SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 7
Za pol stoletja plus deset
(Namesto slavoloka, ki ga Slovenija še ne zmore)
VLADIMIR KOS
Predstavim se: sem trubadur prigodnic - naj vihajo po njih nad mano nos -Ne bom molčal. Slavil bom god Slovenije Svobodne, pel ponosen.
Že šestdeset nam let pripoveduje o zemlji, ki je naša božja last, o tem, kar hoče vzeti svet nam tuj, o vsem, kar vabi nas v objem propasti.
Slovensko govori slovenski srenji,
ki z njo odšla je, revna zdomka, v svet.
Resnico nudi (slog je podrejen); v resnici zmeraj skrita je umetnost.
Že šestdeset nam let pogled ohranja na bisere vrednot za naš obstoj.
Propad držav in ljudstev ni neznan -in človek ni žival ne stroj od stroja.
Še en akord naj izzveni k Nebesom: teh šestdeset je let Gospodov dar!
O, Bog, sto let ji daj! In v časih vmes naj duh se njen nikoli ne postara!
Svetovni rekord in zlata kolajna na Dunaju
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 7 de maržo - 7. marca 2002
Velenjčanka Jolanda Čeplak je v finalu teka na 800 metrov je na 27. dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki na Dunaju 3. marca s fantastičnim svetovnim rekordom (1:55,82) osvojila tudi zlato odličje, prvo slovensko zlato na dosedanjih 27. dvoranskih EP.
Druga je bila prva favoritinja in domačinka Stephanie Graf, svetovna in olimpijska podprvakinja, tretja pa je bila Francozinja Elisabeth Grousselle.
"Izjemno sem vesela. Najprej nisem videla časa in sem se veselila le zmage, nato pa sem videla še rezultat. Dobesedno poneslo me je po tekaški stezi. Z visoko dvignjeno slovensko zastavo sem se veselila us-
peha, s katerim je poplačan ves trud na treningih, po katerih sem zaradi bolečin včasih celo jokala," je dejala slovenska junakinja.
Čeplakova, ki je na prejšnjem dvoranskem EP leta 2000 v Gentu osvojila četrto mesto, je v v polfinalu zanesljivo zmagala v prvi od treh skupin in se s časom 1:59,60, najboljšim v vseh treh polfinalnih skupinah, uvrstila v boj za odličja. Potem ko je Čeplakova večino teka narekovala ritem in bila na čelu, je Avstrijka dobrih 100 metrov pred ciljem prevzela vodstvo. ,,Tedaj sem že mislila, da sem izgubila dvoboj. Nato pa sem zbrala vse svoje moči in v zadnjih metrih prehitela tekmico," se je veselila Čeplakova.
DRUGI V SMUČARSKIH SKOKIH
Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih je na ekipni tekmi za svetovni pokal v Lahtiju zasedla končno drugo mesto. Boljši od varovancev trenerja Matjaža Zupa-le Finci, ki so Primoža Peterko, Igorja Medveda, Cranjca in Petra Žonto prehiteli za 48,3 točke; ili Nemci.
n
BREZIGARJEVA NAJBOLJŠA MOŽNA KANDIDATKA ZA PREDSEDNIKA"
Člani izvršilnega odbora NSi so se soglasno odločili, da Nova Slovenija načelno podpre kandidaturo vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar na predsedniških volitvah. Bajuk je pojasnil, da so na seji razpravljali o več možnih predsedniških kandidatih, tudi o njegovi morebitni kandidaturi, ki jo je že večkrat zavrnil, ter o Peterletovi in kandidaturi nekdanjih ustavnih sodnikov, Lovra Šturma in Toneta Je-rovška. Na koncu je prevladalo mnenje, da je najboljša možnost skupna kandidatura koalicije Slovenije.
Predsednik socialdemokratov Janez Janša meni, da v koaliciji Slovenija sedaj ni več nejasnosti glede kandidature na predsedniških volitvah. Izvršilna odbora obeh strank sta namreč načelno podprla isto kandidatko. Janša je poudaril, da gre za neodvisno kandidaturo. „Brezigarjeva ni kandidatka strank, gre pa za našo podporo in odločitev o tem, da drugih kandidatov ne bomo imeli".
Oseminštiridesetletna Barbara Brezigar vse svoje poklicno življenje opravlja delo državne tožilke. Za časa Bajukove vlade je bila minister za
pravosodje. Njen predpostavljeni dr. Anton Drobnič ji je zaupal vodstvo posebne skupine državnega tožilstva, kar pa ji je sedanja levičarska ministrica odvzela.
Krog okoli Nove revije jo je predlagal za kandidatko za predsedništvo države, čemur jih je veliko pritrdilo, predvsem desnica in neodvisni zaradi Brezigarjeve poštenosti.
Brezigarjeva je sredinsko usmerjena, ni članica nobene stranke, Pravi: „Sem tolerantna, imam socialni čut, ki bi kazal levo opredeljenost. Po drugi strani pa spoštujem krščanske vrednote, kar bi utegnilo kazati na desno opredeljenost." Njena starša sta ateista, oče partizan, sama ni krščena, vstopila je v partijo, a iz nje kmalu izstopila. Pod dr, Drobničem je imela v rokah vrsto delikatnih obtožb. A je zavrnila politične tožbe, kjer je levica skušala metati polena pod noge npr. slovenski vojski.
Danes je navadna državna tožilka, ki jo levica zelo težko gleda, tako v sodstvu kot v medijih. Pri volitvah ima veliko možnosti za uspeh, predvsem pri sredini in pomladnikih.
Tovornikova zapušča vodstvo sekretariata
Vlada je zaradi prevzema novih delovnih nalog razrešila dosedanjo državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Magdaleno Tovornik, za v.d. direktorja urada vlade za Slovence za zamejstvo in po svetu, ki ga je Tovornikova vodila od decembra 2000, pa imenovala državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Iztoka Simonitija. S tem je vlada Simonitiju poleg nalog, ki jih že opravlja, dodelila tudi vodenje strokovnega dela za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Kot je Tovornikova povedala za STA, je bila odločitev vlade v skladu z njeno odločitvijo iz sredine lanskega decembra, ko je vlada sprejela sklep o imenovanju Tovornikove za veleposlanico v Franciji. Kot je dodala, je sedaj na pripravah za prevzem tega položaja.
Tovornikova je bila med letoma 1996 in 2000 vodja slovenske misije pri Svetu Evrope v Strasbourg^, za kar je decembra lani prejela tudi medaljo Parlamentarne skupščine SE. Priznanje si je prislužila z delom in uspešnim širjenjem idealov in vrednot te najstarejše mednarodne organizacije v Evropi, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava.
KOKS določil skupino izvedencev za dvojezično topografijo
Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki usklajuje stališča med Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), je v ožjem sestavu določil skupino izvedencev, ki naj bi marca izdelala osnutek za uresničitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. Predloge te skupine naj bi zatem potrdil razširjeni svet. Izdelani osnutek bo veljal za izhodišče za t.i. konferenco konsenza, ki jo bo aprila sklical avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schuessel. Skupina izvedencev bo konkretne predloge izdelala na osnovi doslej razpoložljivih izidov ljudskih štetij.
Ožji KOKS se je obenem odločil za pripravo treh krajevnih sestankov, na katerih naj bi prebivalstvo seznanili z vpra-
šanjem razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji in njenem uresničevanju. Seja slovenskega manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja bo potekala ta mesec na Gradiščanskem, na njej pa bodo sodelovali tudi člani sosvetov za gradiščanske Hrvate, Madžare in Rome. Na tej seji bodo proučili položaj in izkušnje na Gradiščanskem ter določili skupna stališča glede elementov razsodbe ustavnega sodišča, ki zadevajo to avstrijsko zvezno deželo.
Na osnovi izsledkov te seje pa bo aprila na Dunaju potekala seja vseh avstrijskih manjšinskih sosvetov, na kateri bodo določili stališče vseh avstrijskih narodnostnih manjšin v vprašanju dvojezične topografije.
dr. Maksimiljan Jezernik - 80-letnik
Papeški protonotar in dolgoletni rektor Papeškega slovenskega zavoda v Rimu, dr. Maksimiljan Jezernik, je v petek, 22. februarja, dopolnil 80 let življenja. Od teh jih je 60 preživel v Rimu, kjer je od blizu spre-
mljal delovanje petih papežev. Vsa leta je bil središče slovenske skupnosti v Rimu. Kot mlad duhovnik je začel zbirati Slovence, zanje je ustanovil društvo Anton Martin Slomšek, na cerkveni ravni pa si je pri-
zadeval za utemeljitev Papeškega zavoda Slove-nika.
V tem pogledu se je slovenska skupnost v Rimu na pravni, študijski, cerkveni in kulturni ravni najbolj uveljavila.
	**
	
PRIREDITVE SLOVENSKE SKUPNOSTI V LETU 2002.... 2	DR. FRANCU GNIDOVCU NA GROB 	3
ODBORNIKI MLADINSKIH ORGANIZACIJ	3	IZ SPOMINA V PRIHODNOST	4
Slovenska vojaška inteligenca
Prošnja Slovencem izven domovine
Že pred časom sem se lotil raziskovanja zapostavljenega problema - antropološke študije slovenske vojaške Inteligence. Izhajal sem iz dejstva, da imamo sedaj prvič svojo državo in njen vojaški atribut - slovensko vojsko, pa je zato potrebno narediti nekakšen pregled slovenskih vojaških izobražencev, ki so služili v tujerodni ali v skupnih vojskah držav, v katerih so živeli Slovenci.
