domačih, ki jo je Skoglund realiziral, potem ko je že prej dosegel en gol, toda pozneje je z enajstmetrovko nudil priložnost za gol tudi Vicenzi. Padova je imela v gosteh novinca A lige Lecco, ki je bil enakovreden in večkrat tudi boljši nasprotnik. Tudi čil, je že neki nepreviden Lec-cov igralec ustavil z roko žogo v kazenskem prostoru. Iz enajstmetrovke je nastal gol. Končno so gostje še z avtogolom povečali rezultat v korist domačinov. Lazio, ki je na zadnjem mestu v lestvici, je dosegel kar neverjeten rezultat: izven doma je premagal Napoli z visokim izidom. Kaže, da se moštvo izboljšuje. Res je tudi, da Napoli ni pokazal nikake volje za igro in je Lazio več ali manj gospodaril na igrišču. Odslej se bo pričela prava I nos Aires) premagal Bolzani-dirka — za prvo mesto na nija (Firence)^z odstopom v vrhu lestvice in za rešitev pred izpadom na dnu lestvice. Čeprav je Inter sam na prvem mestu, ga še vedno lahko druga moštva dohitijo. Verjetno bodo tako Juventus kot Milan in Roma skušali ovirati Inter, na dnu pa je tudi več moštev, od katerih nobeno ne bo hotelo še dolgo ostati v sedanjem položaju. BOKS DORTMUND, 20. — Anglež Dick Richardson je ohranil naslov evropskega prvaka težke kategorije. Premagal je Nemca Hansa Kalbnella po točkah v 15. koljh. * * # FERRARA, 20. — Na današnji boksarski prireditvi je v lahki kategoriji Oliva (Bue- tretjem kolu. V sredinji kate-gorji pa je Duran (Buenos Aires) premagal Bartalonija (1'irence) po točkah v 8. kolih. TENIS MEHIKA, 20. — Avstralec Roy Emerson je zmagal v finalu teniškega turnirja; porazil je svojega . rojaka Roda Laverja s 4:6, 6:4, 6:4, 6:2. Obadva skupaj pa sta zmagala v finalu dvojic, kjer sta jima bila nasprotnika Francoz Darmon in Anglež Knight, s 15:13, 6:1, 6:2. HOKEJ NA LEDU CORTINA D’AMPEZZO, 20. — Va zadnjem kolu hokejskega turnirja je moštvo Cortine premočno nadvladalo ekipo Djavoli iz Milana s 15:2 (3:0, 4:2, 8:0). Zaključna lestvica je taka: Cortina 4 točke, Diavoli Milan 2, Graetz Bočen 0. V smuku Sumi in Zupančičevi V štafetah sta si osvojili prvo mesto ekipi Enotnosti (moški) n Mojstrane (ženske) - Določeni skakalci za Oberstdorf in Zakopan V soboto in nedeljo so se nadaljevala in zaključila tekmovanja za jugoslovansko prvenstvo v smučanju in skokih. Tekmovalo se je v raznih krajih in več kategorijah. Kar 52 tekmovalcev je v soboto v Mojstrani nastopilo v teku na 15 km, ki ga je sebi v korist odločil Lakota iz Mojstrane, Reš. ki je postal državni prvak na -30 km, se fii plasiral med najboljše; imel je smolo in tri km je moral preteči z eno samo smučko. Tek je štel tudi za tekmovanje v klasični kombinaciji in Gašparju Kordežu ni bilo težko osvojiti prvega mesta; gotovo pa ne bi bilo tako lahko, če ne bi imel Reš v teku nezgode. V tekmi mladinskih štafet je zma- tlllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllintlllllilllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllfllflllllllllHIllilllllllllllllllKIMIIIItlllllllllllllllilllllllllllllllllllHlIllIlllllIllIHillllllllOllllllllllllllllll Triestina - OZO Mantova brez golov Pomlajen napad Triestine prelahek za trde obrambe Reina samo v prvem polčasu upravičil pričakovanja - Gostje močno razočarali TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Reina, Trevisan, Fogar, Cazzaniga, Fortunato. OZO