St«v, 36,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
CrcG.iištvo • Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankiran« pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Šteian Godina. Lastnik konsord| Usta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sr. Frančiške Agiškega 5t. 2(1 Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta	-.................• 12.—
za tri n:cs eee....................a €L—
za nedeljsko Izdajo sa celo leto ...... . 5.20
ca pol leta ....................»
V Trsta, v pontdtUriu 5. Munari 1»17
Letnik XIII.
Posamezne številke .tidinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.—
vsaka nadaijna vrsta............ »2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklairacije ee pošiljajo upravi lista. Plačujs :>e izključno Is upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega Si. 20. — Poštnohranilnični račun Št. 811 652
Nemškemu veleposlaniku grofu Bernstorffu izročeni potni listi, veleposlanik Gerard odpoklican.
Na bojiščih razven topovskih bojev ozir. posameznih sunkov nič novega«
VVASHINGTON, 3. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik WHson je v svoji poslanici kongresu opozarjaj na ameriško noto Nemčiji z dne 8. aprila po torpediranju »Sussexa«, nato na odgovor Nemčije dne 4. maja in na odgovor Amerike dne 8. maja, s katerim so bila nemška zagotovila sprejeta. Wilson je rekel, da Nemčija na noto ni odgovorila. Nato je citiral iz nemškega memoranda z dne 31. januarja 1917 in izjavil:
Z ozirem na to izjavo, ki nenadoma in brez kakršnekoli si bodi poprejšnje omembe hotoma odstopa od slovesnih zagotovil, ki so bila podana v nemški noti 4. maja, ne preostaja vladi Združenih držav noben drug izhod, ki bi se zamo-gei strinjati z dostojanstvom in častjo Združenih držav, kakor da krene na pot, ki jo je napovedala v svoji noti dne 8. apr la za slučaj, če Nemčija ne bi hotela preklicati svojih podvodniških metod.
Radi tega seni naročil Lansingu, naj naznani Bernstortfu, da so cfiplomatsčni o&ioša*j z Nemčijo pretrgani, da bo ameriški veleposlanik v Beroiinu takoj odpoklican in da bodo Bernstorffu izročeni potni listi.
Kl«ub temu nepričakovanemu nastopu nemške vlade in temu nenadnemu, obžalovanja vrednemu preklicu njenih naši vladi podanih zagotovil v trenotku kritične napetosti v odnošajih med obema vladama, nikakor nisem mnenja, da nameravajo nemške oblasti dejanski storiti to, za kar se smatrajo, kakor so nam naznanile, upravičene. Na noben način se ne morem sprijazniti z mislijo, da se ne bodo ozirale na staro prijateljstvo med obema narodoma in na svosa slovesna zagotovila in uničevale z objestnim izvajanjem neusmiljenega brodovnega programa amerikanske ladje in človeška življenja. Le resnično očitna dejstva z njihove strani bi me zamogie prepričati o tem. Ako bi se moje ukoreninjeno zaupanje v njihovo preudarnost in njihovo modro previdnost k nesreči izkazalo kot neutemeljeno, ako bi bile ameriške ladje in človeška življenja žrtvovana brezmernemu kršenju mednarodnega prava in človečanskih zakonov, potem zaprosim kongres za pooblastilo, da nastopim lahko s sredstvi, ki so potrebna za varstvo naših mornarjev in državljanov pri njihovih mirnih in legitimnih akcijah na odprtem morju. Manj je nemogoče storiti. Smatram za gotovo, da ukrenejo vse nevtralne vlade isto.
Mi ne želimo nobenega vojnega konflikta (hostile conflict) z nemško vlado; mi smo odkritosrčni prijatelji nemškega naroda in želimo resno ohraniti mir z vlado, ki je njegovo glasilo. Mi ne bomo mislili, da nam je sovražna, razven, ako pride tako daleč, da borno morali verovati, in mi ne nameravamo nič drugega kakor pametno obrambo nedvomnih pravic našega naroda. Mi nimamo nobenih egoističnih namenov, ampak hočemo ostati le zvesti prastarim principom našega narooa, braniti naf>e pravo do svobode, pravičnosti in neoviranega življenja To so podiage Miru in ne vojne.
Dal Bog. da ne '*>i biii s čini premišljene nepravičnosti s strani vlade Nemčije izzvani, da se branimo!
LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev tfrad poroča, da je vlada Združenih držav ameriških pretrgala dipiomatične odnoSaje z Nemčijo. VV ilson je poročal o tem kongresu. Nemškemu veleposlaniku grofu Bernstorffu so biii izročeni potni listi, ameriški veleposlanik mrster Gerard pa je dobH ukaz, da naj zapusti Nemčiio. (Pripomba VVolitovega urada: Na uradno mesto še ni došlo potrdilo tega poročila, vendar pa se o njegovi resničnosti ne dvomi.)
Španska zastopnica ameriških koristi v NomCiJI.
VV ASHINGTON, 4. (Kor.) Veleposlanik Zedinjenih držav v Beroiinu, misfter Gerard, je dobil nalog, naj zapre veleposlaništvo. Španska prevzame zastopstvo koristi ameriških Zedtajenih držav v Nemčiji.
Avstro- Ogrska in taorika.
DUNAJ, 4. (Kor.) Minister zunanjih stvari grof Czernin je danes eno uro kon-feriraJ z amerikanskim veleposlanikom mr. Penfleldom.
Italijanski glasovi.
LUG A NO, 4. (Kor.) Na podlagi Reuter-ieve vesti, da ie vvashmgtonska vlada
pretrgala diplomatske zveze z Nemčijo, izraža italijansko časopisje svoje najži-vahnejše zadoščenje, da stvar četvero-zaveze dobi tako pomembno moralno in z oziram na londonsko vest o potopitvi amerikanskega parnika »Housatanica«, kakor se zdi, kmalu tudi zavezno praktično podporo s strani Amerike. Časopisje izraža upanje, da se bo trgovina z Ameriko v novih okoliščinah redno tnogla nadaljevati, in da se bo po ukrepih Angleške in opremitvi vseh četverozavez-niti trgovinskih ladij s težkimi topovi in dobrimi strelci znatno dala zmanjšati učinkovitost poostrene podvodniške vojne. Kakor poroča »Corriere della Sera«, se vest, da amerikanska vlada svojim podanikom odreka izdajanje potnih listov, zanika s pripombo, da je bilo to samo začasno, dokler ni bilo znano stališče predsednika WiIsona. Predvčerajšnjim da so štine trgovinski parr.iki zapustili Ne v York in odhod ladij da ni prepovedan. Ladje se samo bolj nadzirajo in natančneje preiskujejo, kakor se zdi, zato, da bi ne nakrcavale materijala za prekrcanje na vojujoče se ladje na odprtem morju.
