Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 11. OKT. 1962 Leto XIV. — Štev. 39 Cena 20 din ZAKASNITVE S POSLEDICAMI Setev ječmena in rži je v glavnem že zaključena. Sedaj je na vrsti pšenica; prve brazde so že padle tudi za to kulturo, kateri že iz znanih družbeno-gospodarskih razlogov posvečamo letos še posebno pozornost. Prva poročila kmetijskih gospodarskih organizacij o jesenski setvi visokorodnih sort pšenice kažejo, da setev dobro napreduje tam, kjer so si uspeli pravočasno zagotoviti zadostne količine umetnih gnojil. Toda povsod ni tako: nekaterim zadrugam kljub pravočasnim naročilom v poletnem času še vedno primanjkujejo dokajšnje količine umetnih gnojil, druge pa spet niso dovolj in pravočasno upoštevale potreb, ki izhajajo iz novo sprejetih občinskih odlokov o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. Ob že znanem dejstvu, da so bile politične priprave za letošnjo jesensko setev močno razgibane in tudi uspešne, se zastavlja vprašanje, ali naj se s često nepotrebnimi težavami, s katerimi se zopet srečujemo ob letošnji setvi, neprizadeto sprijaznimo, brez tega, da bi se že sedaj odločili za ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da se te težave vsaj v prihodnosti ne bodo več ponovile. Če kdo, potem bi morala letos na klop javne kritike predvsem proizvodna in distributerna podjetja, ki so pri dobavljanju umetnih gnojil ne le neažurna, marveč so z neupravičenimi zakasnitvami povzročila kmetijskim zadrugam tudi obilo 'skrbi in nepotrebnih stroškov. Seštejmo skupaj samo potne stroške številnih "ambasadorjev" za umetna, gnojila iz kmetijskih zadrug, ki so potovali tudi v oddaljene kraje zaradi posredovalne misije, in dobili bomo kar čedno vsoto! Zato so se morale nekatere kmetijske zadruge (družbena kmetijska gospodarstva imajo namreč umetnih gnojil v glavnem dovolj) odločiti pač za manjše zlo: za gnojenje z umetnimi gnojili po že opravljeni setvi, kar je gospodarsko še vedno bolj utemeljeno kot pa odlašati s setvijo. Podobnemu manjšemu zlu pa so moramo v prihodnosti brezpogojno izogniti, saj gre naposled tudi za obojestranski ob- čutek zanesljivosti v številnih, že utirjenih ali pa tudi prvič zasnovanih pridelovalnih odnosih med kmetijskimi zadrugami in individualnimi kmetovalci. Potrebe po umetnih gnojilih so v našem okraju sedaj že tolikšne, da bi se kazalo takoj odločiti za skupno nabavo potrebnih količin za posamezna setvena in gnojilna opravila. Ob ustreznem razumevanju vseh kmetijskih gospodarskih organizacij bi lahko posle skupne nabave prevzelo sedanje poslovno združenje zadrug. Skupna nabava umetnih gnojil bi bila tudi cenejša in učinkovitejša nasproti poslovnim partnerjem, pri katerih bi združenje naročevalo (Nadaljevanje na 2. strani) OB 15. OKTOBRU — PRAZNIKU OBČINE GORNJA RADGONA: NA VSEH PODROČJIH, POSEBNO NA GOSPODARSKEM POSPEŠEN RAZVOJ 15. oktober — praznik radgonske občine. Spomini se vračajo v preteklost, ko so tudi delovni ljudje ob naši severni meji večkrat nedvoumno izpričali svojo narodno zavest, vračajo se v enaištirideseto, ko so najzavednejši Radgončani kljub terorju in besnenju nemškega okupatorja med prvimi visoko dvignili plamenice upora in dali tujcu jasno vedeti, da nima kaj iskati na slovenski zemlji. Imena številnih prvoborcev in aktivistov, ki so za našo svobodo darovali svoja življenja, pa so hkrati tudi trden temelj, na katerem si prebivalci radgonske občine gradijo boljše življenje v objemu slovenske in jugoslovanske socialistične skupnosti. Tudi letošnje leto ni minilo v radgonski občini brez očitnih dokazov družbenega in go- spodarskega napredka, brez odločilnih korakov naprej, da bo prihodnost še lepša in bogatejša že za sedanje rodove. Letos znatno pospešen razvoj zdravilišča Radenska Slatina, ki že postaja tudi pomembno slovensko turistično središče za oddih in rekreacijo, je prav gotovo izredno važen člen v tem prizadevanju. Tudi letošnja največja gospodarska