Poftnina plačana v go*orW. Leto LXXIL, št. 104 LJubljana, ponedeljek 8. maja 1939 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Prvi odgovor na milanski pakt: Sredozemski pakt Anglija — Francija — Turčija Temu paktu se bo po vsej verjetnosti pridružila Se Rusija — Vzajemno jamstvo sedanjega razmerja sil na Sredozemskem morju — Pospešena p ogajanja v Moskvi 1 LONDON, 8. maja. r. Kakor se izve v krogih zunanjega ministrstva, bo danes podan odgovor na nemško-italijan-ski vojaški pakt z objavo posebnega sredozemskega pakta, ki so ga sklenile Anglija. Francija in Turčija in kateremu se bo po vsej verjetnosti pridružila še Rusija, čim bodo končana pogajanja, ki se še vodijo v Moskvi. S tem paktom se obvezujejo omenjene velesile, da bodo vzajemno jamčile za spoštovanje statusa quo na Sredozemskem morju in se s skupnimi močmi uprle vsakemu po skusu. da se sedanje razmerje nasilno spremeni in spravi ta najvažnejša zve- za evropskega zapada z bližnjim in dalj nim vzhodom v odvisnost ali nadoblast katerekoli pomorske države. S tem bo postavljen ne samo protiutež italijan-sko-nemškemu paktu, marveč podano tudi jamstvo za obrambo proti sleherni akciji, ki bi bila naperjena proti sedanjemu razmerju sil na Sredozemskem morju. Objava tega pakta bo izvedena istočasno v Londonu, Parizu in Ankari bodisi s posebnim uradnim komunikejem, bodisi z izjavami v parlamentih. V zvezi s tem izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, da potekajo pogajanja z Rusijo povoljno etr da je v par dneh računati s sklenitvijo dogovora. V Moskvi sedaj proučujejo zadnje angleške predloge in nihče ne dvomi, da bo prišlo do sklenitve vojaške zveze. Akcija Rusije na Balkanu Sofija, 8. maja. r. Posebni ruski pooblaščenec, Potjemkin, ki je imel v Ankari važne razgovore, se je mudil včeraj ves dan v Sofiji, kjer je imel dolge razgovore z ministrskim predsednikom Kjuseivanovim in je bil sprejet tudi v avdijenci pri kralju Borisu. O teh raz- govorih, ki jim pripisujejo v diplomatskih krogih največjo važnost, ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Zelo komentirajo dejstvo, da je Potjemkin po svojih razgovorih z bolgarskimi državniki sprejel tudi turškega in rumunske-ga poslanika in ju obvestil o vsebini svojih sofijskih razgovorov. Vsem tem razgovorom pripisujejo tem večjo važnost ,ker bo Potjemkin, kakor se zanesljivo zatrjuje, takoj po svojem povratku v Moskvo imenovan za pomočnika komisarja za zunanje zadeve in bo prevzel glavno vodstvo ruske zunanje politike. Nemško-italijanska vojaška zveza predstavlja samo dokumentarno potrditev obstoječega razmerja Rim, 8. maja. r. Razgovori, ki sta jih imela v soboto in nedeljo italijanski in nemški zunanji minister v Milanu, so bili včeraj končani. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira. so se ti razgovori nanašali na proučevanje celokupnega mednarodnega položaja s posebnim ozirom na angleško-francosko akcijo za zgraditev fronte miru, v podrobnostih pa so proučili stališče, ki naj ga zavzame Nemčija v sporu s Poljsko. Bilo je tudi govora o razdelitvi interesnega področja v Srednji Evropi in na Balkanu ter končno o vojaškem sodelovanju v primeru oboroženega konflikta. O razgovorih je bil objavljen naslednji komunike: Komunike V teku razgovorov, ki sta jih imela 6. in 7. maja italijanski zunanji minister Ciano ter nemški zunanji minister Ribhcntrop, je bil podrobno proučen sedanji splošni mednarodni položaj ter je bila ugotovljena identičnost naziranj obeh vlad, da dasta svojim medsehojnim obveznostim izraza z zaključitvijo politične in vojaške zveze v prepričanju, da prispevata tako na učinkovit način k zagotovitvi reda in miru v Evropi. Italijanski komentarji Milano. 8. maja. e. S službene strani zatrjujejo, da sta italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji mi-ster von Ribbentrop podrobno proučila vsa aktualna politična vprašanja, zlasti pa vprašanja, ki so izzvala krizo v polj-sko-nemških vprašanjih. Nato je bil po vsestranskih razgovorih razmotrivan mednarodni položaj in zatem redigiran komunike. Na sestanku so bile proučene vse dosedanje iniciative, ki so bile storjene v Berlinu in Rimu, kakor tudi odgovori na razne akcije Londona, Pariza in Wash-ingtona. Opozarjajo na to. da so smernice italijanske in nemške politike istovetne. Zato so, kakor se poudarja v krogih, ki so blizu italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministrstvu iniciative, ki so bile podvzete proti francosko-angleški politiki obkroževanja osi Berlin—Rim. že dale pozitivne rezultate. Te iniciative omogočajo ureditev položaja v Podunavju in na Balkanu in odpirajo pot konstruktivnemu sodelovanju, v katerem že sodelujejo države, s katerimi imata Italija in Nemčija prijateljske zveze. Smatrajo, da se bo krog držav, pripravljenih za sodelovanje, razširil tudi na druge zainteresirane države. V nedeljo bo govoril Mussolini Milan. 8. maja. e. Z velikim zanimanjem pričakujejo govor, ki ga bo imel Mussolini v nedeljo 14. t. m. v Turinu. Ministrski predsednik bo namreč obsikal Tu-rin in še nekatc-- Iruga mesta v Pie-montu. Zakaj je Nemčija zahtevala sklenitev vojaške zveze z Italijo? šele vojaško zavezništvo nudi popolno jamstvo za skladnost nemške in italijanske politike lijanskega tiska bil cilj milanskega sestanka samo ohranitev normalnega korv-takta med nemškim in italijanskim zunanjim ministrom. »Daily Telegraph« piše: Zveza med Nemčijo in Italijo de facto že davno obstoja, zdaj je to postala samo zveza de iure. Posledice, ki jih bo imela ta zveza, se tičejo predvsem Italije v zvezi z nemško-poljskim sporom. Ako Italija ne bo mogla vplivati na Nemčijo, da se polj-sko-nemško vprašanje reši potom pogajanj, potem milanski sporazum ni prinesel ničesar novega. ^Daily Mail« naglasa, da je italijansko-nemška zveza davno zaželeni rezultat politike obeh držav. »Ne\vs Chronicle« piše. da se že davno čuti potreba sklenitve zveze miru. Najmočnejši vpliv bi imela neposredna vojna zveza s Sovjetsko Rusijo. »Daily Herald« komentira zvezo s Sovjetsko Rusijo na enak način ter trdi. da je Anglija sedaj pripravljena skleniti vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo. Pariz, 8. maja. AA. Havas. V pariških krogih prevladuje mnenje, da sklenitev politične in vojne zveze med Nemčijo in Italijo ni nobena senzacija. S tem je sankcionirano samo že obstoječe stanje in italijansko-nemška zveza potrjena z diplo-matičnim dokumentom. Zaradi tega se smatra, da milanski sestanek ne pomeni neko novo dejstvo v zvezi s položajem v Evropi. Madžari v skrbeh Budimpešta. 8. maja. e. V Budimpešti z veliko skrbjo spremljajo razvoj odnošajev med Varšavo in Berlinom. Politični krogi se ne vdajajo iluzijam in poudarjajo, da Beckov govor ni razjasnil položaja. Za Madžarsko je ta spor zelo neprijeten, ker živi z obema narodoma v prijateljskih od-nošajih. Zato v Budimpešti z veliko pazljivostjo zasledujejo razvoj razgovorov med grofom Cianom in Ribbentropom v pričakovanju, da bo s tem položaj razčiščen. V službenih krogih ne dajo nobenih izjav, pa tudi tisk se vzdržuje vsakih komentarjev. Listi izražajo edino upanje, da se bo Italiji z njenim posredovanjem posrečilo omiliti obstoječo napetost. Posvet angleške in francoske opozicije Pariz. 