Poostritev pedvodnlSko vojno.
L ONDON, 3. (Reuter. — Kor.) Amerikanski parnik »Housatanic« (3143 ton) je bil potopljen.
LONDON, 4. (Kor.) Lloy>dova agencija javlja: Norveški paprik »Heimland« (1506 ton) je 28. m. m. zadel ob mino. Dva angleška parnika sta bila potopljena.
LONDON, 3. (Kor.) Lloydova agencija javlja: Trojarbolnik »Speelonua« (3283 ton) je bil potopljen.
ROTTERDAM, 4. (Kor.) V plovbenih krogih se pripoveduje, da je bilo od začetka poostrene podvodniške vojne že potopljenih nad tridesei lad?i. Iz Angleške se vrnivši mornarji poročajo, da je zadnje dni dospelo v angleška pristanišča veliko število angleških rušilcev, in sicer več, kot prejšnji mesec. Ob ustju Hum-berja je bilo opazovanih več rušilcev z deloma odstreljenimi dimniki.
STOCKHOLM, 4. (Kor.) Ministrstvo zunanjih stvari javlja, da je angleška ad-miraliterta zasedaj prepovedala vsem ladjam odhod iz angleških pristanišč, iz-vzemši samo en potniški parnik.
AMSTERDAM, 4. (Kor.) Neki tukajšnji-list poroča iz Londona: Nemška grožnja ni izpremenila ničesar pri odhodu angleških ladij. Veliko Amerikancev je najelo prostore za vrnitev v domovino. V plovbi proge White Star (»Bele zvezde«) ni nikakršne izpremembe.
TURIN, 4. (Kor.) »Štampa« javlja iz Pariza, da tam zelo resno presojajo poostritev podvodniške vojne. Angleška in francoska vlada ste se dogovorili, da za vsako ceno zavarujete zvezo z Ameriko in da boste pošiljali ladje po novem potu preko Atlantskega oceana pod zaščito angieških vojnih ladij.
Ukrepi nevtralcev.
AMSTERDAM, 4. (Kor.) Iz Ymuidena se poroča, da ribiško-brodovje ne more izrabljati dovoljenja v i ade za ribarjenje v področju dvajsetih pomorskih milj od obali, ker zavarovalne družbe nočejo prevzeti nevarnosti nase.
AMSTERDAM, 4. (Kor.) Ministrstvo je ukrenilo, da se začasno ne odprem!jajo izseljenci.
BERN, 4. (Kor.) Pariški listi poročajo iz Madrida: Paroplovne družbe so bile po razglasu v uradnem listu pozvane, da naj ne zapuščajo v nemški noti za plovbo določenega prostega pasu.
KRISTIJANI J A, 3. Ravnatelj zveze nordijskih brodolastnikov na Norveškem, Švedskem in Danskem, Jantzen, je izjavil napram nekemu časnikarju: Ce bi se, kakor grozi nemška nota, nevtralne ladje potapljale brez svarila, si ne morem misliti drugače, kot da dovode to do resnih sporov z nevtralnimi deželami. Ali to pripomore k pospešenju tako željno pričakovanega miru s tem, da se otežuje dovoz živil v alirrane dežele itd.f smatram za zelo negotovo. Gotove so pa nove težave. ki se napravi jajo nevtralni plovbi in dovozu v nevtralne dežele.
Bolgarska In poostritev podvodsKke volne.
SOFIJA, 3. (Kor.) Časopisje vseh strank pozdravlja pričetek poostrene podvodniške vojne ko< učinkovito sredstvo I za poispešenje vojne.
1 Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. februarja 1917.
Vzhodno bojišče. — V območju c. in kr. čet nič važnega.
Italijansko bojišče. — Nespremenjeno.
Jugovzhodno bojišče. — Južno Ohridskega jezera so odbile nase čete sovražne poizvedovalne oddelke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ho fmL
KeiDfko uradno poročilo.
BEROL1N, 4. (Kor.) Veliki slavni stan, 4. februarja 1917.
Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Ob nejasnem zimskem vremenu je bil topovski bo| med LensoLH in Arrasom ter od Serre do gozda St. Pierre Vaast živahnejši od prejšnjih drJ. Severno Ancre so Angleži po bobnaječem ognju opolnoči napadli naše postojanke. D oči m so se severno Beaucourta napadi izjalovili, se je blizu rečnega brega nekemu oddelku posrečilo, da je prodrl v naše najsprednejše jarke. — Prestolonaslednikova armada: Severovzhodno Pont ž Mousson In severno S t. MHiiela so bili naši poizvedovalni sunki uspešni.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri bojih, ki so se razvili dopoldne ob reki Ai kljub hudemu mrazu, je bilo odbitih več ruskih napadov. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi armadnl skupini je položaj neizpremenjen.
Macedonska fronta. — Razven topovskega napada pri Bitolju in med Vardarjem in Dojranskim jezerom, nič bistvenega.
Prvi generalni "K v a rti r mojster 2 pl. Ludendorff.
Tursko uSo porefllo.
CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja: Ka desnem krilu smo zavrnili napad sovr: žne stotnije. V keui odseku levega krila je neka naša poizvedovalna patrulja zadala sovražni poizvedovalni patrulji znatna izgube in zajela nekaj mož.__
Sovražna uradna poroilia.
Rusko uradno poročilo.
2. februarja. — Zapadna frarata: Po srditem artiljerijskem ognju na naše jarke zapadno Slaventine (20 verst jugozapadno Brzezanov) so močni nemški oddelki v belih plaščih vdrli v naše strelske jarke prve črte; s protinapadom rezerv s podporo artiljerije smo vrgli Nemce nazaj v njihove jarke. — Romunska fronta: Obo-iestianski ogenj in poizvedovanja.