MANTOVA: Negri; Gerin, Castellazzi; Tarabbia, Cancian, Longhi; Simoni, Del Negro, Uzzecchini, De Angeli«, Recagni. SODNIK: Sbardella iz Rima. GLEDALCEV: 13.000. KOTOV: 5:4 za Triestino. PO DOBREM UVODU STARI REFRAIN Ugled gostujoče enajstorice, prekrasno spomladansko vreme in delno najavljene spremembe in novosti v domačem moštvu, so privabile na stadion pri sv. Soboti rekordno število gledalcev, ki so bili tudi pripravljeni nuditi svojo moralno podporo enajstorici, ki vsaj do začetnega žvižga sodnika Sbardelle iz Rima še vedno ni izgubila vseh praktičnih in teoretičnih možnosti za napredovanje v višjo skupino. Toda v tem znamenju je žal potekal samo prvi polčas, medtem ko se je v drugem začela stara pesem, letos že povsem tipična za tržaški stadion. Pomlajeno moštvo, predvsem pa napad Triestine, je začel poletno kot malokdaj. Debu-tant Reina je že ob prvem stiku z žogo pokazal svoje nesporne veščine in Fogar na centru je dal razumeti, da se je končno vendarle znašel na pravem mestu. Trevisan je bil naravnost neizčrpen in Cazzaniga je blestel s svojimi izrednimi tehničnimi posegi. Tudi Fortunato, ki pa še vedno ni oni stari igralec izpred operacije, je začel v silnem ritmu. Gostje so bili potisnjeni v obrambo in vsako akcijo domačih je spremljalo navdušeno in burno navijanje gledalcev. Krilska vrsta in branilci so zasedli sredino i-grišča, Larini, Brach in Bernard pa so stalno silili v ospredje. Gol je takorekoč visel v zraku, žal pa je v zra- terih bi vsaj tri ali štiri morale biti realizirane. da je pri tem Triestina poka- . no manj. Triestina je bila si-zala mnogo več lepega kot cer še vedno gospodar igri-gostje, ki so v bistvu razoča- | šča, toda utrujenost je posta- i: : — _ „; A ^ riAili inlo srorJ nn K ni i ooi + n o in n- . . ku tudi ostal, kljub mnogim prvi gol je pripadel gostom, ugodnim priložnostim, od ka- In zakaj niso bile? Govoriti moramo spet o že prislovični sterilnosti, ki je rak-rana drugače sicer dopadljive igre moštva, kateremu niti ni mogoče odrekati določenih športnih simpatij. Pomladitev napada je res povečala njegovo živahnost in njegovo fantazijo, odvzela pa mu je še tisto malo teže, ki sta mu dajala Rebizzi in Secchi. Povrhu vsega je silovit tempo Reine, Trevisana, Fogarja in Fortunata deklasiral tudi Caz-zanigo, ki je v drugem polčasu bil samo še senca samega sebe. In posledica tega je bila, da so se ob kontaktu z dobro postavljeno in odločno obrambo gostov razbijale akcije za akcijami in da so ob pomanjkanju odločnih in močnih strelcev, kakršen je na primer Rebizzi, propadle tudi najbolj ugodne priložnosti. Problem se potemtakem zdi nerešljiv. Ce so v napadu Rebizzi, Secchi in Sadar, je napad prepočasen in premalo okreten, če pa so v njem Reina, Fogar, Trevisan je sicer hiter in okreten, toda premalo odločen in prodoren. Neodločen izid srečanja brez golov je logična posledica značaja Triestine in taktike gostov. Triestina ni znala zadeti v črno, Mantova pa ni mogla, ker razen v redkih protinapadih sploh ni silila v o-spredje, kadar pa je, je naletela na dobro obrambo, ki je v ostalem v znatni meri one- rali in z ničemer opravičili svoj visok položaj na lestvici. NEKAJ KRONIKE Triestina je takoj prešla