8. maja. e. Bivši ministrski predsednik Leon Blum bo jutri odpotoval v London, kjer bo imel sestanek s šefom angleške opozicije majorjem Atleejem. Blum ostane v Londonu do četrtka. Sestal se bo tudi s Churchilom. Edenom in drugimi političnimi osebami. Vojaška zveza Lit'va-Poljska Obisk vrhovnega poveljnika litovske vojske generala Rastikisa v Varšavi Berlin, 8. maja. br. V berlinskih političnih krogih so z rezultatom milanskih razgovorov nemškega in italijanskega zunanjega ministra izredno zadovoljni. V tem, da je Italija po dolgem oklevanju pristala na sklenitev izrazite vojaške zveze, vidijo najboljše jamstvo za uspešno sodelovanje Rima in Berlina v primeru mednarodnega konflikta ne samo na diplomatskem, nego tudi na vojaškem polju. V Berlinu mislijo, da je s tem kocka že padla in da Rim sedaj ne more več nazaj. V nemških političnih krogih so izzvale zadnje dni veliko pozornost izjave in vesti, po katerih je zavzemala Italija v nemško-poljskem sporu dokaj nevtralno stališče, kar je dalo povod raznim domnevam o italijanski politiki. Sedaj, ko je dogovorjena sklenitev vojaške zveze, je odpadel v Berlinu vsak dvom v zvestobo Rima in nemška diplomacija smatra, da ima sedaj svobodne roke za obračun s Poljsko. Potreba je samo še zagotoviti nevtralnost Balkana. To je sedaj glavni cilj skupne diplomatske akcije Rima in Berlina. Nemčija in Italija ne bosta zahtevali, da bi se balkanske države direktno priključile osi Rim-Berlin, toda ostati bi morale najstrožje nevtralne, da bi tako imeli Italija in Nemčija zavarovan hrbet. Za London in Pariz brez pomena Sklenitvi nemško-italijanske vojaške zveze ne pripisujejo nobene važnosti in smatrajo, da je praktično brez pomena London, 8. maja. br. V angleških političnih krogih ne pripisujejo nobene posebne važnosti milanskim razgovorom italijanskega in nemškega zunanjega ministra, še manj pa zaključitvi vojaške zveze med Nemčijo in Italijo, ki ji dajejo samo formalen značaj. Pri tem opozarjajo na pisanje Cianovega glasila »Telegrafo«, da sta si Nemčija in Italija razdelili med seboj interesni pod ročji in sicer, da si je Nemčija pridržala vpliv na vzhodnem morju in v srednji Evropi, Italija pa na Sredozem- skem morju, pri čemer ni nobena izmed njiju vezana za kako jamstvo druga drugi. Tudi v Parizu smatrajo zaključitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo samo kot formalno zadevo, ki ni v ničemer izpremenila že obstoječega položaja. Angleški listi samo kratko komentirajo sklenitev italijansko-nemškega pakta in mu ne pripisujejo nobene važnosti. »Times« med drugim piše: Sklenitev milanskega pakta je bilo presenečenje samo v toliko, da je po pisanju nemškega in ita- Varšava, 8. maja. e. V varšavskih političnih krogih se posveča velika pažnja današnjemu prihodu vrhovnega komandanta litovske vojske generala Rastikisa. Poudarjajo, da je general Rastikis odlična politična osebnost, ki igra največjo vlogo v notranjem političnem življenju Litve po odstopu Klajpede. Smatrajo, da bo imel njegov razgovor z odgovornimi činitelji Poljske poseben pomen. General Rastikis. ki bo gost maršala Ridz-Smi-glya, bo potem povabljen tudi k predsedniku republike Moscickemu in zunanjemu ministru Becku. Pričakujejo, da bodo ob priliki tega sestanka našli skupno osnovo za še večje zbližanje med Litvo in Poljsko. S poljske strani bi želeli to manifestirati v obliki poljsko-litvanske zveze. Francoski bojevniki za neodvisnost Poljske Pariz. 8. maja. e. Na zborovanju pokrajinskih odborov bivših bojevnikov v mestu Blois je bivši ministrski predsed- nik Paul Boncour imel govor, v katerem se je dotaknil tudi zunanje-političnega položaja, zlasti vprašanja Gdanska in koridorja. Med drugim je izjavil: »Potrebno je odgovoriti na vprašanje, ali obstoj svobode in neodvisnosti Poljske pomeni tudi svobodo in neodvisnost Francije. K sreči sta to pot Francija in Anglija odgovorili pritrdilno, poljski zunanji minister Beck pa je Hitlerjeve zahteve zavrnil. Naša društva, ki so mnogo storila za ohranitev francosko-poljskega prijateljstva celo v najtežjih dneh. morajo storiti vse, da bo Poljska vztrajala na tem stališču. Poljska lahko postavi 6 milijonov vojakov London, 8. maja. br. Včerajšnji »Ob-server« piše. da ima Poljska na razpr lago za primer prve potrebe 1,200.( vojakov in da izjavljajo v Varšavi, v. morejo v teku 24 ur mobilizirati 5 milijonov vojaških obveznikov. Velike vojaške svečanosti v Sofiji Sofija. 8. maja. e. Bolgarska vojska je včeraj na svečan način poslavila dan bojevnikov in hrabrosti. V Sofiji kakor tudi v ostalih krajih so bile povsod velike smotre čet, popoldne pa so bile vojaške zabave. V Sofiji so smotri prisostvovali kralj in kraljica, knegija Evdokija, predstavniki tujih vojaških sil in mnogo prebivalstva. Pri smotri so nastopile kompletne motorizirane edinice, ki so napravile velik vtis in je prebivalstvo vojaštvo navdušeno pozdravljalo. Smotre so se udeležili tudi stari vojskovodje, rezervni oficirji, šolska mladina. Rdeči križ, organizacije proti napadom iz zraka itd. Ljudje so stare bojevnike navdušeno pozdravljali. Po paradi je kralj stopil s tribune in se pozdravil z nekaterimi rezervnimi oficirji in bojevniki, nato pa se je odpeljal na dvor. kamor je odšlo v sprevodu tudi vojaštvo, prepevajoč domoljubne pesmi. Senzacionalna aretacija v Bukarešti Bukarešta, 8. maja. e. V bukareštanskih intelektualnih in političnih krogih je izzvala veliko senzacijo aretacija predsednika apelacijskega sodišča Aleksandra Licia. Aretiran je bil zaradi tega, ker je udaril voznika na svojem posestvu tako močno, da se je mrtev zgrudiL Preskrba bencina v Franciji Pariz. 8. maja. br. Uradni list je objavil odredbo, po kateri je imenovan za voditelja urada za preskrbo Francije z bencinom minister za delo De Monzie. Vrnitev Španskih umetnin Ženeva, 8. maja. br. Španske umetnine, ki so bile prepeljane med državljansko vojno iz Španije v Ženevo, so pričeli skladati v zaboje, da jih pošljejo nazaj v Španijo. Prva odpošiljatev bo odposlana jutri. Franco odpušča starejše letnike Madrid, 7. maja. br. General Franco je odredil, da se do 15. maja odpuste iz vojaške službe trije letniki obveznikov in sicer 1927. 1928 in 1929. Po tej odredbi bo odpuščenih iz vojaške službe okrog 150.000 mož. USA — ČUe Washington. 8. maja. br. Uradno je bilo objavljeno, da je čilska vlada prejela povabilo vlade Zedinjenih držav, naj pride čilski finančni minister na obisk v VVash-ington, kjer bi se ob tej priliki uredili medsebojni gospodarski in finančni od-nošajL poiitieni otgornH Čudno stališče I" Zagrebu izhaja tednik *Nova lln\it-ska«. Lani je nosi) ime »Mlada Hrvatska* in ga je urejeval mlad duho\ nik dr. Cicak. List je bil močno peotl&tdovskU nato ie moral kmalu prenehati izhajati. Cicuk pa je moru! zapustiti mestu odgovornega urednika in izdajatelja. Odločujočim katoliškim krogom se namreč ni zdelo oportuno, da bi na čelu proti>ido\>ske<:a pokreta na Hrvatskem stal duhovnik. \'a mest,, »Mlade Hrvatske« pa ie po nekaj tednih stopila ».Yo-va Hrvatske*, ki s podvojeno močjo nadaljuje borbo svoje prednice proti Zidom, pri tem pa čisto odkrito kaže svoje tople simpatije napram onim, ki so pr\i pričeli s sistematično protiiidovsko akcijo v Evropi, Je torej nekak;, bela vrana med hrvatskimi listi. Kakšen duh veje iz stolpcev »Nova Hrvatske ■. bo razvidno iz teh /c odlomkov: »Tudi pri nas Hrvatih to laki, ki sL> radi igrajo »velike* politike. Pteje so se na\dit-Ševati za -silno in mogočno* Rusijo, no. septembrski dogodki so jim zamaidi usta. Cjo-\orili so o »močnim francoski de mokraći i i, toda ta »demokraci j a« ie rnipo\ edata v zadnjem času. kakor še nikoli nobena. Anglijo so si zamišljali kot hraniteljica malih naroden' in držav, ki zahtevajo svojo pra\'ico. Pa tudi .Anglija ni bila tako ofenzivna, da bi zaradi malih narodov idi držav pošilja/a s\x>je sinove v klavnico. Sedaj je postal zastopnik vseh teh Rooseveft. Toda on je daleč onkraj oceana. Prav gotoio pa SO odst. ameriških držirvljanov niti ne ve, kaj se sploh dogaja v Evropi. Kaj mislite, da bi se Američani borili za one. ki jih niti ne poznajo? Kaj mislite, da ni bolje in pametneje v svojem sosedu, pa naj je bog ve kakšen, gledati prijatelja, kakor pa sovražnika,., Sedaj so framasoni in Zid je poklicali na pomoč predsta\-nika neke velike države, da jim pomaga v borbi proti dvema drugima državama. Ta gospod je slišal ono. kar mu gre. 28. aprila. Za tega gospoda bi bilo bolje, da bi svojo državo očistil korupcije, osvobodil svoje rojake pangsferjev in preskrbe! delo veliki vojski 12 milijonov brezposelnih! T tej gigantski borbi poštenja proti nepoštenosti ve hrvatski narod prav dobro, da mora ostati prijatelj svojih velikih, močnih in marljivih sosedov!