Eksplozija v Arhangetekem.
PETROGRAD, 3. (Petrograjska brzojavna agencija.) Admiralski štab javlja: 26. januarja je nastala pri razkrcavanju ledoloma »Cetiuskina» v Arhangefskem eksplozija in nato požar, ki se je takoj razširil v okrožju tega razkrcevallšča. Požar je napravil škodo na kolodvorskih poslopjih in nekaterih skladiščih. Poleg »Ceijuskina« je bila uničena še ena ladja. Pole^ tega je bilo pet parnikov poškodovanih, trije med njimi lahko. Med 344 po-i škodovanci so 3 častniki, 99 vojakov in 39 drugih oseb težko ranjenih. Število mrličev še ni končno dognano; kakor se 7x1 i, jih je kakih 30. 31. rn. m. so parniki že zopet neovirano mogli na kraju nesreče izkrcavati, kot običajno.
Železniška nesreča v Nemčiji
AACHEN, 3. (Kor.) Pri bločKču Fin-kenrath na progi Monakovo—Oladbach— Aachen sta trčila dva osebna vlaka. Osem potnikov je mrtvih, več pa deloma težko, deloma lahko ranjenih. Proga je bila za-
PODll^TEH.
ftft
Ne sodit«,...!
Roman.
—	Oprostite, prosim, oprostite! Pregovor pravi: strup proti strupu... mislim pač, če se Visokost privadite, da boste tudii izven moie sobe še imeli okoti sebe ta vonj, ga boste lažje prenašali prihodnjič.
Posmehljai se je.
—	Pa naj bo po vašem, lepa čarovnica. Ubogi suženj se premagan sklanja pred vašimi nogami m obljublja, da udiha ta sfiadki strup do zatfnje kaprice.
—	Da, sedaj pa prosim, da bi nekoliko prevajala iz te ruske knjige.
—	Ali res mislite, milostna gospica, da bom tu mogel resno študirati?
Njegov pogled je govoril ie več.
—	Gotovo, Visokost, te ure morajo dobiti trdno obliko, drugače... bi vas vendar ne smela več sprejeti. Visokost. -
Začudeno se je zgenil, se zopet posmeh-
prta štiri ure. Nesreča se je zgodila, ker je vlak prezrl znamenje za zaustavitev.
Cesar pokrovitelj veteranov.
DUNAJ, 4. (Kor.) Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 28. januarja, najmilosti-veje prevzel pokroviteljstvo nad avstrijskim veteranskim zborom.
Doktrina Monroe in razsulo Evrope.
James Monroe je bil peti predsednik Zedinjenih držav ameriških. Moder mož. Ravno zato je prepustil besedo tedanjemu državnemu tajniku Johnu Qurncy Adam-su (ki je bil — še modreji), ko je sestavljal sporočilo na kongres, ki je je izdal Monroe dne 2. decembra 1823. Naslednji, šesti, predsednik je bil isti Adams in je s svojim sporočilom o panamskem kongresu (1828) »d-oktrino Monroe-a« razširjeneje utemeljil in plediral za zvezo vseh ameriških republik. Dejstvo, da ni imel sreče s tem priporočilom, dokazuje le, da modre misli ne prodirajo takoj in vsikdar.
Monroe-u pa je prišla iz prvega dela Adamsovega nevenljiva slava. Vsak njegov naslednik v ipredsedstvu Zedinjenih držav (od 1. 1825. dalje) je »doktrino Monroe« priznaval in se ravnal po njej kot začetku in koncu ameriške vnanje politike, kot vodilnem načelu političnega delovanja ameriških predsednikov. Ce sedaj Wikson (v svoji glasoviti poslanici senatu) zopet pokazuje na »doktrino Monroe-a« kot podlago neodvisnosti in svobode Zedinjenih držav, sledi s tem ic ameriški tradiciji, ko jo nasvetuje Evropi kot sredstvo v končanje vojne in — kar pomenja še več — v poravnavo spornih vprašanj in v preprečenje vsake možnost: ponavljanja takih katastrof, kakršnja je ta svetovna vojna za človeštvo — če torej Wilson nasvetuje Evropi porabo doktrine Monroea za vsako državo in vsak narod v Evropi, daje s tem staremu, znorelemu delu sveta ecini nasvet, ki ga more dati kot Amerikancc na podlagi zgodovinskega izkustva in imponujočega razvoja Zedinjenih držav. V novem svetu se je izvajanje doktrine Monroea obneslo. Se-li izkaže tudi v novem svetu — to bi trebalo izkusiti.
Seveda, je doktrina Monroea nastala deloma pod pritiskom »svete alijance«. V Ameriki so se zbali, da bo avstrijsko-prusko-ruska reakcija delovala tudi preko oceana, da bo skušala svoj zistem razširiti tudi na zapadno hemisfero. AJi samo to ne bi bHo izzvalo po Adamsu sestavljene in po Monrocu rzdane »doktrine«. Sporočilo z dne 2. decembra 1823. izjavlja, da »bi Zedinjene države vsak poizkus »svete alijance« za razširjenje nje ziste-ma na Ameriko smatrale kot nevarnost za mir in svobodo Zedinjenih držav, da bodo te »vsako vmešavanje v svrho zatiranja neodvisnih ameriških vlad videle v inči nefcirijateljskega mišljenja,« in da so »končno minoli« časi, ko se je moglo kontinente Amerike smatrati kot predmete evropske kolonizacije.«
Doktrina Monroea je napravila ameriški del sveta v vsega njega veličini polnoletnega in z Evropo enakopravnega v vsakem pogledu. Kliče Evropi: Amerika Amerikancem! In prepoveduje evropskim državam vmešavanje v ameriške stvari. Po doktrini Monroea ie vsaka intervencija evropskih vlasti v Ameriki izključena. Zedinjene države so zaščitna sila za Srednjo in Južno Ameriko. Seveda se je Evropa skušala upreti temu in se jej je celo posrečilo, da so se deli A-merike uprli »varuštvu Zedinjenih držav-. Vendar je znaila ».Unija« v vseli praktičnih slučajih uveljaviti doktrino Monroea. Tako proti načrtom Napoleona III. v Meksiki, v vprašanju edine nadzo-rovalne pravice nad Panamskim kanalom, na haaški konferenci itd.
