Poštilna paTiallraia. Uredništvo In npravnlStvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119. JtOT. |, V Ljubljani, 5. Januarja 1924. Lelo 19. Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov". ------------- Izhaja vsako soboto. -------------- Celoletna naročnina 50’— D mesečna 4’— „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-tanijo poD1*“ Inseratl se računalo: pol str. 560 D, manjlt sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. in fpaševanja in sploh vse ikoraptno-sti sedanjega sistema. Obeta se nam torej zanimiv ‘dvoboj, podoben onemu med Venizelosom in grškim kraljem. Kako so bo ta dvoboj končal — kdo ve? Če bi bilo v belgraj&ki politiki kaj logike, bi človek pričakoval, da so dnevi Pasice ve samovlade šteti Toda v Belgrachi je vse drugače kot drugod. Človek se zvečer mimo vle-že spat, drugo jutro pa bere na oknih velikih razložb časopisne objave, da je te ali one visoke osebe »ne-stalo«. Kakšno podobno presenečenje tudi dane§ ni izključeno. Hal hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva ! Belgrajsko pismo. Mesec december je za Belgrad mesec »krstnih slav« in praznikov. Od sv. Nikolaja dalje, ko praznujeta dve tretjim Belgrajčanov svoje »krstne slave«, pa tja do pravoslavnega Božiča se vleče ena sama nepretrgana vrsta praznovanja, veselja in slavnosti. Politično življenje v tej dobi vsaj na videz miruje. Gospodje poslanci se razidejo, na veliko veselje gospodov ministrov, raznih posredovanj je konec in gospodje načelniki v ministrstvih imajo zopet nekaj mirnih ur. Toda pod .to vnanjo tišino letos hudo vre. Kakor znano, je sedanja vlada v hudih zadregah in to iz več vzrokov. Prvič nima v parlamentu radikalna stranka sigurne večine in mora zato večno barantati s Turki in z Nemci, da ji ostanejo zvesti, seveda za drag denar in za obsežne koncesije. Drugič nima vlada nikdar denarja in brez denarja vladati je težko. Največjo skrb pa povzročajo vladi notranje razmere v lastni stranki in v opoziciji. V radilkalskih vrstah se pojavlja ostra opozicija proti dosManji Pašičevi politiki, ki protezi ra samo nekatero svoje miljenoe in izvoljence, drugim pa ne da do sape in do — korita, jedli bi pa radi vsi. Te nezadovoljne elemente Pašič le še z največjo težavo kroti. Toda svoje ljudi bi Pašio že še kako ugnal, če mu ne bi opozicija občutno mešala njegovih računov. Med opozicijonalnimi strankami igrajo danes demokratje zelo važno vlogo. Med demokrati se je pojavil hud prepir med neizprosnimi pristaši centralizma, ki jih vodi znani P ribiče vič, in pa med pomir-l ji vej šimd demokrati, ki jih vodi Da-vidovič. Davidovič. ima več pristašev kakor Pribičevič. Iz tega dej- stva pa sledi enostaven račun, da bi mogli pristaši Davidovičevi in Jugoslovanski klub vsled svojega števila radikalno vlado vreča, če bi jim prišlo le nekaj Radičevih poslancev na pomoč. To pa je za vlado naravnost grozna misel. Zato ni čudno, če se radikali noč in dan trudijo, kako bi mogli ali Jugoslovanski klub spravita na svojo stran, ali pa preprečiti prihod Radičevih poslancev v Belgrad. Radič jo za vlado trenotno najhujše strašilo in vlada se nobene stvari tako ne boji, kakor povratka Radičevega na Hrvaško. Da bi Radiča odvrnila od povratka domov, mu grozi z zaporom, s sodiščem v Belgradu itd., ne pomisli pa, da ima pravi ključ do rešitve položaja v svojih rokah Radič, in je.zejo veliko vprašanje, ali bo Pašač zaprl Radiča ali pa Radič Pašiča! Videti je, da se Hrvatje Paši cerih groženj prav nič ne boje, ker te metode groženj že dobro poznajo. Zato je prav lahko mogoče, da bo po pravoslavnih božičnih praznikih Pasic govoril nekoliko drugače kot danes. Tudi svojih pristašev v armadi, takozvanih »bclcrokcev«, Pašič ni več prav popolnoma siguren. Značilen dogodek se je odigral na kraljev rojstni dan. V oficirskem domu so imeli častniki svojo veliko večerno zabavo. Kar naenkrat je začel častnik za častnikom iz dvorane izginjati ... Na cesti pa so se pojavili številni oddelki vojaštva in žandar-merije, oboroženi od pete do glave in Pašičevo stanovanje je varoval močan obroč žandarmerije. Med občinstvom je ‘prevladovalo splošno mnenje, da so na ta večer nameravali pristaši »čiste roke« pod »neznano« zaštito strmoglaviti Pašičevo vlado. Toda stari gospod je pravočasno zvedel, kaj se kuha proti nje- mu in je znal načrt preprečiti. Zaradi »neznanega« pokroviteljstva pa vlada proti »zarotnikom« še do danes ni geni la ni ti z mezincem ... . Jako , veliko pozornost je vzbudil tudi odstop ministra za promet dr. Jankoviča. Vlada je sklenila pod vplivom Pašiča, ki je Jankovičev »kuni«, da odstopa Jankovičevega ne sprejme na znanje. Ko pa je Pašič prišel h kralju, je ta zahteval od Pašiča, da mu predloži Jankovičevo odstopno naznanilo v podpis. To okolnost tolmačijo splošno tako, da je tudi najvdšji oinitelj v državi že do grla sit Pašdčevega gazdo vanja Strašno, strašno . . .! Na Dunaju izhaja