OVI IMA
«M£RIC-/l«-HOIWIE
SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. MARCH 15, 1949
LETO LI.-VOL. LI.
VESTI
121 SLOVEIUIJ
IZ POREČA. — Iz Lokve na 1 zvtek sukanca pa 300 dinar-Krasu prihaja vest, da je tamoš jev. Zgodilo se je tudi to, da je njo župnijo zapustil č. dr. Anton nek obrtnik prodal tele. Zanj Požar. Odšel je v Istro, kjer je je dobil toliko, da si je potem kobil nastavljen za župnega upra- maj mogel kupiti na črni borzi
vitelja v Tinjanu. Tinjanski žu-pnik č. g. Tomo Banko je postal stolni kanonik v Poreču. V Lokev se je preselil gročanski župnik zlatomašnik Janez Zalokar. Tako se je starodavna fara na Grčani čisto razkopala.
PRI OSIJEKU so odkrili ležišča premoga. Blizu premogovnika v Ratkovici so odkrili velika ležišča dobrega rjavega premoga. Premogovnik so že odprli.
DR. JOSIP LESKOVAR V ZAPORU. — V Mariboru so/ti-tovi komunisti zaprli znanega slov. rodoljuba, delavca v številnih kat. prosvetnih in gospodarskih organizacijah in biv. predsednika mariborskega oblastnega odbora dr. Josipa Leskovarja. Dr. Leskovar je nad 65 let star in se vsi boje za njegovo zdravje, ker je v zaporu izpostavljen vsem mogočim šikanom oznov-cev.
PREPLAČEVANJE DELAVCEV PREPOVEDANO. V tito-vini je veliko pomanjkanje delovnih moči. Da bi posamezna podil.:.. jetja obdržala delavce, jim ponujajo višje plače, kakor pa so uradno določene
e in tudi ugod-
šivanko za šivalni stroj.
„ GOSPODARSKO PROPADANJE Titove Jugoslavije je posebno vidno v železniškem prometu; promet je marsikje omenjen na minimum ali pa je sploh ustavljen.
TEŽAVE TEHNIKOV V LJUBLJANI. — Kakor znaijo morajo tehniki tudi mnogo risati. Lahko je bilo to prej, ko so imeli na izbiro papirja in vsega orodja. Danes pa vsega tega ni. Zato tehniki stikajo po starih šestilih in jih drago plačujejo. Tako je pred tedni nek tehnik v Ljubljani prišel do starega šestila in je zanj plačal 4,000 dinarjev, kar je dobra mesečna plača kvalificihanega delavca.
SMRT IZ OBUPA. — Znani veletrgovec v Logatcu, Verbič Jože, p. d. Brus, se je iz obupa obesil. Med državlj. vojno je komunistom podaril več miljonov. Toda s tem težkim denarjem si še vedno ni mogel zagotoviti njihove naklonjenosti potem, ko so prevzeli vso oblast. Verbič je bil steber napredne stranke v Logatcu.
Kako so božičevali Slovenci v Mendozi v Argentiniji
Slovenski naseljenci, ki so doslej prišli v Mendozo, so se do praznikov že vsi razmestili po mestu ali v okolici v provinci. Delo. si je našel kmalu vsak, le s stanovanjem je velik križ. Posebno morajo težave občutiti družine s številnimi otroki. Največ razumevanja so bile deležne družine z-najštevilnejšimi o-trgki pri slovenskem lesnem podjetju. Tako je g. Kavka sprejel med drugimi na delo 10 družinskih. očetov in spravil z njimi h kruhu in po večini tudi pod streho nad 50 oseb, med katerimi imajo večino nedorasli otroci.
Pa se najdejo tudi dobri ljudje domačini, ki so pripravljeni vzeti k sebi po enega ali dva otroka. So to priznano dobre in verne družine in so otroci pri njih kar dobro preskrbljeni, — Tako pojdeta na primer brat in sestrica iz številne naše družine s sedmimi otroki za čas počitnic z ugledno dobro gospo na njeno letoviško posestvo v Ande. Oba sta zelo zadovoljna, pomagata gospe pri lahkem, delu v gospodinjstvu in se pridno učita ka-steljanščine.
Za silo so sedaj vsi pri kruhu in več ali manj pod streho. S prihodom družin z zadnjim transportom se je naš živelj v Mendozi tudi že toliko pomno-
NOVI GROBOVI Umrl je general Giraud Prelat Dr. Me M ~ ................' francoski narodni vAmenkl
Pfc. John J, Valenčič
Jutri popoldne bo dospelo domov za pokop trupjo Pfc. John J. Valenčiča. Svoje mlado življenje je dal za domovino na Fiji otokih 29. dec. 1943. Bil je :.tar 28 let.
K vojakom je bil vzet v ma-ju 1942. Prvo treningo je dobil v taborišču Shelby, Miss. Od tam je bil poslan v taborišče Fort Ord v Kaliforniji, od tam pa takoj čez morje na Južni Pacifik.	>
Pred vstopom k vojakom je bil uposlen pri Osborn Mfg. Co. Tukaj zapušča starše John in Jennie roj. Bambič, tri brate: Anthony, Mathias in Edward, tri sestre: Jennie Kozam, Josephine in Elsie ter mnogo sorodnikov in prijateljev. Družina stanuje na 11239 E. 58. St..
Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri večer ob 6 v
I
junak in vojskovodja
Pariz, Francija. — Umrl je francoski vojni in narodni junak in menda največji vojak prve in druge svetovne vojne, general Henri Honore Giraud. Bil je 70 let star. V obeh vojnah je bil nemški ujetnik in obakrat je pobegnil in zopet poveljeval svojim četam ob koncu vsake vojne. V drugi svetovni vojni je bil guverner Alžira in cele francoske severne Afrike. Pomagal je ameriško vkrcanje v Evropi in osvobodilno vojno generala Eisenhower ja. Večji del prebivalstva severne Afrike in veliko Francozov v Franciji sami je hotelo imeti tega generala tudi za političnega voditelja osvobojene Francije.
Komunističen boj proti atlantskem paktu v Italiji
Rim, Italija. — Komunisti so priredili v soboto veliko demonstracijo proti sevemoatlantr skem paktu. V parlamentu vodj debato proti vladi vodja levičarskega krila socijalistične stranke Nenni. Povzdignil se je do trditve, da ta pakt pomeni vojsko. Množice komunistov ao pred parlamentom istočasno vpile: Hočemo mir! in mahale z živordečimi robci. Podobne demonstracije so bile tudi- v Neaplju.
vlade De Gasperi
Pred par dnevi je prispel z letalom v New York prelat dr. Jože Turk, profesor zgodovine
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
na ljubljanski teološki fakulteti.'ga 21 irtnjco
Gospod je bil v begunstvu od maja 1945. Dve leti je živel v Avstriji- v cisterijanskem samostanu Mererau, zadnje leto pa v Švici. Ves čas svojega bivanja v begunstvu je uporabil za znanstveno delo in je napisal v tem času veliko knjigo o zgodovini cistercijanskega reda, ki bo v kratkem izšla v Rimu. Knjiga je pisana v latinskem jeziku, da bo tako njena pomembna vsebina dostopna vsem narodom. — Gospod profesor se je ustavil nekaj dni v New Yorku in ogledal njegove zanimivosti, nato pa nadaljeval pot v Eveleth v Minnesoto, kjer ima brata in več drugih sorodnikov; njegova nečakinja je poročena z evelethskim županom dr. Constantinijem., Po nekaj dnevih bo nadaljeval pot
San Francisco, Calif.( kjer bo ostal za časa svojega bivanja v Ameriki. Tam ima tudi svojo sestro, ki ga je prišla čakat prav v New York in ga na poti po Amef riki spremlja.
Gospoda profesorja - odličnega našega znanstvenika - na svobodnih ameriških tleh iskreno pozdravljamo in mu želimo prijetno bivanje med svojimi dragimi sorodniki do časa, ko se bo spet mogel vrniti na svoje
V sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Malenška Jr. v spomin 21-letnice njegove smrti.
Iz Floride—
Mr. in Mrs. Frank Modrian poročata iz Tampa, Florida, da so se pri njima pglasili te dni sledeči prijatelji: Mr. in Mrs. Kasterman, Mr. in Mrs. Rokave, Mr. in Mrs. Ivančič, Mr. in Mrs. Romič ter sin Edward, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek (pogrebnik), Mr. in Mrs. Grčman, slednja sta iz New Yorka. V3i ti se bodo kmalu poslovili iz tople Floride, pa bodo zopet sami ostali z drugimi, ki so stalno tam. Vsi naročajo prav lepe pozdrave svojim prijateljem in znancem.
Prijazni obiski—
Včeraj sta nas obiskala Rev. Milan Slaje in p. Odilo Hajnšek. Slednji vodi ta teden misijon pri sv. Cirilu in Metodu v Lorainu, katerega zaključek bo v soboto 19. marca. — Iz Long Island, N. Y. nas je včeraj obiskal Rev. L. Jenko, ki je na poti k sorodnikom v Indianapolis, Ind. V Clevelandu ostane Dar dni.
Za 12. obletnico—
V četrtek ob 7:30 bo darova-mesto, ki mu v domovini gre, inlna v cerkvi Marije Vnebovzete t posvetiti neovirano | v Collinwoodu maša za pok. Jo-
jo kategorizacije in razvrstitve delavstva po njegovi sposobnosti. V vsakem podjetju bo poslovala tudi komisija za delovne norme.
ZADRUGE BREZ BLAGA. — Kmetijska zadruga v Mavčičah je že dalj časa zaprta. Komunistično časopisje napada poslovodjo zadruge Petra Kalana, ki pa na vse napade odgovarja, da mora imeti zadrugo zaprto, ker enostavno nima blaga za prodajo.
•IZ ZDRUŽENIH DRŽAV je prišlo precej družin v Slovenijo. Nasedli so titovski komunistični propagandi in se vrnili domov. Doma pravijo, da so “izseljenci.” Govore angleško. Silno so vsi razočarani nad strahotnim pomanjkanjem. Pravijo, da so jih prevarili. Sedaj bi se vsi radi vrnili nazaj, kamor pa ne vodi nobena pot več.