Prvi del študije SLOVENSKA VOJAŠKA INTELIGENCA -GENERALI IN ADMIRALI je izšla v reviji Borec v začetku 2000, drugi del, ki pa obravnava častnike, podčastnike, bojne mornarje, prostovoljce in vse druge pripadnike raznih vojska, pa je pred izdajo.
Sestavil sem tudi prvi neideološki seznam vseh generalov - admiralov slovenskega rodu, ki je zajel okoli 280 generalov in admiralov. Spisek pa očitno še ni dokončan.
V ta seznam sem uvrstil ameriške generale in admorale, ki so izšli iz vrst slovenskih izseljencev (admirala flote Ronalda Zlatopera, ameriškega generala Ferdinanda Češarka, kontraadmirala Viljema Petrovčiča in dr. Edvarda Rupnika, generalmajorja Johna Lekšana in Josipa Pezdirca, kakor tudi dva vesoljca - polkovnika dr. Jerryja Linengera in generalmajorja dr. Ronalda Šega. Iz argentinske vojske (mornarice) (?, op. ur.) sem uvrstil na seznam vicekomo-dorja Gabrijela Pavlovčiča in Rajmonda Leberja.
Seveda sem v ta seznam uvrstil tudi generale domobranske in četniške vojske na Slovenskem od leta 1941 -1945 in sicer: divizijska generala Leona Rupnika - Lava, generalnega inšpektorja slovenskih domobrancev, in Franca Krenerja, poveljnika Slovenske narodne vojske, brigad-na generala Ivana Prezelja - Andreja, poveljnika Slovenske kraljeve vojske (četnikov) v Sloveniji in Vladimirja Vauhnika, njegovega namestnika.
V drugen delu študije, ki je pred izidom, sem v glavnem zajel le častniški kader, tudi v domobranski in slovenski četniški vojski. Podatke sem črpal iz najrazličnejših virov, predvsem pa iz Bele knjige, ki jo je izdal Tabor.
Ker nameravam čez leto ali dve izdati SLOVENSKO VOJAŠKO INTELIGENCO v enotni knjigi je verjetno dovolj časa za zbiranje novih in dopolnjevanje že objavljenih podatkov o generalih - admiralih in častnikih slovenskega rodu izven matične domovine. Za vsakega potrebujem vsaj osnovne podatke: pripadnost vojski, priimek in ime, letnica rojstva, zadnji čin in najvišja vojaška dožnost.
Posebej bi prosil za podatke o častnikih v južno- in srednje-ameriških državah, v Kanadi in Avstraliji. Za posredovane podatke se že v naprej zahvaljujem.
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju Litijska cesta 62, 1110 Ljubljana, Slovenija
Cerkev: V Sloveniji ni prave demokracije
PRIREDITVE V LETU 2002
9. 3. Začetek Srednješolskega tečaja R.M.B.
10. 3; Otvoritev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši
16.3. Začetek pouka v osnovnošolskih tečajih
24.3. Cvetna nedelja - Občni zbor v San Martinu -Maša in kosilo v Rožmanovem zavetišču
31.3. Velika noč
7. 4. Bela nedelja - Misijonska tombola 12/14.4. Duhovne vaje za dekleta
14.4. Občni zbor v Našem domu in kosilo ZSMŽ -San Justo
20.4. Čehov "Striček Vanja" na odru Slovenske hiše
21. 4. Občni zbor Zedinjene,Slovenije
28. 4. Občni Zbor v Slomškovem domu in kosilo ZSMŽ Ramos Mejia -/- Občni zbor na Pristavi
1. 5. Mladinski turnir v Slovenski vasi
5. 5. 42. Obletnica v Slov. domu v Carapachayu
12.	5. Slovensko romanje v Lujan 19. 5. 42. Obletnica v Šlov. domu v San Martinu
25. 5. Mladinski športni turnir na Pristavi
26. 5. Žegnanje v Slovenski hiši
2. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije
9.	6. Krajevne domobranske proslave, ali v vsakem
domu po dogovoru - Procesija sv. R. Telesa
16. 6. Očetovski dan
22. 6. Praznik slovenske državnosti
7. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju -/-
Prireditev v Hladnikovem domu
14. .7, Mladinski dan v San Martinu
21. 7. Srečanje molilk živega rožnega venca 4. 8. 50. Obletnica Hladnikovega doma
11.8. Mladinski dan v Slomškovem domu -/-Družinski dan - Dan otrok
17. 8. 32. Glasbeni večer SDO/SFZ
18. 8. Romanje v Lourdes
24.8. 50. obletnica Rožmanove šole v San Martinu 25. 8. Obletnica Rožmanovega zavetišča -/-
Mladinski dan v Carapachayu 30.8./1.9. Duhovne vaje za može
1. 9. Mladinski dan na Slovenski pristavi -/-
Sveta maša za Rupnika, Hacina in sodelavce 6/8.9. Duhovne vaje za žene
8. 9. 46. obletnica Našem domu v San Justo
in SLOVENSKI DAN
15. 9. 41. Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejiji
21. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu
Martinu Slomšku
22. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi
29.9. Srečanje mladcev in mladenk
6.10. Obletnica pri Svetogorski Mariji
12.10. Tombola v San Martinu
13.10. Mladinski dan v Našega doma v San Justu -/-Misijonska nedelja
20.10. Materinski dan
27.10. 35. Obletnica na Slovenski pristavi
3.11. Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu
16.11. Zaključek STRMB
23. 11. Rifa v Našem domu v San Justo
24. 11. Nedelja Kristusa Kralja
1.12. Prireditev s sveto mašo in kosilom v Rožmanovem zavetišču
7.12. Posvetitev Mariji Brezmadežni -/- Občni zbor mladinskih organizacij
8.12. Prvo sveto obhajilo
14.12. Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi
21.12. Božičnica Zveze slovenskih mater in žena
24.12. Božična polnočnica
31.12. Silvestrovanja
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT _______________________
Katoliška cerkev v Sloveniji upa, da bo z vstopom v Evropsko unijo prišlo do intenzivnejše demokratizacije države, dne 27. februarja piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki povzema pogovor mariborskega pomožnega škofa Antona Stresa za zasebni radio dunajske nadškofije Radio Stephans-dom. Stres, nekdanji dekan teološke fakultete v Ljubljani, je v pogovoru izrazil upanje, da bo Evropa pomagala Sloveniji uresničiti pravo pravno državo in demokracijo brez monopolov.
Stres, ki je dolga leta vodil cerkveno delegacijo za pogajanja z državo, je potožil nad težkim položajem slovenske katoliške cerkve. ,,Država ima monopolni položaj, kar se kaže predvsem v šolskem sistemu, saj je Slovenija edina država daleč naokoli, ki v državnih šolah nima verouka. Cerkev ne razpolaga z zadostnimi sredstvi in stavbami za lastne šole, s či-
mer smo zelo nezadovoljni, in kar lahko pripelje do konflikta z državo." Slovenija je po Stresovem mnenju demokratična država, kar se tiče institucij in političnega sistema, v pravo demokracijo pa se more šele razviti. Da bi sploh lahko obstajala prava pravna država, je potrebno razbiti monopol predvsem na področju izobraževanja in razviti civilno družbo. Pomanjkljivosti vidi Stres predvsem v vračanju nacionaliziranega premoženja, saj je bila cerkvi od leta 1991 vrnjena le polovica nepremičnin.
Mariborski pomožni škof je v pogovoru državo še obtožil, da goji nezaupanje do cerkve. Izključitev cerkve iz javnega življenja v času komunizma in mnenje, da je vera stvar vsake- _ ga posameznika, se je v veliki meri obdržalo še danes. „Tako razmišljanje je še vedno zelo prisotno med politiki in novinarji," je zaključil Stres.
V 94. letu starosti je v ponedeljek, 25. februarja, v Čedadu umrl najstarejši slovenski Čedermac Beneške Slovenije msgr. Paskval Gu-jon. Morda najvplivnejši, zagotovo pa najbolj cenjen slovenski beneški duhovnik se je rodil v Biječah v Beneški Sloveniji 1. aprila 1909. V duhovnika je bil posvečen 12. julija 1933, slab mesec preden je takratni fašizem tudi v Beneški Sloveniji prepovedal pridiganje v slovenskem jeziku. Kot duhovnik je začel svoje pastirsko in narodno delo v Mažerolah in bil kmalu premeščen v vas Matajur, kjer je bil župnik dolgih šestdeset let.
Tudi v času fašizma in najhujšega italijanskega pri-
tiska na Slovence v Beneški Sloveniji je vedno in povsod pridigal v slovenskem jeziku. Večkrat je bil žrtev grobih nacionalističnih napadov, a se je na napade vedno odzval ponosno in dostojanstveno. Benečanom je posvetil dve knjigi, in sicer leta 1974 izdano knjigo Ljudje iz Nadiških dolin in leta 1989' izdan zbornik molitev v slovenskem beneškem narečju z naslovom Naše beneške molitve. Svečan pogreb beneškega duhovnika je bil v cerkvi v Landarju v Beneški Sloveniji.