list »Die Stunde«. V tem listu je za Božič napisal sedanji češki senator in bivši avstrijski državni poslanec Klofač — kateremu nihče ne more očitati »avvstrijakantstva« — članek z naslovom »Vereinigte mitteleuro-paische und Balkanstaaten —‘ keine Utopie« (= Zedinjene srednjeevropske, države — niso sanje). V tem članku pravi Klofač med dragim: »Norih držav nikdo.več ne oropa samost alnosti, ali gotovo je, da bodo te srednjeevropske demokratične države posnemale v bodočnost vzgled severoameriških Zedinjenih držav. Združene srednjeevropske in balkanske države niso in ne morejo biti nikaka utopija >(— sanje). One so sicer ravno nasprotje tega, kar je hotel Berlinec Neumann v svoji »Mitteleuropa« (Neumann je med vojno napisal knjigo »Mitteleuropa«, kjer je zastopal misel velike države od Hamburga do Bagdada pod nemškim vodstvom, op. ur.), toda prišle bodo kot dediščina časovnih razmer in kot posledica političnega razvoja v demokratičnem duhu in gospodarskem mišljenja v teh državah bivajočih narodov, ki pa bodo vsak zase suvereni (= politično neodvisni). Kar je bilo, to je bilo — mi pa moramo gledati v bodočnost!« Kdo ne bi dal Klofaču prav? Ali je kje kakšen pameten človek, ki bi si mogel misliti, da bo večno trajala tista ogromna bedarija, ki zahteva na kratki poti od Trsta do Dunaja kar tri ali štiri carinske preiskave? Prišlo bo torej do Zveznih držav v Srednji Evropi ali do srednje' evropsko-balkanske federacije. To zahtevajo gospodarske razmere, to pa zahteva tudi navadna pamet. V tej federaciji pa morajo biti zastopani tudi Slovenci kot samostojen m neodvisen del! Nobenega dvoma pa ni, da so največja ovira take federacije razni dinastični ostanki iz predvojne dobe. Ali razumete sedaj, zakaj smo in zakaj moramo biti federalisti in republikanci? Jako čudno pa se nam zdi, da je ta nauk Klofačev objavil — »Slovenski Narod«! Tisti »Narod«, ki vedno vpije o škodljivosti federalizma, če govori o federalizmu — Radič! Ali niso to čudni ljudje? Če govori o federalizmu Klofač, je to za »Narod« kakor evangelij. €e pa govori o federalizmu Radič, je to prekletstvo, nesreča, izdajstvo itd. In vendar govorita oba — isto! LISTEK. 31 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust S e n o a. „Tako je prav!“ je zaklical oče in ošinil sina in konja z bičem. »Tako- je prav!“ je zaklicala z okna tudi gospa Helena, »drži ga, drži, ne daj se!“ »To je tvoj konj?4- se je obrnil Tahi proti kmetu, ki je stal blizu in plašno gledal, kaj se godi. »Da, vaša milost!44 je odgovoril kmet. »Odkod imaš ti takega konja?44 »Turški je, vzel sem ga Turku, vaša milost, v zadnji vojski.44 »Čemu naj bo tebi tako plemenit konj?44 je vprašal Tahi. »Take stvari niso za kmete. Vidiš, kako milosten sem. Na tem konju bom jahal jaz v Kanižo, saj je boljši od onega, ki ga imam od svaka. Razumeš, ta konj je moj?“ »Ali, vaša milost,44 je žalostno odvrnil bivši konjenik.. »Glej, da se pobereš,44 je zakričal Tahi. »Hvali Boga, da si živ. Hajdi ven!44 — Ubogi kmet je sklonil glavo, še enkrat pogledal lepega konjiča in sklonjen odšel. — Tedaj se je približala Tahu žena z detetom. »Vaša milost,44 je vsa v solzah komaj izpregovorila. »He, Gavro, še enkrat ga poženi po dvorišču,44 je zaklical Tahi, kakor da žene ni čul. Mladenič je zopet pognal, kakor besen, žena pa je ponovila: »Vaša milost...“ »Kaj je? Kdo si?“ vpraša Tahi. »Jaz sem, Marušička iz Zaprešiča!44 „In?“ »Tvoji hlapci so mi vzeli vse moje uboštvo.44 »Imaš zdaj vsaj manj skrbi,44 se je nasmejal Tahi. »Udari, Gavro!44 »Toda jaz sem lačna, gola in bosa. Bilo je vse, kar je bilo moje!44 »Tvoje? Kaj tvoje? Nič ni tvoje! A, sedaj vem! Reči gospe Uršuli za pitanega vola!44 V tem trenutku se je Gavro zaletel proti mestu, kjer je stala žena, in jo je skoraj z detetom vred prevrnil, toda iznenada je priskočil Gubec in zgrabil konja za uzdo, žena pa se je jokajoč umaknila. Konj se je ustavil, stari Tahi pa je strmel in pogledal kmeta. »Kdo si ti?44 vpraša Tahi. »Matija Gubec,44 odgovori kmet mirno, toda odločno. Gospodar ga je ošinil z očmi. »Gubec? Gubec?44 je vprašal. »A da! Ti si iz gornje Stubice, kaj ne, da?44 »Sem, vaša milost!44 »Oni krivi prerok, oni kmečki bog!44 je pripomnil gospodar porogljivo, »moj kmet!44 »Kmet stubiške gospoščine!44 je odvrnil Gubec mirno. »Kaj bi rad, redki gost, kakšno milost?44 vpraša Tahi, »ošaben si, tako sem čul; nisem te še videl.44 „Ne prihajam po milost,44 je nadaljeval kmet, ampak po pravico.44 »Kmet po pravico?44 se je začudil Tahi. »Da, vaša milost, čul sem, da zapisujete fante v konjenike.44 »Da, in kaj za to?