DIVJI LOV ZA ŠIVANKAMI. — V Ljubljani je titovska svoboda vse ljudi resnično osvobodila vsega: kruha, mesa, tekstilnega blaga in celo šivank, ki jih ni mogoče nikjer dobiti v trgovini1. ' Tako stane šivanka na črni borzi od 40 do 100 dinarjev,
Tri na dan
Proletarec ugotavlja, da v obravnavi proti kardinalu Minds-zentyju ni bila persekucija proti veri, temveč boj proti intrigam naše zapadne demokracije. I ka-
GILBERT, Minn. — Veliko zanimanje za begunce je zadnje časa v Gilbertu. Nekateri imajo v raznih evropskih deželah svoje sorodnike, drugi pa,so se oglasili, da bodo sponzorji tudi tujim in neznanim ljudem, ki jih pa veže idta narodnost in ista vera na nje. Z zgolj katoliškega stališča gledajo njihovo bridko usodo in jim hočejo pomagati, da jih rešijo dolgega trpljenja in raznih šikan po taboriščih in jim tu v Ameriki omogočijo spet svobodno in dostojno življenje. — Ne samo za posameznike, celo za cele družine so se oglasili sponzorji, ki so pripravljeni beguncem plačati vožnjo od New Yorka do Gilberts (ali jim vsaj posoditi denar-cca $50 za odraslo osebo), jim oskrbeti službo, kar v industrijskem kraju odn. rudarskem okrožju pač ne bo tako težko. Težje bo s stanovanji, toda vedno se bo našel kak kotiček, da se bo vanj stisnila begunska družina, ki je navajena skromnosti- in majhnosti in je z vsem zadovoljna. — Upanje je, da se bodo še novi sponzorji javili. —
Kongresman Blatnik bo podpiral popravek begunskega zakona. Mr. Frank Indihar, mestni clerk v Gilbertu in gilbert3ki župan Mr. Toni Lopp sta pisala kongresmanu Blatniku, naj se zavzame v kongresu, da bo popravek begunskega zakona, ka kor ga je zamislila in predložila
kopak, seveda, seveda! Vse. kar se godi na zapadu so intrige, in NCWC, gotovo sprejet in se na
kvi sv. Nikolaja na Sarmiento ob pol desetih dopoldne. Ker še ne moremo imeti posebne maše samo za Slovence in ne urejenega cerkvšBlga petja na koru, se zato shajamo ob nedeljah k popoldanski pobožnosti s skupnim rožnim vencem, slovenskim nagovorom, litanijam in slovenskim petjem.
Za božič so nam gostoljubni bratje maristi odstopili v svojem kolegiju San Jose prijazno kapelo za polnočnico. Daši smo pogrešali- potrebnih not, smo vendar z vso dobro voljo spravili skupaj vsaj ljudsko petje. Naša pesem, čeprav v začetnih težavah improvizirana, je prevzela srca slovenskih naseljencev in njiočno ugajala tudi domačinom. Slovensko petje pač vedno in povsod najde pot do srca!
Na sveti dan popoldne so se po petih litanijah v cerkvi zbrali Slovenci v dvorani istega kolegija na otroško božičnico. Oder smo spremenili v naš slovenski Bogkov kot z razpelom, brezjansko Marijo, rožnim vencem, jaslicami in smrečito. Jaslice — brez mahu: no, pa je šlo. V kratkem času tukajšnjega bivanja so se otroci dokaj dovršeno pripravili in so nam zapeli, deklamirali in recitirali. S sodelovanjem in prispevanjem obeh tuk. slovenskih podjetij (Hra-šovec in Kavka) je bilo tudi no-goče pripraviti 60 otrokom slad-
vse kar je onstran železne zave-
ta način omogoči prihod čim
se — je pošteno in prav.
Zato, menda, pa sili vse v tč “dežele intrig,” samo da se reši blagrov onkraj zavese, kaj ne!
Take so tiste “obravnave” onkraj zastora, da se je zagnala, proti njim celo "Borba,”’ glasilo Titovih komunistov. Kaj bo rekel na to Proletarec, ne vemo.”
večjega števila beguncev v našo državo. Mr. Blatnik je obema prijazno odgovoril in jima dal zagotovila, da bo od svoje strani naredil vse, da bo popravek sprejet. Gospodu Blatniku, ki kaže v kongresu veliko aktivnost smo za njegovo dobro voljo res hvaležni in 3mo prepričani, da se bo zavzel, da bo omenjeni popravek v kongresu prodrl.
pokopališču Kalvarija. Naj mu bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru v rodni zemlji.
Ana ŽupaniU
Umrla je Ana Župančič roj. Travnik, stanujoča na 125520 Carrington Ave. Zapušča soproga Antona, otroke Anton, Josephine, Anna Rose, Albert, Frances, Levy, Louis, Rudolf in Virginia, ter vnuke. Truplo leži v Corrigan’s Funeral Home, Lorain Ave. in W. 148 St. Pogreb bo v sredo 16. marca ob 10. uri dopoldne s pogrebno sv. mašo v cerkvi Annunciation.
Jan libert
Sinoči je nagloma umrl Jan Žibert na 5334 Spencer Ave. Pogreb vodi pogrebni zavod Avgust Svetek. Vse druge podrobnosti bomo priobčili jutri ali kasneje ko bo določen čas pogreba.
vanja, ki ga komunisti izrabljajo i [J||f|0’
PrM v Ameriko
je hotel, da ne bodo komunistični poslanci mogli v nedeljo osebno na protestne shode. Vsekakor se vidi, da imajo komunisti naročilo, da z vsemi sredstvi skušajo preprečiti severno-atlantski pakt in se bore za vsako državo in narod posebej, celo za Italijo jim gre veliko.
USA bo organizirala vojaško sflo Zveze Narodov
Iran bo prihodnja žrtev sovjetske grabežljivosti
Washington. — Poročila iz prednje Alzije 'povedo da iranska vlada pričakuje, da se bo Sovjetska Rusija s svojimi im-perialističnimi nameni obrnila
V Ameriko je dospel dr. Emil Hodnik, naš duhovnik, ki je študiral in zadnja leta tudi preživel v Parizu. Veliko je tam delal med našo slovensko kolonijo, ki bo njega in njegovega nesebičnega dela zelo pogrešala. — Gospodu doktorju izrekamo prisrčno dobrodošlico in ga lepo pozdravljamo y naši Ameriki.
proti tej državi. Zato iranska vlada kliče na pomoč in prosi dobav v orožju in drugem ma-terijalu. Pričakuje, da bo rdeča vojska enostavno spomladi vkorakala v Iran. ____________
Razne najnovejše svetovne vesti
PITTSBURG. — 471,000 premogarjev je poslušalo poziv svojega voditelja John Lewis-a in prenehalo z delom. More se reči, da je premogarska produkcija za 14 dni v USA ustavljena. Sodijo, da je poleg drugih vzrokov, ki jih je vodja premogarjev povedal v proglasu, hotel to prekinjenje dela imeti tudi zato, ker je hotel zmanjšati zalogo nakopanega premoga, ki se je nakopičil tekom letošnje mile zime. Te zaloge premoga bi mu tekom leta
Washington. — Državni fede- _____________ _
ralni tajnik za zunanje zadeve lahko škodovale, oziroma pomagale da bi bile kompanije trdnejše
v svojih zahtevah. Potrošnja premoga radi te stavke ne bo nič
Acheson predlaga kongresu, da pooblasti predsednika, da da na razpolago Zvezi 'primerno vojaško moč, kakršna bi bila potrebna, da 'bi se povsod in vedno sklepi te mednarodne ustanove uveljavili. To 'pomeni, da bi U!SA oborožila Zvezo Na-
rodov in ji dala silo, da bo lahkih božičnih daril, tako, da je iz ko z njo mogla nastopiti proti
vse prireditve zadihala prijetna božična domačnost. Božičnega veselja so se z nami udeležili tudi nekateri ti^k. starejši slovenski naseljenci, ki so vsi presenečeni poslušali po 10 ali 20 letih zopet slovensko pesem in čulf slovensko besedo.
Pred božičem pa smo dobili v Mendozi tudi novo, moderno sla-
vsalkemu kršilcu mednarodnih odnosov. Predlog Acheson je Colorado, sedaj v senatu. Smatra se za enega najvažnejših predlogov v sedanjem boju USA s komunizmom.
kaže slovenska podjetnost. Njen lastnik je g. Hrašovec in zaposluje z znanim našim slaščičar-
trpela.
LONDON, VELIKA BRITANIJA. — Zelo živahna pogajanja so med Washingtonom, Londonqm in Rimom radi nekdanjih Italijanskih kolonij. To vprašanje bo zopet v razpravi prihodnji mesec na konvenciji Zveze Narodov.
WASHINGTON. — Senatni odbor je odobril postavitev Dr. James Boyd-a za direktorja za rudarstvo pri federalni vladi. Zanj so glasovali vsi senatorji razen republikanca Millikin iz
'	_ 1_
SPOMNITE gl NAŠIH BEGUNCE! V TUJINI 8 KAKIM DAHOM!
jem g. Petričkom v tem podjet-ščičarno, v kateri se nam zopet ju okrog 25 oseb, med njimi do
10 Slovencev. Svoje prostore i-ma na vogalu Av. San Martin (608) in C. Pedro Molina.
BUENOS AIRES. — Argentina je zaprla svoje meje za vse
Pogreb pok. Škapin—
Pogreb za pokojno Antonijo Škapin, o katere smrti smo včeraj poročali, bo v sredo 16. marca ob 8:30 iz hiše žalosti, 1779 E. 36. St. Lorain, Ohio, v slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Pokojna je bila članica ABZ št. 6 ter podružnice 40 SŽZ.
Važna seja—
Slovenski demokratski klub v Euclidu bo imel sejo jutri večer ob 8 v SDD na Recher Ave. Boljšega zdravja—
Mrs. Amalija Horvat iz 5211 Stanley Ave. Maple Heights, je toliko okrevala, da gre lahko do kuhinje. Tem potom se želi zahvaliti za obiske tekom bolezni, posebno pa gg. duhovnikom od župnije sv. Lovrenca.
Brez palice—
Naš pridni zastopnik Frank Stemberger s clevelandskega hriba, je že postavil palico v kot in nas včeraj obiskal. Pravi, da ga še vedno nekoliko daje tisti sitni revmatizem, ampak pomladi, ko bodo trdna tla, bo pa že lahko tekel za balinčkom. Le korajžo, France!