Principi, na katerih sloni poslanica Monroea kongresu, so v Zedinjenih državah — dogma. Strogemu izvajanju in
energičnemu uveljavljanju tega načete se imajo zahvaliti za vse: svojo svobodo, svoj naipredek, svoj procvit. Vprašanje je, če bi bil z uporabo doktrine iMonroe za-se in svoje narode tudi Evropi usojen istotak napredek in procvit? Eni odgovarjajo \Vilsonu z >ne«, ker nočejo pri-poznati po Wilsonu proglašenih princi pov. Sklicujejo se na drugačno strukturo Evrope, na tradicije držav, na počasni stoletja trajajoči razvoj evropskih držav, ki jim je dopuščal le tako in nobene druge forme. Ne verujejo v izveličavnost doktrine Monroea in ne verujejo v potrebo enakih pravic vseh belih plemen. Smatrajo Evropo z vsemi njenimi pomanjkljivostmi za boljšo, nego je Amerika — četudi le zato, ker je stareja.
So-ili argumenti, ki jih navajajo proti \Vilsonu, oziroma proti doktrini Monroea, veljavni? Nikoli se ni poizkušalo, da bi to doktrino porabili za Evropo in nje narode. Ni torej še odgovora na to vprašanje. Tam pa, kjer so razmerje v državi živečih narodov uredili na podlagi popolne enakosti, kjer so doktrino Monroea izveli takorekoč v malem, v narodnostnem pogledu — kakor n. pr. v Švici — so narodi baje zadovoljneji in srečneji.
Ali je razburljiva vest iz Amerike, ki jo danes objavljamo na drugem mestu, tudi posledica tistega izvajanja Monroe-jevih načel, ki naj zavadlja in osrečijo narode?
Za integriteto Kranjske:
.Zgodovinska študija v »Slovencu . Dr.
Josip M al.)
Danes, ko se bije na jugu velik boj za :iaše Primorje, za vrata Avstrije v svet, ne bo odveč, ako pribijemo, da tudi v zgodovini ni imel tujec tukaj ničesar iskati: to je bila in naj ostane naša očevina, Iaist naših dedov odkar so se naselili pod sivimi snežntki Triglava, odkar so posedli obale sinje Adrije. »kjer hrastov brod vozil je slovanski rod«.
Ne le geo- in etnograrično biva tu doli na jugu z nami isti rod, ista kri, — od sive davnine je marveč spadala tudi pravno in državiioveljavno ta zemlja k vojvodini Kranjski. Ne naravni razvoj, le sifa časa, gotovi politični obziri so privedli Jo tega. da se je od materinske zemlje ločen del nam odtujil: posledica je današnji boj za izgubljenim sinom, ki se pa mora vrniti svoji materi.
Malokomu bo ipač znano, da današnji obseg vojvodstva Kranjskega nikakor ni rstoveten z mejami, ki jih je začrtala zgodovina naši deželi. 2e za časa Karola Velikega je obsegala pokrajine na obeh bregovih Save: Carnioleoses, qui circa Sa-vum fluvium habitant. Tudi Obri, ki si .liso mogli podvreči slovenskega Korota-ia„ so gospodovali današnjim južnošta-jerskim pokrajinam in si tako ohranili prosta vrata za svoje napade v sohično Italijo.
Južna Štajerska je bila del kranjske ali ; slovenske marke, ki je bila v poznejših • stoletjih omejena te še na teritorij sedanje Dolenjske. Prava in prvotna štajerska >c nastala iz takozvane koroške ali karaii-• anske marke, ki je obsegala ozemlje severno od Drave ter bila 1. 1180. za vlade Traungavca Otokarja II. povzdignjena v samostojno vojvodstvo, katero so po njegovi smrti ipodedovaitf Babenberžćrni (1192). Pri Mariboru (Mark-burg) ste se stikali obe marki: karantanska (Štajersko) in kranjska ali slovenska marka.
Pokrajine južno od Drave (t. j. Kranjsko) je leta 1276 zastavil cesar Rudolf svojemu zvestemu pomočnrku Majnardu Tirolskemu, čigar naslednik Henrik je prišel v navskrižje s Habsburžani. Ti s.:ediv?i so primorali Henrika, da jitn je v povračilo vojnih stroškov odstopil (leta 1311) oni del Kranjske, ki se razprostira med Dravo in Savo (t. j. današnjo južno Štajersko) in podarili te kraje celjskim grafom, ki so si na nekdanjih kranjskih tleh
ljal, ji globoko pogledal v oči in vprašal:
—	Kaj bi mislila potem?
—	Da bi zeslo obžalovala...
—	Gospica ...
—	Prosim, Visokost, prosim, pri-čniva!
Knez je ubogljivo prestavljaj.
—	Ali stvar je dolgočasna, da bi umrl poleg nje — listal je dalje — to tu je že boije: »Jaz ljubim tebe, ti ljubiš mqne, midva se ljubiva«___in tu: »Ali me ljubiš? Vedno te bom ilfubil.« — Obrnil je Se nekaj listov: — Sedaj boste videla, kako hitro napredujem — torej ruski stavek: ^Začarani krailjič je prosil lepo vilo, naj se ga ljubeznivo usmili.« Glejte, znam že samostojno prevesti ta stavek: Začarani kraJftč je prosil lepo vilo, naj se ga ljubeče usmili!
Sonja je že dolgo časa s težavo zadrževala smeh, sedaj pa je zažuborel tako bi-sernato čisto in sveže.
Nalahno si je zaikril oči z roko... o, ta smeh ... zasledoval ga je dan m noč ... zdelo se mu je, kot bi živce božala nežna, mehka roka.
—	Ali ima morda ino) smeh tak vptšv nanj? — se je vprašala Sonja, — že zr.J-njič je bil tako čuden.
Vzela mu je knjigo iz rok in rekla ljubko:
—	Prosim, Visokost, učencu ni dovoljeno, da bi samostojno prenarejal stavke ... govoriva!