Ob smrti msgr. Paskvala Gujona je koprski škof Metod Pirih videmskemu nadškofu Pietru Brollu poslal sožalno brzojavko.
Politično vreme se je delno zjasnilo in vlada si je oddahnila. A to je le premirje, ker vojna bo šo dolga in kruta in končni izid ni znan.
Ulrročene province? V
sredo, 27. februarja, je predsednik Duhalde slovesno podpisal sporazum med zvezno vlado in provincami. Predmet tega podpisa je soudeležba pri skupnem denarnem fondu. Pogajanja so bila dolgotrajna in napeta. Nekateri opazovalci so sploh dvomili, da bo do soglasja prišlo. A pozitiven izid je bil nujen, ker sta sporazum s provincami in parlamentarna potrditev državnega proračuna za tekoče leto dva bistvena pogoja, ki jih stavi Mednarodni denarni sklad (FMI) za nadaljnjo pomoč Argentini.
Kakšne so novosti tega dogovora? Denar, ki ga bodo prejemale odslej province, ne bo naprej določena minimalna vsota, temveč le določen odstotek od celotne davčne nabirke. Zvezna vlada tudi prevzame pro-vincijske dolgove in jih pe-sificira z sorazmerju 1 proti 1,40. Province pa se obvežejo, da bodo temeljito znižale svoje proračunske deficite in sicer najmanj 60%. Ob podpisu se je predsednik zahvalil guvernerjem za „patriotično zadržanje", ki so ga izkazali s tem soglasjem.
Kisik za vlado. Podpis je važen z dveh vidikov. Po eni strani ugodi zahtevam FMI (seveda le' delno, ker so iz Washingtona želeli boljši sporazum). Z druge strani pa politično ojači Duhaldejevo osebo, ker je dosegel, česar doslej niso mogli njegovi predniki. Najbolj važno pa je, da ne gre „samo za fotografijo", temveč da je prišlo do stvarnega soglasja med vlado in provincami. Seveda, drugo vprašanje pa je, če bodo eni in drugi dogovor izpolnjevali. To pa je zavisno od zrelosti in vestnosti enih in drugih. Lahko bi rekli, da od tega zavisi tudi usoda Argentine.
Proračun. Takoj za tem je prišel na vrsto proračun. Skozi poslansko zbornico je šel kar bliskovito. Ko je predsednik v petek, 1. marca slovesno otvoril novo redno zasedanje argentinskega prarlamenta, so ga poslanci že lahko obdarovali s potrjenim zakonskim besedilom. Zakon je sedaj v senatu in upajo na sko-rajšnjo odobritev (čeprav se lahko tudi kaj zatakne).
Prijazni Duhalde. Govorili smo o predsednikovem nastopu v parlamentu. Ta govor je bil svojevrsten v več ozirih. A najbolj je opazovalcem padla v oči omemba, da de bo država ponovno sedla za mizo pogajanj s zunanjimi upniki. Odkar je Rodriguez Saa odpovedal plačevanje zunanjega dolga, se na ta problem nihče ni več oziral.
Vlada je bila tiho, FMI pa tudi. Plačavali so nekatere zunanje obveznosti, a o dolgu samem se ni govori-
lo.	Opazovalci menijo, da je Duhalde hotel biti prijazen in pokazati dobro voljo. Zato je govoril o pogajanjih „na. odgovoren način" in predvsem ,,v sklopu stvarnih možnosti plačevanja". Je pa tudi zatrdil, da ,,ne bom odstopil čeprav bo miljon 'cacerolazov' v prestolnici". Ljudsko jezo na protestnih shodih so želeli uravnotežiti z množičnim shodom na Kogresnem trgu v podporo Duhaldeju. Zbralo se je kakih 15.000 oseb pod okriljem buenos-aireškega provincijskega peronizma. A splošno mnenje je negativno do takih organiziranih nastopov.
Prijazni FMI. Tudi v sklopu Menarodnega denarnega sklada so podali nekaj prijaznih izjav. A še pred tem so zamenjali vodstvo skupine, ki naj se z argentinsko vlado pogaja o novem razmerju. Na čelu ekipe sedaj stoji bolj strogi Indijec Anoop Singh. Ob imenovanju je nova „želez-na dama", podpredsednica sklada Anne Krueger dobesedno izjavila, da ,,v tem trenutku nima smisla posojati Argentini dodatnega denarja". Po podpisu pogodbe s provincami »In delni potrditvi proračuna pa so v Skladu pozitivno komentirali razvoj. Razlagali so si, da ima Duhalde dovolj politične zaslombe za nadaljnji potek dogodkov. ,,To je dober začetek", je menil ,,finančni minister" John Taylor in to mnenje zagovarjal tudi pred senatom.
Inflacija uhaja:	Sicer
dokončne številke še niso znane, a a predhodne ugotovitve govorijo o 4.3% inflaciji meseca februarja. Ker je bilo že januarja 2,3 odstotkov inflacije, ,bi ta v prvih dveh mesecih letošnjega leta dosegla 7%. To pa postaja nevarno, ker je vlada vse svoje številke, tudi v zvezi s proračunom, utemeljila na 15% inflacije za vse leto. Polovico tega bi odnesla že prva dva meseca.
Odločilni dolar. Tudi na tem področju je mnogo odvisno od dolarja. Če bo ta uhajal, bo inflacija tudi ušla; če vladi uspe dolar zamrzniti ali celo zbiti, je vsaj delna stabilnost mogoča. Dolar pa kar noče s sedanje višine nekoliko nad dvema pesoma protivrednosti. Centralna banka je sprostila že 600 milijonov dolarjev, a trg se ni ohladil. Sedaj pričakujejo še naval uvoznikov, s čimer bo vročina še hujša. Izvozniki pa dolarje zaenkrat kar pridržujejo. Argentinska zunanjetr-govska bilanca je sedaj pozitivna, a dolarjev ni na trg. Zato je vlada odločila, naj banke kontrolirajo izvoz in seveda likvidacijo dolarjev s strani izvoznikov. Vse oči so obrnjene na „tazelene-
ga"-
SLOVENCI	V
Mendoza
Misijonsko delo
Pri nas, pod južnim križem, si privoščimo počitnice običajno v mesecu januarju. To je čas za oddih, za brezskrbno potepanje ob morju, za zabavo na soncu ali v nočnih lokalih, mogoče v hribih, sicer pa vedno daleč od vsakdanjih težav. Lani nas je dobri Bog preko brata Matevža Štirna prvič povabil na bolj izvirne počitnice. Zastavil nam je vprašanje: Kaj, če bi naš prosti čas posvetili tako, da oznanjamo krščansko upanje in veselje najbolj revnim v naši deželi Argentini? Odgovor ni bil lahek, končno smo se pa le opogumili in enaindvajset mladih nas je potovalo več kot tisoč kilometrov na sever v provinco Salta. Porazdelili smo se v dve gorski vasici, ki ležita več kot 3200 metrov nad morjem. Tam ni ne elektrike, ne talne vode, niti kinodvorane ali televizije, tudi ni slišati pop glasbe. Prvi koraki do domačinov so bili negotovi zaradi strahu ter nepoznanja novih in neobičajnih razmer. A kmalu se je led stalil in po dveh tednih smo res postali pravi prijatelji. Obljubili smo jim, da se bomo vrnili vsaj še dve leti, da dokončamo celotni program misijona.
In res smo držali besedo! Letos smo se spet napotili na sever in sicer v večjem številu, zbralo se nas je že 27 mladih, tako da smo se lahko posvetili kar trem vasicam. Misijon je vodil brat Matevž Štirn, pomagali so mu diakon in dve redovnici, vsi člani reda župnijskih sodelavcev Kristusa kralja. Vsak od nas je imel svojo nalogo. Nekateri smo
skrbeli za otroke, drugi smo se posvetili mladim, ostali pa starejšim. Naše delovanje je bilo intenzivno in pestro. Vsebovalo je igre z otroci, molitve, verouk, igrali smo nogomet, v nočnih urah pa govorili o stari zavezi. Podnevi smo obiskovali družine, se pogovarjali o različnih temah, jim pomagali pri delu, predvsem na poiju, prinašali blagoslov v hiše ter otroke skupaj s starši in botri pripravljali na krst. Huda' bolezen v teh krajih je alkoholizem, zato smo organizirali duhovne vaje za skupino „Ano-nimni alkoholiki".
Letos smo čutili, da je bila udeležba domačinov pri naših prireditvah številnejša kot prvo leto in tudi njihovo sodelovanje je bilo bolj navdušeno in sproščeno. Kadar človek vidi bližnjega kot brata v Kristusu, padejo pregrade predsodkov, predvsem polti. Na koncu smo se prepričali, da smo tisti, ki smo prišli v te revne predele, da bi nekaj dali, v tem kraju prejeli neizmerno več duhovnega bogastva, kot smo ga pusti-
li.	Stik z drugačno socialno stvarnostjo nam je tudi omogočil, da bolj vrednotimo dobrine, ki jih vsak dan uživamo. Upamo, da bo to naše veselje in navdušenje do misijonskega delovanja opogumilo še več mladih in da bo naše pričevanje obrodilo veliko dobrih sadov pri naših prijateljih v treh revnih vasicah in tudi pri nas samih, ko bomo prihodnje leto- dokončali triletni misijonski ciklus slovenske mendoške mladine v severozahodu Argentine.