Diplomatski spor radi
ve v
presica
Bukarešta. Rumunija. — Tu je nastalo zanimivo/ vprašanje ali more biti prešit zaščiten po postavah za diplomate. Dva člana britanske ambasade v Bukarešti sta se hotela oskrbeti z mastjo na ta način, da sta kupila prešita. Dala sta ga v rejo k svojemu prijatelju. Sedaj je pa prišla vlada in pobrala vse prešite in svinje, pobrala seveda tudi "diplomatskega" prešita. Oba
emigrante, ki- prihajajo iz dežel izza železne zavese. Ustavila je diplomata sta protestirala in tr-
izdajanje viz tudi za begunce. Vlada utemeljuje svoj odlok s tem, da se boji, da'bi prihajali v deželo komunisti pod masko beguncev! in preganjancev. Odlok argentinske vlade bo žela oviral naselitev beguncev, ki so se doslej izseljevali v Argentinijo tako, da je prišlo v to deželo po 20,000 ljudi na mesec v letu 1948 ni 1949. Tudi večja skupina Slovencev se je tam naselila. Mnogi slovenski begunci so še želeli odpotovati v Argentinijo, pa jim je sedaj to nemogoče. Zato bodo toliko bolj navezani na sponzorje in pomoč za naselitev v Združenih Državah.
dita da njun prešit ne more biti konfiscirm, ker uživa diplomatsko imuniteto. Po dolgih pisarijah šta dobila diplomata odgovor, da je zaščiten samo tak prešit,, ki ima na koži vžgano znamenje kakega diplomatskega zastopstva. Njun pretit tega ni imel in je šel po gobe.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
»17 St, CUlr Ate.	HEndenon 0628	CleveUnd 8, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
MARCH
n n m n> m m w
1 2 3 4 5 6 7 8 9 io n n 1314 15 16 17 18 19 2021 22 232425 26 2728293031
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other coun tries outside United States $10 ■ per year. $6 for 6 months, $8.50 i for 3 months.
silo se kar vrste. Nobeden se ne mudi dolgo ne v senatu ne v poslanski zbornici. Predlogi uprave so vnaprej pripravljeni z zastopniki zakonodaje in vsak Caln kongresa je oči-vidno vnaprej opozorjen za kaj gre. Sklepi so soglasni. To kaže sicer neko mrzlico, a ob enem opozarja vse državljane. To so opozorila brez besedi nam in našim sovražnikom. Kdor jih hoče razumeti, se bo bojns izogibal in predloge Amerike upošteval.
Acheson in Johnson bosta pričakala zasedanje Zveze Narodov v aprilu z novimi dejstvi, s katerimi bodo morali delegati'računati pri vsakem svojem sklepu. .
za begunce.
Naj vam bo vsem izrečena že enkrat prisrčna zahvala tako igralcem, kakor gledalcem in sploh vsem, ki ste kaj pomagali pri tem. Vsem naj bo Bog obilni plačnik.
Jacob Resnik.
jsrnnrnrnrffffffmTmiSiwfnrwii
■ (BEDA IZ NAHODA
mn 11 ttf n m i m 11
Entered as seconcLclass matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879
Nlo. 52 Tues, March 15, 1949
Novo vodstvo narodne brambe
Kakor je predsednik Truman dobil lep splošen odziv pri postavitvi novega šefa zunanje politike USA, tako pravijo na vseh straneh, da je, imel srečo pri izbiri tajnika ja narodno hrambo. Sodijo, da bi težko dobil v celih združenih državah bolj kvalificiranega moža za to mesto kot je Louis A. Johnson, sedaj odvetnik v Clarksburg, W. Va.^
Ta mož je že večkrat odlično služil Združene Države in izvršil težavne javne naloge. Pred drugo svetovno vojno je z veliko bistrostjo in odločnostjo izvajal reforme v vojnem resoru in pokazalo se je, da bi bili Amerikanci izgubili veliko več mladih mož na bojiščih, če ne bi bil Mr. Johnson pravočasno posegel in preprečil. Johnson je takrat pokazal da zna predvidevati in pravočasno pripravljati urad-in administracijo na izpolnitev nalog, ki se še ne vidijo in ne smejo biti odkrite do zadnjega, a ko nastopijo razmere, mora biti učinkovitost hitra in precizna. Johnson je izvajal priprave za vojno industrijo tri leta pred Pearl Hai borjem, v času, ko so nekateri voditelji kartelov še po Niemčiji prodajali orožje Hitlerju in sklepali dolgoročne dobave pogodbe z njim.
Johnson je pomagal organizirati vojno industrijo Amerike v drugi svetovni vojni v tako kratkem času kot se je to zgodilo. Pri tem moramo še upoštevati, da je bil takrat samo podtajnik in ne odločilna osebnost v resoru. Sef, tedanji tajnik Woodring je imel nasprotne nazore, m vojne pričakoval, ni mislil, da more Amerika tako hitro biti potisnjena v vojni metež in je bil zato proti vsem odredbam, ki bi kakorkoli ciljale na skorajšnji vstop USA v drugo svetovno vojno. Se težje je mogel razumeti in sprejeti ve ike načrte o narodni obrambi, ki jih je že takrat predlagal in branil Johnson.
Johnson je hotel biti lojalen a hotel je ob enem varovati Ameriko pred blamažo in nesrečo. Moral je delati mimo svojega šefa. Pa je vendar sredi hudih intrig uspel s svojimi načrti in zamislimi na srečo Amerike in v korist vsega boja proti nacistom in fašistom.
Johnson je bil naš delegat v Indiji. Čeprav je bival v tej zanj popolnoma novi deželi, čeprav, je imel težko misijo v zelo nerodnih prilikah, ko ni mogel obljubljati borcem za samoopredelitev Indije nič drugega kot dobro voljo, a ob enem je moral takoj dobiti pomoč Indije za vojni napor, je vendar v par tednih nabral celo vrsto dobrih, gorečih prijateljev med vodilnimi Indijci. Pokojni Mahatma Ghandi m sedanji predsednik vlade Pandit Nehru sta mu postala za marsikaj hvaležna in sta pogosto povedala, da ga občudujeta.	,	,
Johnson je zagovarjal in uspel, da so se obrnile oči naših strategov na Alasko že v letu 1937, že takrat zahteval utrditev in ureditev trdnjav in poti strateške važnosti po tej zemlji. Johnson je hitel s sklepanjem medameriških pogodb, ki so sp pokazale potem tako zelo važne, da bi USA med vojno doma nepreračunljivo več trpela, če ne bi bilo teh pogodb. Johnson je na svoj način prisilil naše, da so dajali še pravočasno pomoč Angliji in Franciji. Takrat je bil še kongres proti temu, da bi mi dajali zrakoplove Angležem in Francozom. Pa smo jih na pritiskanje in dokazovanje Johnsona dali in bil je zadnji čas da smo jih.
Johnson se je v vsej politični in javni karijeri pečal z vprašanji narodne brambe. Vedno se je pripravljal posebej na ta del javnega delovanja. Priznavajo mu, da je strokovnjak. Priznavajo mu, da pozna vse panoge moderne obrambne sile prav kot jo more poznati katerikoli vojaški ali civilni strokovnjak, ki je vedno v tem poklicu.
Novi tajnik državne brambe je postavil republikanca in demokrata za svoja prva sodelavca. To se pravi, d.a hoče vzdržati v kabinetu skupno dvostrankarsko politiko in upravo. To bi bilo znamenje, da hoče imeti celokupno narodno razpoloženje za svoj resor, da ne, bo nobenega suma, da so vse odredbe, posebno tiste, ki terjajo narodovih žrtev, nujno in neobhodno potrebne, da bo ves kongres imel za-v upanje v nosilce resora in v celotno našo obrambno moč.
Izgleda, da je tapolitika neobhodna in potrebna. Čeprav mislimo, da Sovjeti ne bodo napadli, ker se ne upajo še, čeprav je gotovo, da Amerika ne bo rušila miru, čeprav človek prav nič ne more reči iz katere strani bo bušknila v nas nevarnost in nesreča nove vojne, vendar je v zraku kar občutljiva ta nevarnost in vsak dan močnejša je.
Prvovrstna pripravljenost Amerike za vse slučaje more že sama po sebi preprečiti dejansko prelivanje krvi in prisiliti sovražnike miru, da se ne ganejo. Če to ne, pa bo popolna pripravljenost bistveno zmanjšala naše žrtve irji nam zagotovila sadove pravične borbe, ki jo sedaj Amerika vodi za srečo in mir na vsem svetu.
Priče smo' kako sd ta pripravljenost izpopolnjuje. Predlogi, ki naj izpopolnijo naš obrambni sistem in našo
Opazke in pripombe
Cleveland, O.—Sopotniki nam nesopotnikom venomer očitajo, da zato mlatimo po njih in komunističnem totalitarst.vu, ker se bojimo, da bi nas sicer imeli za slabe Amerikance. Menda s •tem mislijo reči, da bi se z njimi vred izrekli za komunizem, če bi ne bili z njimi vred prestraho-petni. Soditi druge po svojem kopitu je pač prastara človeška hiba, Ampak jaz soglašam samo v toliko, da noben dober, pameten in p<jšten Amerikanec ne more biti ne komunist niti sopotnik, brez da bi mu bilo treba kazati šibo; iz česar logično sledi, da bi bil slab Amerikanec, če bi se ogreval za komunistično strahovlado in podpiral krem-linske zarotnike proti vesoljnemu človeštvu; in še idijot zraven, ker bi s tem v resnici pljuval v svojo lastno skledo tisto polno skledo, ki jo je meni kakor tudi ljubim tovarišem sopotnikom ponudila gostoljubna Amerika. In jaz si nikdar nisem želel biti ne slab Amerikanec niti idijot.
erlingerja, ki je izdal češko socialistično stranko in češko ljudstvo Kremlinu in da se bo moral zagovarjati pred “ljudskim sodiščem” zaradi — izdajstva. Jaz ne vem, če je to res, rečem pa, da bi ne bilo nič čudnega. Kdaj so pa še razbojniki in morilci in
izdajalci zaupali drug drugemu? Ni še dolgo tega, ko se je o-Zanimivo bi Mo vedeti, kako je g'as‘1 zastopnik neke družbe ki našim lastnim fierlingerjem pri zbira za radijske pripovedke
Zanimanje za narodnosti
Cleveland, O. — Odkar so nastale vojske in se opisuje narode in dežele, se javnost mnogo bolj zanima za narode in narodnosti vsepovsod. Poprej se za to niso tako zanimali, časopisje in radio zbirajo vse, kar morejo doseči da prinašajo poslušalcem in bralcem nove zanimivosti. Posebno pa se zanimajo radijske družbe in postaje, katera bo prinašala bolj zanimive stvari iz zgodovine preteklih let.