« — Priskledniki uedinjenja Neke posebne vrste tič je v glasilu »Slovenskega društva« napisal članek »Ob zatonu ilirizmu«. Ko je premlel par odstavkov, ki jih je posnel iz. »Hrvatskega dnevnika«, je zapisa! tudi to svojo izvirno »modrost«: »In prav naš m domačim prisklednikom »uedinjenja«. bo treba korenito še izprašati \-est, zakaj spričo današnjih svetovno političnih zmed in nevarnosti preprosti in socialno šibkejši naš člo\-ek m notranje tako trden in zbran, kakor bi moral biti, če br toliko let ne biti dušdi njegovega glasu, ki je zahteval, da se ns svoji zemlji čuti tudi zares svoj gorpod. Kajti zavedati se je treba, da se državno politični čut in zavest slovenskega ljudstva da osnovati do popolnosti le iz Ustih osnov, iz katerih je rastlo nekoč njegevo narodno prebujenje: iz avtonomnosti lastnega jezika, kulture in pisma, ki fih je treba razširiti še v pra\'no, gospodarsko in socialno območje narodnega življenja z vsemi nasledki...« — Torej tisti, ki so s svojim Jefom, s svojimi napori in žrtvami v veliki meri pripomogli — mož fih posmehljivo iir.enuje »prisklednike ue-dinjenja* —. da so bili osvobojeni tudi Slovenci in prišli pod krov Jugoslavije^ ki jim je dala vse. prav vse pravice gospodujočega in vladajočega naroda, so sedaj krivi, da »naš človek ni notri nje tako trden ilfrbet aii pa Človek, ki se mu nevarno Kisa jo možgani. Verjetneje je zadnje, ker samo tak človek je mogel napisati stavek: »Avtonomnost lastnega jezika, kulture in pisma je tteba razširiti še v pravno, gospodarsko in socialne območje narodnega življenja z vsemi nasledki.« Ali mož sploh ve, kaj je a\'tonomnost?. Originalen predlog Sarajevska »Muslimanska svijest«, glasilo prometnega min. dr. Meh meda Spaha, je ob javila beležko: »Inž. Mifivoj Matic iz No\*e ga Sada nam je poslal članek »Kako naj preuredimo svojo državo?« z željo, da bi ga priobčili v »Muslimanski s\'ijexti«. V članku se pisec zavzema za porazdelitev države na tri dele: katoliški del, ki bi ga fvo-rile dravska, savska in primorska banovina, muslimanski del, v katerem bi bile drinska, vrbaska in zetska banovina*, in pravoslavni del. ki bi ga tvorile dunavska, moravska m vardarska banovina. Glavna mesta v teh velikih banovinah bi naj bita Zagreb, Sa-ra/evo in Niš. Beograd pa bi bil nad vsemi kot prestolnica.«: — »Jugoslovenska pošta« je posnela to vest in ji dodala umestno pripombo: »Od luda popa luda molitva!« Sorzna poročila. Curih, 8. maja. Beograd 10, Pariz 11.795, London 20.85, New York 445.625, Bruselj 75.80, Milan 23.425, Amsterdam 237.80, Berlin 178.70, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25. Stron 2 »SlOvčNSfcl NARO D<, ponedeljek, 8. maja 1939. i>nja vzdolž: Mihocinović (9.85). Merzlikin (9.8). Ves čas je trdno stal na prvem mestu Merzlikin, ki je zadivil občinstvo posebno 9 svojo krasno prosto vajo. Po mnenju našega telovadnega strokovnjaka se razvija v enega najboljših svetovnih telovadcev. Pa tudi drugi tekmovalci so bili deležni navdušene pohvale gledalcev. Rezultate je občinstvo zvedelo sproti. Nesreča se ni zgodila pri tekmi nobena. Po tekmovanju je občinstvo z molkom počastilo spomin nesrečno preminulega br. Abadžije, nakar so bili razglašeni končni rezultati Zvečer je bil v Sokoiskem domu družabni večer na čast tekmovalcem. 8. maja pa odide vrsta o?nnih najboljših tekmovalcev v Pariz, kjer bodo 13. maja tekme s francosko vrsto. Nato odidejo še na Poljsko. Prepričani smo lahko, da bodo našemu so-kolstvu in Jugoslaviji delali čast. F. D. prvaka Rogersa 7:5. 6:2. 3:6, 3:6, 6:3, Punčec pa Egana 6:1, 6:0, 6:4. V včerajšnjem doublu sta Punčec in Mitič zmagala nad dvojico Rogers-Egan 6:1, 6:4. 6:2, s čemer je Jugoslavija dobila tretjo odločilno točko in se plasirala v naslednje kolo. Danes sta na sporedu še dva singla. V Varšavi vodi Poljska nasproti Holandski, enako Madžarska nasproti Romuniji, na Dunaju pa Nemčija nasproti Švici 2 : 0. V Ljubljani je bil v soboto in včeraj sabljaški turnir med Ilirijo in celovškim KAC. V finalnih tekmah je nastopilo 6 Ljubljančanov in 2 Celovčana. Končno stanje je bilo: 1. Wetzerek (KAC). 2. Schmidt (KAC). 3. Pengov, 4. Ferlan, 5. Jurko, 6. | Križanec. 7. Hanžič, 8. Cvetko (vsi Ilirija). 2SK Hermes je včeraj otvoril kolesarsko sezono s krožno dirko na podutiški progi. Novinci so morali prevoziti 2 kroga ali 15 km. Zmagal je Vrhunc v 29 min. pred Škrlom 29:13 in Mulejem 29:15. V glavni dirki na 8 krogov ali 60 km je nastopilo 27 dirkačev, šest krogov je neprestano s precejšnjim naskokom vodil Kogoj (Edin stvo), v sedmem ga je dohitel Celjan Pla-ninšek. ki je nato sigurno zmagal, dočim je Kogoj popustil in je dosegel šele 6. mesto. 1. Planinšek (Celje) 1:57:50, 2. Premk (Hermes) 2:01:05, 3. Gregorič (Edinstvo) 2:02:28. 4. štirn (Vrhnika) 2:02:28.1, 5. Gračner (Edinstvo) 2:03:19. V Zagrebu so bile otvoritvene motoci-klistične dirke, na katerih so z velikim uspehom nastopili tudi Slovenci. Zlasti je ugajal Ludvik Starič, ki je znatno prekašal vso konkurenco. V kategoriji športnih in dirkalnih motorjev je zmagal v 2:50.9 pred Juričem (Zagreb), ki je potreboval 3:02.5. V isti kategoriji, toda z letečim startom, je bila Staričeva premoč še občutnejša in je po 6 krogih znašal njegov čas 3:05.4, naslednje plasiranega Krolja (Zagreb) pa 3.49. Mati Ivana Piiclja umrla Velitke LaNČe. 