manifestacija — prvi Pomurski sejem v Gornji Radgoni — je krepka spodbuda za še večje uveljavljanje krajev v radgonski občini na področju turizma in blagovne menjave. Pri organizaciji te prireditve je imela tudi radgonska občina pomemben delež. Velikopotezni so načrti za socialistično preobrazbo kmetijstva v Apaški dolini. Graditev sodobnih kmetijskih obratov v tem debi občine je že zapadeta, v prihodnjih letih pa bo izpeljana do uspešnega zaključka. Polja in livade v Apaški dolini morajo dajati mnogo več pridelkov; to bodo dosegli tudi z melioracijami in namaka, njem zemljišč. Perspektivni načrt radgonskega kmetijskega gospodarstva je namreč pomemben dokument take gospodarske usmeritve. Tu pa so še druga podjetja, ki že pričenjajo dajati komuni pravi gospodarski ton — zlasti še Elrad, ki se prav letos vključuje med prva slovenska podjetja, ki. so že izpolnila letošnje proizvodne obveznosti in jih bodlo do konca leta tudi znatno presegla. Družbeni in gospodarski razvoj si potemtakem tudi v radgonski občini krepko utira pot naprej. Tudi sodelavci našega uredništva, ki so te dali obiskali več gospodarskih podjetij v občini, so se o tem lahko prepričali. Glavni nosilci tega razvaja — delovni ljudje — lahko zato ob letošnjem občinskem prazniku s ponosom zrejo v prihodnost, kajti dosedanji dosežki so najboljše jamstvo, da bodo njeni cilji tudi zanesljivo doseženi DANES ZVEČER V M. SOBOTI V DVORANI KINA »PARK« JAVNA TELEVIZIJSKA ODDAJA »IZ KRAJA V KRAJ« V M. SOBOTI Danes zvečer ob 21. uri bo v dvorani kina »Park« v M. Soboti javna televizijska oddaja »Iz kraja v kraj«, v kateri' bo sodelovalo pet največjih pomurskih podjetij; »Mura«, »ČZP Pomurski tisk«, Kmetijski kombinat »Pomurka«, Proizvodnja nafte Lendava in Zdravilišče Radenska slatina. To bo zadnja televizijska oddaja iz ciklusa »Iz kraja v kraj«, zato bodo na njej predstavila tudi dobitnika nagradnega avtomobila. Kot že rečeno, se bo oddaja začela ob 21. uri zvečer in bo trajala poldrugo uro. Sama oddaja bo dolga približno 80 minut, medtem ko bo preostali del izpolnjen s filmskimi posnetki in komentarji. Celotno oddajo bo prenašala vsa jugoslovanska televizijska mreža. V programu bodo sodelovala tudi Ljubljanski jazz ansambel in pevci Majda Sepe, Marjana Deržaj in Duo s Kvarnera, kakor tudi slovenski oktet in Geza Baranja s svojim orkestrom. Ta oddaja bo v besedi in sliki prikazala dejavnosti in razvoj največjih pomurskih podjetij, kakor tudi njihove perspektive. Oddajo je pripravili Marjan Stare. -js- V RADENSKEM ZDRAVILIŠČU: STACIONARIJ Tudi v zdravilišču Slatina Radenci ugotavljajo, da bodo morali organi delavskega upravljanja v ekonomskih enotah zaostriti vprašanje izosta- janja z dela. Posebej omenjajo potrebo po ustreznem odnosu do takozvanih »poklicnih« izostankarjev; odtod tudi predlog, da bi v okviru podjetja odprli posebno ustanovo — stacilonarij, v katerem bi se pod nadzorstvom zdravnika obvezno morali zdraviti vsi zavarovanci, katerim je bilo doslej določeno zdravljenje na domu, Z otvoritvijo stacionarija naj bi dosegli, da bi se v njem zdravili zgolj resnično zdravljenja potrebni zavarovanci. JUTRI V M. SOBOTI PREDAVANJE O USTAVI Ljudska univerza v Murski Soboti bo jutri zvečer ob 18. uri priredila v dvorani kina »Park« predavanje o predosnutku nove Ustave. Predaval bo državni podsekretar dr. Tone Vratuša. VREME za čas od 11. do 21. oktobra Padavine pričakujemo okrog 13., 17. in zlasti 21. oktobra. V ostalem času lepo in suho vreme. Dr. V. M. SREČANJA BRIGADIRJEV V okviru občinskega praznika Murske Sobote je občinski komite LMS pripravil za nedeljo, 14. oktobra širok in pester program srečanja brigadirjev z letošnjih delovnih akcij. Akcij je bilo letos kar precej. Poleg dveh brigad, delavsko-kmečke in srednješolske, ki' sta sodelovali na zvezni delovni akciji, so bile še lokalne in občasne delovne akcije. Tako sta delovali brigada Srednje kmetijske šole v Rakiča- nu in