Ni še dolgo tega, ko se je o-
Ker naši sopotniški “intelektualci” tako pridno iščejo vzroke za naš boj proti komunizmu vsepovsod, le tam ne, kjer bi jih našli, jim bom postregel še z e-nim tehtnim vzrokom. V ustavi Tretje internacionale, ki je še vedno komunistični -katekizem, po katerem se ravnajo vsi pravoverni, stoji črno na belem:
Vsaka podružnica in član univerzalne komunistične stranke je dolžan v slučaju vojne s Sovjeti vršiti narodno izdajstvo brez ozira m to, kdo je v taki vojni napadalec.
Z drugimi besedami, bi bila dolžnost vsakega amer. komunista — in sopotnika — pomagati Sovjetom in škodovati svoji lastni domovini tudi če bi nas Sovjeti zahrbtno napadli kakor so nas napadli Japonci pri Pearl Harborju!
Ali razumete zdaj, zakaj nočem imeti opravka s Sansom, sopotništvom in komunizmom? Ko sem prisegel zvestobo ustavi in zastavi Združenih držav, nisem držal fige v žepu, temveč sem bil odločen, svojo prisego vedno in povsod držati!
Zdaj imamo črno na belem, da tudi ameriški tovariši dajejo prednost Staliniji pred Ameriko in da so vsak čas v slučaju vojne pripravljeni zasaditi svoji domovini bodalo v hrbet. To smo sicer že zdavnaj vedeli, ampak zdaj so to potrdili vsi komunistični kardinali in generalni štabi. Naši sopotniki se zdaj ne bodo mogli več izgovarjati, da niso vedeli, da so se gibali v sovražnikovem taborišču.
■ * *
Predsednik Združenih držav je javno imenoval ameriške komuniste izdajalce. S tem jim seveda ni storil nobene krivice. Nasprotno je zgolj ponovil to, kar so naši komunisti že sami u-radno ugotovili. Jaz sem radoveden, kaj si mislijo naši sopotniški “intelektualci,” kakšen naslov zaslužijo oni za svoje zvesto sopotnikovanje in opotekanje za komunisti vseh baz? Kaj bi sodnik rekel o človeku, ki je latu pomagal pri vlomu in mu Žakelj držal?
fm fierlingerjem pri duši, ko berejo takele novice? Ali je šel že kateri izmed njih na obisk tja za železni zastor? Jim ne diši, aaa? Ne zaupajo svojim vzorom in prerokom! —
* * *
Šenklerska novica: Kanoni, katerimi je Boštjanček od “nervozne stare device” streljal okrog sebe kot neumen, so se razleteli, ker so bili iz lončevine, in smrdeče bombe, katere je bruhal iz njih, so nalik bumerangom .prifrčale nazaj v njegovo gnezdo. Boštjanček zdaj ne more pogruntati, katero kolesce se je potrlo in kaj je bilo narobe z njegovo v-veliko kontraofenzivo proti koprivam in dvojčkom. Kar bi pa jaz rad vedel je pa to, kdo mu je zapovedal to jalovo ofenzivo — ista zorokuheljska visoka komanda, ki določa strategijo pri Sansu in SNPJ ?
Peter Kopriva, -o
tl yPMEfE
BHr,.... - •   -HL 
AL’ PA NE
Dva lepa večera v
Iz Prage prihaja vest, da so komunisti aretirali Zdenka Fi-
Cleveland, O, — Na pustni večer je društvo Najsv. Imena priredilo plesno veselico v SND na 80. cesti. Bilo je nad 400 ljudi, skoro sami mladi fantje in dekleta, pa vsi tako lepo dostojni, da jih je bilo kar prijetno gledati. Vse je pelo in plesalo, pa vse tako lepo mirno. Prav je, da se mladina veseli svoje mladosti, saj bodo tudi oni starost dočakali in se bodo nekoč, kot mi sedaj, spominjali mladih let. Videl sem, da zna biti naša mladina tudi pametna, čeravno je na ple su.
In v nedeljo 6. marca so pa igralci od fare sv. Vida vprizo-rili na našem odru lepo igro “Pri kapelici.” Tudi ta večer je bila cerkvena dvorana polna. Igra je zelo poučljiva, posebno v tem, ko pokaže, kam pripelje človeka nepošteno življenje. Lipe je bil nepošten in končal je svoje življenje s samomorom. Ivan pa je bil pošten in dober mladenič, je pa tudi izšel iz zagate, v katero je bil slučajno zašel.
Neka žena je rekla: Tako sem se jokala, ko sem si mislila, kaj bi jaz počela, če bi videla mojega sina tako vklenjenega po nedolžnem kakor bi bil zločinec. Videli smo tudi, kako hitro se ujame, ki je zakrivil kako kaznjivo dejanje.
Naj bo tem potom izražena igralcem od fare sv. Vida lepa zahvala za njih trud. Prav lepa hvala tudi ženam in možem, ki so prodajali vstopnice po hišah. Vsi ste storili veliko dobro delo. Lepa hvala Mrs. Siibitzer in Mrs. Mirtel, ki sta jih prodali največ, čse po 93. cesti. Hvala pa seveda tudi vsem vam, ki ste vstopnice kupili in prišli igro gledat. Z vašo pomočjo se je poslal) v Ligino blagajno $280.86, katera skrbi za naše nesrečne^ brezdomce. Prav lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Joseph Nemanich, ki sta prišla od sv, Vida na to igro. Poleg vstopnine, ki sta jo plačala, je Mr. Ne-
stvari, ki bi mogoče zanimale posulšalce.
Odkar nas je zadela katastrofa požara našega trgovskega podjetja, so začeli iskati v našem imenu tudi zgodovino našega začetka in napredka, da jo bodo uporabili v to, kar je zgoraj omenjeno. Moja malenkost bo v tem všteta, dasi si tega nisem želel, niti ne smatram, da bi se me upoštevalo. Ker pa to hočejo in tako uporabljajo tudi druge, za kar imao sicer dobre namene, da s tem bodrijo druge za dobro, sem pa vseeno dovolil, da lahko na vprašanje moje odgovore ponove, če se jim vidi, da je to za ameriško publiko vredno in potrebno.
Ker bo v tej zgodbi večkrat o-menjeno naše slovensko ime in značaj naših ljudi ter zgodovina kako smo prihajali v Ameriko in kako .težka so bila naša prva leta. Potem pa, da smo si kljub temu pomagali do obstanka in napredka, bo vse to lahko služilo v dobro ime nam Slovencem in sploh Slovanom, katerih dol-
go let niso ne poznali ne spošto- jaz, M lahko)
In pisafsem uradno in strašansko važno poročilo, kaj vse je doživela naša hrabra patrulja na svoji službeni poti. Postal sem kar masa služben človek, ki ve kaj dela. Zavedal sem se važnosti tega poročila. Kaj pa mislite, da je patrulja v vojski-nem času, ali pa vsaj na manevrih, nekaj takega, kot bi šlo, recimo šest fatnov v sosedno-vag k žegnanju. Se reče, saj nevar no ni nič manj. Razlika bi bila samo ta da nosi patrulja orožje javno, da ga vsak lahko vidi, fantje pa v žepih, ali pa v bližnjih plotovih, če so narejeni iz pripravnih remelnov. Razlika bi bila tudi ta, da mora patrulja povedati, pismeno ali ustmeno, kaj vse je videla in slišala, fantje se pa izvijajo in skušajo vse do kraja utajiti, če se je kaj primerilo na žegnanju.
Pa naj bo to že kakor hoče, jaz sem pisal poročilo o naši patrulji. Vedel sem, da mora biti poročilo tako, da bo zanimivo, da bo naš stotnik, ki bo dobil poročilo v roke videl, da je po veril važno delo pravim možem Seveda, v poročilu ne sme biti nič omenjenega, kako se je patrulja basala s kislim mlekom in velikimi zagozdami domačega kruha. Take stvari so sicer potrebne, toda niso uradne. Zato sem pisal, kako strašansko važno in veliko delo je opravila naša patrulja to nocojšno noč. Bolj ko sem pisal, bolj sem se! uiivel v vojskovanje in si predstavljal, kaj bi se bilo lahko primerilo, ki sč sicer ni. Ampak kdo pa piše poročilo, kaj ga ne
sal, da se je sovražnik ustavil na vzpetini in da mora šteti po računih naše patrulje najmanj dva polka.
In da bo poročilo še bolj vestno in učinkovito, sem na koncu poročila z nekaj potezami narisal zemljevid te okolice ter označil, kje približno se sovražnik nahaja in v katero smer so njegove pozicije. Na zemljevidu sem postavil ob cesto tudi hišo, v kateri smo tako krepko večerjali, za vsak slučaj sem pa zamolčal, da je naša patrulja potrkala pri tisti hiši za brašno. Saj nazadnje to ni tako važno.
Fantom sem v kratkem povedal, kaj sem napisal in Pust je v imenu vseh konštatiral, da bom še daleč prišel pri vojakih, če bom vedno tako lagal.
Poročilo je nesel eden od naše patrulje nazaj v gozd k stotniji, mi smo pa še posedeli za mizo, da se je vjemalo s poročilom, ker sem na koncu namreč pristavil, da se je naša patrulja utaborila v grmovju ob cesti, odkoder lahko opazuje sovražnika in da bom še poslal poročilo, ako bi bilo kaj sumljivega.
Prijazna kmetica nam je prinesla še jabolk in nas silila še z mlekom, pa nismo mogli več. čez par ur smo se poslovili in se lepo zahvalili prijaznim ljudem, ki so nam tako lepo postregli, pa . čisto zastonj, kar je posebno veliko štelo. Potem smo počasi odšli nazaj k stotniji, že precej čez polnoč je bilo, ko smo pridre-mali v taborišče. Vse je že spalo in tudi mi smo se zavalili v
vali. Slovenci smo radi naših vrlin in zaslug vredni, da nas poznajo 'kot take, kot trgovsko zmožne in koristne za Ameriko sploh.