“ »Čul sem, da je vpisan tudi Gjuro Mogaič iz Stubice, sin moje sestre.44 »Da, da! Mogaič! Res je!44 »Ali Gjuro je svobodnjak,44 reče Gubec, »njemu ni treba iti v drugo vojsko, kakor v banovo, in sedaj se ženi.44 »Kaj to vse tebe briga?44 »Jaz sem njegov ujec, njegov oče in mati! Zanj moram skrbeti in zato sem prišel, da opomnim vašo milost.44 »Kaj svobodnjak!44 se je otresel Tahi, »kaj to briga mene, z menoj bo šel na vojsko. Zeniti se ne sme. Sedaj veš. Z menoj mora. Malopridnež je, ki rodbino punta.44 »Svoboden človek je,44 odvrne Gubec mirno, »v vojsko mu ni treba iti, lahko se oženi.44 »Ferko,44 je zavreščala z okna gospa Helena, »in ti vse to mirno poslušaš?44 »Da mu ni treba!44 je vzkipel Tahi in vzdignil bič, »da ne mora, ti vaški pes,44 in je zamahnil na Gubca. »Mirujte, gospod,44 je odgovoril Gubec, pogledal Taha resno in vzdignil roko. »Nihče drugi me še ni udaril ko turška sablja v kraljevi vojski.44 Susjedovemu graščaku je omahnila roka. Zamižal in ošinil je kmeta z očmi, ta pa je nadaljeval: »Povejte mi, milostni gospod, kaj'nameravate z Gjurom?44 »To boš kmalu videl, falot, med tem pa ti pravim, da pazi na svoj pasji jezik; ne hodi mi iz hiše, sicer te bom dal v nedeljo pred stubi-ško cerkvijo vpreči v jarem,44 je zakričal Tahi in krenil z naglimi koraki proti notranjemu gradu. Toda kmet je zaškripal z zobmi, stisnil pesti, pogledal proti visokemu obzidju in šepnil: »Tudi ti boš kmalu videl, pijavka!44 Potem je brzo pohitel po klancu v vas. (Dalje prih.) Štev. Dva ustavna načrta. Prvi načrt ni več načrt, ampak je že uzakonjen v vidovdanski ustavi. Ta načrt je strogo centralističen, kakor je splošno znano, in njegove sladkosti uživamo že drugo leto. Po tem načrtu ima glavno in odločilno besedo v oeli državni upra- vi samo belgraiski minister in nihče drugi. Da (bi imeli tudi posamezni deli države ali pokrajine kakšno moč in besedo v upravi, o tem ni niti govora. Po vidovdanski ustavi je ceLa država podobna eni satmi veliki kasarni, v kateri smo mi »svobodni« državljani samo lesene figure, ki se morajo pregibati tako, kakor jih pač premika gospod minister na eno samo komando. Vidovdanska ustava pač določa, nelke »samouprave« v »oblastih«, iki se naj šele ustanove, toda ta »Samouprava«, ki nam jo daje vidovdanska ustava, je navadna sleparija in pesek v oči nevednim 'ljudem. Mi smo na tem mestu že večkrat naglasili, da tako »samoupravno« gospodarstvo, kakor ga dovoljuje vidovdanska ustava, ni ne samouprava in ne gotspodartsvo, ker nad vsakim krajcarjem, ki bi ga hotele izdati »samoupravne« oblasti, bdi skrbno oko »velikega župana«, ki ni in tudi ne sme in ne more Liti nič drugega kakor varen in avest služabnik svojega ministra. Kdor pa ne smo razpolagati s svojim denarjem sam, ampak mora vedno vpraševati šele nekega drugega, če sme kak sold izdati, ta ni neodvisen gospodar. Če bi vidovdansko ustavo reti uveljavili praktično, kakor to baje nameravajo, in če bi »samoupravne oblasti« res hotele v svojem res jako široko odmerjenem delokrogu delovati, bi moraH ljudje plačevati tako ogromne davke, da bi se cela staviba že v par mesecih morala podreti. Kar je količkaj obdavčljivega, je itak že obdavčila država — odkod naj potem jeiifljejo Se »oblasti« denar za šolstvo, za ceste, za lokalne železnice, za kmetijstvo itd., kar bi veljalo zopet nove težke miljone? Odkod’ Praktično neizvedljivost samoupravnega načrta, kakor ga določa vidovdanska ustava, je končno uvidel menda tudi en del belgrajskih politikov. Zato je dosedaj strogo centralistični »demokratski klub« sklenil nekoliko popustiti in je mogoče tudi iz stvarnih, gotovo pa tudi iz političnih ozirov naročil svojemu prvaku dr. Marinkoviču, da izdela nov načrt za »široke« samouprave. Načrt dr. Marinkoviča. Ta načrt se glasi: »1. Področje samoupravnih Oblasti se mora znatno razširiti, in sicer do mej, kjer lahko ohranimo načelo absolutnega in brezpogojnega državnega edinstva, pridržujoč državi. -splošne politične tin splošne državne posle (diplomacijo, vojsko, sodstvo, policijo, prosvetno .politiko, verstvo, splošne državne finance) in pa posle, ko jih centralizirana uprava pospešuje naš pravilni gospodarski razvitek (promet, pošta, brzojav in telefon), vse ostale posle, ki si jih je pridržala država in ki jih sedaj slabo vodi, se naj poverijo samoupravnim telesom. Potemtakem spada v področje samoupravnih teles večji del področja centralne upravo v ministrstvih: trgovine in industrije, socijalne politike, poljedelstva, vode in prosvete, dalje vse področje ministrstva narodnega zdravja, javnih del, šum in rudnikov. 2. Nadzorstvo državnih oblasti nad samoupravnimi telesi treba omejiti na meje, ki jih je določil zakon zaradi zaščite državnih interesov in državljanskih pravic. V svojem področju iso samoupravne oblasti popolnoma samostalne. V nobenem slučaju se ne sme dovoliti državni oblasti, da zadržuje izvršitev samoupravnih odlokov s pretvezo, da so ti odloki po njenem zakonskem pojmovanju proti državnim in oblastnim interesom. Trelba je ukiniti vsako preventivno nadzorstvo (n. pr. potrebo predhodnega odobre-nja, po neki vrhovni upravi). Isto-tako se naj ukinejo zakonske odredbe, ki omejujejo saanostalnost odlokov samoupravnih teles in ki ne ščitijo državnih interesov in poedinih važnejših odredb državnega zakono-davstva, z eno besedo: tudi v samoupravni ureditvi se mora izvesti načelo edinstvene oblasti in edinstvene odgovornosti. Naravno je, da se vse to ne nanaša na posle delegirane pristojnosti, kjer predpisuje zakon samoupravnim telesom in samoupravnim origanom izvetstne posle državne oblasti, da jih zanjo in po njenih navodilih izvršujejo. Kajti v tem slučaju so samoupravni organi samo brezplačni državni organi in pravica nadzorstva po državni oblasti nad njima mora. v teh poslih ostati neomejena. 