8. maja Pudjeva mati so umrli! To je bila vest. kn se jc raznesla včeraj zjutraj po vseh Velikih Laščah. Blaga mati senatorja in bivšega ministra g. Ivana Puclja se je za vedno poslovila od tetla življenja. Z blatenim nasmehi jajem je izdihnila svojo plemenito in kremenrto dušo. Kakor da je odšla z zavestjo, da je izpolnila svojo materinsko dolžnost itn svojo dolžnost do svojega slovenskega naroda. Umrla je v 89. letu starosti. Pucljevn mati Frančiška se je pred 66 leti priženila na lepo domačijo Pucljcvih v Velikih Laščah. Bila je postavna in podjetna dolenjska žena, dobrega srca in bistre glave. Živela je za svoj dom iin za svoje otroke, a zanimalo jo je tudi vse, kar se je godilo po svetu in v njeni domovini, posebno v dobi narodnega prebujenja. Uso> da je hotola. da je postala vdova že s 34. letom. Njen ljubljenec med otroki, Ivan, jc bil tedaj šele 8 let star. Po smrti svojega moža vdeva Frančiška ni obupalo. Kaikor mnoge slovenske matere je prevzela na svoja ramena družinske in gospodarske skrbi. Vestno, pošteno in pametno jc vodila veliko Pucljcvo gospodinjstvo v Velikih La'ičah in gosti'mšiko ter mesarsko obrt. B:!fa jc prva silovenska samostojna mesarica. Pri vseh skrbeh, ki jih je imela rn jih s svojo odločnostjo, samozavestjo m pametjo premagovala, ni zanema-ri'a svojih materinskih dolžnosti. Vzgojila je svoje otroke v narodnem duhu. Posebno pri srcu ji je bil sin Ivan. Kakor vse dobre in plemenite slovenske matere, je bila rudi F ranč i 9c a Pucljeva prirodno globoko verna ženska. Ko se je njen Ivan začel uveljavljati v javnem življenju, se je stara mati še bolj zanimala za narodno stvar. Kljub visoki starost: je čitala do nedavnega vse časopise. Ko so ji oči opešale in ni mogla sama več citati, so ji morali vnuki citati časopise, revije in knjige. Sin Ivan ji je bil svetinja, ponosna je bila nanj in zaradi tega je preživela mnogo bridkih ur, ko jc čitala o napadih na Ivana. Njeno materinsko srce ji j-e. povedalo, da se sin Ivan bori za pravico, zato ni mogla razumeti, kako je mogoče, da srna napadajo ljudje, ki bi morali potegniti s tistimi, ki hočejo svojemu narodu dobro, G. senatorju in bivšemu ministru Ivanu Puclju ter njegovi družini naše globoko sožalje. Pueljevo mater bomo ohranili v najlepšem spominu. Iz Celja —-c D. Celjski kulturni teden je bil, kakor smo že poročali, otvorjen 29. aprila v mali dvorani Celjskega doma s komornim večerom slovitega Slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljubljane. Dne 30. aprila je bila istotam otvorjena kolektivna razstava umetniško visokovrednih del akad. slikarja prof. Alberta Sirka. V sredo je bil literarni večer članov Umetniškega kluba v Mariboru s sodelovanjem godalnega kvarteta Glasbene Matice v Celju. Tudi literarni večer je doživel velik uspeh in se je spremenil v manifestacijo kulturnega sodelovanja Celja z Mariborom in slovenskimi književniki s severne meje. V soboto je bil koncertni večer mladinske pesmi. Nastopila sta mladinski pevski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja ter sopranistka ga. Marjanca Kalanova ob spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove. Ta koncertni večer je nudil lep umetniški užitek. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, je navdušeno aklamiralo sodelujoče. Koncert je prenašala ljubljanska radijska postaja. Koncert mladinske pesmi so ponovili v nedeljo popoldne kot ljudski koncert, ki je prav tako izredno lepo uspel. Slovensko Celje je s svojim letošnjim kulturnim tednom ponovno izpričalo svojo plodno kul-tumost in pokazalo, da je tu važno žarišče, ki prispeva svoj delež slovenski narodni kulturi. —c Zagonetna tatvina. V petek popoldne se je nekdo splazil v stanovanje delavca Antona Voha na Cesti na grad in odnesel Vohu za 350 din srebrnine. V kritičnem času so videli, da je stopila v Vo-hovo stanovanje 24-letna, že večkrat pred-kaanovana Frida R. iz imartnera v Rožni dolini. Frido R. so v soboto zvečer aretirali. V nedeljo zjutraj pa je nekdo položil pred Vohovo stanovanje vso ukradeno «re-brnino. Policija skuša sedaj čimprej pojasniti zagonetno zadevo. —e Tri nesre&s. Ko je 35-letni posestnik Ivan Kvas is Medlega pri Celju popravljal v četrtek svoj tovorni avtomobil in hotel pognati motor, ga je udarila ročka po glavi in ga močno poškodovala. V petek je padel 36-letni posestnik Alojz Vren-ko iz Loke pri Frankolovem doma po stopnicah in si zlomil desno nogo v stopalu. Istega dne si je 21-letni zidarski strežač Josip Kolar iz Malih dol pri Vojniku pri padcu pri delu zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c SK Borut : SK La.ško 3:3 (3:0). Na Glaziji je bila v nedeljo popoldne odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Borutom iz Gotovelj in SK Laškim. Borut je bil v prvem polčasu v premoči in je že vodil s 3 : 0, po odmoru pa so se Laščani, ki so nastopili z več rezervami, nekoliko znašli in so izenačili. Moštvi sta pokazali samo povprečno tehnično znanje in sta predvajali dokaj primitivne kombinacije. Goli za Borut so padli v 20., 28. in 44. minuti prvega, goli za Laško pa v 17., 18. in 44. minuti drugega polčasa. Tretji gol za Laško je padel iz enajstmetrovke. Sodil je g. Presinger. Na igrišču pri ^Skalni kleti« je mladina Atletikov v nedeljo dopoldne v prvenstveni tekmi premagala mladino Jugoslavije z 1:0 (0:0). Tragična smrt dveh otrok Maribor, 8. maja Na Pavlo\"skem vrhu se je pred hišo igral dveletni sin posestnika Skrinjarja Ivanček. Ko je šla mati v sobo po nekatere stvari, se je deček splazil do bližnje mlake, v katero je padel in utonil. Pri železniški postaji Orehova vas-Slivnica je prišla pod vlak dveletna hčerka železniškega delavca Štefana č?abra. Id ima hišico blizu proge. Otrok je bil takoj mrtev. Nesreča se je pripetila v času, ko je bila mati zaposlena v kuhinji. Iz škofje Loke — Osebna vest. Za predsednika izpra-ševalne komisije pri pomočniških izpitih je imenovan g. Karel Jeretina, šolski upravitelj v Škof j i Loki, za njegovega namestnika pa g. Vojteh Debeljak. — Poroka vrlega Sokola. V ne dol jo se je poročil na Brezjah sin uglednega škofjeloškega posestnika in gospodarja g. inž. Ma-to Hafner, ki smo ga imeli že nekajkrat priložnost videti, ko je aktivno posegel v sokolsko društveno življenje. Z njim je stopila pred oltar gdč. Nika Rozmanova. Mlademu paru želimo obilo sreecl — potres nag je predramil, škofja Loka je bila precej oddaljena od potrebnega žarišča, toda toliko vendarle ne, da bi ne bili tudi pri nas čutili tresljajev. Kaj hudega pa ni bilo in so bili potresni sunki izredno rahli. Valovanje je trajalo nekaj sekund, v višjih nadstropjih je malo zaškripalo pohištvo, zažvenketale so šipe, druge nesreče ni bilo. Pač pa je zgodnje zibanje marsikoga zdramilo iz spanja, škode na napravil potres nobene. — Uradni dnevi na področju oddelka kontrole mer v Ljubljani so za škofjeloški okraj določeni takole: 13.. 15. in 16. maja; 21., 22. in 23. junija; 19., 20. in 21. julija; 25., 26. in 28. avgusta; 23-, 25. in 27. septembra: 21., 23., 24. 25. in 26. oktobra; 20., 21., 22. in 23. novembra ter 19.. 20. in 21. decembra V letu 1940 pa fo zaenkrat določeni ti le dnevi: 22., 23., 24. in 25. januarja; 19., 20., 21. in 22. februarja in 18., 20., 21. in 22. marca. CMD v Litiji Litija, S. maja V našem kraju imamo mnogo društev. Razumljivo je, de vsa ne morejo delovati agilno. Med pridne krajevne edinice pa štejemo Cirilmetodovo družbo, ki se pod prizadevnim vodstvom gdč. Meskove Pavle lepo razvija in napreduje. Letošnji občni zbor se je vršil v ljudski šoli in je bil razmeroma lepo obiskan. Po pozdravnem govoru predsednice gdč. Meskove, je podala izčrpno sliko o društvenem delovanju gdč. Zenica Rebč-eva. Najprej je zbor počastil spomin dveh med letom umrlih članov, sodnega svetnika g. Huterja in odvetnika dr. šlibarja. Med nabiralne akcije štejemo vsakoletni cdjčni teden in zaži-ganje kresa na predvečer ob godu obeh slovLJLskih blagovestnikov. Podi 11 žnica je sodelovala tudi na skupni proslavi 201et-mce zedinjenja. Več naših Članov je pohitelo v Ptuj na glavno skupščino in smo obuiiH spomin na davne ptujske dogodke. Med letom je pristopilo 11 novih članov, 5 jih je odstopilo. Zdaj šteje podružnica 85 članov. Tajnica je obvestila občni zbor še o drugih podružničnih zadevah. Blagajnik g. Kralj je poročal o dohodkih in izdatkih. Vso preostalo gotovino smo sproti oddajali centrali. Ga. Grašičeva je poročala o vzornem redu v blagajni