Zato sem dovolil, da se lahko imenuje moje ime v tej zgodovini, ker živim tu že 52 let. Če bo kdo mogoče mislil, da je to kakšno hvalisanje, naj mu bo povedano, da sem v zgodbi bolj omenjal pionirskega brata Janeza, nego mojo malenkost v tem, kar je on storil v resnici dobrega in je bil on tudi meni velik dobrotnik. Naj bo tudi on deležen, kar je v zgodbi dobrega.
Sicer je pa vse le v namenu, da gre dobro ime Slovencem, ki "ga splošno zaslužijo. To je bil glavni namen zgodbe, ki jo bodo mnoge radio postaje začele objavljati dne 18. marca ob 6:30 zvečer v Clevelandu na WTAM.
Toliko v naznanje. Kogar zo zanimalo, bo lahko poslušal.
Anton Grdina.
arh,
in ki vem, da radi tega ne bomo
postavljeni pred prosekutorja, ki bi hotel vedeti resnico, samo živo resnico. Pa tudi v tistem slučaju, bi resnice ne zvedel, ker naša patrulja je obstojala iz šestih fantov,'ki bodo govorili vsi za enega, eden za vse. i No in tako je stalo v dolgem poročilu, kako je zašla naša patrulja v temni noči naenkrat v sredo sovražnika, ki ga je bilo kot listja in trave in ki se je znašel naenkrat krog in krog patrulje, ko bi patrulja stopila z obema nogama v sršenovo gnezdo. Ampak patrulja (tako je stalo v poročilu) se je v polni meri zavedala, da je od enajste stotnije 27. pešpolka in da mora storiti vse, samo podati se fie
Komaj smo bili dobro pokonci in
srebali črno kavo, M so jo spackali kuhi, ko mi eden vojakov zaupa, da bi me stotnik rad videl. To je šlo kot blisk med stotnijo. Vse je bilo radovedno, kaj bo. Pust je stopil k meni in mi šepnil: “Ne podaj se! Tudi če bodo jermene rezali iz tvoje kože, ne izdaj nas, da smo skoro ves večer patruljirali za mizo po kislem mleku in kruhu, Drži se tistega, kar si napisal. Na na3 se lahko zaneseš, da bomo govorili enako. Drži se, Debev-ček, če ne bo nekaj napek.” Malo mi je bilo res nerodno, ko sem stopil pred stotnika. Pa še navsezgodaj, ko so ljudje tako slabe volje in sitni. Pa, ni bilo nič hudega. Stotnik mi je
Storili VSOy SČtIIlU puuitu ne ---------—---------°— ---------- — *
sme. In naša patrulja je stopila smehljaje odzdravil in povedal v akcijo (tako se je bralo nada- vpričo nižjih častnikov, da tako
Od mnogih vladarjev, ki so bili blazni in tako nevarni, da so jih morali imeti zaprte, je bil tudi bavarskik ral j Oton, ki je živel od 1886 do 1913. Najraje se je pogovarjal z duhovi. Odpiral je predale miz in omar in se razgovarjal z njimi. Trdil je namreč, da je v vsakem predalu en duh. Druga njegova zabava je bila, da je vsako jutro -ustrelil po enega meščana. Dva njegovih slug sta mu pri tem pomagala. E-den mu je vsako jutro prinesel puško, nabito s slepimi naboji. Drugi se je skril na vrtu, preoblečen za meščana in čakal. Ko se je kralj prikazal pri oknu s puško v roki, je stopil “meščan” iz grmovja. — Kralj je pomeril in ustrelil. Sluga se je zgrudil in obležal, kot bi bil mrtev. Drugi dan in vsak dan se je ta igra ponovila,
lje v poročilu). Storila je to, kar se more pričakovati od vsakega pravega vojaka (tako se je bralo naprej v poročilu), kratko povelje od kaprola Debevca (se je bralo dalje) in zadonele so salve iz naših pušk, na levo in
desno, naprej in nazaj. Fantje mi do prihodnjega taborišča. Ab-
natančnega poročila o kakih patrulji še ni imel v rokah. (Tedaj so tudi moja usta lezla narazen).
“In ker ste tako dobro' opravili,” je rekel stotnik, “boste vi, ki ste bili na patrulji, ostali pri kuhih in se ves dan vozili ž nji-
a blazen kralj ni vedel, da stre- i poročilu.
so streljali, da bi se bde skoro puškine cevi vnele. In ko je patrulja porabila zadnji naboj (se je bralo daljte), sem ukazal fantom: “Bajonete na puške!” Kot bi trenil so se zasvetili bajoneti na puškah. Potem sem dal drug ukaz, ki je odmeval daleč v temno noč: “Možje, naprej, naskok!” In glejte (tako se je bralo dalje), sovražnik, ki menda ni niti malo pričakovai kaj takega in ki v temi ni videl, da je samo šest mož, ki so ga napadli, se je obrnil in jo udaril nazaj vsevprek, čez njive in doline. Naša patrulja (se je bralo dalje), je sovražnika še nekaj časa zasledovala, potem se je pa ustavila in se počasi obrnila nazaj. Poveljnik patrulje je smatral tako strategijo za edino pametno v takem slučaju, je stalo zapisano v
^ mTSSm 7*2 ua vsako juto na iste tarčo. | Potem šem v poročilu še napi- gačne, ali pa še hujše
treten 1”
Fantje go z mojega obraza brali, da se je vse dobro izteklo in ko sem se javil pri feldbabi in mu izrazil obžalovanje, da jaz in mojih pet mož patrulje ne more ž njimi, ker moramo vahtati kuhinjske kotle, se je nakremžil in nič mu ni bilo všeč. Moji fantje so bili pa od sile veseli, ko so Zvedeli, da se ta dan ne bomb pehali lačni in žejni za sovražnikom, ampak se prav komodno vozili s kuhinjami.
Zdelo se mi je, da ne bo napek, če sem povedal o tistem mojem poveljevanju na Koroškem, o ustrahovanju sovražnika in kislem mleku. To sem napisal na voljo našim nekdanjim “dinarjem.” ki so se pri tem branju gotovo spominjali na tiste čase, ko so .bili mladi in doživljali slične pripetljaje, morda malo dru-
i
(
KANADSKA
(&•
šjUMtct...
Ameriška Domovina
Arfl/1 C Rl€/% (II— HOME
AMCRICAN
MMWNWUI
WUNWMMOMV
mJSStSL.
SEN IN TJA PO KANADI
Poroča Janez Dobernos
šeeeeaeameeemeetecoeeeoeeeeeeeeeeooeefreoeoooooooo
ZA SLOVENSKE šTUDEN-jfrancosko. Saj je znano, da ao
TE so se pa res kar dobro zavzeli tu v Kanadi. Proti koncu februarja je šlo radi njih posebno pismo na vse katoliške kanadske univerze in kolegije — (Colleges). Pa so vključene tudi naše dijakinje. Naprošena so vodstva univerz, da bi slovenskim dijakom in dijakinjam o-mogočila nadaljnje študiranje v Kanadi, ko jim poteče kontrakt z vlado' v zadevi enoletnega dela, oziroma službe. Pisma je razposlala organizacija kanadskih škofov, ki se imenuje CANADIAN CATHOLIC CONFERENCE in je razdeljena v več departmentov. Ta pisma so bila razposlana iz “SOCIAL ACTION” departments. Svoj sedež jjma zgoraj imenovana organizacija v Ottawi, 447 Sussex St. PISMO UNIVERZITETNIM vodstvom najprej pravi, da se je sama Sveta Stolica obrnila na to kanadsko organizacijo, naj bi se potrudila in poskrbela kakim 50 slovenskim dijakom in dijakinjam nadaljevanje študij. To željo Svete Stolice je potem organizacija CCC sporočila vsem kanadskim škofom in vsem katoliškim univerzitetnim zavodom. Pismo pravi, da so'ti slovenski fantje in dekleta že v Kanadi, omenja pa tudi 1300 slovaških dijakov, ki so še med
vzhodni kraji Kanade, zlasti provincija Quebec, po večini French-speaking.” Zato baje nekateri francoski ^ Kanadčanjc niso zadovoljni, če 4 pod besedo Latinska Amerika” razume samo Južna Amerika. Po mnenju teh narodnostno zavednih Kanadčanov M morali šteti k “Latinski Ameriki” tudi del Kanade. Nas Slovencev dosedaj še nihče ni vprašal, če smo za to reč. Kadar nas bodo vmešali, bomo pa sklicali konferenco in dali stvar na glasovanje. Kakopakl PA SO FRANCOSKI Kanadčani v marsikaterem pogledu občudovanja vredni. Iz lastne skušnje Dobernos Esquire sicer tega ne more reči, Tudi ne b! tega rekel, če bi poslušal tiste Kanadčane, ki niso francoske krvi. Ampak v knjigah in listih je pa že malo povohal pisanje o kanadskih Francozih. Nekje sem bral, da je bilo pred 200 leti vseh Francozov v Kanadi komaj kaj več kot 12,000. Od takrat naprej ni bilo nobene večje vselitve vjč iz Francije. Danes jih je pa baje v Kanadi in sosednih ameriških državicah ob Atlantiku — 6 milijonov! To niso mačkine solze!
ZGODOVINA MODERNE KANADE, sem bral, sega nazaj kvečemu kakih 350 let. Zgodo-
njem je pokazala samo to, da britanski sentimentalci obžalujejo Nove Fundlandije umik v Kanado, češ da je bila to najstarejša angleška kolonija in prva, ki je pozneje dobila popolnoma samostojno vlado. No, radovedni smo, kaj bi Kanada in Nova Fundlandija naredili, če bi v Londonu ne pritisnili pečata na njuno medsebojno ljubezen. Do vojne bi radi tega menda ja ne prišlo. . .