3. Samoupravna telesa treba osnovati na popolnoma nezavis/ni finančni podlagi. Neobhodni .pogoj popolne samositainosti samoupravne oblasti so nezavisne finance. Zato se morajo izvestni dohodki popolnoma odstopiti samoupravnim telesom. Pri rodno je (v Ostalem tudi edino mogoče), da so izvori teh dohodkov teritorij alnega značaja, in sicer v prvi vrsti dohodki tistih državnih gospodarskih virov, id jih država za: radi stanja svoje uprave ni mogla in jih še dolog let ne bo v stanu izkoriščati s ^popolno koristjo, kakor n. pr. šume, rude, mineralne vrelce, kopar lišča itd. Take dohodke naj državna uprava, če jih ima, poveri oblastnemu vodstvu. Izvzeti so samo načeti premogovni, železni in solni rudni' ki, .ki jih uspešno izkorišča država, ker zahtevajo državne potrebe. Razen tega naj država z ozirom na to, da prevzema taka samoupravna imv ditev del državnih izdatkov, prepiše samoupravnim telesom tudi vse neposredne realne davščine, ostavlja-joč jim, da ^ih same po svoj*potrebah povišujejo in zmanjšujejo. 4. V 'zvezi s temi reformami, potrebnimi vsem upravam, tki morajo ostati centralizirane, naj se — kolikor je to mogoče — decentralizirajo pod .področja, da se na eni strani izognemo nakopičevanju poslov po ministrstvih, da storimo na drugi strani zanje odgovorne nej>osredne izvrše v atelje zakonov ter nad njimi pojačimo nadzorstvo.« Kaj pomeni ta načrt? Kdor ta načrt natanko preudari, bo našel, da se v svojem jedru le malo razločuje od vidovdanskega. Dovoljuje sicer nekaj samostojnih davkov »oblastim«, razširja tudi moč »samouprav«, ampak državna kurateia je še vedno odločilen čini-telj tudi po tem načrtu. To pa je ravno tisto, česar mi danes ne maramo več! Ko smo pred meseci pisali o »samoupravi«, kakor jo določa vidovdanska ustava, smo rekli, da je cela stvar zelo taka, kakor se dogaja v vsaki rodbini, kjer imajo kakšne odrastle otroke. Kedar otroci dorastejo, jim da oče vsak teden ali vsak mesec nekaj kron kot »tašen-geld«, da si otroci za tisti denar lahko kupijo, 'kar sami hočejo. Če pa fant s tistimi kronami ne gospodari prav, ampak pride pOzno zvečer vinjen domov, oče zopet mošnjiček zadrgne. Fant ima torej neko denarno »samoupravo« po očetovi milosti in z očetovim odobravanjem in dovoljenjem — kadar se pa »staremu« zazdi, da je »samouprave« in pijače preveč, je samouprave in pijače takoj konec. je ene vrste domača »vidovdanska« samouprava. .»e pa tudi, da so zazdi fantu, da jo njegov »tašengeld« pro- • majhen in preskromno odmerjen in da fant zaradi preskromne odmere zaropota, če je fant priden in delaven in če oče vidi, da bi bdlo fanta škoda izgubiti od hiše, mu pa kafk-šen goldinar za ob nedeljah »primakne«. Fantov »tašengeld« postane na ta način sicer nekaj večji, oče končno tudi zatisne eno oko, če fanta kdaj noč bolj poano domov prinese, ampak očetova, oblast je še vodno očetova oblast in fant zaradi enega goldinarja več ob nedeljah še zda.le.ka ni sam svoj gospodar! Tako kakor tuintam kakšen oče fantu primakne goldinar, tako je tudi s »samoupravnim načrtom« dr. Marinkoviča. Da potolaži razjarjene slovenske in hrvaške fante, je demokrat Marinkovič slovenskim in hrvaškim fantom milostno dovolil za vsako nedeljo po 2 goldinarja več —to je pa tudi vse. & tem pa še zda-leka ni rečeno, da bomo vsled teh dveh primaknjenih goldinarjev, mi Slovenci in Hrvati tudi že neodvisni gospodje na svoji zemlji. Zato je naše mnenje tako, da je vseeno, če nam v Belgradu tista dva goldinarja za ob nedeljah primaknejo ali pa me. Mi hočemo 'biti danes svoji gospodje na svoji zemlji in ne prosimo za 2 goldinarja za ob nedeljah, ampak zahtevamo, da nam v Belgradu dajo cel naš slovenski grunt nazaj v našo pravo in neomejeno last..Mi smo že dovolj stari, da postanemo sama gospodarji. To pa se da izpeljati le, če postane naša država federativna republika. Druge rešitve za n n s ni. Dnevne vesti. Slovenska zastava — avtonomistična cunja! »Učiteljski tovariš«, ki jo glasilo slovenskega^!!) učiteljstva, torej tistega učiteljstva, ki srbskega jezika, sploh ne zna, je objavil za Božič dopis z dežele, kjer imenuje dopisnik slovensko trobojnico »avtonomistično cunjo«. Če bi bil tisti junak zapisal, da so vse zastave »cunje«, bi človek rekel, da je (to pač neki princip dotičnega gospoda, ki se mu vse zastave zdijo odveč in jih zato smatra za cimje. Ker pa imenuje le slovensko