Po.Radiu Ognjišče
Dr. Francu Gnidovcu na grob
Spoštovani in dragi gospod rektor!
Kot bivši gojenec Rožmanovega zavoda v Adrogueju se s temi skromnimi besedami poslavljam od vas. Odšli ste po plačilo k Vsemogočnemu, ki ste mu zvesto služili dolga leta vašega duhovniškega življenja. Odšli ste, nam pa zapustili podobo globoko vernega, tihega, dobrega, učenega in zavzetega delavca na božji njivi.
Poslavljam se od vas v imenu mnogih zavodarjev, ki smo bili skozi več desetletij deležni vaše očetovske skrbi. To vašo skrb in dobroto smo takrat čutili, kljub normalni oddaljenosti, ki je naravno ločeyala gojence od rektorja. Z vami nismo imeli vsakodnevnega stika, kot smo ga imeli s prefektom. Srečevali smo vas pa ob koncu tedna, ko ste nam ob sobotah razlagali slovensko zgodovino, zemljepis in latinščino. Poslušali smo vas ob nedeljah, ko ste v zavodski kapeli med glavno mašo pridigali in nam na svojski način podajali globoke misli, ki jih morda takrat kot mladostniki nismo dovolj dobro razumeli, a se nam sedaj, vsaj nekatere, pojavljajo v spominu in zavesti v vsej svoji polnosti. Bili ste rektor tudi semenišča, ki je bil poleg zavoda, in bogoslovni profesor, in je zato za nas gojence mladostnike vaša pojava bila stroga. Strogost je bila navzoča tudi, ko smo vam nosili v podpis spričevala in druge listine, ali ko smo vas šli prosit dovoljenja za kak izhod iz zavoda, pa najsi bo to v teater, na razstavo, na slovensko prireditev ali za izreden obisk družine. Ob tej strogosti smo pa vedno po kratkem in neposrednem razgovoru že takrat čutili vašo dobroto, pa če smo dovoljenje dobili ali ne. Ob nastopu zrelejših let smo se te
Mladinsko leto
Fatje in dekleta v odborih
Delovno leto v mladinskih organizacijah se je že pričelo. To nedeljo, 3. marca, je bilo prvo izmed srečanj s celodnevnim programom in zaključkom z mašo. O njem bomo poročali v prihodnji številki.
Medtem pa so se pričeli pripravljati delovni programi tudi po odsekih v posameznih domovih. Od konca lanskega leta so že izvoljeni odbori, ki bodo to delo vodili. Zato bi v tej številki radi predstavili seznam vseh odbornikov mladinskih organizacij s podočja Velikega Buenos Airesa. Bralci bodo hitro opazili, da je tako v številu kot v funkcijah kar nekaj razlik med posameznimi domovi. Od Carapachaya, kjer je ena sama oseba na funkcijo, do "stenčasa" v nekaterih domovih, odbor brez podpredsedni-ka/ce, do "gospodarjev", ki so množični povsod, se nam predstavijo mladi, ki se zavzemajo za ohranjanje dela in mladinskih tradicij v naši skupnosti.
ZVEZNI ODBOR
Sestavljajo ga delegati vseh krajevnih domov. Za letošnje leto so si funkcije porazdelili takole: presednik: Gregor Modic; podpredsednik: Pavči Verbič; tajnica: Ani Korošec: blagajnik: Pavči Verbič; kulturna referentka: Erika Indihar; športni referenti: Gabi Urbančič, Lučka Mehle in Luka Skale; gospodarja: Tatjana Javoršek in Aleks Šuc.
CARAPACHAY
Odbor najmanjše izmed skupnosti letos sestavljajo: predsednica: Barbara Garcia; tajnik: Gašper Potočnik; blagajnik: Andrej Žnidar, športna referenta:^ Luka Hrovat, Lučka Hrovat, kulturna referentka: Alenka Žnidar; gospodar: Pavel Aleš, delegatinja: Ani Korošec.
NAŠ DOM, SAN JUSTO
Sanhuško mladino bodo letos vodili: predsednika: Saši Urbančič, Marko Štrubelj; podpresednika: Monika Klar-reich, Albert Klarreich; tajnika: Veronika Kržišnik, Andrej Drenik; blagajnika: Monika Indihar, Martin Selan; športna referenta: Andrejka Puntar, Matjaž Štrubelj; kulturna referenta: Erika Poglajen, Luka Qualizza; delegata: Erika indihar, Gregor Modic; gospodarja: Marjana Kržišnik, Marko Klarreich; stenčas: Marija Bernardka Juhant, Aleksander Jelen.
SAN MARTIN
Sanmartinčani so si za letošnje leto izbrali sledeče vodstvo: predsednika: Pavle Verbič, Sonja Petkovšek; podpredsednik: Marjan Boltežar; delegata: Luka Skale, Pavle Verbič; blagajnik: Heri Ziherl; športna referenta: Marjan Boltežar, Pavle Dimnik; kulturni referentki: Monika Ziherl, Cecilija Remic; gospodarji: Andreja Boltežar, Marjana Boltežar, Luka Skale; naraščajniki: Zofija Kastelic.
SLOMŠKOV DOM
V Ramos Mejiji so letos zadolženi za vodstvo mladine: predsednika: Aleksandra Omahna, Edi Cestnik; gospodarji: Erika Ribnikar, Lučka Kinkel, Milena Levstek, Damijan Tomazin, Tomaž Vombergar, športni refenti: Dani Cestnik, Luka Šušteršič, Monika Štefe; stenčas: Erika Ribnikar, Monika Štefe; pevska referentka: Olgi Bohinc; blagajnik: Edi Cestnik; kulturna referentka: Veronika Vombergar, Gabrijela Vasle.
SLOVENSKA PRISTAVA
Pristavska mladina je ria občnem zbofu izbrala sledeče vodstvo: predsednika: Pavel Klemenčič in Nevenka Pavlovčič; tajnik: Ivan Klemenčič; kulturni referent: Danijel Kocmur; gospodarji: Fredi Novak, Andrej Zarnik, Cecilija Kocmur, Andrejka Zupanc; pevska referentka: Ingrid Kopač; športna referenta: Adrijan Gaser, Fernanda Štefančič; delegat: Aleks Šuc.
SLOVENSKA VAS
Končno še odbor, ki bo letos vodil lanuško mladino: predsednika: Pablo Gerkman, Veronika Rot; podpredsednika: David Rot, Fernanda Rome; tajnika: Valentin Grbec, Marjana Urbančič; blagajnika: Jože Mehle, Rotija Grbec; gospodarji: Damijan Rozina. Ariel Rozina, Sonja Rozina, Klavdija Rozina; kulturni referenti: Martin Sušnik, Marija Cecilia Stanovnik, Sonja Gerkman; športni referenti: Gabrijel Urbančič, Simon Rot, Damijan Crnak, Lučka Mehle; delegata: Gabrijel Urbančič in Lučka Mehle.
dobrote še bolj zavedali in razumeli, kot da vam strogost ni bila ljuba, a ste se je morali poslužiti, ker ste bili v funkciji vzgojitelja.
Že takrat smo vedeli, da ste tudi vi bili nekoč gojenec v škofovih zavodih, a v Jegličevih, tam v Št. Vidu nad
Nad. na 5. str.
SLOVENSKA GLASBENA USTVARJALCA V LEMONTU
V soboto, 23. februarja, je velikem koncertnem avditoriju gimnazije „Father John Redmont" v Torontu Kanadski slovenski kongres priredil solistični koncert bas-baritonista Marka Finka iz Ljubljane. Na klavirju ga je spremljala pianistka Nataša Valant.
Marko Fink se je rodil v Buenos Airesu, kjer' se je po končanem univerzitetnem študiju - diplomiral je namreč na agronomski fakulteti v Buenos Airesu -popolnoma posvetil pevski umetnosti. Pevsko se je sprva izobraževal in izpopolnjeval v Argentini in nato pri najrazličnejših znanih evropskih mojstrih. Nastopal je na številnih odrih v Južni Ameriki, Evropi, predvsem v Avstriji in Franciji kot operni in koncertni pevec. Slednjič pa je zelo poznan in zaželen v slovenskem koncertnem nastopanju. Njegovo ustvarjanje danes spada v vrhunske dosežke koncertnega dogajanja. Pred sedmimi leti se je dokončno naselil v Sloveniji in je predan slovenskemu kulturnemu ustvarjanju in dogajanju.
Na koncertu v Torontu se je Marko Fink predstavil z izredno izbranim in zahtevnim programom. V prvem delu je izvajal samospeve Franza Schuberta, ki sodijo v vrh genialnega melodičnega ustvarjanja. Zapel je Podoknico —Ljubezensko sporočilo, Lipa, Ribička, Golobja pošta ter Nestrpnost v najrazličnejših priredbah. Pevčevo podajanje je bilo tako doživeto in občuteno, da je na mah pritegnil občinstvo, ki se je predalo istemu občutju, ki ga more izzvati samo visoka pesem. Pesem razveseljuje dušo, je bilo rečeno že v davnih časih. In to je dosegel s svojim izvajanjem basist Fink. Klavirska spremljava Nataše Valant je s svojim izvajanjem dala temu delu programa poseben čar, ki ga zmore samo izkušen in umetniško oplemeniten ustvarjalec.