in pri odboru. Vsa poročila so bila soglasno spre jeta Po kratkem odmoru je predlagal g. Župančič Jože naslednjo listo, ki je bila soglasno izvoljena: predsednica gd£. MeSko-va Pavla, -posestnica, podpredsednik notar dr. Ivan Grašič. tajnica trgovka gdč. Zenica Rebčeva, blagajnik sodni uradnik g. Kralj Lojze, v odbor pa g. Jereb Peter, ga. Gregorinova. soproga »reškega načelnika, ga Grašičeva, soproga notarja, ga. Medic Mied, ga. Bevk Helena, učiteljica gdč. Kramar Olga iz Snmrtna in učiteljica gdč. Rode Zinka Smartna, gdč, Petrovi* Anka. otroška zabavilja gdč. Semen Pija, ter učiteljica gdč. avajger iz Šmart-na. Občni zbor pa je nato pritegnil v od- bor še g. učitelja Župančiča. Delegati za glavno skupščino so gdč. Meekova, gdč. Rode tova in g. Župančič. Občni zbor je razpravljal o akcijah, ki bi jih kazalo pokreniti, da se društveni dohodki povečajo. Nekaj članov je izneelo pritožbe, ker pošilja ljubijanaka centrala v Litijo le izranžirane razglednice za razne prilike (veliko noč itd.). Potem smo razpravljali še o nekaterih drugih zadevah ožjrga značaja, nakar je po izčrpnem dnevnem redu predsednica gdč. Meskova zaključila občni zbor, ki je potekel tako dostojanstveno in plodonosno, da je mnogim našim društvom lahko za vzor. J$e( efttica KOLEDAR Dan«-*: Ponedeljek. 8. maja katoličani: Prik. Mihaela DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ulica brez radosti Kino Sloga: Penzijon Filoda Kino Union: Dekle in njenih 100 Kino Moste: Stanlio in Olio >Tu smo mk< in »Dama v sivem« Kino SL^ka: Trdnjava molka Francoski institut: francosko filmsko predavanje ob 18. v kinu Union Slavistični klub: predavanje g. Josipa Vidmarja >0 literarnem kriteriju« ob 20. v Hubadovi dvorani na konservatoriju DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Komo tar, Vič — Tržaška oesta. <0ipod Aita Tudi točnost jc lepa čednost, škoda, da je med nami tako redka. Vsako delo trpi na malomarnosti in brezbrižnosti, povsod se poznajo posledice omalovaževanja znanega reka: Čas je zlato, V tem pogledu pri nas mnogo preveč grešimo. T>ruštev pri nas kar mrgoli, toda na eni roki je najbrž pre-\*eč prstov, da bi sešteli na nji društva, kjer prihajajo odborniki nt sejo ali člani na občni zbor pravočasno. Če žc pridejo, smatrajo za obligatno priti vsaj četrt, če že ne pol ure prepozno. To ubija veselje do deta še tistim, ki se kolikor toliko drže točnosti. In tako hira vse n19-in 81- uri: Tega filma nikakor ne smete zamuditi! KAR NAftI PUBLIKI UGAJA, vsebuje prekrasni film Mala srčkana din A uerrin in najslavnejši svetovni dirigent in koncertni mojster leopold stokowsky Glasbena dela, ki jih v tem delu predvaja orkester ne\vyorške filharmonije, so: \Vagner: Lohengrin — Liszt: Druga rapsodija — Čajkovski: Peta simfonija — Mozart: Aleluja — Verdi: Traviata PRtDS TAV£ ob IG 13 2 1* Francoski realistični velefilm, Id nam prikazuje usodo in bedo mladih deklet, prodanih v javnih hišah ULICA BREZ RADOST po romanu »Freudlose Gasse« od Hugo Bettauer-ja. — V glav vogah: DITA PARLO, ALBERT PREJEAN in INKISINOV 1 I lvnih ■ -J senicah padel s stroja na cementna tla in dobil poškodbe na glavi in po životu. — 8-letnega posestnikovega sina Franca Kosmača iz Zg. Brnikov je včeraj na cesti podrl neki kolesar. Kosmač si je zlomil desno nogo. — Krošnjar Nikola Omašič se je včeraj popoldne v Podmilščakovi ulici s kolesom zaletel v neki avto. Avto je OmaŠiča odbil, da je padel in se poškodoval na glavi. — Delavca Matijo Raka pa je na Ambroževem trgu podrl neki avtomobil ls t in je Rak dobil poškodbe na glavi. — Žrtve napadov. V gostilni Stanka Novaka pri št. Gothardu nad Trojanami so se včeraj zbrali pivci, ki so se kmalu pričeli med seboj prepirati in pretepati. Ker Novak ni maral pretepa v svoji gostilni, jih je pričel miriti. Tedaj pa se je eden izmed pivcev zagnal vanj in ga z nožem sunil v hrbet. Zaradi težke poškodbe so morali Novaka nemudoma prepeljati v bolnico. — Brezposelnega delavca Borisa Laha iz Ljubljane je nekdo napadel ponoči na cesti in mu prizadejal več poškodb na glavi. — Žrtev napada je postal tudi neki Ivan Koce, ki ga je nekdo pretepel na Cesti v Mestni log. — Uboj zagreb&Kega policaja. Včeraj je mesarski mojster Rudolf Stančič v Zagrebu ustrelil redarja Gjura Jakšiča. Pokojni Jaksič je bdi star 25 let. Stančič ga je ustrelil z lovsko puško. Mož živi že pet let v skupnem gospodinjstvu z branjevko Anko Umiljenovičevo, s katero sta se pa večkrat prepirala. V soboto zvečer ji je zagrozil, da jo bo ubil in Umiljenovičeva je jela klicati na pomoč in sosedje so poklicali policijo. Prišel je redar Jakšič s tovarišem. Stančič je pomeril nanj izza pulta in nesrečnež se je zgrudil mrtev. Drugi redar je Stančića ukrotil in odvedel na policijo. — Vlak povozil dve ženi. Na topč-ider- 5,ki železniški postaji se je pripetila v noči od sobote na nedeljo težka nesreča. Ljudje so se vračali z Gjurg-jevega uranka z vlakom v Beograd, ker so bili tramvaji prenapolnjeni. Ko sta prispela dva vlaka, eden iz Beograda proti Mladenovcu. drugi pa iz Mladenovca proti Beogradu, ni bilo mogoče zaradi silne gneče vzdržati reda na postaji. Vlak je povozil Katico Arambašić in IvicD Lukič. Mož povožer.o Katice pravi, da krivda ne zadene nikogar. Iz Maribora — N^mestu pred oltar — v b°lnico. 2Sletni tvorniški delavec Lovro Cajnkar. stanujoč na Pobrežju. Gubčeva ulica 12. se je hotel včeraj poročiti. V soboto pr-poldan je Še šel v stražunski gozd, da bi nabiral suhljad. Splezal je na visoko drevo in hotel odlomiti suho vejeivje. Pri tem mu je očividno spodrroiilo in je Cajnkir padel z višine 6 m na tla, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima težke poškodbe na hrbtu in po vsem telesu. — SK Siavija : SK Celje 4:3 (1:1). Pred maloštevilnim občinstvom je bila včeraj popoldne na stadionu železničarja prijateljska nogometna tekma med pobre-ško Slavijo in Celjem, ki se je končala z zasluženo zmsgo Slavije v razmerju 4:3. Sodil je g. Konic. IKINO SLOGA_Tel. 27-80 Samo še dane« ob 16.. 19. in 21. uri! DlTKIfFf fAM ITII An A Sabina Peters - Ida Wust r£nifIJvll fflLVl/lt Richard Romanowsky — Theo Lingen Zabavna komedija, polna veselih pustolovščin in šaljivih scen. Po romanu W. Stawitzkega — Lep uspeh je do^eg*! ISSK Maribor včeraj popoldne na Jesenicah. V prvi finalni tekmi za prvenstvo LNp je namreč prepričevaino zmagal nad tamošnjim SK Bratstvom, in sicer v razmerju 3:1. Uspeh je tem važnejši, ker je moral Maribor nastopiti brez Tičarja in nekaterih drugih igralcev, ki so v zadnjem č3su igrali v prvem moštvu. Obratna tekma bo prihodnjo nedeljo v Mariboru. — OaKovski Gradjan***^ je prvak mariborskega okrožja LNI*. Včeraj je bila v Čakovcu zadnja prvenstvena tekma v mariborskem H. razredu in sicer sta pomorila svoje moči ptujska Drava in Gradjan-ski iz Čakovca. Tekma se je končala z visoko zmago Gradjanskega s 7:1 (1:1). S to izdatno zmago je postal Gradjanski definitivno prvak mariborskega okrežja v LNP in se bo sedaj boril za vstop v L razred. Iz Ljubljane —lj Zanemarjena Riharjeva ulica. Pijejo nam: Riharjeva ulica na Mirju je zelo zanemarjena. Na sredmo ceste je bila pred leti navožena zemlja z namenom, da se cesta dvigne, vendar je še danes niso ziav. nali in uredili primernega pločnika. Potreb no bi tudi bilo cesto podaljšati preko njiv, kar so že začeli, a pozneje opust'li in zdaj navažajo tja smeti, kar gotovo ni nigienič-no, ker je v bližini polno stanovanj in lokalov, želeli bi, da bi uredili pločnike, kajti po ozki poti, ki je sicer nar »en je na pešcem drve vedno kolesarji In zato seveda ni čudno, da se je pripetilo lu 2« več manjših nesreč in karambolov. —lj Senzacija v nebotičniku. Pravijo, da je Ljubljana mesto brez imeha, pa ta trditev nikakor ne drži. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj si ogleda novi program v nebotkmikovem b.mi. pa si ga bo čisto gotovo rai ogledal še drugič in iret-jič. v nebotkn.kovem baru skrbe ime-ioni za zabavo, posebno posrečeno pa so poskrbeli zdaj, ko :o angažirali gdč. Bor-szeky, postavno damo slovanskega rodu, ki nastopa dvakrat, zapoje nekaj kuple-tov, pove nekaj čudovito smešnih prigod in se napesled, ko že moška srca začno zanjo utripati, razkrinka za moškega. Pa še potem, ko že pokaž? svoj moški obraz, ljuuje ne verjamejo, da je gdč. Bor-szeky v rermici moški, ker je res skoraj nemogoče, da bi mogel biti moški tako resnična in zala ženka. B. i szky zbuja seveda v baru obilo smeha, poleg njega za skrbe za zabavo z modernimi in starimi, pa še zmerom lepimi plesi tudi plesalke. In če v., m še povemo, kar ve že vsa Ljubljana, da imajo v n*1 otičnikovem baru res raj ko dobro k. • boste Či- sto getovo tudi vi še dan. li v vi- šino in se na mejal do soL or že nešteti ciu-gi. 250 — u. —lj Poškodba tuje lastnine. Oni dan ponoči je nekdo razbil izložbeno šipo v trgovini Pri Zamorcu« na sv. Petra cesti 24. šipa je bila razbta s kamnom in ima trgovina ;»000 din škode. —lj Ciklus predavanj Slavističnega kluba se bo nadaljeval s predavanjem kritika g. Josipa Vidmarja v O literarnem kriteriju«. Predavanje bo drevi ob 20. v Huba-dovi dvorani na konservatoriju. Vstop prost. Največji slovenski pupilarno varni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog: Din 420 000.000'— Lastne rezerve: „ 28,650.000'— Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. ■ O ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD m CD ■ CD ■ O ■ CD 9 CD 9 r-» ■ cd | CD ■ CD turisti: Planinski cvetlični med iz Me-darne, Ljubljana, židovska ul, 6, vas osveži in okrepča. Pridite Heseda 50 par davek posebei ponj! 30 T. NajmaniSi znesek 8 Din najboljša trajna in druge ondulacije le v salonu Kosec, Miklošičeva 18. 1511 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLi. Ljubljana, nasproti cNebotičnikac Male o«*1*se »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. ure dopoldne. MODERNO EN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po Konkurenčni* cenah. Rabljene »palme* in jedilnice, orehov le* te od Din 1-500.—. Sprejemajo ae naročila po lastnin in danih načrtih. »Oprava«, Celovška c. 50. 6. T. 85 po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. Glini Ifiolav na Celovški cesti se odda z inventarjem takoj. 1512 POUK deda 50 par, davek posebe] Najmanji! znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od V±7. do 8. in od %8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni »vod, Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnica! i PRODAM lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja laprodaj. Vprašati pri Faninger Celje, Glavni trg 8. 1499 \t\{) »kod \jas k( ri JtJ- OGLAŠUJ v malj oglasnik „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK lepa orehova jedrca in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6. 29. t. NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI ** premop ^W ores prahu * ^ koks. suha drva L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon 90-5» službe tfeaeda 50 par, davek posebej. Nnlmanisi znesek 8 Din DVE BOLJŠI NATAKARICI z manjšo kavcijo — iščem za nočno delo. Ponudbe s fotografijo na: Jurić, Dubrovnik II, Put Sv. Mihajla 6. 1498 frizerka dobi službo 18. V. Plača 500.— din, stanovanje in hrana v hiii. Majstrović Ivan, Lesce pri Bledu. 1497 STAnOVAlMA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanlši znesek 8 Din LEPO STANOVANJE Z SOB 9 pritiklinaml oddam v Smarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Pripravno tudi za vpokojence. Ponudbe na upravo >SL Naroda« pod a> S marca«. 1482 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica tt*v. § narodna "TIskarna \- L3UBUANA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«« ponedeljek. S. maj* 1*90. Štev. 104 življenjska vprašanja naših železničarjev Z občnega zbora Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, te naj- starejie in najmočnejše železničarske organizacije Ljubljana, 8. maja Za pripravo na redni letni občni zbor so v soboto ves popoldan in po/no v noč zborovali v Unionu delegati ljubljanskega oblastnega odbora Udruženja jugos»lovcn-skih narodnih železničarjev in brodarjev. Včeraj pa so imeli svoj redni letni občni zbor v beli dvorani, kj mu je predsedoval mi. Stanislav Rogtič. Zborovanja se je udeležilo 36 delegatov ,z 18 podružnic, ki so zastopali 2370 članov. Prišli pa so rudi delegati c.b'astnih odborov iz Zagreba*in Beograda, glavni sekretar udruženja Ivan Ba-kić ter zastopniki direktorja državnih železnic, mestne obći'iie ljubi,anske in šefa ljubljanske postaje. Z zborovama so bile poslane pozdravne brzojavke generalnemu direktorju državnih železnic in časlužbeni odnos med upravno in osebjem. Tako ji je uspelo, da je dosegla uveljavljenjc dobrega pravilnika za sružbeno obleko, čeprav ne v takem obsegu, da bi mogli biti vsi zadovoljni. Kajti kljub uvel javljen ju pravilnika, osebje, ki je imelo pravico do zimske uniforme, še danes ni prišdo do svoje uniforme in boji se. da se n>u bo enako godilo rudi z letnimi službenimi oblekami. Kakor vso povojno dobo. so je uprava fadi lani močno prizadevala v borbi z železniško upravo za uveljavljenje dobrega anjžbenega odnosa z železniškimi delavci. Stalna zahteva uprave je. naj se službeni odnos uredi z zakonom o državnem prometnem osebju. Toda v tem delu m uspe- la. Mnenja je, da je glavna hiba delavskega pravilnika v tem. da nudi železniški upravi preveliko kompetenco za samovoljno spreminjanje določb o službenem odnosu. Sedaj veljavni delavski pravilnik je sam na sebi sicer še dokaj dobor, toda skoro nič ali vsaj premalo sc izvajajo njegove določbe v prid delavstva. Uprava si je skušala pomagati v tem pogledu tudi z amandmani k finančnemu zakonu,, a ji to ni uspelo. Med svoje uspehe pa more uprava šteti dejstvo, da zadnje tri zime delavstvo ni toliko pav/iralo. kakor je to b>lo običajno prejšnja leta. Tako je bilo kakih 2000 delavcev v pretekli zimi obvarovanih vsaj največje revščine. V večjem obsegu so preteklo zimo pa vz i ral i le delavci mariborske glavne de'avnice. Uprava je prouOevaJa tudi stanje uradniškega pokojninskega fonda za rodbinske pokojnine. Trdno je prepričana o »ujni potrebi spremembe nekaterih sedanjih ki in godnem odsek /elo učencev in 17 učnih moči ter izdaja šolsko marljivo delovala. Šolski odsek ima 255 glasilo. Zastopnik mariborskega železnićar-skega glasbenega društva »Drava« Jože Vo-kač je poročal, da bo društvo letos proslavilo 20-letnico obstoja delovanja v zvezi s 30-letnico obstoja podružnice z velikim koncertom in ljudsko veselico, Z boro va<1 cc je povabil, naj se v čim večjem Številu odzovejo povabilu na obisk s'avnostti. Zastopnik železničarskega športnega kluba »Hermes« Lojze Kom pare je poročal, da ima klub 5 sekcij in da proslavlja letos 20-letnico delovanja, na katero se že sedaj pridno pripravlja z urejanjem igrišča. Kot pred sednik nadzornega odbora je nato Lojze Komparc podal tudi poročilo