zastavo »cunjo«, državno zastavo pa moli kot nekega malika, je dotični gospod s tem nazivom slovenske zastave dokazal samo svoje brezmejno petolizništvo. Kmetje, bojte se take »slovenske inteligence«! »Neodvisni« listi. »Slovenski Narod« zatrjuje v svojem novoletnem vabilu na naročnino, da je »neodvisen list«. Tudi »Jutro« zatrjuje, da je »neodvisen« list. Na novega leta dan so sploh vsi listi »neodvisni«. Ali ni to čudno, da gospodje bankirji, ki drugače celo leto vzdržujejo in komandirajo razne liste, ravno na novega leta dan postane- jo tako umazani, da so kar naenkrat vsi listi »neodvisni«? Ali ste že naročili »Slov. Narod«! &e net Zakaj pa ne? — Ker je predrag! Ali ste že naročili »Jutro«? Ne? Zakaj panel Ker je predrago! Ali ste že naročili »Narodni dnevnik«? Ne? Zakaj pa ne? Ker je predrag! Ali ste že naročili »Avtonomista«? Ne? To pa ni od vas prav nič lepo, ker »Avtonomist« stane ravno toliko kakor lansko leto in ni prav nič predrag! Storite tor«j čim-prej ®yojo dolžnost! Nove cigarete. Listi poročajo, da bo na čast državnikom Male antanto., ki bodo zborovali te dni v Belgradu, monopolna uprava spravila v promet nove vrste cigarete z označbo »Mala antanta«. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, so za te cigarete že na poseben način nasušili posebno vrsto bukovega listja. Vprašanje. V vseh armadah sveta imajo vojake in oficirje. Oboroženi so eni in oboroženi so drugi. Vojakov je pa navadno več kakor oficirjev. Iz te ugotovitve sledi vprašanje: Kako bo v bodoči voj- Lojze Ude: Upor slovenskega polka v Furlaniji. (Poglavje iz naše zgodovine.) »Koliko je mrtvih?« sem vprašal. »Ne vem. Menda jih je vseh skupaj petnajst.* Sicer pa, kaj hočete z mrtveci!« Mnogo jih je tudi pobegnilo domov, vsakdo se jo prišel preje poslovit od vseh slovenskih častau-kov," ki jim je zaupal. Naročali smo jim, da naj se oglasijo pri naših poslanicah. (Odšli so pa naravnost k materam in ženam; le tako si je mogoče razlagati popolno brezbrižnost slovenskih poslancev za usodo 2500 slovenskih fantov in mož.) Saj smo potrebovali le jasne besede. Med tem so prihajale tudi novice o italijanski ofenzivi. Tretji dan po uporu je prišla vest, da nam mislijo izročiti zopet " V knjigi »Na krvavih poljanah« omenja pisatelj 7 mrtvih in 16 ranj«-Trih. Slišal sem pa tudi že druge številke. orožje. Nekako v istem času se je začela širiti govorica, da je v Italiji zbrana jugoslovanska armada močna 80.000 mož. Armada da bo zasedla Goriško in vse jugoslovanske- pokrajine. Kakor je bila novica v posameznostih zelo neverjetna, vendar se je zdelo verjetno takrat vsaj to, da kaka jugoslovanska armada v Italiji resnično obstoji. Sklep, ki smo ga storili v začetku, da orožja ne sprejmemo nazaj, smo uporni častniki pod vplivom te novice zavrgli in zamislili načrt, da orožje sprejmemo, odkorakamo celo na fronto, kjer ves polk uskoči na italijansko stran. A v tem je .bilo že eksperimentiranje in omahovanje, ni bilo preprostosti in moči prvega dejanja; zato med ljudmi ni bilo umevanja. 28. okJtobra popoldne so postavili prvi bataljon na travnik pri In-tizzu v podobi četverokota. Kakih 50 korakov na strani stoji stotnija koroških gorskih strelcev v popolni vojni opremi, pripravljena za odhod ali morda za kaj drugega. Tudi godba primaršira. V avtomobilu se pripeljejo divizijski kurat, neki polkovnik, podpolkovnik in štabni stotnik. Stopijo v četverokot in kurat izpregovori nekako takole: »Dragi Slovenci! Zvest cesarju in Avstriji, to je bil Slovenec vedno; to ste dokazali neštetokrat v Galiciji^ na Tirolskem in na najslavnejši način v osmi in deveti soški bitki, to ste v enajsti dokazali na gori sv. Gabrijela in pozneje ob Piavi. V teh dneh ste storili napako. A prepričani smo, da jo globoko obžalujete in da jo hočete zopet popraviti. Slovenci, ne zaupajte Italijanom, vaše zemlje se jim hoče, Goriške, Trsta, Istre, Dalmacije.« Govoril je še dolgo, prepričevalno in resno. 'Stal sem za stotnijo in srce je 'bolelo. Vsaka beseda je zbodla kakor igla: »Ali ne ve ta mož, da so se v soških bitkah borili •Slovenci pred vsem za svojo zemljo? Ali tako slabo pozna svoj narod, da ni mogel zaslediti v njegovi duši, kako je že takrat od dne do dne ginilo tisto vdano stokrat oskrunjeno zaupanje v cesarja in Avstrijo? O, kako so se že takrat borili naši fantje z dvomi v duši, a umirali, ker so pod nogami čutili prag lastne zemlje.« Začutil sem vso težo našega položaja; strašen dvom je zopet stresel glavo: »Ali smo lahko prepričani, da sedaj delamo prav? Ali ne bo morda ves uspeh našega upora samo v zamenjavi biča: nemškega bomo zamenjali z italijanskim.