Pustil je, da je govorila ona, sedaj ruski, sedaj francoski, končno pa je ostala pri svoji elegantni francoščini. Čutil jc sanjavo, dražestno razpoloženje ... želel si ni nič drugega, kot da bi sedel tako, gledal njo, jo ipostfušal in čutil.
Nenadoma pa sta se kot iz nekakega brezdna pojavili pred njim dve postavi: njegov ujec, veliki vojvoda, in princesinja Helena. Zdrznil se je in zopet zavedel... kako dolgo je že sedel tako molče?
—	AH se gospica udeležite plesa pri svetniku Kovicu?
—	Da. Visokost. Pravijo, da je zelo prijetno in zabavno tamkaj.
—	Jaz pridem ob desetih tjakaj. S kako toaleto pa omamite tedaj nas uboge smrtnike?
t
Stran 11.
EDINOST" 88.
V Trst«, dne 6 febrnttja 1617
ustanovni nekaka posebno, sporeda neodvisno kneževino. Spomin na nekdanjo zvezo s Kranjsko je žive! med ljudstvom
do najnovejšega časa: prebivalci celjskega okraja so se še nedavno tetfa nazivali
»K ranjci-.	.
Se večjo in važnejše m je bilo poslanstvo in stališče, ki ga je zavzemala na-a dežeta na jugu. kot skrajna predsiraza habsburških posestev napram nenasitnemu beneškemu levu.
Že koncem VIII. stoletja je bila Istra s frankovko osvojitvijo ločena od bizantinske države in v XI. stoletju po Ldalriku \Veimarskem zvezana s Kranjsko. Leta i'>77. so Jofc Ii Kranjsko z Istro oglejski patrijarhi, v katerih rokah ste odslej z ma-i 11 ni presledki ostali obe deželi in se sčasoma tako spoHli v eno organklno celoto. Toda oglejski patrijarhi niso mogli obmor-s _-su aela Istre trajno obvarovati bene-čanskega vpliva. Že leta 1307. so se pa-rfri odpovedali svojim pravicam v zapadnem delu Istre, za kar jim je republiki izplačala neko odpravnino. Tako se je ta del počasi poitalijančeva! ter bil še-le pcJ Napoleonom združen z Ilirijo.
Ko so po smrti goriškega grofa AJberta IV. pi)dedovafi avstrijski vojvode njih obširna -posestva v Slovenski Marki, na meti ^kih tleh in v Istri, so se jim plemiči teh p rajin skupno poklonili v Ljubljani, katero mesto so si izvolili (1374) za svoje središče. Komaj par let pozneje se je prost voljno pridružil novi habsburški teritorijalni tvorbi od Benečanov stiskani Trst, ki je posilil svoje delegate k obravnavam in sejam kranjskih deželnih' stanov.
Po smrti devinskili gospodov je bil cel Kras z Devinom, keko in Opatijo vred z tu žen s postojnskim poglavarstvom. Tako je počasi nastajala Velika Kranjska z naravnimi mejami in oficijelnim naslo-\ Oi:i vojvodina (kneževina) Kranjska z inl rp. riranimi gospostvi Slovensko Marko. Metliko. Istro m Krasom.«
Ko sta si brata cesar Karel V. in nadvojvodu i erdiiiand razdelila dedne avstrijske dežele tako, da je Ferdinand med drugim d« bil Štajersko, Koroško in del Kranjske, Karel V. pa južni, primorski del Kranjske (Metliko, Istro in Kras), takrat so kranjski deželni stanovi odločno in krepko, kot se pri potomcih žal ni pogosto dogajalo izjavili, da radi tega, ker so Kranjski inkorporirani deli odločeni od matere dežele, ne bodo prisegli zvestobe in tudi sicer ne bodo vladarju dovolili nobenih davkov. Cesarskim poslancem, ki so jih skušali pregovoriti, so kranjski stanovi (1521) decidirano izjavili, da vidijo rajše, da se vname vojisika med obema bratoma, kakor bi pa dovolili v cepljenje dežele. Nadvojvoda Ferdinand se je nato pogodil s svojim bratom tako, da je dobil PTi deiitvi razen (ožje) Kranjske tudi Istro. Metliko in Kras, nakar so mu vsi stanovi neločeno prisegli zvestobo (Bruselj, 16. marca 1522.)
In ko je cesar Leopold II. vsled večnih denarnih stisk sklenil prodati in podeliti v suverensko last paszinsko grofijo knezu Ferdinandu Porciji, so poslali kranjski stanovi na dvor posebno protestno deputacijo, ki je cesarju grozila s sistiranjem davkov, tako da je Leopold prosil stanove, nai od kneza Porcije kupijo nazaj paziiisko grofijo, kar se je (1664) tudi zgodilo, za znesek 550.000 gld., do katere svote ima dežela kranjska pravzaprav še dandanes pravico, ker je grofija pazmska odcepljena od nje.
V dobi terezijanskih reform so bile miru grede priklonjene Kranjski obe pokne-Ženi grofiji Goriška in Gradiščanska ter hrvatsko Primirje do vštevši Bakar; od leta 1803. dalje do francoske okupacije }e b^a Goriška zopet združena s Kranjsko. Po reokupaeiji je bil (L nov. 1814) ustanovljen poseben gubernij za Gorico in Primorje v Trstu.
Tako sta bila torej pred 100 leti Istra in Kras faktično, četudi ne de jure. od-cej ijtna od Kranjske, ki se pa pravicam do svojega primorja ni nikdar odrekla, tako da je tržaški gubernij pozneje večkrat izjavil, da sta Istra in Kras kranjski, le administrativno Trstu podrejen teritorij.
Istrski velikaši so v tem času opetovano sami prosili vlado, da bi smeli pose-čati seje kranjskega deželnega zbora. V pismu na cesarja leta 1839. so stanovi zahtevali, da se Devin in Istra reinkor-porirata Kranjski ter reši končno tudi vprašanje pripadnosti mesta Reke. Kolikor mi je bilo mogoče dosJej dognati, ta vloga še danes čaka rešitve. Ako bi se bilo to rešilo v smislu želj in upravičenih zahtev stanov, bi ne doživeli poznejših
bridkih razočaranj: zemlja in ljudstvo bi se bJio do danes takorekoč samo po sebi spojilo v eno samo neločljivo ceioio brez vsakih narodnostnih in političnih centrifugalnih teženj.