Iz argentinske glasbene zakladnice se je Fink predstavil s pesmimi skladatelja Carlosa Guastavina (1912-2000) s ciklom Flores ar-gentinas v priredbi I. Bena-rosa. Pesmi:	Cortadera,
Plumerito, Campanilla, ^adonde vas?, Jazmm del pafs, que lindo, Flor de aguape, Aromito, flor de rosca, Ceibo, ceibo, so bila tako argentinsko občutena, na eni strani temperamen-talno igriva, na drugi strani pa občuteno melanholična.
Omenjena dela je Fink zapel, kakor jih more zapeti samo umetnik - Argentinec. Klavirska spremljava je bila tudi to-krat bleščeče temperamentna. •
Drugi del sporeda pa je obsegal samospeve slovenskih skladateljev Kamila
Maška „Pod oknom", Frana Gerbiča ,,Kam", Benjamina Ipavca „Pojdem na prejo", Jožeta Osana „Ne najderri domov", (besedilo Franceta Balantiča), Alojzija Geržiniča „Baragova molitev" (besedilo Tineta Debeljaka), Stanka Premrla „Kmetiška", Antona Lajovica „Mesec v izbi" in Antona Ravnika „Slovenske narodne".
Omenjeni samospevi sodijo v vrh umetniškega ustvarjanja slovenskih skladateljev in basist Fink jih je izvajal naravnost suvereno in glasovno občuteno. Izstopili pa sta dve skladbi Jožeta Osane „Ne najdem domov" na besedilo Franceta Balantiča in A. Geržiniča „Baragova molitev".
„Oblaki diše kot cilam-ni, bori neba so temni zaliv, v njih potopljeni kot kamni se ptiči tiho podajajo v sen..." V tej pesmi je skladatelj Osana dal pravo podobo Balantiča in katero je Fink tudi pevsko odlično in prizadeto upodobil. Vsakdo, ki je poznal F. Balantiča, je prav v tej interpretaciji skladbe mogel videti pesnika v doživljanju vojne tragike. Tudi ,,Baragovo molitev" je občinstvo nagradilo z velikim aplavzom. V Torontu sta bili obe skladbi prvič izvajani in sta zato dali koncertu posebno pomembnost in vrednost.
Po dveh dodatnih pesmih je solist Fink vse povabil, da skupno zapojemo znano „Kje so tiste stezice". Bilo je res ubrano petje vseh prisotnih in doživetje za marsikoga med občinstvom, ki je iskal tiste stezice, ki so včasih bile. Občinstvu so bile na voljo tudi Finkove zgoščenke, ki so kar hitro pošle.
Za torontsko slovensko skupnost je bil koncert pravo kulturno doživetje. Koncert je bil izredno dobro pripravljen in je imel tudi klasično koncertno podobo. Kanadski slovenskb kongres se je resnično potrudil in si prizadeval, da bi predstavil slovenske kulturne umetniške osebnosti. In upati je, da je to tudi dosegel. Koncertu je prisostvovalo nad 400 poslušalcev.
Koncertu je prisostvoval kardinal dr. Alojzij Ambrožič, ki se je potem tudi srečal z obema umetnikoma in jima čestital.
Naj zapisu dodam še to, da bo Kanadski slovenski kongres imel 13. aprila redni občni zbor, združen s kulturnim programom. Program bomo posvetili v pesmi, sliki in besedi slovenski Istri. Slavnostni govornik bo tokrat pravno zgodovinski izvedenec, ki bo govoril na temo: Piranski zaliv in slovensko-hrvaški odnosi.
FH
METKA MIZERIT
Zgodi se, da kdo družinskih članov resno zboli; morda za dalj časa. Redno je v družini mama tista, ki streže bolniku ali osebi, ki je zaradi starosti vedno bolj odvisna od pomoči drugih. Da bo bolniku in tisti osebi, ki ga neguje, nekoliko olajšano, vam damo nekaj praktičnih nasvetov.
Najprej skušajmo bolezen ali starostno odvisnost sprejeti kot del življenske poti, ki se ji ni mogoče ogniti. Pač pa si na tej poti lahko drug drugemu pomagamo. Bolnika ali starostnika negujemo z dobro voljo in veliko ljubeznijo. Kako bi bolnik trpel, če bi poleg vseh težav in bridkosti, ki jih mora prenašati, slišal še godrnjanje: „Pa ravno nam se je moralo to zgoditi. Poleg vsega dela, ki ga imam, sedaj pa še to."
Bolnik naj ima svojo sobo, če je le mogoče v pritličju, da nam ne bo treba vsakič, ko potrebuje naše prisotnosti, po stopnicah gor in dol. Soba naj bo zračna, sončna in suha. Če je toplo, so lahko okna odprta ves dan.
Postelja za bolnika, ki je popolnoma odvisen od naše pomoči, naj bi bila višja, po možnosti ortopedična. Tako posteljo je možno najeti za določen čas. Posteljno perilo, samo za bolnika, je treba po potrebi
SKRBIMO	ZA
JEZIKOVNI
Bolnik v družini
menjati vsak dan. Ne sedajmo na bolniško posteljo. Prav posebno pazimo, da ne sedajo nanjo tisti, ki prihajajo s ceste, kolektiva, z vlaka. Vse bacile, ki so jih nabrali po mestu,,,stresejo" bolniku na posteljo. Obiskovalcem ponudimo stol.
Bolniku moramo nuditi možnost, da se lahko koplje vsak dan. Najbolj priporočljiva je prha (tuš). Če bolnik sam ne more, mu pomagamo pri osebni higijeni.
Vsi predmeti, ki jih uporablja bolnik, (umivalnik, vrč itd.) naj bodo iz snovi, ki se lahko čisti tudi s kemičnimi sredstvi (klor). Bolniško sobo moramo počistiti in prezračiti vsak dan. Ne pometajmo, da ne dvigujemo prahu. Tla pobrišemo z vlažno krpo.
Vsak bolnik ima redno dietno hrano. Zdravnikove predpise glede prehrane moramo spoštovati. Tudi sicer je bolniška hrana preprosta, lahko prebavljiva, brez ostrih začimb.
Pri bolniku je zelo važen počitek. Pomembno je, da spi ponoči in ne čez dan, razen izjemno, če ponoči ni mogel spati.
Tudi oseba, ki streže bolniku, redno je to mama, potrebuje počitka. Ne more negovati bolnika oseba, ki je zaradi preobilnega dela izčrpana. Zato je važno, da pri strežbi bolnika sodeluja-
jo tudi drugi družinski člani ali da opravijo gospodinjska dela.
Še prošnja k Bogu iz katoliškega obrednika: „Po-
lajšaj bolečine vseh bolnih, invalidov, ostarelih in osamljenih!" in še „Pomagaj vsem, ki strežejo bolnikom!"
golenica
mečnica
nart
stopalnica
(pogled od spredaj)
senčnica
zgornja čeljustnica
spodnja čeljustnica rebra
grodnica prosto rebro (2) hrbtenica črevnica križnica
trtica pogačica
temeljna prstnica
srednja prstnica končna prstnica
Okostje
čelnica
ličnica
ključnica lopatica nadlahtnica podlahtnica
koželjnica zapestnica dlančnica
stegnenica
Pisma bralcev
V pomislek sočlanom ob informativnem sestanku SLOGE
Sem član št. 949 in pra-vtako prizadet kakor tistih 93 odstotkov, ki nismo ter-jaJi oz. prosili, naj nam bodo vrnjeni prihranki, vloženi v Zadrugo oz. Mutual.
Ko je prebivalstvu v Argentini dan za dnem kvarilo živce poročanje o dviganju tim. „riesgo pais", sem si mislil: Imajo svoje vzroke, če pomislimo na deficite vseh vrst in še povrhu že kar institucionalizirane korupcije. Nisem si težil glave, čeprav smo vsi tako ali tako pogreznjeni v to godljo. Mislil sem si: Pri Slogi pa utegne biti bolj solidno stanje, ker je v naših rokah. Zato sem na tihem zaupal v našo zadružno ustanovo in pustil prihranke v njej.
Sem član že mnoga leta. Vpisal sem tudi svoje
otroke, ki so od zadruge prejeli že kar nekaj podpor. Zato sem ustanovi hvaležen, čeprav je to neke vrste Daj-Dam.
Menim, da je tim. „Au-ditoria" nujno potrebna, da utemelji verodostojno delovanje Zadruge in Mutuala, da tako še naprej zaupamo v ti naši ustanovi in tako še povečamo ta naš tim. Argentinski čudež".
Kriza, ki se je stopnjevala zadnje čase iz dneva v dan, je verjetno otežkočala poslovanje tudi pri SLOGI. Saj je znano, da ustanova težavno deluje že nekaj časa. Upajmo, da se pregled računov dobro izteče. Ce pa tega ne prebolimo, naj se dožene, kje so se stvari zataknile.
SU
Nekaj popravkov
San Justo, 1. 3. 2002
Cenjeno uredništvo Svobodne Slovenije!
Prav lepa hvala za iskrene čestitke k mojemu 90. rojstnemu dnevu, objavljene na 3: str. vašega lista od 21. februarja 2002.
Ker je v obširnem članku nekaj zgodovinskih netočnosti, mislim, da bi jih bilo potrebno popraviti.