v ofenzivo pretežno preko Reine in Fogarja, katerega je v 11’ Cancian grobo zrušil neposredno pred strelom. V 15’ je Cazzaniga izredno lepo zaobrnil Bernardov predložek z glavo proti vratom, toda za las čez prečko. V 21’ je Cancian odvrnil v kot Fortuna-tov strel, štiri minute kasneje pa je strel istega igralca prestregel vratar. V 27’ je poskušal srečo celo Brach iz daljave, minuto kasneje pa je zamudil krasno priložnost Fo- V jutrišnji številki; Poročilo o tekmah v odbojki in namiznem tenisu med Borom in Partizanom iz Nove Gorice. Poročilo o srečanjih med gojenci Dijaškega doma v trstu in Dijaškega doma v Gorici gar, ki se je znašel sam pred Negrijem a je zaradi trenutnega oklevanja omogočil vratarju gostov intervencijo v zadnjem hipu. V 38’ je še enkrat prodrl Fortunato, v 42’ pa je Reina pripravil skoraj 100-odstotno priložnost Trevi-sanu. Po krasnem preigranju vseh nasprotnikov je Reina demarkiral svojega soigralca, ki je imel pred seboj prazna vrata, toda njegov ploski strel je zdrknil tik ob drogu, delno tudi zaradi intervencije nekega branilca. Neposredno pred tem bi Degrassi v izoliranem protinapadu gostov I skoraj povzročil avtogol. mogočila tudi napadalce Trie- V drugem polčasu je bilo o-stine. Razlika je le v tem, 1 membe vrednih akcij znat- jala vedno bolj očitna in o-bramba Mantove je brez posebnega napora dosegla svoj cilj — delitev točk, čeprav pri tem ni izbirala sredstev, kar dokazujejo poškodbe Bra-cha, Frigerija, Bernarda in Fogarja. # # # Srečanje v Trstu je bilo e-no najvažnejših za razvoj dogodkov na vrhu lestvice B lige. Mantova si je s priborjeno točko znatno učvrstila položaj k čemur sta ji pomagala tudi Simmenthal Monza in Palermo, ki sta morala na tujih igriščih proti Messini in Novari pustiti obe točki. Poraz Simmenthala je bil sicer predviden, preseneča pa gladek uspeh Novare nad Palermom. Direktna posledica teh treh izidov je, da je borba za prva tri mesta postala mnogo bolj negotova, saj se je število kandidatov v eni sami nedelji povečalo od treh kar na sedem ali osem, k čemur je znaten delež prispevala tudi Reggiana z zmago naa Venezio. V nasprotju s tem se je vsaj delno razčistil položaj na dnu lestvice, kjer si je Marzotto s ponovnim porazom na lastnih tleh skoraj dokončno zaprl pot za rešitev. Nasprotno pa sta si ne koliko popravili izglede Vero na z neodločenim izidom Genoo ter predvsem Foggia ki je proti pričakovanju premagala na nevtralnem igrišču Alessandrio. Dragoceno točko sta izbojevali tudi Brescia Comu in Catanzaro v Bustu Arsiziu, medtem ko vsaj do neke mere preseneča poraz Sambenedetteseja v Pratu Kar se Genoe tiče lahko re čemo, da je s ponovnim samo delnim uspehom praktič no že dala slovo A ligi za letošnjo sezono. gala trojka iz Gorij. V nedeljo so pa tekmovale ženske štafete 3x5 km in moške štafete 4x10 km. Povsem logično je, dg je med ženskami zmagala štafeta iz Mojstrane, saj so v njej tekle druga- (Cindrič), četrta (Kosmač) in prva (Rekar) z državnega prvenstva. Pri moških pa je bila spet prva E-notnost. V Planici so se v nedeljo sestali vsi najboljši skakalci. Skakali so na 80-metrski skakalnici ob navzočnosti kakih 3.000 gledalcev. Za prvo mesto so se borili predvsem Božo Jemc, dosedanji prvak, Pečar, Šlibar, Langus; končna