nadzornega odbora. Njegov predlog za razrešnico celemu odboru so zborovaIci soglasno sprejeli in jo izglasovali. Volitve novega odbora Sledile so volitve novega odbora, v katerega so prišli kot predsednik inž. Stanislav Ro-glič. 1. podpredsednik Ferdinand ko privec, II. podpredsednik Franc Bukovec, kot 1. tajnik Simon Danev. II. tajnik Janez Andoljšek. blagajnik Jesih Josip, odborniki Rudolf Ogrin. Ivan Z i vic, Karol Lipov^ck. Josip Jenko. Ivan Makuc. Jože Jereb. Ivan Bergant. Josip Okršlar. Ignac Veretik. Franc Vidovič. Alojz Pire. Ivan Žagar. Majo Me dvešček. Franc Sovre. Jože Lavnč. Dani o Delkin in CJerželj Ivan. Njih namestniki bodo: Lado Zupančič. Stanislav Belec. Jakob Bajt. Alojz Bule Rudolt Čamernik. Jože Komparc. Ivan Kahšnik. Ivan Andro-mako in Strniša Krnil. V nadzorni odbor so beli izvoljeni za predsednika Alojzij Kom-pare. za odbornike Josip Herzog. Franc Tla-kar. Štefan Jarec. Franc Ker vin. Jože Ma-ganja. Frane Sedlar in Alojz Crnac, za njih namestnike pa Anton Kramar. Adolf Stoj-kovič. Alojz Pritekel j, Josip Zaje in Anton Šuštaršič. V centralnem odboru bodo Drago Outirata in Jaka Ropret ter njih namestniki Franc Vidovič, Jože Srakar m Jože Vokač. Zborovalci so sbiendt, da bodo delegate oblastne uprave za redni državni kongres izbrali člani na novo izvoljene oblastne uprave v sporazumu z odseki. Na kraju zborovanja so brli soglasno sprejeti, odnosno umaknjeni ali odklonjeni nekateri samostojni predlog! uprave in podružnic. Sledila je še precej obširna debata glede bitnih vprašani železničarjev. V tej je padla marsikatera gorka obtožba zaradi krivic, ki bo jih železniški nameščenci deležni od strani tistih, ki jim neupravičeno, roda s polno močjo nalagajo pretežke dolžnosti. Po Učrpanju slučajnosti je predsednik inž. Roglič okrog poldneva zaključil zborovamje. ki je poteklo v najlepši slogi in razumevanju med zborovalci. Predsednik je svoje zaključne besede z zahvalo naslovil na vse tiste, ki so kakorkoli pomagali upravi pri njenem delu. Trebitsch-Lincoln se zopet oglaša Tgiaihm Timotheus Trebit^KSh-Lincoln, madžarski žid. ki je postal pastor angleške cerkve, član angleškega, parlamenta, proti&ngležki T,chun in končno budhiotič-ni menih, je naslovil apel na papeža Pi-ja H., naj bi se zavzel na onranitev miru. Trebits^-Lanooln, zdaj opat CaoKung pravi v svojem odprtem pismu papežu, da sta sicer njuni veri druga od druge oddaljeni kakor tečaja naše zemlje, da pa zdaj ni čas ukvarjati se z vprašanjem, vere in boga. Ta bivši vohun, aretiran v Ameriki po begu iz Anglije, pravi papežu, da drvi človeštvo v pogubo. Svetla glava najstarej&e krščanske cerkve na svetu naj bi zbrala okrog sebe vse ple- ▼ zadevi miru — Največji pusto-stoletja menite člane človeške rase v najlepšem m najpotrebnejšem prizadevanju rešiti nas vwe pred grozečim strašnim trpljenjem in nepopravljivo katastrofo. Tako pravi Tre-hitach-Lancoln v slojem odprtem pismu papežu Piju XTJ Daotoistični menih, izgnan iz Anglije in Kadftarske. piše papežu, da bi moral pozabiti na verske dogme ter voditi ta slavni pokret za rešitev človeštva ne pred teološkimi grehi, temveč pred fizičnim, duševnim in moralnim propadom. Na papeža naslovljeno pismo je napisal Tr?-brtseh-Lmcoln v šanghajskem poslopju YMCA, kjer živi že od začetka kitajsko-japonske vojne, ko je moral zapustiti samostan v srednji Kitajski. Največji pustolovec nsaaega stoletja odkrito priznava, da v šanghaju ni ustanovil novega samostana, ker nima denarja. 2e večkrat je poskusil dobiti dovoljenje za povratek na Madžarsko, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Svoj neuspeh pripisuje Angliji, kateri je prisegel osveto in neizprosen boj, ko so mu angleške oblasti 1. 1926 odklonile dovoljenje priti v Anglijo. Hotel se je namreč posloviti od svojega sina. obsojenega na smrt in usmrčenega zaradi umora. V Evropi Trebitsch-Lincoln sploh ni zaželen gost. Oblasti ga ne morejo trpeti zaradi njegovega zagonetnega političnega delovanja pred 10 in 20 leti, iz katerega je komaj rešil golo življenje. Zdaj živi na Daljnem vzhodu in poziva papeža, naj nastopi proti grobarjem miru, ne oziraje se na dogme in teologijo. Po njegovem mnenju je napočil čas. ko lahko zmaga stvar prave vere, bistveno razlikujoče se od dogem in teologije. Le naprej, brez miru*** 30 letnica Sokola LJubljana' Slavnostni občni zbor v navzočnosti zastopnikov vojske in sokolskih organizacij Vič. 8. maja. Kot uvod v jubilejne svečanosti 30 letnega obstoja viškega Sokola je bil v soboto zvečer v dvorani Sokolskega doma impozanten slavnostni občni zbor, ki se je spremenil v mogočno manifestacijo slovanskega sokolskega bratstva. Velika dvorana je bila zasedena do zadnjega ko-tičk? s sokolskim članstvom ne le z Viča, marveč tudi iz Ljubljane, dokaz kako velike simpatije uživa jubilant — viški Sokol. Slavnostnega občnega zbora so se udeležili tudi stari sokolski borci, ki so pred 30 leti polagali temelje viškemu Sokolu s prvim starosto br Josipom Tribu-čem in soustanoviteljem br. Bojanom Drenikom na č^lu. Sokolski oder je bil okusno okrašen z državnimi zastavami, zelenjem, letnicama 1909—1939 in sliko starešine SKJ mladega kralja Petra liki je bila osvetljena z žarnicami. Za predsedniško mizo se je zbrala društvena uprava z nam. staroste br. Rudijem Marinčičem. ki ie "odil slavnostni občni zbor. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik uprave policije komisar Polak. OB 20.30 je otvoril br. Marinčič slavnostni občni zbor in bratsko ter iskreno pozdravil odlične goste: zastoDnika divizijo-narja podpolkovnika Radojkov^ća, zastopnika žandarmerije podpolkovnika Bogoje-viča. zastopnika staroste ZSS br Gansla. ki se je zaradi bolezni opravičil, br. Po-harca. zastopnika župe Ljubljana, ood-starosto br. inž. Bevca in tajnika br. Fle- garja, zastopnika Ljubljanskega Sokola br. dr. Franca Kandareta. zastopnike bratskih društev Sokola I. Sokola II, Sokola III, Sokola IV, Šiške, Zg. Šiške, iz Most. Štepanje vasi. Jezice, Brezovice, zastopstvo viške gasilske čete s predsednikom br. Gašperinom na čelu, zastopnika SK Reke in končno navzočega starosto br. Pavla Borštnika, ki je prihitel iz Zagreba na današnji slavnostni občni zbor. Na odru so se zbrali ob petju Paščano-vega »Sokolskega pozdrava« praporščaki z državno zastavo na čelu, ki ji je bila izkazana počastitev s petjem državne himne, ki jo je pelo vse občinstvo v dvorani. Po pozdravu se je br. Marir>čič najprej v pietetnih besedah spomnil nepozabnega prvega Sokola blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. ki sniva svoj večni sen na Oplencu. Zborovalci s o stoje počastili spomin na kralja Mučenika in zaklicali »Slava«. Z navdušenjem so zatem sprejeli vdanostno brzojavko mlademu kraiju, vzvišenemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II. in pesmene pozdrave Savezu SKJ. V svojem govoru se je br. podstarosta Marinčič spomnil ustanovitve viškega Sokola pred 30 leti. Iz skromnih začetkov se je Sokol razvil v močno društvo, ki je danes med prvimi v župi Ljubljana. Svojo mladino bo vzgajal Sokol v j ugoslovenskem in slovanskem duhu pod slovansko zastavo, ki bo kmalu zaplapolala nad vsem slovanskim svetom. Govor br. Marinčiča je zbudil navdušeno odobravanje. Tajnik br. Janez Horvat je zatem prečital pismene čestitke br. dr. Murnika. narodnega svečenika, šentjakobskega župnika Janka Barleta. Sokola II, Sokola III in viške gasilske čete. Kot domačin je v imenu društva za zgradbo doma pozdravil in čestital društvu predsednik br. Viktor Jeločnik. ki je med drjgim poudaril, da praznuje obenem s Sokolom svojo 20 letnico tudi društvo za zgradbo, ki je leta 1920 sezidalo Sokolu ta dom, ki pa je postal že pretesen in ga bo treba prenoviti in povečati. Tajnik društva br. Janez Horvat je v daljšem govoru orisal zgodovino viškega Sokola od prvih počet-kov. ko je prihajal na Vič še Južni Sokol in kasneje Ljubljanski Sokol in e-leuse je prišel v Brazilijo med svetovno vojno 1. 