V 5. vrsti 1. odstavka zamenjati „Polkovnik", s ,,Podpolkovnik".
V 7-8. vrstah drugega
odstavka napačno „šest let gimnazije" zamenjati s „pet let gimnazije" in dodati „in šesto leto v Ljubljani".
V 12. vrsti drugega odstavka zamenjati „v Roša-nah" z „v Kočanih" in dodati „v južni Srbiji".
V 4. vrsti tretjega odstavka „gen. Novak" zamenjati z „generalštabni major Novak".
In v 7. vrsti 4. odstavka popraviti napačno letnico 1943 v 1944.
Lepo vas pozdravljam.
Emil Cof
To knjigo, ki je izšla konec lanskega leta, je napisal nam dobro znani Zvone Žigon kot svojo doktorsko tezo.
Žigon se že dolgo časa bavi z izseljenstvom, o katerem je napisal več člankov in izdal knjigo: Otroci dveh domovin, sedaj pa sodeluje pri državnem sekretariatu za Slovence po svetu. Glavno obdeluje slovenske izseljence v Argentini.
Že kot študent je prebil več časa v Argentini, pa se je med univerzitetnim študijem večkrat vrnil semkaj.
V tej zadnji knjigi se v glavnem opira na kakih 30 pogovorov, ki jih je imel z našimi izseljenci, pol knjige pa je posvečene do sedaj najbolj obširnemu prikazu našega družbenega življeneja v Argentini. Vse to delo ni zanj noben argentinski čudež" ampak „trdo prigaran čudež"!
Po kratkem razmišljanju o narodnostni in etnični, politični in verski identiteti in podobnih socioloških definicij in metodolgij se takoj vrže v obširen opis.
Najprej zgodovina: vzroki izseljevanja politične emigracije, povojni poboji, taborišča, Argentina in Peron. Na enem mestu so zbrani in dobro opisani vsi ti predhodni-dejavniki.
Sledi podroben opis našega življenja. Naj samo navedem poglavja slovenske politčne emigracije od prihoda do osamosvojitve Slovenije:
Prihod, Društvo Slovencev, slovenski Domovi, Medor-ganizacijski svet, Kultura, gospodarstvo, politično in društveno življenje, Tiski, Slovenska kulturna akcija, Šolstvo, Cerkev, položaj v Mendozi in Bariločah.
Podatke večinoma jemlje iz naših publikacij, predvsem Zbornikov, pa tudi iz raznih drugih člankov, ki pišejo o nas. Pregled je zelo podroben in popolen, gotovo najboljši
do sedaj. Prikazuje trdo delo in žilavost naših priseljencev pa voljo do preživetja in ohranitve slovenskega duha.
Sledi poglavje POLITIČNOST IN IDEOLOŠKA USMERJENOST
Tu razpravlja o naši usmerjenosti do komunizma, o stikih s predvojnimi izseljenci, govori o naših notranjih nesoglasjih, o čemer se med nami ne piše veliko -omenja trenja med domobranci politiki in borci, med stražarji in uradno SLS, o KA, a pripominja, da je bila SPE dovolj široka, da je dopuščala notranje kritike. Govori o „opoziciji" v DS, o centralizaciji in širini itd. Posebej govori o ustanovitvi Slovenske kulturne akcije in prva nasprotovanja. Pojasnjuje našo strnjeno politično in ideološko homogenost in stališče do zunanjega sovražnika, komunističnega jugoslovanskega režima. Končno se ustavi ob ideji samostojne Slovenije, ki je v šestdesetih letih popolnoma zajela vso našo skupnost.
Zanimivo je tudi razpravljanje a odnosu argentinskih oblasti do nas in obratno, ter o sodelovanju z drugimi političnimi izseljenskimi skupnostmi.
Kot vidimo, je avtor obravnaval vrsto problemov, predvsem političnih, kjer pozitivno govori o naših naporih, a vseeno predstavi tudi naše spore ali neskladnosti, ki pa - kot pravi - niso nikoli ogrozili naše idejne homogenosti ali družbe. Vsa mnenja podpre s citati iz Zbornikov ali iz zapisov z občnih zborov ZS iz zadnjega ob 50-letnici.
Po tem pregledu se Žigon posveti obravnavi energije, ki nam je dala vso to moč delovanja.
Zanj so to predvsem „mit mučeništva". Naj najprej poudarim, da rabi Žigon besedo „mit" ne kot „pravljico", ampak kot skupni zgodovinski spomin, ki se prenaša od roda do roda. Pravilno razlaga, da je naslonitev na medvojno tragedijo in povojne pokole tista skupinska moč,
ki nas veže in vzpodbuja.
Druga moč izvira iz sena o vrnitvi, kot da smo le začasno v Argentini. A ta se počasi v času trga in se že sprejema za večino stalnost naselitve.
Tem našim izvornim silam pa Žigon pridruži še. poseben Ritual in Simbolizem, kot so slovenska zastava, petje himen, spominske proslave junija in poklon pobitim žrtvam pred spomenikom, romanja v Lourdes in Lujan, kakor zadnje manifestacije za slovensko samostojnost.
Posebej Žigon obdelava zadnje dogodke stikov s slovensko državo in domovino.
Končno zaokroži vse te ugotovitve pisec v sintezo, da je bila naša emigracija nekaka država brez kralja, parateo-kracija, moč notranje organiziranosti, kulturni pluralizem. Prihod preko oceana je sprožil obrambni mehanizem in ta medsebojno povezanost in kulturno samozadostnost.
Končno govori še o spremembi SPE in o njeni prihodnosti.
Kot dodatek, ki pa obsega skoro pol knjige, pa je Zvone Žigon pripravil vrsto vprašanj, ki jih je postavil kakim 30 izseljencem, in ki so mu odgovorili - nekateri daljše, drugi krajše. Večinoma - a ne vedno - potrjujejo Žigonova ugotavljanja. A vidi se, da so bila nekatera vprašanja sad predhodnega nepoznanja pisca, kot napr. razlika med „elito" in navadnimi ljudmi, česar sploh ni bilo. K tej anketi bi le pripomnil, daje večinoma zajela predsednike in odbornike organizacij, ki pa niso „elita", ampak ljudje, ki delajo.
Tu je omeniti, da je najdaljši in najbolj izčrpen odgovor podal dr. Jože Rant, iz katerega je tudi pisec črpal veliko podatkov.
Knjiga se konča s kratkim povzetkom v angleščini, španščini in slovenščini, navedbo virov in kazalom.
Ta knjiga je najbolj obširen in tudi resničen prikaz naše politične emigracije v Argentini, kakor tudi analiza vzrokov za delovanje, takšno kakor je bilo naše. Morda se vsi ne bodo strinjali z ugotovitvami, a mnenja sem, da je v glavnem dobro zadeto in razloži marsikaj.
Avtorju se zahvaljujemo za njegov prisrčen odnos in zanimanje za nas in za neizčrpni vir poznanja in analize, ki nam jih nudi v tej knjigi.
TD
IZ SPOMINA V PRIHODNOST
Slovenska politična emigracija v Argentini
Napisal dr. Zvone Žigon
lz spomina i< prihodnost
SU>VENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA V ARGENTINI Zvone /igon
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
SAMOMORI LCEV-OTROK ZA EN ŠOLSKI RAZRED
V Sloveniji vsako leto zabeležijo v povprečju 600 samomorov, od tega naredi v enem letu samomor en šolski razred otrok. Na podlagi omenjenih dejstev in zaradi razpustitve Suicidološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki je nehala delovati pred desetimi leti, je bilo 19. decembra lani ustanovljeno Slovensko združenje za preprečevanje samomora s sedežem v Ljubljani.
2001 USPEŠNO LETO
Za založbo Mladinska knjiga je bilo leto 2001 glede na število izdanih naslovov eno najuspešnejših in najbolj plodovitih v zadnjem času. Izdali so kar 415 založniških enot: 268 novih izdaj in 147 ponatisov. Čeprav ocenjujejo, da se je lani v Sloveniji zmanjšalo število naslovov, pa je založba Mladinska knjiga v letu 2001 svoj tržni delež povečala na okrog trideset odstotkov.
ZDRAVLJENE LUSKAVICE (PSORIAZE)
Bolniki za luskavico (psoriazo) bodo imeli priložnost zdraviti se v zdravilišču Rimska Čarda, potem ko so preučili finančne zmogljivosti vrtine. Zdraviliški center bo imel 350 do 400 hotelskih oz. apartmajskih postelj in 200 gostov v kampu, z vso zdraviliško infrastrukturo in rekreacijskim centrom, svoja vrata naj bi pa odprlo v letih 2004-2005.
Nazaj v Avstrijo
PO SVE
UGRABITVE V KOLUMBIJI
Uporniške Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC) želijo ugrabljeno predsedniško kandidatko Ingrid Betancourt zamenjati z drugimi v Kolumbiji zaprtimi uporniki, je povedal nek neimenovani visoki kolumbijski predstavnik. Po njegovih besedah so oblasti v nedeljo prejele sporočilo enega od poveljnikov FARC joaquina Gomeza. Kot piše v sporočilu, je. osvoboditev Betancour-tove, znane po ostri kritiki levičarske gverile v državi, in petih kolumbijskih poslancev, zajetih že več kot eno leto, odvisna od sprejetja zakona o izmenjavi zapornikov med FARC in oblastmi v letu dni.