razvrstitev pa je postavila še nekatere bolj v ospredje, medtem ko se je moral Šlibar zadovoljiti z nekoliko slabšim mestom. Skakali pa so tudi mladinci in po pričakovanju je zmagal zanesljivi Zajc z Jesenic. Na Jahorini so v soboto tekmovali v slalomu. Med mo škimi je zmagal Jamnik, med ženskami pa Majda Ankele V nedeljo pa je bila na sporedu zadnja disciplina alpske kombinacije smuk. To pot sta si prvi mesti priborila Šumi in Zupančičeva, ki je v prvih dveh dnevih bila druga ali tretja. Po nedeljskih tekmah v skokih za državno prvenstvo so dokončno določili jugoslovanske udeležence na velikih mednarodnih tekmah prihodnjega tedna v Zakopanih in Oberstdorfu. V Obe rstdorfu bosta nastopila Pečar in Šlibar, v Zakopanih pa Jemc in Eržen, TEKI Člani 15 km: 1. Lakota (Mojstrana) 49:01, 2. Hlebanja (Mojstrana) 50:23, 3. Gašper Kordež (Triglav) 50:39, 4. Cveto Pavčič (Enotnost) 51:03, 5. Seljak (Triglav) 51:13, 6. Bre-zovšek (Enotnost) 51:47, 7. Strbenk (Poštar. Novi Sad) 51:51, 8. Gregorič (Bohinj) 53:30, S. Peternel (Enotnost) in Kobentar (JLA) 54:02, Klasična kombinacija,- l. Gašper Kordež (Trigl.) 424,7, 2, Reš (Enotnost) 384,9, 3. Rozman (Bohinj) 382,1, 4. Peter-nel 376,6, 5. Sobol (Delnice) 360,3, Mladinci 3x5: 1. Partizan Gorje (Kalan, Peterman in Kobilica) 56:06, 2. Fužinar I 57:05, 3. Bohinj 1:00:11, 4. Dol — Ihan 1:01:49, 5. Enotnost I 1:02:35, ČLANI — štafeta 4x10 km: 1. Enotnost (Brezovšek 35:43, C. Pavčič 34:09, J. Pavčič 34:56, Reš 36:44) 2,23:49; 2. Triglav (M. Kordež 36:37, Seljak 33:41, Praprotnik 37:07, G. Kordež 36:24) 2,23:49; 3. Mojstrana (Lavtižar, Hlebanja, Potočnik, Lakota) 2,28:48; 4. Jesenice 2,36:17; 5. komb. ekipa Srbije 2,37:50; 6. Enotnost II 2,40:06; 7. Zagreb 2,47:07 ; 8. Dol — Ihan 2.47:11; 9. Sljeme 2,48:40; 10. Roman-ija 2,54:07; 11. Rudar (Idrija) 2 59:25 ’ CLANICE — Štafeta 3x5 km: 1. Mojstrana (Cindrič 19:46, Kosmač 22:52, Rakar 18:34) 1,01:12, 2. Enotnost I 1,06:51, 3. Triglav 1,08:26, 4. Enotnost II 1,14:38. SKOKI MLADINCI: 1. Zajc (Jes) 208.5 (34, 34), 2. Koprivšek CEn.) 196,8 (31, 32,5), 3. Sa-mar (Jes.) 189,9 (30, 32). ČLANI: 1. Jemc (JLA) 221,0 (73,5, 83,5), 2. Peča* (Mojstr) 203.5 (71,5, 77,5) 3. Langus (Jes.) 201,5 (67, 76,5), 4. Gorjanc (Triglav) 195J) (69, 76), 5. Giacomelli (Enot.) 186,5 (68, 75), 6. Krznarič (Mojstr) 188,0 (62, 72,5), 7. Rogelj (Enot.) 187,0 (62, 74), 8. Šlibar (Enot.) 184,5 (73, 84 p), 9. Ro jima (Enot.) 184.0 ( 64,5, 71), 10. Oman (Enot.) 181,0 ( 64,5, 69). SLALOM Člani: Jamnik (Trig.) 1:35.4, Križaj 1:42,6. Dornik (oba Ljubelj) 1:45.2, Nograšek E-not.) 1:45.5. Članic®: 1. Ankele (Triglav) 1:28.2, 2. Krista Fanedl (Enot.) 1:30.6, 3. Slavica Zupančič (Triglav) 1:32.6. Mladinci: Detiček (K. gora) 1:32.6, Fanedl (Fuž.) 1:36.3, Zmagej (Bran.) 1:36.5. Mladinke: Rautarjeva (K.g.) 1:56.6, M. Fanedl (Fuž.) 1:59.4, Klofutarjeva (K. gora) 2:10.7. SMU« 0,1' Člani: 1. Sumi nitk (oba Trigl av) • K riža j (L jubelj) A* A fr grinc (Branik) ‘ (JLA Toaonire) Golijan (BiH), l3'ojj (Brvateka), 14. SiOJjZ, gora), 25. Refito kedonija). -a- Članice: 1. ZuP^J 2. Krista Fanedl l-4* tar 1:34.2. , ji Mladinci; 1. Mf i Alojz Fanedl 1:33, ' Klinar 1:33.3. „ . 