« Takoj pa jo vstalo pred menoj jasno in tako zgoščeno, kot še nikdar. Menda se to sploh godi v trenutkih, ko gre na življenje in smrt: » njegov delokrog. Samo enega procenta tega, 'kar spada v njegov delokrog, prav nič ne .pozna, to so namreč finance. — To pa ne velja o našem jugoslovanskem finančnem ministru. Ali ste že slišali kaj takšnega? Naš jugoslovanski takozvani parlament je lansko 'leto sklenil neko novo postavo, ki ise dmenurje »uradniška pragmatika«. Bilo je določeno, da se imajo mesečne plače nekoliko zboljšati in to s 1. oktobrom 1923. Vlada pa tega ni storila in je po »jugoslovanski« navadi ostala te poviške državnim uslužbencem dolžna. Državni »kulukarii« pa neprestano priganjajo vlado, da jim plača, kar jim je dolžna. No, pa je naš finančni minister tem .revčkom res obljubil, da jim bo dal nekaj na račun z novim letom, in je dejal, da. bo storil to v treh mesečnih predujmih (nemško Vofschuias). Ali ste že Slišali kdaj, da tisti, bi je dolžan daje upniku predujem? To je pristna »jugoslovanska« iznajdba! — (Seveda je ta obljuba ostala obljuba in ž njo so se troštali državni ku-lukarji prvega tega meseca!) Finančna kontrola in slovenščina. Vodstvo finančne kontrole za Slovenijo je izdalo na podrejene mu finančne oblasti ukaz, da zapisalo »Jutro«, še enkrat: »Bedasti strah za književno slovenščino in za naš 'plemensko narodni slovenski čut je danes med vsemi razumniki premagano stališče« (podčrtalo »Jutro«; primeri uvodnik »Jutra« z dne 3. januarja t, 1.). — Hvala bogu, da je fo vstališče »premagamo« le med »razumniki«, to je med tisto »slo- vensko inteligenco^?), ki trobi v »Jutrov« rog. Med drugimi razumniki, ki se jim možgani še ne kravžljajo, in med maso slovenskega ljudstva to stališče še ni premagano. VeHke politične izpremembe v Belgradu napovedujejo politični krogi po pravoslavnem Božiču. Mi na »velike izpremembe« ne verjamemo prav. Nemški pregovor pravi: Was besseres kommt selten nach! — Če bi prišli na vlado namesto radikalov demokratje, bo ostala ravno tista zmešnjava kot vlada danes. Spremenilo se bo le to, da bo .ključ do državne blagajne prišel v druge roke, blagajna bo pa prazna kot danes. Radič na Dunaju. Listi poročajo, da se mudi Stefan Radič sedaj na Dunaju. Proti Radiču agitirajo sedaj razni » jugoslovanski« lis H s tem, da trdijo, da se veže z Italijani, z Bolgari in z Madžari. Tako so »jugoslavenski« Radičevi prijatelji že od nekdaj pisali, da je človeka kar glava bolela, če je moral te bedarije požirati dan za dnem. Ce Radičevi nasprotniki nimajo boljših sredstev za boj proti Radiču na razpolago kot so take alx>tnosti, so res pomilovanja vredni. Iz »Jutra«: »Naši avtonomisti so v Italiji zelo popularni.« — Tako piše »Jutro« dne 3. januarja. Ne do dolgo trajalo, ko bomo brali v »Jutru«: »Naši avtonomisti dobivajo iz Italije denar. Vsak avtonomist prejema iz italijanske državne blagajne po 100 milijonov lir na dan«. Predno bodo »slovenski razumniki« razumeli, da so se take bedarije že zdavnaj preživele, bo minilo menda še par tisoč let. Prepovedani listi. Vlada je prepovedala skoraj vse dunajske liste v naši državi. Prepovedani so »Neues Wienar Tagblatt«, Neues Wiener Journal«, Neue Freie Presse« in še cela vrsta drugih listov. Prepovedana je tudi graška »Tagespost«. Kaj namerava vlada « temi prepovedmi doseči, ne vemo, ker vse to, kar so ljudje o naši državi doslej zvedeli iz teh listov, zVedo ‘lahko tudi iz listov, ki izhajajo v Jugoslaviji. Berite torej »Avtonomist-a«! Iz nekega predavanja Štefana Radiča. Na nekem preda vanju v Londonu je rekel Radič med drugim: »Takozvana Jugoslavija je danes predvsem militaristična država. Armada jo torej glavno merilo enakopravnosti. A glej — izmed 300 generalov — toliko jih ni imela niti bivša Avstrija — so vsi brez izjeme samo Srbi. Edinega hrvaškega in edinega slovenskega generala so nedavno odstranili. Oficirjev je 6000, med temi je bilo okoli 300 Hrvatov in Slovencev, a te so nedavno skoro do zadnjega odslovili iz službe. Diplomatov ima Jugoslavija okoli 100, med temi so pa le 3 Hrvatje in 1 Slovenec, a še ti po svojem mišljenju niso več Hrvati in Slovenci. V šolski knjigi za zgodovino se uči srbska zgodovina na 90 straneh, za hrvaško in slovensko zgodovino pa zadostuje le ena sama stran in še tam Stoji, da so Hrvati in Slovenci pravzaprav Srbi«. — Sedaj pa pravijo v Belgradu, da s takimi besedami Radič »hujska proti državi«! Kakor da je Radič vse omenjene ravnopravnosti zagrešil, a ne oni v Belgradu! Radič je samo ugotovil, kar je res — ugotovitev dejanskega stanja pa Še sdateka ni »hujskanje«! Listnica uredništva: G. M. Ž. v Ljubljani: Hvala! Objavimo gotovo prihodnjič, ker za to številko zakasnelo! — Gospode dopisnike prosimo .potrpljenja, počasi pride vse na vrsto. Razne vesfL Žeparji. Na progi Zidani Most-Zagreb so žeparji ukradli Josipu Cebulu iz Šoštanja listnico s 750 dinarji, Jožetu Prašnikarju iz Višnje gore 800 dinarjev, Antonu Cizerlu iz Maribora 200 dinarjev, Lovni Peto-varju iz Ivanjkovcev pa 2000 dinarjev. ■ : Nesreča. Na Zidanem mostu je ponesrečil zidar Ivan Cvetko. Med delom so mu padle 4 težke železne cevi na glavo in ga ubile. Uboj. Na božični večer so v Lužah pri Šenčurju nad