ARAFAT V MESTNEM ZAPORU
Izraelski vladni kabinet je odločil, da se lahko palestinski voditelj Jaser Arafat giblje le na območju palestinskega avtonomnega mesta Ramala. Izraelska vlada je še odločila, da bo umaknila vojaške sile, ki so bile postavljene pred Arafatovo rezidenco, a le za nekaj sto metrov. Izraelska vlada je tako nekoliko omilila ukrep proti Arafatu, saj mu je od 3. decembra lani preprečevala odhod iz njegove rezidence v Ramali, sedaj pa se bo lahko gibal na območju mesta. Palestinske oblasti so odločitev sprejele z nezadovoljstvom in odpovedale za nedeljo predvideno srečanje vodij za varnostna vprašanja.
SLOVENCI
SREBOTNIKOVA - PRVA V MEHIKI
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je zmagovalka teniškega turnirja v mehiškem Acapulcu z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. V finalu je Srebotnikova premagala Argentinko Paolo Suarez, sedmo nosilko, s 6:7 (1:7), 6:4, 6:2. Pred tem je premagala še četrto nosilko Španko Cristino Torrens Valero/šesto nosilko Španko Galo Leon Garcio in Švicarko Emmanuello Gagliardi. Tako je po portugalskem Estorilu leta 1999 osvojila svoj drugi turnir WTA. S to zmago ji bodo morali na lestvici WTA izboljšati dosedanje 79. mesto.- Srebotnikova je skupaj s Tino Križan nastopila tudi v zaključnem dvoboju turnirja dvojic, kjer se je znova pomerila, s Suarezovo. Tu je bila Argentinka uspešnejša, skupaj s Španko Virginio Ruano Pascual je premagala slovenski igralki s 7:5, 6:1.
KOŠIRJU KRISTALNI GLOBUS
Najboljši slovenski deskar Dejan Košir si je na nastopih na Japonskem zagotovil mali kristalni globus v paralelnem slalomu, končal pa na četrtem mestu. V Saporu je bil najboljši Avstrijec Stefan Kaltschuetz, ki je Koširja premagal v polfinalu, drugi je bil Francoz Mathieu Bozzetto, tretji pa Nemec Markuš Ebner.
SKAKALCI NA PLANICI
Na državnem prvenstvu smučarskih skakalcev v Planici je na 90-metrski skakalnici nastopilo 72 najboljših slovenskih športnikov, prireditelji pa so po prvi seriji morali tekmovanje zaradi premočnega vetra prekiniti. Zmagovalec in državni prvak je tako z enim samim skokom in dolžino 106 metrov postal letošnji dobitnik bronastega olimpijskega odličja na ekipni tekmi Robert Kranjec. Primož Peterka je osvojil drugo mesto s 103 metri in pol, tretja stopnička pa je z metrom manj pripadla Blažu Vrhovniku iz SSK Ilirije.
Po odhodu francoskih čet je Avstrija spet zagospodovala slovenskim deželam. Takoj se je skoraj vse vrnilo v prejšnji avstrijski red. Odpravili so francoske zakone in se vrnili na avstrijske. A vsega le niso mogli doseči.
Kot prvo in najvažnejše je Avstrija ohranila Ilirsko kraljestvo, ki je obsegalo Slovensko razen Štajerske in pa Hrvaško. Imenovali so jo Kraljestvo Ilirija, cesarju dali še naslov Kralj Ilirije ter ji sestavili poseben grb - ladjico (posneto z ilirskih novcev) ter ga pridružili državnemu. A kaj več ni šlo. Praktično Kraljestvo Ilirija ni živelo, a čez nekaj desetletij je tudi formalno zamrlo.
Vrsta državnih reform je ostala v veljavi: odprava cehov, deljivost zemljišč, ukinitev patrimonialnega sodstva. Deloma pa so bile francoske reforme odpravljene - šolstvo in Cerkev, deloma pa je bilo ustvarjeno nekaj novega - sodstvo in uprava. Popolnega po-državljenja vse uprave niso ohranili, prav tako niso vrnili zemljiškim gospodarjem - plemičem nekdanje vloge v administraciji.
Šlovenske pokrajine so Avstrijci razdelili v guberni-
je, nekak kompromis s francosko razdelitvijo, ki so v naših krajih bili na Primorskem Tržaški in Goriški, na Štajerskem graški, na Kranjskem ljubljanski gubernij. Vsi so bili razdeljeni na kresije, te pa na občine. Vsi tamkajšnji poblastniki so bili v službi pri vladi in so dobivali plačo. Župani posameznih občin so bili le nekaki pomočniki oblasti in zato nepriljubljeni pri ljudeh.
Uredili so davke po takoimenovanem francisce-jskem katastru. Vso zemljo so na novo premerili in ocenili. Tedaj je obveljalo načelo, da plemič plačuje enako davke kakor kmet, seveda glede na velikost in donos. Te katastrske mape so ostale v veljavi do danes.
Svobodni poklici so bili v tem času še maloštevilni. Tako je bilo za advokate npr. določenih v Ljubljani le 14 mest: Preršeren se je tako petkrat zastonj potegoval za tako mesto in je končno zelo pozno dobil advokaturo v Kranju.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PISALI	SMO	P
SLOVENSKI SPOMINSKI KRIŽ
NA CERRO CAPILLA
Naglo brzi motorni čoln po jezerski gladini. Vrh Capi lie se je pravkar odkril nad skalnim grebenom. „lmenitno se vidi!"
Prav gotovo ni bila majhna reč znositi v dveh dneh težko železno konstrukcijo z obale v one nebotične višine. Še dolgoprogaš Jerman in tronadors-ki vodnik Pangerc sta imela dovolj, kaj šele drugi udeleženci desetčlanske odprave. Mirna globoka dolina ob lagunah je sprejela zvečer vso družbo, taborski ogenj je vzplapolai.
V ponedeljek je šlo po grebenu še dokaj hitro, a kuloar pod vrhom, ki ne zaostaja za Jalovčevim, je predstavljal resno oviro. Tončku je pripadla častna a težavna naloga, da je izsekal v ledeno strmino po vsej dolžini ozebnika primerne stopinje.
Medtem, ko so se stro-
kovnjaki spravili na delo, da sestavijo iz sedmih kosov 4 metre visok križ, so nestrokovnjaki posedali in opazovali razgled. Šele ob petih popoldne je prišel slovesni trenutek, ko se je križ ob skupnem naporu cele skupine začel dvigati. Filmanje, slikanje, posvetilo v knjigi: V spomin našim mrtvim v vojni in v spomin planincem, ki so umrli v gorah, ta križ na Kapeli.
Na oporne vrvi obesimo argentinsko in slovensko zastavo. Na medeninasti plošči našega križa se blešči latinski napis: In hoc signo vinces (V tem znamenju boš zmagal).
Udeleženci ekspedicije: Marija Brajdih, 11 letni Peter Habjan, France Jerman, Tonček Pangerc, Joško Simčič, Blaž Razinger, Milan Godec, Slavko Adamič, Božo Eiletz, dr. Vojko Arko.
VA
Svobodna Slovenija, št. 9;
13.	marca 1952
Segundo estado esloveno - Panonia
Carintia paso a ser de un gran principado esloveno un ducado franco y mas tarde formo parte del territorio de Austria hasta la actualidad. El destino del segundo estado esloveno independiente, la Baja Panonia, fue completa-mente distinto.
Este estado fue el sucesor de la antigua provincia romana situada en los alrededores del lago Balaton, en la actual Hungria. Los eslovenos ocuparon esa region que, en sus primeros afios, formo parte de Carintia y que fue cedida, posteriormente, a la administracion de los duques alemanes.*
Sucedio que el estado fue entregado como feudo y luego en posesion definitiva al principe eslovaco Pribina que huyo de Nitra. Si bien el principe era eslovaco-moravio los habitantes eran todos eslovenos, pues vivfan al sur del Danubio, mientras que al norte habitaban los eslovacos. El principe fijo su residencia en el castillo a orillas del lago Balaton.
Al morir Pribina le sucedio su hijo Kocelj que pudo gobernar durante algunos anos como un monarca indepen-diente.
En el piano eclesiastico Panonia dependfa del arzobis-pado de Salzburgo.
No es mucho lo que se sabe acerca de Kocelj. Lo que importa destacar es que los hermanos misioneros san Cirilo (Constantino) y.san Metodio gozaron de su hospitalidad al hacer una larga parada en esa region en su viaje a Roma. Kocelj se entusiasmo tanto con ellos que les dio 50 discfpulos para que los instruyeran. Uno de ellos fue el que mas tarde seria el sucesor de san Metodio, Gorazd, a quien la Iglesia oriental venera como santo. *
Una vez que alcanzo el honor del arzobispado, san Metodio siguio desplegando su labor en Panonia.
Junto con la conclusion de su obra acaecio la despari-cion de Kocelj de los anales de la historia. Lo mas probable es que hubiera sido vencido por los alemanes en el aho 874.
Pero las desgracias no terminaron. En el aho 955 irrumpieron los magiares desde Asia,y mataron a todos los habitantes y destruveron los edificios e iglesias de Panonia. Ademas se establecieron en el territorio y clavaron una cuna entre los eslovenos y los eslavos nortehos, los eslovacos, desarrollando de allf en mas čada uno su propia historia..