4 Mladinke: 1. Te*M ob Milka Fanedi 2:3°-" tar 2:51.9. , Zmagovalec v naciji je postal * n-ik z 9,82 točke PTjt» Križajem (13.22) 1 Nograškom (30,981- ni-’ m miimiiimiii milimi milnimi .m"111 Namizni tenis ki »o Vjl Milič šele v fin* podlegel Crechicf |l] ni va še Sl m, h ij Drugi Borovi igralci v tekmovanju prvenstvo niso imeli mnogo sreče, je igral Vitez Rekordno število — 32 igralcev — se je prijavilo za ju-niorsko prvenstvo v namiznem tenisu. Kljub tako številni udeležbi je tekmovanje imelo le dva favorita, ki sta potrdila vsa pričakovanja. Crechici in Milič, nositelja skupin, sta se kvalificirala v finalnem srečanju, kjer je prvi zmagal in tako potrdil svoj sloves, drugi pa pokazal velik napredek in se še enkrat izkazal kot najbolj nadobudni tržaški igralec. Ostali Borovi zastopniki niso imeli veliko sreče. Nekateri, kot Kufersm in Antonini, so se ali že med sabo eliminirali ali pa so izpadli že v prvih kolih, ko so se morali pomeriti z Miličem. Veliko več smo pričakovali od mladega Stanisse. Izpadel je v prvi tekmi, ko si je bil zagotovil že skoro stoodstotno zmago, predvsem zaradi pomanjkanja rutine in tekmovalne taktike. Njemu in še drugim igralcem bi svetovali pogostejše nastope; le tako si bodo pridobili potrebnega znanja in ne bodo prišli ob zmago na tako naiven način. Zelo dobro je igral Vitez, ki je precej popravil svojo igro in je klonil pred Miličem šele v treh setih. V svoji skupini ni imel Milič, razen Viteza, nevarnih nasprotnikov. Ravno tako je v drugi skupini imel Crechici kaj lahko nalogo. Crechici je začel bolj ležerno', a kaj kmalu se je zresnil, ko je opazil, da je mali Milič nevarnejši, nego je pričakoval. Oba sia igrala izredno napadalno in tako eden kot drugi sta večkrat uspešno poizkusila protiudarce. Milič je moral kloniti proti bolj rutiniranemu igralcu, vendar mu je dolgo kljuboval, kot kaže tudi sam rezultat. Milič se je še enkrat izkazal kot najbolj nadobudni Borov igralec, zato bi moral odbor resno pretresti možnosti, da nudi temu igralcu že v sedanji sezoni čimveč prilik /a nastope proti bolj /J mečem, tako da c‘ jjeff1 prihodnje jeto ali 1!\l|ri|S dve leti resno italijanski juniors*1 Farnetti - Sirca *- i Gerbini - Schioz21 16:21, 21:18) ,Tk Pelman-Pecar pp Martinuzzi - G. *•- ,. Franzi! - Pintar J Veglia-Birsa 2:0. ( ^i-Lupatelli - Bugf>in 21:8) »... j:0 tu te Gerbini - Farne111 /h 21:17) Hi Pečar - Martinu221 21:19) 2:o >'1 Veglia - Franzil ‘ , 21:7) lH J.-0(' Crechici - Lupa*e 21:13) j;0 Crechici - Veglt® i 21:12) 2:i " Pečar - Gerbini 21:8, 21:14) j:0 ! Crechici - Pečar ,1 21:12) ji) J Crechici - Mb1* . 21:12) v Antonini - Kufe2SlP 21:13) Ccndotti - M3 (22:20, 22:20) j;0 Vi.ez- Damassa J 21:19) )ti0:l Za nbon-Gregofe ■ 16-21) j;2 | Mascia - Russo J 21:17, 12:21) 2:0 1 Poniccia - Mil8” m /h 21:15) I: Errnetici - S!anissa 21:13, 21:18) H. j:0 It Milič - Anionim Jo 21:6) 2:0 j v Vitez-Condot« 11 21:14) H k Gregoretti - RUsS0 ,li 21:15) tici y J' Pcniccia ■ Erntc j ) 2 i: 18) . (19*1' Milič-Vitez 2-‘ Ii 2L7) p0fliC£lj! Gregoretti ' , fi 1 (25:21, 21:13) ,j V Milič -Gregore11 |1 21:12) PODRLO SE JE MNOGO, ZRASLO PA JE VEC Reportaža o mestu, ki je mlado in o ljudeh, ki ga ustvarjajo 2. Z izpubo centra za Severno Primorsko je nastala nujna potreba po gradnji novega mesta. Nova Gorica bo srednje veliko mesto; zaradi pomembnega