1916 kot zastopnik neke švicarske banke, ki ga je poslala tja dovršit finančne transakcije z železniško družbo. Bil je sicer večkrat osumljen sleparij, pa se je znal vedno izmotati. Akte o preiskavi so našli celo v njegovem stanovanju. V brazilski Narodni banki je imel tekoči račun na 30 milijonov nulreisov. v prestolnici je imel dve palači, vendar je pa živel na videz skromno. Samo oblačil se je vedno elegantno. V omarah je imel nad 100 oblek. Izdatno mu je pomagal dobro plačani dvojnik, ki je zavzemal sleparjevo mesto, kadar je bil sam odsoten. NA policiji Pred ameriškega policijskega komisarja privedejo dva obtoženca. Eden je Škot, drugi pa Zid. — Pijana sta bila, — pravi stražnik, — To ni res, — se zagovarjata trdovratno žid in Škot. — Zakaj pravite, da sta bila pijana? — vpraša komisar. — Ker je stal Škot na vogahi in metal okrog sebe dolarske bankovce, žid jih je pa pobiral in mu jih vračal. Inserirajte v „S1. Narodu44! Rorence Riddellova: 17 Tlevatna £juGe§ett — Jaz sem Fenella Grayva. — je dejala. — Vem, — je odgovorila druga Angležinja, toda sama se ni predstavila. Toda namestu tega je nadaljevala: Kako prijetno je srečati tu rojakinjo, ▼ tem zopernem mestu, kjer so sami Nemci, Fran-tozi, Mauri, zamorci in Turki, vse drugo, samo nič angleškega. Morate mi pripovedovati o tem našem krasnem, dragem Londonu. — V Londonu že nad leto dni nisem bila, — je odgovorila Fenella. — Jaz pa že dobra tri leta ne. V njenem počasnem, kakor zameglenem glasu. je zvenelo nekaj, kar je globoko ganilo Fenello Grayevo. V njem je spoznala hrepeneči krik človeka, ki ljubi svojo domovino, pa je obsojen na življenje daleč, daleč od nje. Zato je odgovorila, ustregla je temu klicu, pripovedovala Je o razstavah, restavracijah in gledališčih, ki jih je posecala v Londonu, o zadnjem dobrodelnem plesu, na katerem so dame iz visoke londonske družbe predstavljale v zgodovini sloveče kokote, pripovedovala je o novem hotelu Opal, kjer je ves porcelan prozoren in kjer sede gostje v naslanjačih, podobnih školjkam ogromnih ostrig. Ih ta žena, o kateri ni vedela Fenella nič drugega, nego da ji je ime Vanda, se je sklonila k nji, gledala jo je kakor očarana, željno je visela s svo- preglobok — pa tudi prelen glede na njeno zivah-JurT pogledom na njenih ustnah in vedno znova I no, dolgo in vitko telo. jo je obsula z vprašanji. Večinoma so pa bila to vprašanja o gledališču, o igralcih in igralkah, o novih operetah, o novih plesnih revijah. Med temi vprašanji so bila mnoga, ki Fenella na nje sploh ni mogla odgovoriti. Nikoli se ni zanimala za zasebno življenje igralcev in igralk. Cim je pa nanesel pogovor na gledališče, ni mislila Vanda na nič drugega. Nobeno njeno vprašanje se ni nanašalo na umetniške razstave in s hladno brezbrižnostjo je šla tudi preko dogodka, umetniško tako pomembnega, kakor je bila za London razstava stare perzijske umetnosti. Fenella jo je neopaženo, zato pa pozorno ogledovala. Pomislila je, da je ta Vanda, ki njenega rodbinskega imena še ni poznala, zares čudno bitje. Na nji je bilo nekaj, kar je človeka naravnost odbijalo — pa tudi nekaj močnejšega in mnogo zagonetne jšega. kar je človeka privlačevalo in begalo Bila je tako suha. da so se ji poznale kosti na tilniku in na komolcih, vendar je bila pa navzlic svoji mršavosti zapeljiva žena. Dejala je o sebi. da je Angležinja. Toda če je res bila angleškega porekla, je vendar bila v nji tudi nekakšna skandinavska mračnost in zagonetnost — bila je v njenih pepelasto plavih laseh, ki so ji viseli v velikih kodrih na ramena, bila je v njenem brezbarvnem obrazu z živo pobarvanimi ustnami, ki so imele ravno črto zgornje ustnice, počivajoče na polni čustveni spodnji ustnici. Njene čudno blede oči, dolge in ozke, so žarele pod tenkimi izbočenimi obrvmi. Njen glas je bil za žensko Fenella je pa s tem ogledovanjem ugotovila, da bi zaman analizirala njeno zunanjost. Zdaj se ji je zdelo, da je v tem obrazu in v tem slokem telesu ta ali ona napaka, toda v naslednjem trenutku je odločno zmagal prvi vtis, da je to krasna žena, še več nego krasna ... da je čudovita in nevarno mi-Kavna. — Veseli me, da sem se danes seznanila z vami. To je v zadnjih mesecih zame prvi srečni dogodek, — je dejala Vanda. Ne morete si misliti, kaj pomeni možnost pokramljati z žensko, ki je šele nedavno prispela iz naše stare domovine, iz tiste domovine, kamor se najbrž nikoli več ne povrnem. Fenella jo je začudeno pogledala. Vedno je mislila, da ostanejo Angležinje v severni Afriki nepretrgoma največ leto dni in da se potem vedno vrnejo v staro domovino vsaj na kratke počitnice, da se osveže in pomlade v domačem ozračju. — Posebno Angležinje, ki so tako premožne, da se lahko oblačijo in nosijo nakit kakor ta žena. Vanda je nadaljevala: Ne morem vam povedati, kaj pomeni, če mora človek živeti v mestu, kjer so ljudje iz vseh narodov, samo iz našega naroda ne, toda midve, vi in jaz, sva Angležinji. Ali sprejmete moje povabilo in pridete k meni na dom? Zame bi pomenilo to zelo mnogo, mnogo več, nego si morete misliti. Fenella je zopet hitro razmišljala, polna začudenja. Glas in besede te žene so skrivale v sebi nekaj, nekaj nerazumljivega, skrivnostnega. To ni — Seveda pridem. Vaše povabilo me veseli. Fenella je čutila, da mora odgovoriti skrajno vljudno. Vanda je odprla zlato ročno torbico, vzela iz nje vizitko in jo izročila Fenelli. — Tu je moj naslov. Pridite pojutrišnjem ob pol petih popoldne na čaj. Če hočete lahko privedete tudi tistega moža, ki vas je spremil sem. Okrog šestih bomo pili coektaile. Rada imam goste in samo nebo ve, kako malo jih zahaja k meni — takih gostov, ki bi jih rada sprejemala. Fenella je vzela vizitko, ni je pa pogledala, kajti v naslednjem trenutku je bila njena pozornost obrnjena na moža, ki je bil pravkar vstopil v sobo. Mislila je, da je to najlepši Arabec, kar jih je kdaj videla. Bil je tako svetle polti, da je bil njegov plemeniti obraz podoben kameji iz stare slo-novine, okrašeni z očmi, črnimi kakor oglje. Na sebi je imel snežno bel plašč. In ko je vstopil v sobo, se je premikal s čisto arabskim počasnim dostojanstvom. Stopil je h gostiteljici, se sklonil nad njeno roko in jo pozdravil polglasno v gladki francoščini. Tidi se je poznalo, da jo je alkohol že malo razgrel. Odgovorila mu je v angleščini, povabila ga je, naj sede in mu obljubila, da mu takoj postrežejo z vročim čajem. — Madam mi mora oprostiti, — je odgovoril zdaj tudi v angleščini. — Ne morem ostati tu, kajti doma imam goste, ki bodo pričakovali mojo ženo in mene. — VI nam jo hočete odvesti tako hitro! — je bilo samo povabilo, to je bila prošnja, naj ji izkaže | vzkliknila Tida. — Saj je komaj prišla k nam veliko ljubeznivost. . — Upam, da mi bo madame oprostila, — je de- — Ali pridete? — je vprašala Vanda. I jal. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran teran //Za upravo in inseratni del Hita Oton Christof U Vsi v Ljubljani