brigada Srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti. Gradili sta igrišča, kakor tudi mladinci, ki so delali na igrišči pri soboški gimnaziji. Sedem brigadirjev je šlo delat v Makarsko, nekaj brigadirjev pa je šlo v slovensko brigado Rdečega križa. Poleg teh so delali še dijaki soboške srednje šole za telesno vzgojo in šole za zdravstvene delavce. Ti so urejali igrišče ter šolo in okolico šolskega poslopja. Vse brigade so dosegle lepe uspehe, srednješolska pa se je vrnila z avtoceste celo z zlato plaketo, poleg vseh ostalih pohval in diplom. Program brigadirskega srečanja obsega zbor in formiranje brigad, pohod skozi mesto z godbo, zborovanje na dvorišču občinskega ljudskega odbora, nato pa bo spontan pohod mladine skozi mesto in rajanje na terasi pred gradom. Občinski komite LMS upa in želi, da bi se tega velikega brigadirskega zborovanja udeležilo čimveč brigadirjev in se še bolj spoznali in povezali med sabo. IJO LEPA JE TA MLADOST Po vsem Pomurju so se pionirji že dalj časa pripravljali, da bi kar najlepše praznovali svoj praznik — jubilejno 20. obletnico pionirske organizacije. Dragi tovariš Tito! Ko praznujemo dvajsetletnico ustanovitve pionirske organizacije, se spominjamo naših borcev — partizanov, mladincev in pionirjev, ki so nam pod Tvojim vodstvom priborili svobodo in svetle dni naše mladosti. Presrečni smo, ker Ti lahko sporočamo, da smo izpolnili svoje naloge v pionirskem tekmovanju za kipec kurirj a Jovice. Obljubljamo Ti, da bomo tudi v bodoče izvrševali svoje naloge in obljube in da bomo vredni Tvojega zaupanja. S pionirskim pozdravom, pionirju osemletke I. v Murski Soboti. Talko glasi brzojavka, ki so jo pionirji te šole poslali tov Titu. Ganljiv je bil pogled na slavnostno okrašen prostor pred gimnazijo v Murski Soboti, kjer se je preteklo nedeljo zbralo okoli 1000 prešerno razigranih in nestrpno pričakujočih pionirjev iz pionirskih odredov Daneta Soimenjaka in Jusa Kramarja. Praznujemo, so govorile njihove oči. Na svečani tribuni so bili poleg skupine pionirjev in predstavnikov posameznih razredov tudi ostali gostje, ki so jih pionirji povabili medse; med njimi tudi pisatelj tov. Ferdo Godina. Slavnost je odprla pionirka, ki je pozdravila navzoče, nato pa prepustila besedo tova- rišu Godini, ki se je v svoje mgovoru spomnil slavnih dni iz naše preteklosti in pionirjev-borcev. V nadaljevanju govora je tovariš Godina dejal: Ta mladi rod ste vi, pionirji in pionirke! Vaša mladost poteka v miru in svobodi, toda vaš mir in svoboda je stala mnogo, zelo mnogo trpljenja in mnogo življenj.« Svoj govor je nadaljeval: »Vem pa, da mi vsi skupaj imamo eno veliko in skupno željo in ta je: Nikdar več vojne. človeštvo naj živi brez eksplozij atomskih bomb, človeštvo naj živi brez strahu pred kakršnokoli vojno, človeštvo naj živi v miru in skrbi za blagostanje, za vsakdanji kruh in srečo.« Na koncu svojega govora pionirjem je še dejali "Dovolite mi, da vas še enkrat prav prisrčno pozdravim in vam želim vse tisto, kar si boste v življenju sami želeli." Sledil je še pozdravni govor ravnatelja osemletke I tov. Franca Pajtlera in kratek kulturni program, v katerem so sodelovali tudi cicibani. Na slavnosti so pionirjem razdelili tudi pionirske značke, nato pa se je pričelo zanimivo tekmovanje v športnih igricah. SREČANJE KOMANDANTOV BRIGAD V nedeljo 14. okt. ob 10. uri organizira okrajni komite LMS v hotelu »Zvezda« sprejem vseh komandantov zveznih, republiških in lokalnih akcij mladine Pomurja vse od leta 1945 naprej. Komandan- te, ki jih je okrog 35, bo sprejel sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Jan Ros. To srečanje organizirajo ob praznita soboške občine in ob obletnici mladinskih delovnih brigad. Namen srečanja je, da se na nek način spomnimo tudi mladinskih delovnih akcij in brigadirjev iz prejšnjih let, pa tudi navezovanje prijateljskih stikov med brigadirja iz različnih generacij. IJO RADGONSKI »ELRAD«: LETOŠNJI PLAN ŽE PREKORAČILI »ELRAD« V G. RADGONI JE ENO REDKIH PODJETIJ, KI SE LAHKO ŽE SEDAJ — ČEPRAV JE DO KONCA PROIZVODNEGA LETA ŠE DVA IN POL MESECA — POHVALI, DA IMA LETOŠNJA PLANSKA PREDVIDEVANJA ŽE URESNIČENA. Tl REZULTATI PA SO HKRATI ZAGOTOVILO, DA BODO PLAN DO KONCA LETA PRESEGLI ZA NAJMANJ 25 ODSTOTKOV. Kolektiv "Elrada" je imel letos pred sabo dokaj zahteven letni plan, vendar ga je, zahvaljujoč dobri organizaciji proizvodnje, izpolnil precej pred rokom. Med pomembnejše proizvode sodijo nedvomno iskane skup inske antene, ki so jih prikazali tudi na nedavnem »Pomurskem sejmu«, visokofrekvenčni kabla, katerih kvaliteta je izredno dobra in celo presega zahteve norm ter drugi izdelki. V tem času pa imajo v laboratorijskih postopkih tudi, frekvenčne pretvornike za televizijo, ki jih bodo žareli izdelovati. Zaupa- li jo nam, da bodo prvega namestili na radgonskem gradu in tako omogočili, da bodo tudi Radgončani nemoteno sprejemali slovanski televizijski program. To novico bodo lastniki televizorjev nedvomno sprejel z veseljem. Poletje pa bo svoje proizvodne zmogljivosti še razširilo, vendar ne na račun kakih večjih investicijskih vlaganj ampak s kombiniranjem strojnih del, poenostavitvijo delovnih postopkov in ureditvijo lastne orodjarne. V kratkem nameravajo ločiti od proizvodnih dejavnosti servisno delavnico, ki bo nato delala kot samostojna ekonomska enota v posebnih prostorih, njene sedanje prostore pa bodo uporabili za potrebe serijske proizvodnje. Skoraj neverjetno zvem, da šteje kolektiv »Elrada« danes že okrog 200 delavcev, vendar je res. Tako nagel razvoj pa zahteva, da dodelijo vsako leto znatna sredstva tudi za vzgojo kadrov in stanovanjsko izgradnjo. Vsako leto zgradijo povprečno po tri stanovanja, trenutno pa štipendirajo 12 ljudi, od tega kar štiri na fakultetah. Razen tega pa je dokaj živahna izobraževalna dejavnost tudi znotraj kolektiva: izvajajo jo skupno z Ljudsko univerz o. V prihodnjih dneh bodo organizirali razpravo o novem pred osnutku ustave, v programu pa imajo tudi tečaj za člane organov delavskega samoupravljanja in podobna predavanja. Vse to pa kaže, da se ta sorazmerno mladi kolektiv vsestransko hitro in načrtno razvija. To pa je tudi zagotovilo za še večje proizvodne dosežke. ZMANJŠANO ŠTEVILO UPRAVLJALCEV GOZDOV Preteklo soboto je bilo v Murski Soboti posvetovanje, ki ga je sklicala Gospodarska zbornica za okraj Murska Sobota. Na posvetovanju, ki ga je vodil predsednik zbornice Jože Slavič in so se ga udeležili predstavniki vseh kmetijskih organizacij, so razpravljali o pridelovanju krompirja v družbenem sektorju kmetijstva, premijah za mleko, jesenski setvi pšenice in odkupu gozdnih sortimentov. Na posvetovanju so predlagali skrčenje števila podjetij, ki v našem okraju upravljajo z gozdovi. Za upravljanje z gozdovi, odkup in predelavo gozdnih sentimentov bodlo odslej pooblaščene samo štiri, gospodarske organizacije: industrijsko-kmetijski kombinat Pomurka v Murski Soboti, gozdarsko-kmetijska zadruga v Gor. Petrovcih, kmetijsko gospodarstvo v Gornji Radgoni im vinogradniško-živinorejski kombinat v Ljutomeru. Te gospodarske organizacije bodo upravljale z gozdovi družbe- nega in zasebnega sektorja po svojih gozdarsko-proizvodnih obratih. Sklenili so tudi, da bodo kmetijske organizacije iz Pomurja skupno nastopale z večjimi količinami krompirja na tržnici v Ljubljani vse dotlej, dokler bo njihova intervencija potrebna za stabilizacijo o cen temu važnemu prehrambenemu artiklu. Od skupnega nastopa na ljubljanskem tržišču si obetajo tudi ugodno afirmacijo v tem največjem slovenskem potrošniškem središču. V POMURSKEM TISKU: PLODNA RAZPRAVA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Kolektivno zdravstveno varstvo V ČZP Pomurski tisk so na nedavnem skupnem sestanku vodstev družbenih orgnizacij razpravljali o spremembah v socialnem zavarovanju m razprava povezali tudi s konkretnimi ukrepi, ki jih