ZANIMIVO SE NAM PA ZDI, ko pišejo, da bo Nova Fundlandija poslala v kanadsko politično zastopstvo svoje poslance (ali senatorje?) po številu veroizpovedi, ki so močne v Novi Fundlandiji'. Od šestih bosta menda dva katoličana. Na splošno pa to menda ne bo spremenilo odstotne sile katoličanov v Kanadi. Opazil sem, da se računa, da-ima Kanada 40 odstotkov katoličanov. Ostalih 60 odstotkov pa pripada raznim protestantom, pravoslavnim in seveda tudi brezvercem,
REV. MIRKO RENER, slovenski duhovnik iz Gorice, ki sem oni dan omenil, da je prišel v škofijo Buffalo, je nastavljen za kaplana v Gowandi, blizu Bu-ffala. Prte dni so ga pridržali v škofiji, ker so mislili, da ga bodo morali šele učiti angleščine. Pa so na svoje začudenje videli in slišali, da že zna ta preteti jezik. Tedaj pa: ajdi, dečko! In so ga poslali v Gowando. Tam je edina slovenska naselbina
sl»l svoje bogoslovce kopat grobove. Saj sem že enkrat zapisal, da se nam, ki smo prišli od one strani, v deželah na tej strani “luže” marsikaj čudno zdi. -------------o------
Dopisi in drago
škofiji Buffalo, skupino Slovenčevi

jiteje večjo ojega du-
za KSKJednoto, je pa navadna izmišljotina in rdeča propaganda, da čim bolj oblati in zasovraži duhovnika, kakršne smo navajeni iz domovine in kateri ste
—	kot izgleda premalo izkušeni
—	Vi nasedli.
Prekličite Vašo obdolžitev! In ker pr%vite, da bi se z “dotič-nim” radi spoznali, Vam svetujem, da se potrudite do njega v
Gospodu Frank Grebencu nekaj v odgovor _	. .	....
Malvern, Out - V Ameriški Joronto ® opravičite -Gospod je zelo prijazen in lju-beznjiv, se bosta lahko prav lepo pogovorila.
Lojze Ambrožič.
♦ ♦ ♦
Danes tukaj, jutri tam, pojutrišnjem spet drugam
London, Ont. — že večkat me je kateri izmed naših kanadskih “railway workerjev” pobaral, češ, kako to, da nismo naročeni-na Ameriško Domovino? Res, težko mi je bilo odgovoriti na to vprašanje. No, pa sedaj, ko smo že naročeni, pač lahko odgovorim. Zato sem pa sklenil, da se v našem listu oglasim z majhnim dopisom ter na kratko opišem naše življenje na progi.
Domovini -z dne 1. marca ste napisali v “Kanadski kotiček” članek “Glede podpornih organizacij v Kanadi.” — Ker o eni in drugi podporni organizaciji nisem še nič slišal, mi je to popolnoma novo. Pa vseeno hočem nekoliko odgovoriti na ta Vaš do-, pis.
Vi pravite, da je društvo V.; F. Z. Bled na katoliški podlagi. — Mogoče! Ppav nič ne vem. Vem pa, da je bilo doma marsikaj na katoliški podlagi, kamor so se pa urinili komunisti, ki so katoliško podlago spodmaknili in vse je padlo v komunistično gnojnico. Bili smo pač premalo previdni in pazljivi. Preveč smo zaupali.
Pregovor pravi: “Osel gre samo enkrat na let.” In ker smo vsi novodošli Kanadci vse to preživeli, videli smo komunistično gnusobo, bili priče vsej njihovi prefinjeni politiki, propagandi, prevari in laži, zato nam nikar ne zamerite, če smo sedaj po tolikih skušnjah in trpljenju postali bolj previdni. In ta
vagoni, v katerih ni niti toliko prostora, da bi pošteno pljunil! Komaj stopiš skozi vrata, ki \-majo tako hud “ohtar,” da bi ob deževnem vremenu moral biti v gumijastih škornjih, da bi si o-hranil suhe nogavice. Pa to se ni najhujše, tisto šele pride na vsakih deset dni, ko ae premi-
previdnost je po Vašem razodet- kamo ter nas “pufarji” neusmi ju ravno pri vpisu v V. P. Žaljeno premetavajo po vagonu,
. Is
sami)
PISMO POUDARJA, da je novila pokrajina Quebec, traja-
Zakaj M Irpeli na OTKDEUH ŽILAH IN REVMATIZMU!
The M.OJJ. Oorp- Ima dva nacionalno znana kemlsta, Dr Albert PUher ln Dr. L Lswla, Id sta po ved letih presluitenj, odkrila in zdrav-nttko preskusila SUMAN, novo adravilo, ki premaga bolečine radi otrdelih zu In ravmatiama. NA TISOČE TOPEČIH GA HVALI. Zdravniki v bolnišnicah govorijo o 8UMAN, zdravilu, ki hitro olaJSa bolečine otrdelih fll, rvematbsma to mišičevja, kot eno največjih razkritij naSega časa.
“Ja* ne morem priporočiti boljšega zdravila kot SUMAN mojim bolnikom, ki trpijo na otrdelih Elah ln revmatizmu," Je rekel Dr. A. P. clevelandski zdravnik (njegov naslov Je v naSem uradu).
Oasbsilr Oboohavskl. 1040 Wheekwk Bead, Cleveland, O. piše deloma: “Več kot 8 let eem trpel na revmatizmu. Pe*wtl sem vssko-fcka zdravila, pa ni bilo nič boljie. Odločil sem poskusiti SUMAN. Beg vas blagoslovi sa to čudovito odkritje, ki ml je v nekaj dneh olaj-Mo bolečine. Po treh tednih som bU čisto oadravUen. Zdaj lahko opravljam vsako delo."
Poskusite to čudodelno adravilo. NE TRPHTE ŠE NAPREJ NA O-
trdbuh žilah in revmatizmu.
SUMAN kroglice stanelo $3.00 Skatljica. Prebivalci Ohio naj dodajo S centov aa državni davek. Ako je naročilo plačano vnaprej, bomo poltnino plačali mi. Na C.O.D. naročila so stroški poStninj prlračunanl.
Mi vam damo radevolje nasvete.
Naročite Se danes. Pošljite pisma in naročila na naslov:	v
M.C.D. C0RP.
1243 W«st 3rd St Dept H	Cleveland 13, Ohio
%
Tako so namreč nekateri krsti-kraj, v katerem smo trije Kranjci. Pa bo to ime menda kar držalo, Samo poglejte na zemljevid in poiščite mesto 0-wen Sopnd in v bližini proti špici najdete Lion’s Head, tam pa smo mi trije. Kar uživeli smo se že za silo na farmah, a za vse nas so najlepše nedeljske ure, ko se sestanemo. Takrat se seveda marsikaj pogovorimo in že sedaj ugibljemo, kam jo odrine-
mo po šftirih mesecih, ko poteče še vse bi biloi*"le "ti nesrečni] obvezno leto študij na kmetijah.
Po, ali pa tudi med debato pa ta kvartet (saj veste, da trije Slovenci že tvorijo kvartet) tudi katero zažinga Zanimivo je poslušati našega Franka, saj ve res precej zanimivih. Kaj Frank, kako je bilo, ko ti je gospolar ponudil vedro (golido) ob Tvojem prihodu, seveda v dobri veri, da boš pomagal pri molži. In Tvoja teleta itd.
rem. Zdravi smo, hvala Bogu, kar tudi Tebi želimo, ker pri nas je zdravje edino bogastvo, ki še ni zadružno —! Vse drugo gre v kolektiv. Letina je bila bolj slaba in smo pridelali komaj zase, žali Bog še od tega je treba “desetino” odrajtat. Pa naj bo pri pridelku ali živini.
“Vsepovsod zategujejo pasove in me je že danes, ko smo komaj pospravili te božje darove — strah, kakšni bomo spomladi, če se bomo kar naprej tako hudo zategovali — bomo pač bolj strigalicam podobni kako ljudem.
“Pišeš, da je tam vsega v izobilju. O, Bog, kako si srečen, tu pa taka stiska, ni špecerije ne konfekcije. Absolutno smo ae zarajdal, hedu nagravžen! Pa še nič ne kaže, da bi kdo vsaj malo pameti imel; vse je menda sam Lucifer obsedel, da ne vidijo, kako človeštvo trpi telesno in še bolj pa duševno!
“Tu precej" upamo, da bo reši-
nekaj slovenske univerzitetne mladine, ki je v Kanadi, že skon-čala svoje študije v Evropi. Ti so že doktorji ali profesorji, pa seveda zdaj ne bodo šli spet na univerze kot študentje. Zato jih ponuja pismo univerzam za profesorje. Dalje omenja, da bi mlajši, ki so še nekje na sredi svojih študij, morda bili na visoke šole sprejeti na ta način, da bi del svojega časa porabili za delo in zaslužek, drugi del pa za šolo in učenje. Potem sledi seznam z imeni 17 slovenskih dijakov in 12 dijakinj. Za vseh 50 torej organizacija še ni zvedela. Pri vsakem imenu je naveden nositeljev rojstni kraj, dan rojstva, stroka študija in njegova stopnja, ime univerze,
končno pa sedanji naslov v Kanadi.
PRIZNATI JE TREBA, da si je imenovana organizacija naprtila kar veliko delo. Saj že samo sestavljanje dosedaj dovršenega seznama pomeni obilo posla. Verjetno pa je, da organizacija išče po Kanadi še ostalih 21 dijakov in dijakinj, ki jih v sedanjem seznamu še ni. Namreč, če je treba število 50 dobesedno vzeti, ne samo “okroglo.” Seveda bo treba počakati, kakšen bo odziv od strani uni verz. Prehitro ne kaže pokazati prevelikega navdušenja. — Vendar je Janez Dobernos, ki je to reč kar brž izvohal, s tem dobil še večjo radovednost, če je res, da si slovenski visokošolci po kanadskih gozdovih v “kesanju pulijo lase,” da so jo kdaj mahnili proti Kanadi . . .
ORGANIZACIJA CCC, alf Canadian Catholic Conference, je razdeljena v dve polovici: v “English - speaking” in v “French-speaking” sekcijo. Vrhovno vodstvo je sicer enotno, glavna tajnika sta pa dva, eden za angleško polovico, drugi za
la je pa do leta 1760. To je bila takozvana “francoska doba” kanadske zgodovine. Od tega leta do današnjih dni je pa "angleška doba.” To drugo dobo pa spet delijo v tri razdelke. Prva od teh je “kolonijalna c|oba,” ki je trajala do leta 1867. V tem času so se združile poprej samostojne provincije New Brunswick, Nova Scotia, Quebec in Ontario ter osnovale federacijo, ki je dobila ime: Dominion of Canada. Kako so pozneje k tem provincijam pristopile še druge bolj na zapadu, tega gospod profesor Dobernos še ni preštudiral. Torej ne sprašujte ga! Sedite!