križišča poti ima ugodne pogoje za razvoj, bo pa to bodoči kulturno . upravni center; te naloge sicer izpolnjuje že sedaj. Poglejmo malo, kako je bilo z glavnimi urbanističnimi -načrti za Novo Gorico. CAS SE NE SPREMINJA, SPREMINJA SE SVET, LJUDJE Ni res, da se spreminja čas; le svet se spreminja, življenje, ljudje. Pisano sliko čudnih potez in mnogih barv se pode skozi zgodo-vino, kot oblaki tisto noč po nebu... Misli so se zavrtele v divji ples, pode se, pode, hitro, še hitreje kot oblaki v soju mežikajočih zvezd... Pisan svet, čuden svet, ki je samemu sebi sovražnik, sam na sebe jezen. Zakaj tako, mora res tako biti? Zapadni blok — vzhodni blok; Severna Koreja — Južna Koreja; Vzhod- ni in zapadni Berlin! Stara Gorica — Nova Gorica... Pravica, uboga pravica. Denar, smodnik m laž. Imperij, moč in strah. Kaj koga briga, kaj je prav, kaj ni prav. V zamazanih in raztrganih cunjah je zavekal otročiček. Kaj koga briga... Granate borbe, ogenj. Na barikade... Za ideale in koristil Kdo je vse te umetnije izmojstril in zakaj? Ali ne bi šlo drudi drugače?... In vendar: čas se res ne spreminja, spreminjajo se ljudje, pojmi, svet. Ura je bila štiriindvajsetkrat od polnoči do polnoči tudi takrat; pisali smo leto 1000! Bila si majhna vas, Gorica! Prav tako je bilo pred kaj več kot 600 leti, ko so ti poklonili naslov mesta in ko so kasneje hrumele proti Solkanu divje horde Turkov. Stirinidvajsitkrat je bila ura, ko je marširala po Korzu Napoleonova armada; prav tolikokrat bije od polnoči do polnoči še vedno; na Travniku pa ne rjove več razjarjeni Duce, šip nič več ne stresa pruski marš. U-mrli so grofje Weriheni; tudi oglejski patriarhi. Ivan Gradnik ni več živ, le spomin je živ... In goriški Slovenec je tudi živ. Ziv je bil tudi takrat, ko mu je ječal hrbet pod bremenom tlake. 2ivel je zato, ker u-mreti ni hotel. Cas pa je videl in zapisal... Stoji še tam sivi grad. Svetla magistrala se blišči v soncu, ljudje pa hite po opravkih sem in tja. 2ivljenje — ni ga moč ugnati... Nova Gorica že živi! Ko se zmrači, zasvetijo lučke širom po goriški • ravnini, razlivajo se vedno širše na vse strani kot živo srebro. Ea se začudiš: «Kako hitro vse to?»... Zidarska žlica, beton, opeka, ljudje, ki delajo... Kramp, lopate in načrti. ’ Ljudje, ki ustvarjajo smotrno, delajo po v naprej pripravljenem načrtu. Nič velikega in dobrega ne nastane brez dobrega načrta! Cas je podrl mnogo, več pa je zraslo. Kar je dobro, raste! Nova Gorica raste; kako ras! e? Roka seže v žep in na dan privleče polno pest papirja; boležke, gradivo in podatki, Mnogo je vsega tega in bo kaj povedati. Intervjuji z graditelji, delavci in tehniki. Obisk na Projektivnem biroju v Novi Gorici, na glavnem Projektivnem ateljeju v Ljubljani. Trkanje na vrata družbenih uradov in ustanov. Stari časopisi, članki, obvestila. Suhe številke in živa dejstva. TRIJE VELIKI NAČRTI Ljubljana. Dežuje, dan je obupno siv. Očitno hoče biti tak, zoprn, naravnost trudi se da bi ti vsilil svojo mračnost v razpoloženje. Ne-botičnik je ves zakrit 'z me- glo. V Projektivnem ateljeju pa se trudijo in delajo. Inženir Viljem Strmecki, projektant načrta, ki je sedaj v veljavi je ves zarit v črte, ki jih igraje vleče «re-dis-pero». «0 Novi Gorici bo beseda!? Zelo lepo. Toda kar k stvari. Tudi pri naši hiši trpimo na pomanjkanju časa!