nameravajo že v bližnji prihodnosti uveljaviti na tem področju. Zavzeli so se zlasti za uvedbo kolektivnega zdravstvenega varstva v podnebju. Kadrovsko-socialna služba se z vodstvom zdravstvenega doma že dogovarja o organizaciji načrtno zdravstvene preventive, ki so bo po mnenju zdravnikov održala predvsem v sistematičnem proučevanju vpliva delovnih pogojev na različna poklicna in druga obolenja. S kolektivno skrbjo za zdravstveno preventivo bo omogočen tudi boljši pregled nad poklicnimi in drugimi obolenji, vzroki invalidnosti itd. Poglobljeno delovanje na tem področju bo ugodno vplivalo na preprečevanje nekaterih obolenj in zmanjševanje bolezenskih iz- ostankov, saj bo imel zdravnik mnogo bolj pogoste in neposredne stike z zavarovanci v podjetju. Zdravnik bo manjše recepte lahko napisal kar v podjetju, zato računajo, da se bo zmanjšalo tudi število odhodov k zdravniku zaradi glavobola in manjših obolenj, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na proizvodnost in prispevalo k zmanjševanju števila izgubljenih proizvodnih ur. Uvedli bodo tudi zdravstvene liste in na njih beležili zdravstveno stanje zavarovancev vse do leta 1970. S po- močjo tako zbranih podatkov bodo lahko uspešneje analizirali vzroke raznih obolenj in invalidnosti, ki nastajajo zaradi poklica ali delovnih pogojev, zlasti na zdravstveno ogroženih delovnih mestih v tiskarni in kartonaži. V podjetju je bilo lani 11 nesreč pri delu, kar je doslej rekordno število. Zato bodo za preprečevanje nesreč pri delu bol angažirali komisije za higiensko-tehnično varstvo. Pri osrednjem delavskem svetu nameravajo formirati posebno komisijo, ki bo odločala o dajatvah socialnega zavarovanja in skrbela za varčno uporabljanje namenskih sredstev, za to službo posebej usposobljen uslužbenec pa bo skrbel zlasti za neposrednejše stike med zavarovanci, zavodom in zdravstven službo, hkrati pa bo opravljal tudi učinkovitejši nadzor nad bolezenskimi izostankarji. Kaže, da bo Pomurski tisk prvo podjetje v soboški občini z uveljavljenim kolektivnim zdravstvenim varstvom. Zakasnitev s posledicami (Nadaljevanje s 1. strani) umetna gnojila. Zavzeti pa se bo potrebno tudi za izgradnjo večjega skladišča v Murski Soboti ali drugje, kjer bi lahko za dalj časa uskladiščili tudi večje količine umetnih gnojil. Predlog je še za mešalnico, v kateri bi iz osnovnih surovin sami pripravljali umetna gnojila, ki našim talnim in pridelovalnim razmeram najbolj ustrezajo. Potrebo po- večjem skladišču za umetna gnojila narekuje zlasti dokajšnje pomanjkanje dobrih skladišč pri kmetijskih zadrugah, saj ni ravno malo primerov, da so se umetna gnojila v vlažnih in neustreznih skladiščih močno strdila ali pa celo pokvarila, s čemer je naše gospodarstvo utrpelo občutno Škodo. -sk ŠALAMENCI: KMP Po programu, ki so ga mladinci pred nedavnim sprejeli na svoji letali konferenc , so te dni v Šalamencih ustanovili klub mladih proizvajalcev. Klub bo v sklopu KZ Puconci prideloval določene kmetijske dobrine. Zadruga jim je že odstopila primemo parcelo in tudi pogodba je že sklenjena. Omenjeni aktiv skrbi tudi za razvedrilo mladine, pa tudi na področju idejno-vzgojnega dela so aktivni. Vsako soboto imajo na programu mladinski ples, ker pa na tem območju ne obstaja nobeno kulturno-prosvetno društvo, so začeli tudi s študijem celovečerne igre »Na ogledih«. Upajo, da bodo igro naštudirali že v začetku prihodnjega meseca Organizirali bodo tudi šolo za življenje. PREMIJE ALI »PREMIJE« ZA MLEKO Z novimi predpisi so uvedene premije za mleko, katerih bodo deležne tiste družbene kmetijske organizacije, ki se bavijo z rejo krav-molznic, pa so bile z doslejšnjimi cenami mleku dokaj prizade te, ker z njimi cesto niso mogle pokriti niti svojih proizvodnih stroškov. S premijami za mleko bodo te anomalije odpravljene, ukrep pa bo nedvomno tudi stimulativno vplival na družbena kmetijska gospodarstva, da se bodlo v svojih proizvodnih prizadevanjih