Ko so leta 1848. Korošci zahtevali in tudi dosegli ločitev od Kranjske (s katero je bila Koroška po Napoleonovih časih združena v takozvanem ilirskem kraljestvu z gubernijem v Ljubljani), so tudi Kranjci zahtevali reinkorporaeijo cele Istre in Goriške s Kranjsko. To stremljenje je tudi deželna vlada toplo priporočala, povdarjajoč koristi take unije za državo in deželo, koristi za trgovino, parn^lavbo in obrambo. Gubernijalni svetnik vitez Kreuzberger je v svojem memorandu na centralno vlado še posebej povdarja! potrebo unije iz narodnostnih in državnih o~ zirov; »Eine Vereinigung mit dem alle-zeit getreuen Krain uird eine Unterdrii-ckung des nun noch vorwiegenden, die staatliche Einheit Oesterreichs so vvesen-tlich stiitzenden slavisehen Elementes in dem oesterreichischen Kiistenstriche ver-hindern, und die Festhaltung des Letzter beim Staatesichern. — Alle diese poli-tischen Rucksichten sprechen auch fiir eine Vereinigung der gnarnerisehen Inseln mit Krain*.
Toda tudi Italijani so maja 1849 prosili cesarja za avtonomijo Istre in Trsta, kar so tudi dosegli. V Trstu izhajajoči časopis »Slavjanski Rodoljub« je v 4. št. leta 1849. pisal, da državna vlada dobro ve, kako so se pretečenega leta istrski Italijani veselili avstrijskih porazov, kako so imeli na tihem že organizirane vse republikanske urade, da se je italijanska stranka z vsem tem javno bahala in »je tak prijazno in slastno od svojih morskih bregov in iz svojih gričov na puntarsko-fcenečansko in sardinsko floto gledala, dokler niso avstri-janski bajoneti in topovi med njo prišli.« List pravi dalje, da bi se reklo Istri dati samoupravo toliko kot dati sovražniku orožje v roke in prvi prihodnji italijanski puntariji lahko in brez zadržkov v naročje hiteti.
Enakih misli je bil tudi Kreuzberg, ko je
zapisal: »Den Petitionen aus den exvene-zianisehen Kiistenstadter diirfen aber sehr \\ ahrscheinlich italienische Bestrebungen und daher sehr nachtheilige Sondergeliiste zu Grunde liegen, denen vvichtige Staats-rucksichten entgegentreten. — Ueber-haupt ist es sehr zu wiinschen, dass solehe einseitige Peiitionen, an denen sich der Kern des Landes und Volkes nicht bethei-!iget. nimmermehr beriicksichtigt werden moehten«.
Zgodovina je dala, kot danes doživljamo prav in obsodila kratkovidnost s predsodki oblagodarjenih državnikov. Ako so leta 1848. istrski in tržaški Italijani Slovencem in Hrvatom obetali složno življenje, je bila to samo pretveza, da so jih lažje prevarili; da so lažje prišli do svojega cilja, kot pa v ostrem nasprotju ž njimi: Italijani so hoteli pač navzgor pokazati, da vsi narodi brez razlike zahtevajo ločitev od Kranjske. V toliko sem s to opazko hotel popraviti mnenje člankarja »Nekaj spominov z juga« (»Slovenec«, 1915, št. 123).
Danes uvidi pač vsak, kako velikega pomena bi bila za Avstrijo velika, zgodovinska Kranjska s svojim primorjem: enotno ozemlje z enotnim, državi vedno zvestoudanim jugoslovanskim prebivalstvom.
Posmejala se je zopet in ga pogledala.
—	Z belo obleko.
—	S koliko kovčgi ste prišJa semkaj?
—	Z enim .. .1
—	Z...?
—	Trije pridejo za menoj.
—	To sem si mislil. — je dejal in se po-smeial na glas, potem pa pristaja nagajivo: — Toaieta, to je vendar pol življenja ... nc?
—	Gotovo, kajenje ra druga polovica.
Vzela je s pisalne mrze lično kadil-no
pripravo in cigarete.
—	Blagovolite, Visokost?
—	Hvala... močna vrsta, kakor se mi zdi.
Naslonila se je udobno na naslanjalo.
—	Cigarete so moja strast!
Knez je zamišljeno puhal dim predse.
—	Kako bi morale te oči zaplamteti v resničiii ljubavni strasti, — si je mislili — mislim pa, da jo je njena velika koketnost dot>lej čuvala čustev.
Sonjčni ruski oboževalci so govorili, da r; n:kdar lepša kot teiajvko kadi, ker te-
j da more zavzemati draiestne pozicije
Prirodno begostoo na Bulkono.
Ako kedaj, so v teh časih naši pogledi obrnjeni proti odprtemu nam jugu in nastaja nam vprašanje, ali ne bi tnogli od tam nabavljati potrebnih surovin, ko jih že ne moremo dobivati od drugih strani, od koder smo jih dobivali v času miru. Med temi surovinami so najvažneje kovine, ki jih neprestano potrebujemo v velikih množinah, za vojne svrhe.
Zgodovina kaže, da je rudarstvo od nekdaj cvetelo v balkanskih deželah. Že za časa Rimljanov je bila Srbija na glasu po svojem rudarstvu. Stari pisatelji, posebno Plinij, pripovedujejo o živahni trgovini z zlatom, bakrom, srebrom in železom, ki so jih nalagali na ladje in odpošiljali po Donavi dalje. Tudi v srednjem veku je cvelo rudarstvo, tako izlasti pod vlado kralja Vladislava in njegovega brata Uroša Velikega v sredi trinajstega stoletja. Kot rudarje so klicali v deželo saške delavce, a trgovina s kovinami je bila v rokah dubrovniških i« beneških trgovcev.
Podobne so bile razmere v okolici današnje Bolgarske. V pogorju Rodope so Rimljani izpirali zlato, a uspevalo je tudi prirejanje železa.
in da je njen pogled '.polnejši, globlji. Enako je občutil sedaj tudi knez: čutil je, da vedno bolfizgublja svoie ravnotežne, toda nikakor ni mislil na to, da bi vstal. Ko je končno vstal, je Sonda še ostala na svojem sedežu... zdelo bi se ji smešno, da bi skočila pokoncu. Knez je stal in se naslanjal na mizo.