ZASTOPNIKA PRI VATIKANU hoče imeti Kanada. Za-
bodo naši rojaki tam zelo veseli prihoda tega duhovnika. Sliši se tudi, da je ta mladi mož velik muzikant in peved) pred Bogom in ljudmi. Mnogo uspehov, 1 ju-“sosed1”
NI PA ŠE IZVOHAL Dobernos, kje so se ustavila tista go-riška dekleta, ki so potovala skupaj z g. Mirkom. Na vse stra-odpira nosnice, da bi kaj u-
jel, od katere strani bo zadišalo Jednoto itd. — To je pa teko de njih, pa do3lej še nič ni. 'bela izmišljotina in laž. da kar
kjer je kdo študiral v Evropi, nimivo je, da se za to ne potegu-
jejo samo kanadski katoličani, ampak morda še bolj drugi kanadski krogi. Veliki torontski dnevniki, ki sicer niso protiverski, pa zopet ne katoliški, pišejo te dni mnogo o tem vprašanju. Poudarjajo, da so celo take države kot sta Indija in Egipt, poslala svoje diplomatske zastopnike v Vatikan, le zakaj bi Kanada ne imela pri papežu svojega diplomata. Vsi poudarjajo, da je Vatikan najbolje informirana svetovna centrala, zakaj se ne bi tudi uradna Kanada po-služila te lepe prilike, da skupno z Vatikanom delovala za svetovni mir. Saj mora vsakdo priznati, da nihče ni storil za mir toliko kot papež.
NOVI FUNDLANDIJI so da li tudi v Londonu dovoljenje, da se združi s Kanado kot njena deseta provineija. Časopisi vedo povedati, da so v londonskem, parlamentu sicer nekoliko pode-batirali, preden so glasovali, končno Je pa le z veliko večino bilo izglasovano dovoljenje. Prav za prav so 3amo pečat pritisnili na to, kar je bilo ze itak narejeno. Debata pred glasova-
bilo, bi jih ne bih> treba ven metati. Z Vašim dopisom ste nas opozorili, da naj bomo še bolj previdni.
Kar me je pa privedlo do tega pisanja, je pa tole: V Vašem dopisu je tale odstavek: “Kot ču-jem, gre po raznih krajih, kjer so nastanjeni novi naseljenci, Slovenec-dilhovnik z namenom, da pridobi nove člane za KSK-
potujoči cirkus, le da na srečo ne Vozimo ‘živalic” s seboj. To je edina u-teha in dobra stvar našega “hotela.”
Sicer pa smo v vagonu le ponoči, čez dan pa se “luftemo” na kanadski burji tako, da pridemo po delu kar malo omamljeni od sape. Po večerji pa se spravi vsak k svojem hišnem delu. V enem kotu opaziš debelega Tončka, ki na levo roko na
Morda bo kdo od bralcev teh vrstic hitreje izvohal, pa naj se oglasi.
Naš SLOVENSKI “LEME-NATAR” v Torontu je pa lahko vesel te dni, da je prišel v Kanado in vstopil'v ‘%iaš” lemenat. Če bi tjil šel v Ameriko, bi se morda znašel v semenišču slavnega mesta New York. Kdo ve? In če bi se bilo teko zgodilo, bi dni, ko se to piše, ne mogel sedeti pri knjigah, ampak bi sukal kramp in lopato. Nam se ta reč zelo čudna zdi, ampak čita-mo, da so v New Yorku stopili stavko grobokopi katoliških pokopališč, čez tisoč rakev z mrtveci je ostalo nepokopanih. Kardinal Spellman se ni mogel pogoditi s stavkarji, pa je po-
vpije in kliče po odgovoru na Vaš dopis. In prepričan sem, da nisem jaz edini, ki vam odgovarjam.
Kar takoj Vam povem, da ne bomo prav nič pustili, da bi kakorkoli, na en ali drug način kdo blatil in sumničil našega dobrega dušnega pastrja dr. Kolariča, za katerega smo Bogu zelo hvaležni, da nam ga je poslal.
Gospod je prav tako bivši begunec kot mi in je šele pred par meseci prišel preko Španije in U. S. v Kanado. Ne briga se za drugo kot za naše duše. In če je, jaz ne vem, kdaj komu svetoval previdnost glede pristopa v kako tukajšnje društvo, je storil le svojo dolžnost. Da bi pa hodil okoli za pridobitev članov
semce, ki bo poletelo daleč na jug. . . Naš pridni očka France pa piše pismo svoji ženki v stari kraj in ji sporoča novico, da že “rajža” nova pošiljka proti domu. Poleg moje postelje.
no,'katero že kar dobro Zato se ga večkrat poslužim kot tolmača. Pogoste se tudi usede k harmoniju in ubira razne melodije. Tudi gitari ne prizanaša.
še par besed o tem, kako smo preživljali božične praznike, ako je ravno od tedaj minilo že dva meseca. Lepo udobno smo se u-sedli na sveti večer v avto in se odpeljali v 40 milj oddaleno mesto k polnočnici. Tam nas je že'
slanja trudno celo in piše pi- čakalo nekaj naših fantov, da se
vajo še malo pripravimo za naše petje med polnočnico. Kar dobro smo jih zapeli, a še posebno z občutkom pa še vedno lepo “Sveta noč, blažena noč. . . . ” Pa kaj ta hvaHl naše petje, saj
desnem kotu, pa se preteguje ste naš gotoyo poslušali ob ra-naš trpin Franci, katerega je že diu. Drugo poglavje je pa na-premagal spanec, da je položil ša pot domov.
pod glavo angleško slovnico in zadremal. Na drugem koncu pa Ciril dopoveduje Zajcu, kako
bosta gradila novo progo Ribni- jj; g^no smo prevozili 37 milj,
ca-Kužljevec ter sta v ta namen
nabrala že 3 sodčke starih “špaj- gnega do "kolen, a mi pa smo v
NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da Je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična aiovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovin?, 6117 St.
Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč.
Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC * Ontario Hospital, 1067 Labeshore Koad New Toronto, Ontario, Canada
Mislim, da nam bo ostala v spominu za vedno. Snežilo je kot za stavo, seveda obTiudi bur-
a tam smo pa ostali v zametu.
kov.”
Tako mineva večer za večerom in kazalec že kaže pol desetih, a jaz se še vedno ubijam s pranjem delavne srajce, ki je že zgubla svojo originalno barvo Znak, da je čas, da se prične' pohod v posteljo, nam daje vsak večer brzovlak, ki huškne mimo nas s tako brzino, da naši vagoni kar zastočejo ob močni sapi, ki jo napravi.
Torej haj bo dovolj za danes in upam, da malo sem vam že povedal o našem življenju progi. Obenem pa želim jaz in vsi ostali fantje vsem bivšim “Farlandovcem” in ostalim Slovencem lepšo in boljšo bodočnost v naši novi domovini.
Stari špajkar.
♦ ♦ ♦
Novice iz naše “špk»,” kjer mbo trije Kranjci
Lion’s Head, Ont. — No, pa zopet par vrstic iz naše “špice.”
Torej tako to pismo :— dovolj.
Lepe pozdrave vsem znankam in znancem pošiljajo:
Lamovšek Stane,
Kuhelj Frank,
Medved Ivo.
R. R. 3, Lion’s Head, Ontario.
JOHN ZIRKH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Meat
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo,
IVanhoe 4Z21 MU NEKE ROAD
nizkih čevljih plesali okrog avta in ga “nagovarjali,” naj nas potegne še tri milje, pa so bile vsejiaše prošnje zaman. Mahnili smo jo seveda kar peš. Kako smo jo "rinili” te tri milje, raje ne povem, saj bi se morda še komu smilili? Lepo pa smo se imeli potem, ko so se nam otajali v topli hiši premrli udje. Da pa je bil za te dni kvartet popolen, je pripomogel še Lojze, ki nas je te dni- počastil s svojim obiskom!
Ker sem dobil iz Jugoslavije pismo, ki bo morda tudi Žosi zanimalo, prilagam dobeseden prepis 1 Takole pravi:
“Pisal mi je Tvoj oče in mi poslat Tvoj naslov. Zato Ti takoj pišem in želim srečno novo leto, da ta ga v zdravju in zadovoljstvu preživel ter se j* v tem letu vrnil, sicer bo prepozno, ker nam gre sploh vsem čezdalje bolj — nazaj! Pri nas po sta-
Thomas Flown Shop
CVETLICE za v«e prilike
šopke in cvetlic« lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomaa (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.-IY 3300
ZSEtEjiS.
a
dta*«adaia Im ma/ j
oweI^I day
mi*u mAMN
riMa
ssršSftSSŽ!
UMI iMOMMMBMh
s
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
kar najbližje mogoče, tako da' “Sedemnajst centov od kosa. di štirideset na dan. Seveda zapodili!" lahko hodijo opoldne kosit v *je t,j]0 aiab0 gc fo; nam od-
Ko se je malodušno, malone mikal po njem ter ga obdelaval popolnoma obupamolziral okrog s svojo plenkačo. st be, je opazil skozi drevje na- “Huidirja, kaj je bilo tako nasprotnem koncu, kjer se je hudo?” se je smehljal Trkljav-svet začenjal dvigati, preseko 'ček.
V Janezovi lobanji se je zabli-j “Kaj bi ne bilo! Polne čevlje kaio. Tako torej- Nekdo drug j vode, obleka vsa premočena in je pred njim delal preseko, se pozimi! Kaj ni ta dovolj hu-lepo izognil z vodo poplavlje- do? Da bi zlomek pocitral vse
nemu svetu ter nadaljeval na onem koncu, kjer ni vode! Prekleto! — če se je oni smel tako
skupaj!”
“Hm, saj si bil neumen, si se podstopil podiranja v vo-
lepo ogniti tej vodi, se ji bo tu- di!” je menil Trkijavček ter da-
di Janez! Ampak ipreje bi se bilo dobro malo ogreti in osušiti. Takšen, ves premočen, ne bo mogel delati. Saj obleka na njem že zmrzuje!