še bolj zavzemala za redno in nemoteno preskrbo potrošnikov z mlekom. Tudi v našem okraju bodo družbena gospodarstva deležna dokajšnjih premij iz zveznih (7,5 din po litru), republiških (5 din) in občinskih virov (2.5 din) za blagovno mleko, ki ga pošiljajo v nadaljnjo predelavo. Dokaj problematično pa je še priznavanje premij za takoimenovano konzumno mleko, ki ga družbena gospodarstva posredujejo potrošnikom. Za konzumna mleka namreč republika ne bo dajala premij, zato obstaja nevarnost, da bo preskrba domačega prebivalstva z mlekom resno ogrožena, če naše občine ne bodo našle ustrezne rešitve, ki bo sprejemljiva tudi za družbene proizvajalce mleka. Zgodi se namreč lah- ko, da bodo prizadeta družbena gospodarstva raje prodajala blagovno mleko, ker bo to finančno bolj ugodno. Pri reševanju tega problema bo torej potrebno upoštevati obe strani ene medalje: koristi proizvajalca in koristi potrošnika, sicer se lahko še tako dobronameren ukrep spremeni v lastno nasprotje. TUDI VEČ KROMPIRJA V zadnjih letih je pridelovanje krompirja precej nazadovalo tudi v soboškem okraju. Vzroki za to nazadovanje so bili predvsem v nihanju zakona ponudbe in povpraševanja na trgu s krompirjem in v močni pridelovalni preusmeritvi na družbenih kmetijskih gospodarstvih. Čeprav Pomurje ni izrazit pridelovalni okoliš za krompir, je prišla od republiške gospodarski zbornice pobuda, da bi tudi pri nas v okviru možnosti povečali površine s krompirjem in tako prispevali k zadovoljevanju potreb potrošnikov po tem osnovnem prehranbenem artiklu, ne le na domačem trgu, marveč tudi v južnih republikah, za katere je prav Slovenija največji dobavljalec krompirja. Tako predvidevajo, da naj bi že prihodnje leto pridelali v Sloveniji 13.500 vagonov krompirja, od tega 3 tisoč vagonov celo za izvoz. Krompir bodo družbena kmetijska gospodarstva pridelovala predvsem na zemljiščih, ki jih bodo odkupila od zasebnih lastnikov, torej na povečanih površinah. V tem smislu je bila pobuda tudi ugodno sprejeta, saj od družbenih kmetijskih gospodarstev ni moč zahtevati, da bi na račun krompirja bistveno odstopala od sedanje pridelovalne usmeritve. Za rentabilnost pridelovanja je važna tudi mehanizacija pri sajenju, okopavanju in pospravilu krompirja; ustrezne kombajne pa si bodo lahko pod ugodnimi pogoji nabavile gospodarske organizacije, ki se bodo odločile za pridelovanje krompirja na večjih površinah. Kaže, da bosta v prihodnjem letu med naj večjimi pridelovalci krompirja v našem okraju kmetijsko gospodarstvo v Gornji Radgoni z okrog 50 in kmetijska delovna zadruga v Žepovcih z okrog 40 ha zemlje. V teh gospodarskih organizacijah so se že odločili za sajenje ranih in poznih sort krompirja, med katerimi bodo prevladovale žlahtne sorte. Za krompir, ki ga bodo pridelali na družbenih kmetijskih gospodarstvih, so za prihodnje leto tudi že zagotovljene ugodne minimalne cene, kar omogoča pridelovalcem rentabilno proizvodnjo. Krompir, krompir . . Pospravilo tega osnovnega prehranjenega artikla je že pri kraju. Letošnji pridelek ne bo težko vnovčiti, saj so potrebe jugoslovanskega tržišča velike V prihodnosti si obetamo še povečanje obsega pridelovanja krompirja. Na sliki: z letošnjim pridelkom so zadovoljna tudi v KDZ Žepovci. Koliko traktorskih prikolic so le napolnili? DOKLEJ ZAPOSTAVLJENO PODROČJE? Odveč bi bilo s številkam: podpirati trditev, da je pri nas v primerjavi z nekaterimi drugimi državami družbenoekonomski razvoj tako nagel, da mu pravzaprav težko najdemo primerjavo. Zavoljo hitre ekonomske rasti seveda narašča mestno prebivalstvo in dosedanji majhni industrijski kraji preraščajo v prava pravcata industrijska središča. Toda, ali je na tem področju res vse v skladu s perspektivo, namreč v tem smislu, da naselja nastajajo tako, da ne bomo čez deset, petnajst let ugotavljali zaostalost, tako na področju urbanizma, stanovanjske graditve, kot tudi komunalnega gospodarstva? Ne na tem