—	Gospića, zdi se mi, da tu pogrešate veliko. Ali bi vas veselilo, če bi mogla jahati?
Sonja je živahno vstala.
—	Silno bi me veselilo, toda manjka mi tu vsega.
—	Upam, da bi dvorni krojač mogel izgotoviti preprosto jahalno oWeko, če ne zahtevate preveč, milostna. Kakor hitro bo obleka gotova, vam pošljem ob dogovorjen am času konja in pridem po vas z Lesinskim. Veselilo bi me, da bi vam mogel pokazati lepo s___sko okolico in park
okoli Soiitude.
—	Hvala, hvaJa, kako sle ljubeznivi, Visokost, sprejemam z največjim veseljem. Se danes naročim obleko.
Poljubil ji je roko, jo prosil nujno enkrat za vselej, da nai ga ne spremlja, od-
Makedonija je bila posebno bogata na zlatu. Leta 1433. je iznašal čisti dobiček v tamoJnjih nahajališčih zlata in srebra 200.000 dukatov. Novo Brdo, nekdaj kraljevsko središče z divnimi gradbami, ki so danes razpale, je bilo glavno mesto rudarstva s saškimi delavci in dubrovski-mi podjetji. Makedonski kralji so imeli na polotoku Halkidika. jugovzhodno od Soluna, rudnike, iz katerih so dobivali svinca, srebra in zlata.
O Crnogori in Albaniji nimamo za sedaj zanesljivih podatkov, ker ti deželi niste še vsestransko proučeni.
Srbija bo brez dvoma tudi v bodoče veljala kot najbogateja dežela. Poznana je nje vrednost glede poljedelstva in živinoreje in govoriti se more tudi o srbskem »rudogorju«, izlasti v severovzhodnem delu dežele. Posebno so na glasu predeli južno od Donave pri Milancu v področju Majdanpeka. 2e Rimljani so tu kopali baker. Pod turškim gospodstvom je rudarstvo mirovalo, dokler ga niso Avstrijci v letu 1718. doveli k novemu življenju. Pc njihovem odhodu je zopet zaspalo, dokler ni v letu 1850. na novo oživelo z izpre-menljivimi uspehi. Ueta 1858. je uživala koncesijo neka frančosko-srbska družba, leta lb66. pa neka angleška, ki je silno trebila gozdove. Leta 1883. in 1885. so se zopet menjali lastniki. Leta 1900. je postal rudnik srbski, a od leta 1902. je bil v posesti francoskih podjetnikov. Južno od tu, v bližini brfia Crni Vrh, leži selo Bor, kjer so bakreni rudniki najvažneji. Nekaj malega se nahaja tu tudi srebra in zlata, posebno v pesku v dolini reke Pek. Se danes se izplačuje izpiranje zlata. V okolici Blagojeva cenijo, da leži okolo 1300 kilogramov zlata. Še dva rudnika sta važna in to gorje Rudnik in Kapavnik, kjer je železa, bakra, srebra, antimona in arzena, a je tudi mnogo oglja. Z eno besedo: Srbija je zelo bogata na rudah. Samo da bo treba to bogastvo racijo-nelno izcrpljati.
V	Bolgarski so podobne razmere, vendar se ta glede prirodnega bogastva ne more meriti s Srbijo. Zlata je jako malo v pogorju Rodope in Balkana, a deloma ko železnih rud in svinca. Nekoliko boga-teje so zaloge mangana, posebno one pri Varni blizu morja. Samo na oglju je Bolgarska bogateja od Srbije. Ogljemkov je v pogorju Rodoke in Balkana, a deloma tudi v nižinah podonavskih in okolo Črnega morja. V okolici Sofije je sivega in kamenega oglja in antracita. Znatna nahajališča oglja so pri Perniku, kjer so v zadnjih časih izkopali nad 400.000 ton. Sedaj je last neke bolgarsko-nemške družbe in zaposluje nad 2000 delavcev. -
Druge dežele — kakor n. pr. Makedonija _ so malo preiskane. V okolici Bi-tolja so bogata nahajališča antimona m arzena, je tudi zlata >in svinca- V dolini Vardarja in severno od Soluna je zlata in svinca. Glasovit je mramor iz okolice Gevgelija in asfalt pri Semenici.
V	evropski Turčiji ni posebnega prirodnega bogastva, a je v Mali Aziji v obilici. Tisto, kar je imela Turčija v Evropi vaz-nejega je izgubila po bukareškem miru ob drugi balkanski vojni. Nekaj malo sivega oglja, železnih in bakrenih rud — to je skoraj vse.	______
Pomaći vesti.
Odlikovanje. Z železnim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je bil odlikovan g. Andrej Bavccn, podnradnik pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, sedaj četovodja pri c. kr. čr-novojniškem pešpolkn št. 5., 9. stotmja.
Vdovski, sirotinski in invalidski sklad c in kr. pešpolka št. 97. Pri tržaškem domačem barona VVakistatcna pešpoiku št. 97 je bil ustanovljen vdovski, sirotinski tn invalidski sklad, iz katerega naj bi se podeljevale podpore vdovam in sirotam ter vojnim invalidom. Ker so došli darovi dosegi' tako višino, da se iz obstoječe gotovine larh-ko dovoljujejo majhne podpore, bo poveffništvo imenovanega pešpolka od sedaj naprej izplačevalo majhne zneske. Upoštevale se bodo samo res potrebne vdove in sirote po padlih vojakih m vojni invalidi. Prošnje je nasloviti na poveljništvo c. m kr. pešpo4ka št. 97 ter jih morajo prosilci v Trstu s potrebnimi prilogami vložiti pri c. kr. naimestništvu, prosilci iz ostailih dek>v Primorske pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu, odkoder se potem vpošljejo nadomestnemu bataljonu c. in kr. pešpolka št 97.
Nemško operetno gledalBče. Včeraj se je popoldne in zvečer ponavljala »Car-daška kneginja«, obakrat v prav veselem
tempu. Popoldne, ob znižanih cenah, je Lilo gledališče polno, zvečer pa precej prazno. — Danes zvečer ob 8 prva uprizoritev Ivan Straussove operete »Netopir« ob navadnih cenah.