Kranjem fantje v prepira zabodli 20-letnega Avgusta Blagneta. Tihotapsko družbo, ki je na debelo razpečavala saharin in kokain, je zalotila mariborska policija. Dražba je imela svoje zveze z vsemi večjimi mesti po Jugoslaviji. V Ljubljani so zaprli nekega zobotehnika Žalostna smrt. Inženerja Frana Premelča je na povratku z izleta na cesti iz Dobove v Župclevec (okraj Brežice) po nesreči ustrelil njegov prijatelj. Preplašiti je hotel družbo kmečkih fantov, zadel pa je pred seboj sedečega svojega prijatelja. Sneg in mraz. Veliki snežni zameti so zapadli po vsi Srednji Evro1 pi. Pritisnil je ob enem .povsod tudi občuten mraz. Na Francoskem pa imajo južno vreme in povodnji. Zgodovina ministrske blagajne. Naše ministrstvo vnanjih zadev je naročilo pred meseci na račun vojne odškodnine iz Nemčije lepo moderno blagajno. Ko so jo pripeljali v Bel-grad in jo postavili na določeno mesto, so jo vsi uradniki ogledovali in hvalili kot neko čudo moderne tehnike. Takoj drugi dan pa se je zgodila nepričakovana nesreča. Blagajnik namreč ni položil v blagajno le denarja, ampak tudi ključe in za- loputnil vrata, ki jih odslej ni bilo mogoče rer* e.buv..’. V zadregi"so poki:Ju.; v.jC ključavničarske »maj-store« in vse »stručnjake« na lice mesta, toda nihče ni znal blagajne odpreti. Končno so sklenili, da bodo »panto« od vrat odbili in so jih. Blagajna je bila sicer odprta, ampak sedaj se zopet zapreti ni dala. »Maj-stori« sc izjavili, da tega ne znajo, torej ni preostalo drugega kakor da so poslali drago razbito blagajno v Berlin na naslov našega poslaništva, ki so mu naročili, naj da blagajno popraviti v Berlinu. Berlinski mojstri so neverjetno gledali, ko so videli z dinamitom povzročene poškodbe na »pantih« in vso izjavili, da se to ne da več popraviti. Kot odgovor na to poročilo je dobil naš poslanik v Berlinu nalog, naj blagajno proda: Ker pa tudi to ni šlo, so nekega dne zapeljali blagajno v beri in siko okolico, položili nanjo kepo ekrazita in ministrska blagajna je »frčala v zrak, kjer so so njeni koščki zopet združili z denarjem, ki je zdavnaj isfrčal istb-tja. S Ponarejevalci denarja. Ljubljanska policija je zaprla večjo družbo ponarejevalcev denarja, ki so v najnovejšem času razpečavati zlasti tokozvane »kovače«. Pojavili pa so se tudi že ponarejeni stotaki m tisočaki. Rop. Na cesti med Ptujem in Pragerskim je neznan ropar napadel mariborskega trgovca Pastnšina in mu vzel 36 tisoč dinarjev. Neprevidnost pri streljanju. Posestnikovemu sinu Jožetu Pircu iz Krškega so je pri streljanju razletela pištola. Desno roko ima moč- no posJtotlovano. ■ * Žrebca so ukradli neznani tatovi Ivanu Flanderju pri Devi« Mariji v Polju. Žrebec je rdečkaste barve in je vreden 30 tisoč kron. ZA SLOVENSKE DELAVCE. Še enkrat o „socijalnih“ zavarovalnih zavodih! Trboveljski premog In drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LjuMJ«n«»t Kralj« P«tra trg 8. Telefon tte«. 880. (Dopis 'Obrtnika z dežele.) V zadnji številki Vašega lista ste objavili dober in pameten članek o »socijalnih« zavarovalnih zavodih pod rubriko »Za slovensko delavce«. Ti zavodi ibude že davno pozornost tudi nas malih obrtnikov na deželi. Glasom zakona naj upravlja »Urad za zavarovanje delavcev« odbor, za katerega izvolijo polovico članov delodajalci, polovico pa zavarovanci sami. Toda volitev le noče biti od nikjer nikoder. Vlada je načelstvo kar imenovala po svoji znani strankarski volji. Naloga sedanjega načelstva bi bila, da čim-prei pripravi volitve. Toda o tem ni duha ne sluha. Da velekapital, ki zastopa v tem odbora »delodajalce« no mara za volitve, je umljivo, da pa delavski za stopniki- v tem odbora tako molče, to je nam obrtnikom na deželi sumljivo. V Sloveniji je med »delodajalci« največ malih in srednjih obrtnikov in figovcev. Številčno daleč prekašamo veleindustrijo. Imamo pa danes z delavci skupen interes .na tem, kako se ti denarji upravljajo. Zakaj prispevke mala in srednja obrt veliko težje rešuje kot pa veleindustrija, ki neprimerno več Čistega zasluži kakor mi. Srednji in mah obrtniki se dam« težko borimo za svoj obstanek. Prvič manjka dela; drugič nas davki še bolj tišče kot vsakega, drugega; tretjič nam dandanes nobeden dolžnik ne plača o pravem času in četrtič moramo svojo dolgove obrestovati po oderuški meri. Qe ti »socijalni« zavodi lahko vlagajo težke milijone v razne banke, potem smemo z vso pravico zahtevati, da se odvisni novci raje naravnost posojajo nam po primernih obrestih. To bi nam zelo pomagalo, ker bi bile obresti m na« nižje, kakor so dandanes bančne, na drugi strani bi pa socijalni zavodi prejeli od nas višje obresti, kakor pa jih njim odrajtujejo velebanke. Oboja hi imeli neko .korist od tega. Pa tudi delavci isami, kajti mnogi obrtnik je dandanes vslod davkov in visoke obrestne mere prisiljen delavce odpuščati. Zato je pm teh gospodarskih razmerah že danes mnogo brezposelnih delavcev na cesti brez kruha, pa