Janez je poskušal napraviti ogenj, toda mokra drva se za zlodja niso hotela užgati. Po polurnem trudu je Janez obupal.
“Vse kaže, da mi je usojeno poginiti v ti prekleti hosti!” je resignirano skleni! ter se začel pripravljati na smrt. Tedaj je zadonel skozi gozd zategnjen klic:
“Hoj, Janez hoj J Hooooj, Janez. kaj počneš?"
V Janezu se je utrnila iskra dobrega upanja. Ni še vse izgubljeno. Trkijavček mora 'biti nekje v bližini, mogoče ima ogenj.
“Hoj, Trkijavček, kje si?!” je zakričal Janez.
“Tukaj!” in Janez je vedel toliko kot poperj.
“Imaš ognja, Trkijavček?” je s poslenjim naporom svojih pljuč zatuli Janez. “Jaz zmrzujem!”
“Grmado, da bi vola na nji spekel!” je prišlo v odogovor. "Kar sem k meni, Janez!”
Janez si ni dai dvalkrat veleti. Jadrno je vrgel sekiro preko ramena ter nastopil težavno pot po podrtih deblih preko vode.
Na -nizkem griču, kjer je stal šop velikih borovcev, je v resnici prasketala pravcata grmada. Janezu je bilo kakor grešni duši, ko pride iz -peklenskega preddvor j a v hlad raja. Stekel je k grmadi, se sezul ter se začel greti.
“Trkijavček, verjemi da si mi rešil življenje!’ je dejal tovarišu, ki je stal na deblu podrtega borovca, se ritenski po-
V BLAG*SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NASE DRAGE SOPROGE IN LJU-BE MATERE
Apes Dežman
ki je zatisnila svoje blage oči 15. marca 1943
šest let poteklo je, kar truplo tvoje že trohni, nam pa težko pri srcu je, po licu solza nam rosi.
Spayaj mirno v hladni zemlji!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI
Euclid, O., 15. marca 1949.
kemipo. In onima dvema &ve-( kazal velike šope, da bi ne bilo doma, ki delata pot kakor ti, ni. ^rejba loviti borovcev sem ter treba hiteti kakor 'boš moral, če.ya jpo gmajni- Ampak je že boš hotel -kaj zaslužiti; po štiri j tako, da za nas nima “bas” kaj dolarje dobita dnevne phiče ——. dobrega in sem vesel, če napra-na okrodje inemogoče toliko vjm povprečno osemnajst pra-zaslužiti pri tem delu. Boš že 'gov dnevno, gvedi, ki imajo od-skusii. In tesačem Švedom od- kazana najboljša mesta, jih nakazuje naj lepše šope borovja pravijo po trideset in včasih tu-v bližini kempe, da lahko zaslužijo -po pet, šest dolarjev dnevno, nam Slovencem, Poljakom in drugim pa takele majhne šape, raztresene v globini pragozda, da moramo mlatiti s plankačami, če hočemo zaslužiti tri dolarje dnevno! Ej, je
MALI OGLASI
jih obtešejo tako nemarno, da. jih ni vredno pogledati ampak oni to lahko delajo, če bi jih pa mi tako slabo tesali, bi nas
Nov 7 sob zidan bungalow na ogled v nedeljo
Nahaja se na 18122 Nottingham Rd., spodaj je parlor’s fire place, jedilnica, kuhinja s tile sinkom, 2 spalnici, kopalnica s ploščami obita. Zgorej je pa 1 spalnica, šivalna soba, toilet. Fi-nestra okna. podoknice iz marmorja, klet pod vso hišo, recreation soba z fire place; avtomati-
iStrela!” — zdaj mi je že žal, ker sem prišel sem .. se je kesal Janez.
'Ej, kaj boš obžaloval, ko ti nič ne pomaga!” ga je bodril Trkijavček. “Korajžno udrihaj, pa bo že nekako šlo. -Nekaj boš zasluži) — bolje kot nič! Saj
si Gorenjec in vajen trdemu delu!”
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte
nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Lepa hiša naprodaj
Je angleški bungalow za 1 družino. Ima 2 spalnici, parlor,
kuhinjo in dinette ter kopalnico,' eno gretje na plin, garaža se dr-vse v enem nadstropju. Furnez, ži hiše, cementni dovoz. Lot je že ^^aak^ed^napiej na j,araja) ]ot 50x138, cementni do- 55zl38. Lahko se takoj vselite.
Hiša je stara samo 10 let Cena je $19,800.
John Mole
gradbenik
Ije udrihal po deblu, da je odmevalo daleč -po gozdu. “Preje sta delala preseko tukaj dva Šveda in sam lahko vidiš, kako sta se znala izogniti vodi. Misliš, da jima je stari kaj rekel zato? Kaj še — saj vendar ve, da 'bi se tega dela podstopil kvečjemu kak norec! Nemara si se mu ti videl tako neumen Am-pak ti mu lahko pokažeš, da Slovenci le nismo tako udarjeni kakor -se njemu vidi,,	,
in da imamo vsaj toliko pameti V8okih’ vltklh ,borovcev’ P kot njegovi rojaki; pusti to zelenim otockom v slve™ ."T zlomkovo lužo v miru in začni P«, nad katerim se je bleščalo
sekati tam, kjer sta Šveda ne- miz*° z‘ms 0 som^e' _ hala! Ne-bo, ti treba iti daleč; “Koliko pa vam tesačem pla-
dobrih tri sto čevljev poti sta še ^ai°; ie P°'zve ova °' napravila, -potem sta nehala.” Uavčka.
“Zakaj?” je hotel vedeti Janez. “Kaj sta zopet prišla do vode?”
“Ne, ampa-k ljubilo se jima ni hoditi tako daleč na delo.
In ker je “bas” njun rojak, jima tudi ni bilo treba. Sicer boš pa že še videl, kako zlodej protežira svoje rojake! Nam odkazuje delo po dve, tri milje od kempe, svojim rojakom pa
svoje ljudi! Škoda da ilimamo
slovenskega basa .	j in prodaja jo lastnik sam. Oglej-
Jamez je poslušal in pritrje- te si jo v četrtek ali petek ves val, da to ni po pravici in da dan, ko je lastnik doma na 19330 bi ne smel-a tako biti. In ko mu Meredith Ave. blizu 185. ceste, je Trkijavček govoril o “šopih” borovja, je začel ogledovati s svojega prostora na griču prostrano šumo. Opaizil je da je izraz “šopi” popolnoma na mestu. Pred njim Se je širilo morje topolovih vrhov, izmed katerih so štrlele -posamezne smreke, polovica teh suhih, olupljenih in brez vej, da šo bile slične tuTškim minaretom; iz tega morja so v velikih presled-, kih ikipeli yečji in manjši šopi!
odobni
17921 Nottingham Rd. IV 0348.
Trk-
new coiffure la shorter... neater... more alluring
GABRIELEEiN
WITH ADEPSOL IS THE PERMANENT THAT GIVES YOUR HAIR NEW BEAUTY
Complete with	4 /V
styled coiffure,	fl* |
shampoo and cut	X V
The feminine look for now, demands shorter hair with curls and waves, brushed into a "new look” style that hugs your head. Our Gabrieleen permanent with Adep-sol is the perfect base for the new face-framing cut . . . gives you new hair beauty at a kind-to-your-budget price, rhone for your appointment today.
You can choose a Gabrieleen machine, machineless or cold wave.
£tasias
8eaut\j £lioj>j>e
(formerly GLORIA’S)
1144-46 Addison Rd. Cleveland, Ohio HE 6466
DENARNE IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ
Tvrdka Hollander naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, T«t, Italijo in v vse druge države. Vsaka po-šiljatev je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in ista točno odpremlja na naslovnike ;
DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugo-slavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja vanje tam sem;
karte za v stari kraj
poto-in od
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam iri Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Poslue že 56. leto
Članstvo 42,000	^
Premoženje nad $7,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
Cc bolni dotro sebi iu tvojim drstfm. RavmraJ se š>rl najboljši, *o-titejoJ In nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI.
kjer se lahko utvaro ki u unrtnlne. rame poškodb«, operacije, »roti bolezni In onemoglosti.
1«. do M. letat
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienskfed 1«. otroke pa takoj po rojrtra In do 16. leta pod svojJQpriUa.
K. S. K. JEDNOTA Maja najmodernejše vrste ecrtlffikate sedanji Mi ti 125*. 10 <U ILMMC.
K. S. K. JEDNOTA Je pran m*U r«sr In Met. Os le nU Us. ell Menlo* te mocotae in bocMe kntolllke pedperne onrsnlsadje, p» trn dl ee In pristopi takoj.
Zs DoJssnO* o ssnroTsnJn in ss vae drage podrobno«!
<e obrnita na nradntke in vadnico krajevnih dresu.
k. B I Vnlaete, «M |ta D*>
GLAVNI URAD
[s 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
-AND THE WORST IS YET TO COME ‘-in najhujše šele pride
DA: prodaja AMERICAN EX-PRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
KADAR torej rabite postrežbo v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko:
AUGUST HOLLANDER
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio V zalogi imamo Jugoslovanske znamke Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
G. WHISKERS
Inly the Maytag Dutch Oven Gas Range automatically turns off the gas and keeps right on cooking
Cooking by regular methods, you’ll be delighted with the many modern improvements ... the speedy, gas-saving Spiral Flame burners ... the ease of cleaning, with the top and the burner bowls all formed by one piece of gleaming porcelain.
Cooking automatically, you’ll enjoy extra leisure (you don’t even have to be there)... plus a cooler kitchen and the never-equalled excellence of famed Dutch Oven cooking!
Tho Dutch Cooker Well, shown at left, is one of many other features you’re sure to like. It cooks an entire meal on one top burner. Co»«e in and find out all about it right away.
Pri nas dobite popust v’gotovini namesto Eagle znamk
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
JOHN SUSNIK
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
, Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 13^%.
.STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.”
URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
24S West 18th Street	New York 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 1—9016
MARINKO'S
416 EAST 156th STREET vogal Waterloo Rd.
Pridite k nam po
PIVO-VINO-MEHKE PIJAČE!
za vse prilike.
Takoj vam pripeljemo na dom, če pokličete
IVanhoe 3170