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠI JEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
CtSKO - BIJDJFVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu; se nahaja v ulici deile Poste štev. 14. vhod v Uiiei Giorgio Oalaiti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-\ ruski jedilni lUzi.
Ha debelo samo za preprodajalce
2 og»yice, snkftnMt p*F** bUo, grmmij«*« podprt* Bike, razni gumbi, otcarciM, nuMo um •lelrtriČDsavatiljke, baterij«, pisamakci papir ko-
iirni urioftoiki, zaponk®. prstani nlečaga krila, rema za brado, žlice, razoa ružila, robci, mrežice za brke, pleteoiue. srajce, spodnje hiačs. ogle-Ula, ustnike, razne glavcike, zaponke „Paient lvuop; n drago prodaja JaKOU L.1--VC. ulica S. iii.jolo Kev. 19	42
ZDRAVNIK
M. Dr. Karal Pm\t\l
stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira V ulici Carintia 39, !. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in elr^Sk* bo«
letni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
:: HALI OGLASI::
□□
•e računajo po 4 eto t. be*edo. . l^pl >1 astno tiskane besede se raču- I LJLI najo enkrat ved. — Naj'na a j ia " : pristojbina anuJa 40 statink. .

vdovec brez otrok, aradnik v t okoju, ~l6i6ll z dr v t- rep k, brez napake, išče v svrbo žen tve g- s, o 'ično ali v-lovo brez otrok, katera ima n kaj premoženja. Prij znv« ponudbe pod .55 letni" i a Inser. odd. dinos i.	307
Umivajte si roke
in periite perilo s hijfi-_	jeniftnim ra/kuževain m
patentnim praSkom _P% ent WaRchpulver- kateri se do i v V-eh prod- jalr ah je^tvin, m rodilnicab ; in aiftgah mila. Glavna ?a oga pri trrdki ALES-SANDKO MARAN G ON i T.sr, u. Chiozza 30 (B)
! -
Trst - Ola Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'j2 zmmml
Cena: I. orste K 2. U. vrste K1,
Anton Jerkič_ posluje zopet t stoj e m
šte.. lu.
ateljeju ▼ Trsta. Via deli« Poste
4o7
Pristno maslinovo ere,
taiio namreč, da s«* m re l.ihi o u orabiti ko zdr.«vilo. kup m od 2—3 litrov Plačam ;ošt«-no m da •» nagrado. Ponudba a Trise . • dtL Edinosti pod „Jt-trova bole/- n.4- H072
Drva za Kuriaio.
[►ostavlp-t.ih naželeznis i po^t iii Pis ti na na-lov: Fran Bon, Gnsnavas, po^ta Novome^to	H«>43
■^•»JjrlJ* vsake vrste kupuje Jakoh Margon Via LUikijK Solitarii> 2 (pri mestni bolnišnici. &SH
ZOBOZDBAVNIK
Dr. J. C@rindk
v Trstu, ul. Posla vecch e 12, vogal ulice dalla Pos e.
Izdiranje zd&ov bres :-: bolečina.
Piotnbiranja. UMETNI Z03JE
P° ^ 1-0. barvane po K lUilJtf ktlS — ^0, bomhai K 6* .volnena pokrivala K 3 50. ledeni e K 4 - , rabljeno obleko K 2 —Tvr>- in žakije. Zalog* ulica Gepp* Itf. Nac^on.
<H>5
llsul dohodi m sezono.
Kostimi, plavci, suknje, krita, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek
Marto CQiM, Trst U. Companilz 21
Hote! fn restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinfa prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. Cene zmerne.
Zlatarnica
P ino
v Tr^tu se je preselita na Corso Št. 15
v	zl itarnico G Zercntvftz & n?Ho.
Velika Izbera srebrnih fn zl itih ur, uhanov, prstanov, verižic d. Cene zmerne.	Cene zmerne.
DneuniR „Edinost" u Trsta
]e izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOflUN«. bpisal i. t. Cooper. — Cena K 1.00.
2.	*TKi POVtSll CiHOFA LEVA TOL-STtUAt. — Cena dO vin.
3.	»KAZAKi«. Spisal L. iv i oistoj. Poslovenil Josip KnaiUč. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBLZtN«.Spisal 1. ?]erKie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Uregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil ir. P. — Ceua &0 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«, t Malo odgovora na škofa Nagla poslovno Dastirsko pismo v pouk sluv. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
a »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60.
10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Čer. a K 3.	.	_
U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2 50.
šel prožno po hodniku in se poslovil od tajne svetnice, ki ga je iprrlčakorvala tamkaj. Ivanka mu je najspoittflveje oblekla suknjo, rn velika napitnina Ji je zato zdrknila v roko.
Pri obedu so Sonjo obsipali z vpraia-
Kako je bilo? Ali zna knez res ruski? Ali je bilo prijetno?
Sonja se je smeje brarniJa in |e potem zelo dostojanstveno zatrjevala, da Je knez veliko m marljivo prestavljal... lagala se je v prid položaju... in >e bil seveda zelo ljubezniv. • -
—	In ti si sevejda ves čas sedela tamkaj s poveSenimt očmi... čisto učiteljica, — se je rogala Magda.
Ravno tako zloben je bil odgovor:
—	O ne, ves čas sem ga občudovala m strmela v njegov lepi obraz! — J osipana, pozieje poj de š z menoj k dvornemu krojaču. NaroČim si lahafcto obleko. Jahala bom s knezom in pobočnikom.
—	Dober teki — Je delal talni svetnik » vstal.
(Dalje.)
ceCb šlcosnsl! hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
jc imela koncem.leta 1916 vlog.....K 55,000 000
hlpotctnih in občinskih posojil....... 30,600.000
rezervnega zaklada	....... 1,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
P®" ^
o
veQe in nestalne vloge pa po dogovoru.
hranilnica je pnpiiarno mna in stoji pod
kontrolo
c. kr deželne vlade.
Za ▼»rteTABje ina vpeljane Hfne
domače hranilnike. ^Tggi
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 */4 °/n obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma 3/4 °/0 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrt* ikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.