jih bo to leto še več, ako poide tako naprej. Treba je, da se obrtništvo združi brez ozira na strankarsko pripadnost in zahteva volitve v načelstvo teh zavodov, za katere moramo prispevati tako znatne novce. Zato bo treba skupne kandidatne liste male in srednje ohrtnije na strani »delodajalcev«, da ne bomo zopet priprega velekapitala in se borih le za njegove interese, ne pa za naše lastne. Upamo, da bodo tudi delavci storili isto. Tako bodo ti zavodi prišli pod upravo tistih, ki imajo večino. Naj se v Ljubljani osnuje pripravljalni obrtniški komite, ki naj to akcijo započme. Ljubljanci — zaspanci, zgenite se in ne pustite, da bodo na Vaših ramenih odločevali o Vašem denarju razni bančni ravnatelji! Vašemu zgledu bodo sledili gotovo tudi delavci. Naskok z dveh strani bo sigurno uspel, zato — pripravite se pravočasno! Strank tu n! treba. Lesni obrtnik« IZDAJA LJUBLJANSKA OROANI. ZACIJA SLOV. avtonomistov: Odgovorni nredntk Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Utiblftu* Bxport m Jugoeksim“ i«,po« trgovska družba Vekoslav Pile in irogni v Llnbifinl, Vegovo ulica ttev. 8. Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi priddki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesn:mi izdelki ter manufakturo na debelo. Stran 4. »A V T O N O M I 6 T« &terv. 1. 1 Praktično novoletno darilo $ 5 »o i J 51 w ■■■ S | čevlji | Prodajalne v Ljubljani s Breg štev. 20, Aleksandrova cesta štev. I, Prešernova ulica I - Seljak* Na deželi v vsaki večji trgovini s čevlji. Na veliko razpošilja tovarna Peter Kozina * Ko, Tržič, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo bre arpfečnc SVETLIN KREMA prvovrstna prim« vazelin za usnje v lesenih in plo£evinastih Skatijlcah in parketno vo-Scllo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka J. Kordiš, Ljubljana, Vegova ulica otev. 8. Minka Horvat Ljubljana, Stari trg 21. priporoča po nizkih cenah svojo za* Jogo damskih in žalnih klobukov | Popolnoma varno na- | i ložite svoj denar pri S Vzajemni posojilnici y Ljubljani r. z. z o. z. ■ ki se je preselila iz hiše uršu- S linskega samostana poleg nunske S cerkve v lastno novo palačo na ■ Miklošičevi c. poleg hotela Union. | Hranilne vloge se obrestujejo po ■ 6 7. i brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu 57.% vezane za dobo pol leta 6'/.°/. in više po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je selo dobra. ker poseduje Vzaj. pos. relativno večino delnic stavbne delniSkedružbe hfltela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih nl5, stavbiSČ in zem-ljlSČ v tu in Inozemstvu. Denar se lahko naloži po postnih položnicah. FR. SLOVNIK LJUBLJANA, Stari trg >. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek In manufakture Obleke po meri se točno izvršujejo. Cenjene dame in gospodje! Prejeli smo najnovejše francoske modele sistem »Poiret«. Kdor želi imeti garderobo po najnovejši modi in špecijalno delo po n‘zki ceni, naj se obrne na tvrdko Brata Brunskole konfekcija in splošna prvovrstna krojačnica Ljubljana, Zidovska ulica št. 5. Stranke, ki prineso same blago, ista postrežba. SdF.P.ZMEC1 optik LJUBLJANA, ■2 1 Stari trg 9. THE REX CO LJUBLJANA, GRADIŠČE 10. Telefon llev. 208. NaJboljSl pisalni, razmnoževalni ln kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Slari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Vse pisalne9 risalne in Sol. potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29. Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. Nova knjiga) V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga: Dr. Dragotin Lončar 3 Politika in zgodovino, ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. 0 slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30'—. Po pošti Din 3060. Knjigarne in prodajalci popust. NAJCENEJŠE NOVE IN RABLJENE PISALNE STROJE v ipecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOVIK BARAGA, LJUBLJANA &ELEMBURGOVA ULICA 8./I. nad. Barvne trakove, karbun-indlgo papir ter vee druge potreb*«In e. Pisarniška oprema vedno na zslogl. JEEliDSHHEElElIlie Ljudska posojilnica peg. zadruga z neomejeno mm v obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka« Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. " vloge znašajo nad R 130,000.000— Zadružna banka v Ljubljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev. S. Vplačani kapital K lo,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle naJto£nefe in najkulantneje Telefon štev. 967. j Trgovska banka d. d., | J podružnice. I Bunajska cesta 4. (v lastni sta ■ ImmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmJ u . mv ■ ■ iu Dr**r DUf hlN .17 BOH I I I I Maribor, Novo mesto, Rakek, Siovenjgradec, ■ Slovenska Bistrica Brzojavil Trgovska stavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000.— Izvršuje vse bsnčne posle najtožneje in najhulantneje. Telefonit 139, 146, 458 EKSPOZITURE! Konjice, Meža-Dre vogr.f