področju je premalo usklajenosti s potrebami splošnega družbenega razvoja, razvoja na ekonomskem področju, kakršnega si zamišljajo za leta vnaprej. In zato je več kot pravočasno prišla na dnevni red naših skupščinskih organov razprava o nekaterih problemih na področju urbanizma in stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Že v skupščinskih odborih je bilo rečeno, da kljub številnim priporočilom pristojnih organov za probleme s tega področja doslej ni bilo dovolj razumevanja s strani ljudskih odborov. Informacija o problemih na tem področju, podkrepljena s številnimi statističnimi podatki, razkriva dosedanje slabosti in naloge v perspektivi, naloge, ki jih velja uresničiti. Na seji odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev je bilo med drugim rečeno, da je stanje več kot kritično, tu bodo morali LO urbanistični problematiki in urejanju problemov v zvezi s tem področjem in stanovanjsko komunalnim gospodarstvom v bodoče posvetiti odločno več pozornosti. Stanje je res več kot kritično, če vemo, kot je rečeno v informaciji o problemih s tega področja, da mnogo naselij še nima urbanistične dokumentacije in zato poteka gradnja še vnaprej stihijsko. K temu za nameček še ugotovi- tev, da delno izvršene in pravilno zasnovane urbanistične dokumentacije praksa največkrat ne upošteva. Občinski ljudski odbori pogostokrat čakajo na dokončno kompleksno dovršitev urbanistične dokumentacije; le-te pa se marsikje lotevajo nesistematično, s poudarkom na arhitektonsko oblikovalne elemente naselja, ob čemer pa so vse premalo upoštevani ekonomski, sociološki, prometni in drugi elementi. Skratka, sedanja urbanistična dokumentacija ni usklajena — vsaj v večini primerov ne — z novim gospodarskim in družbenim razvojem. Urbanističnih zavodov nimamo dovolj in ti ter organizacije, ki se ukvarjajo s tem delom, tudi nimajo vsega potrebnega kadra. Napak bi bilo torej dosedanja usmeritev upravnih organov občinskih in okrajnih ljudskih odborov, kakor tudi njihovih svetov, ko se vsi ti skupno niso posvečali problemom s tega področja Praksa naj bo drugačna! Vsi upravni organi občinskega in okrajnega ljudskega odbora kakor tudi njihovi sveti, je bilo rečeno, so dolžni sodelovat! pri pripravljanju elementov za urbanistični program in urediditveni načrt, in sicer vsak za svoje področje dela. Po veljavnih odlokih ljudskih odborov je sedaj v gradnji 633 naselij, ki imajo 922 gradbenih okolišev. Vendar se zaradi pomanjkanja urbanistične dokumentacije gradi tudi v teh okoliših nesmotrno in zazidava v celoti ne ustreza Zaradi nenačelne politike in premajhne pazljivosti občinskih ljudskih odborov so tako imenovane črne gradnje zu naj gradbenih okolišev vse številnejše in s tem se ohranja stihijsk:a zazidava. Rečeno je, da iščejo ljudski odbori rešitve zgolj v administrativnih ukrepih, namesto da bi ustvarjali ugodnejše ekonomske pogoje za gradnjo v gradbenih okoliših po zazidalnih načrtih Eden od problemov, na katerega so na primer opozorili poslanci je v tem, da obstoječi predpisi pravzaprav stimulirajo »črno gradnjo«, kajti v gradbenem okolišu mora tisti, ki gradi, plačati najrazličnejše komunalne pristojbine, medtem ko izven gradbenih okolišev ni nikakršnih dajatev. V skupščinskih prostorih je bilo izraženo mnenje, da bi bilo treba predpise spremeniti tako, da bi bil vsakdo tudi materialno zainteresiran graditi v gradbenih okoliših. Doslej ljudski odbori — v večini primerov — niso pripravili ustreznih zemljišč za individualno in zadružno gradnjo v gradbenih okoliših, niti niso izdelali zazidalnih načrtov in opremili zemljišč vsaj z nujno potrebno mrežo komunalnih naprav. Prav tako niso omogočili investitorjem da bi dobili posojila iz občinskih stanovanjskih skladov tudi za dolgoročno kritje teh stroškov. In iz teh pomanjkljivosti nastajajo prej naštete. Skupščini je bilo o nalogah in ukrepih na področju urbanizma, stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva predloženo priporočilo in doslej povedano je seveda le drobec obsežne in pomembne problematike, ki je bila v obravnavi na tokratnem zasedanju Ljudske skupščine LRS. O problemih s področja stanovanjsko-komunalnega gospodarstva pa kaj več v enem izmed naslednjih naših pomenkov. P. D. POMURSKI VESTNIK. 