« ' «Ko je zadeva postala aktualna, se je bilo treba lotiti izdelave načrta,« razlaga ing. Strmecki in razmeče po mizi kup skic in slik. «Le poglejte, teh osnutkov je pravzaprav več. Tega tu je izdelal univ. prof. Ravnikar v Ljubljani. Bil je prvi idejni osnutek za gradnjo Nove Gorice. Ta načrt je dajal predvsem glavne smernice, ni bil detaljno izdelan. Zasnoval je magistra, lo, ki je po tem načrtu tudi zgrajena; dalje ožji center. Po tem načrtu so nastali tudi prvi stanovanjski bloki in lokacija za palačo okrajnega ljudskega odbora« «Sem spada tudi načrt za obhodno cesto in tunel skozi Panovec. Ravnikarjev načrt ae je izkazal po analizah, ki so bile pozneje izvršene, da ni realen. Bil je pač predvsem skica, ki je bila narejena glede na takratno nujnost, iz potrebe za načrt pač!« na mizi. Ogorek si je pravkar hotel privoščiti neko skico «Glej vraga!« — «Te-ga sem pa jaz kriv!« — «0 ne. Sicer pa ni tako hudo. Sploh pa ni na svetu nič tako hudega, da bi lahko ne bilo še hujše. Zato ni vredno posvečati preveč pozornosti naši cigareti!« Beležka je polna. Toda radovednost včasih ni še nasičena. Projektbiro v Novi Gorici. Tudi ta dan dež, debele kaplje padajo po strehi in prijetno uspavajo tistega, ki sedi lepo na suhem. Naj le dežuje! «Kar je v shrambi našega znanja, vam je vse na razpolago!« — «0, to bi bilo pa. le malo preveč. Le nekaj me zanima. Nova Gorica — taka, kakršna bo jutri!« — «Se bolje; bo pač manj dela.« Tedaj pa je zmotila zanimivo pripovedovanje cigareta, ki je pozabljena tlela Pa ne, da to pomeni tiho željo; boš pač tako hitreje izginil. Taka temna misel se vsili v glavo! Pa ni tako hudo. Kraigherju skačejo poredne črne oči iz kota v kot. «Nekaj časa se je po osvoboditvi lepo gradilo,« začne. Pa se kar razvname, tako da je še stolico pozabil ponuditi, «Delo je zelo napredovalo. Potem pa je nastal v gradnji zastoj. To je trajalo nekaj let. Nato pa sta vzela stvar v roke okrajni in občinski ljudski odbor. Rezultati so se takoj pokazali. Gradilo se je spet. Res z zagonom. Naročeni so bili tudi načrti, da se namreč prvotni regulacijski načrt obdela in izoblikuje.« «Splošni projekt je izdelal tudi ing. Božidar Gvardjančič. Osvojili smo ga le delno. Po njegovem načrtu potekajo predvsem zazidave trikotnika med Erjavčevim Dievoredom in Kornom.« Najnovejši načrt pa je delo ing. Viljema Strmeckega, ki dela v ljubljanskem projektivnem ateljeju. Tam je bil v skladu s potrebami izdelan programski elaborat razvoja Nove Gorice. O tem načrtu, ki je bil sprejet in se po njem gradi, pove inženir projektant še tole: «Na osnovi tega programa je bil izdelan osnutek generalnega urbanističnega načrta. V njem so točno določene površine za razne namene. V ta načrt smo vzeli v poštev tudi moderno ureditev prometne mreže in osnovno porazdelitev novega mesta. To je bilo leta 1958.» Telofon kliče. Oko pa zre v drzne načrte na mizi. Ideje in stvarnost, velike stvari ustvarjajo veliko idejo. Novo Gorico ustvarja potreba in čas. Kar požene kal iz korenin ponižanja, trpljenja, krvi in solz, bo bujno rastlo. Sila bo! Nova Gorica bo lepo mesto, novo sončno mesto v sončni dolini bistre Soče. ALBIN HUMAR trmi Osnutek generalnega načrta Nove G°