Dr. Francu Gnidovcu...
Nad. s 3. str.
Ljubljano. Ko danes gledamo nazaj, se nam pred očmi kaže lepa in nadvse pomembna stoletna zgodba, ki povezuje Jegličevo ustanovo iz leta 1900, Rožmanovo v Argentini in spet tisto, oživljeno v Št. Vidu, kjer se danes pod istim prvotnim geslom „Svet Kristusu" na pročelju stavbe v krščanskem in slovenskem duhu vzgaja slovenska mladina. Nepričakovano in iz vidika človeških šibkosti živih nezasluženo se je ta zgodba pred nekaj leti zaokrožila. V tej zgodbi, spoštovani in dragi gospod rektor, ste vi odigrali pomembno vlogo. V nadvse težkih časih zdomstva ste s skromnimi sredstvi vodili ustanovo bogatih sadov, ki je častno povezovala takrat pretrgano slovensko življenje.
Vse to ste pa zmogli zaradi še ene vaše značilnosti: Bili ste mož tihe in globoke molitve, ki je iz vaše strani hoteH biti skrita, a smo jo gojenci vseeno opazili.
Za- vašo očetovsko skrb smo se vam takrat ob koncu vsakega šolskega leta šli zahvalit. Sedaj se vam pa za isto zahvaljujemo ob koncu vašega življenja. Naj vam bo Bog bogat plačnik. Vaši bivši gojenci se vam bomo še naprej zahvaljevali z molitvijo Vsemogočnemu za pokoj vaše duše, vas pa prosimo, da nas iz Večnosti spremljate in da z nami spremljate tudi vse plemenite napore na božji in slovenski njivi, za katere rodovitnost ste se toliko prizadevali preko vzgoje mladine in duhovniškega naraščaja. Naj vam bo lahka ta zemlja, kjer ste se za oboje žrtvovali in molili.
Andrej Fink
Življenjepis pokojnega bomo priobčili v naslednji številki.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovcnia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407CSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: csloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, dr. Andrej Fink, Vladimir Kos, FAZ, Marijan Kmanje, FH, Metka Mizerit, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit"
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / F.stados Unidos 425 - d I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - F-mail: vilko@ciudad.com.ar
0 O c 11 —	FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
o ^ <3 E? <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OG
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mall: ilirskat" bariloche.com.ar
Letalske karte, qfftMS	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; A v. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1 704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ranios Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre-97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob.nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in pb nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše), SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder); SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova).
Balantičeva šola
V soboto, 16. marca, bo po končanem vpisovanju otrok sestanek staršev.
Vabi šolski odbor
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 10. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši.
ob 16. uri: sv. maša na čast Svetemu Duhu in za pokojni voditeljici Vero Holozan in Lijo Kambič, ob 17. uri v dvorani škofa Rožmana igra
Paša in medved
v izvedbi Baragove šole.
Začetek pouka bo 16. marca:
Balantičeva šola ob 8.15 uri Baragova šola ob 7.45 uri Jurčičeva šola ob 8.15 uri Prešernova šola ob 8.30 uri Rozmanova šola ob 8.15 uri Slomškova šola ob 8.00 uri
V Slovenski hiši tečaj ABC po slovensko ob 9.30 uri. Aljaževa šola v Bariločah in CirilMetodova v Men-dozi po dogovoru.
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ................................
Ulica in št.: ..................................
Kraj: ............................. Poštpa št.:
Provinca:.......................... Tel.: ......
Država: ..........................................................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
		
	OBVESTILA	
PETEK, 8. marca:
Začetek vaj Mešanega pevskega zbora San Justo ob
20.30 v Našem domu.
SOBOTA, 9. marca:
Na Srednješolskem tečaju v Slovenski hiši ob 15. popravni izpiti; ob 17.30 vpisovanje, nato začetna sv. maša. NEDELJA, 10 marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih šol ob 16. uri v Slovenski hiši. Sv. maša, nato igra „Paša in medved".
V Našem domu v San Justo kosilo Društva upokojencev.
Informativni sestanek in vpisovanje Nogometne ekipe Zedinjena Slovenija v Našem domu v San Justo ob 10. uri. ČETRTEK, 14. marca:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri
v Slovenski hiši.
SOBOTA, 16. marca:
Pričetek pouka v slovenskih osnovnošolskih tečajih. PETEK, 22. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiši.
CVETNA NEDELJA, 24. marca:
Tradicionalno srečanje v Rožmanovem domu.
ZA SM
"Janez, kaj je bil Primož Trubar?"
"Traktorist."
"Česa ne poveš. Kje si pa to pobral?"
"Saj v knjigi piše, da je oral ledino."
"Mihec, rada bi videla, da bi bil tvoj oče doma, da
bi videl, kako se obnašaš, kadar ga ni doma."
"Ne razumem, Francka, kako moreš reči klobuk temu, kar imaš na glavi."
"Jaz pa tebe ne razumem, kako moreš reči glava temu, kar imaš pod klobukom. "
NAŠIM ZVESTIM NAROČNIKOM
Kot vsa argentinska družba se tudi Svobodna Slovenija nenehno sooča z rastočimi problemi. Med temi je eden izredno važnih podražitev papirja, ki je skoraj v celoti uvožen. Cena papirja, na katerem se tiska naš list, se je od začetka leta podražila za 100%.
Doslej smo kljub temu ohranili isto naročnino in jo bomo obdržali na dosedanji ceni, dokler bo to mogoče, ker se zavedamo, da imate tudi naročniki težave. Da pa nam pomagate, je nujno, da vsi, ki so še dolžni naročnino za lansko leto, to čimprej poravnajo (če list podražimo, bodo morali tudi za nazaj plačati po novi ceni). Vse pa prosimo, da naj tudi naročnino za letošnje leto plačajo čimprej in s tem olajšajo položaj. Seveda je nadvse dobrodošel tudi vsak dar v tiskovni sklad.
Za čim hitrejši dotok potrebnega denarja prosimo, da svoje obveznosti poravnate v društveni pisarni v Slovenski hiši, ali nam dostavite naročnino po poverjenikih. Sprejemamo pese, patacone, lecope in čeke. Lahko pa članarino vložite tudi na bančni račun (caja de ahorro en pesos) v Banco de Galicia št. 4899965-1/037-6, na ime. Matias Cec.
Za vso podporo že vnaprej Bog povrni!
Uprava Svobodne Slovenije
Nogometna ekipa Zedinjena Slovenija
vabi vse, ki so sestavljali njeno ekipo, in tudi vse ostale nogometaše, na informativni sestanek, ki bo v nedeljo, 10. marca ob 10. uri v prostorih Našega doma v San Justo.
Tam bo tudi možnost za vpisovanje tistih, ki se želijo udeležiti nove izbirne skupine, ki bo začela trenirati v kratkem. Možnost vpisovanja je še vključno samo do nedelje 17. marca na telefonih: Marko Vombergar: 4659-2060 in 2650-9040; jure Urbančič: 4691-2579.
Obenem vodstvo ekipe sporoča:
1. svetovno nogometno prvensto slovenskih emigrantskih ekip
V izvedbi Nogometne zveze Slovenije in s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu bo od 8. do 15. julija potekalo Prvo svetovno nogometno prvenstvo slovenskih emigrantskih ekip. Sodelovalo bo osem moštev in doslej so se vpisale že Kanada, Francija, Avstralija, Švedska, Nemčija- Berlin in Nemčija-Stuttgart. Organizatorji bodo določili še eno ekipo tretje lige iz Slovenije. Na prvem mestu je bila povabljena ekipa Zedinjene Slovenije, tudi zaradi izredne turneje, ki jo je izvedla lansko leto in s tem dala pobudo za letošnje svetovno prvenstvo.
Zaradi težkega gospodarskega in socialnega stanja, v katerem se nahaja Argentina, je vodstvo ekipe prosilo dodatna dva meseca za odgovor glede sodelovanja, da se medtem ugotovi, ali stanje v državi dopušča tako potovanje.
Glede stroškov pa so organizatorji obvestili, da poskrbijo za celotno kritje bivanja v Sloveniji, vsaka ekipa pa bi morala plačati le vozovnice. Če bi se ekipa Zedinjene Slovenije končno odločila za udeležbo na prvenstvu, bi člani sami krili stroške potovanja, ker stanje v deželi in v skupnosti ne dopušča, da bi za to delovanje računali še na dobrohotnost rojakov.
t
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 25. februarja 2002 v starosti 75 let zapustil	,
Anton Novljan
Zahvaljujemo se g. Janezu Cerarju za duhovna opravila in vsem znancem in prijateljem, ki so nas spremljali.
Žalujoči: žena Helena;
hčerka Elena in sinova Toni, Lado in Franci z družinami; Nečakinja Pepca por. Jaklič in nečak Jože, z družinama.
Buenos Aires, Grosuplje (Slovenija)
Zahvaljujemo se naši nekdanji sotrudnici
gospe LIJI KAMBIČ ROJ. ŽUMER,
ki je odšla po večno plačilo 8. februarja, in izrekamo globoko sožalje njeni družini ter jo priporočamo vsem v molitev!
Slovenski srednješolski tečaj Odsek "Dr. Vojko Arko" - Bariloche