11. okt. 1962 f Skrb za varstvo otroka S posvetovanja o problemih otroškega varstva, ki ga je organiziral Svet za socialno varstvo pri Okrajnem ljudskem odboru. "V splošni skrbi za človeka je otroško varstvo eno izmed temeljnih nalog komune m vseh činiteljev v komuni," to so besede iz referata na tem posvetovanju in tu je obenem tudi poudarek: celotnega posvetovanja. Z varstvom otrok imamo v našem okraju dokajšnje probleme. Predšolskih otrok je nad 16.000, varstvenih ustanov pa 21 in te lahko sprejmejo le 6,4 odst. teh otrok. Ta številka pa postane še bolj zgovorna, če navedemo še dejstvo, da niti ti obstoječi vrtci niso polno zasedeni in da je bilo pred dvema letoma v 15 otroških vrtcih več otrok kot jih je sedaj v teh enaindvajsetih. Kje so vzroki za tako stanje? Tu je, kot so poudarili na posvetovanju, več momentov. Važno negativno vlogo igra nizka prosvetljenost prebivalstva, pa tudi socialno- ekonomski momenti. Razen tega je še večkrat problem s strokovno usposobljenostjo osebja v vrtcih, ki večkrat še ni zadovoljiva. Nekaterim staršem poleg tega ne odgovarja delovni čas vrtcev. Vse to, pa še nekateri momenti povzročajo, da je v vrtcih le malo število otrok in da so ostali otroci tako dostikrat prepuščeni cesti ter tudi slabim vzgojnim vplivom. Stanje se prav gotovo ne bo bistveno izboljšalo tako dolgo, dokler si straši ne bodo v svesti, da sta otroku poleg rednega šolanja potrebni v veliki meri tudi varstvo in vzgoja. Moramo pa težiti za tem, da v našem okraju ustanovimo še več vrtcev in vanje vključimo čim več otrok. To je pomembno za njihovo varstvo in to so tudi poudarili na sobotnem posvetovanju. IJO Murska Sobota: novo poštno poslopje, ki ga bodo odprli za občinski praznik SLAVKU OSTERCU Svet za kulturo in prosveto Okrajnega ljudskega odbora je imenoval pripravljalni odbor za postavitev spomenika skladatelju in napredno usmerjenemu pedagogu Slavku Ostercu. Postavili bi ga prihodnje leto v Veržeju, rojstnem kraju skladatelja. Program proslave ob postavitvi bi bil obširen, saj bi vanj vključili tudi centralno proslavo v okviru »Dneva mladosti.. To bi bila prihodnje leto največja manifestativna prireditev v okraju. Proti koncu meseca maja pa na j bi bila proslava zato, ker je Slavko Osterc umrl 23. maja 1941. leta. Na proslavi bi sodeloval, najrazličnejši ansambli, zbori in orkestri, v sam program pa bi vključili tudi prireditveno zabavo ter športne, ribiške in kulturne točke. V zveza s postavitvijo spo- menika je poleg finančnih tudi vrsta drugih vprašanj. Urediti bo treba zadružni dom ki naj bi se v bodoče imenoval »Dom Slavka Osterca«, prostor pred domom pa bi uredili saj, bo tu stal doprsni kip skladatelja. Tu bi predvidevali še prostor za kasnejšo postavitev spomenika padlim v NOB in žrtvam fašističnega terorja. . Ob odkritju spomenika bi izšla posebna številka »Pomurskega vestnika«, za kate ro so že napisali prispevke nekateri pomembnejši slovenski glasbeni in politični delavci. IJO PESTER PROGRAM v počastitev občinskega praznika Murska Sobota Za letošnji praznik, ki ga praznuje občina Murska Sobota, so pripravila društva in organizacije številne prireditve, da bi k praznovanju kar največ prispevale in da bi bilo praznovanje čimlepše. V nedeljo, 14. oktobra bo ob 9. uri zjutraj v M. Soboti povorka in vaje gasilcev na Trgu zmage, nato pa nastop članic pri gasilskem domu. Tudi mladina se je vključila v program praznovanja. Tega dne bo ob 13.30 uri v domu TVD Partizan zbor brigadirjev in formiranje brigad z le- tošnjih mladinskih delovnih akcij. Ob 14.30 bo pohod v brigadnih formacijah skozi mesto — sodelujejo 2 zvezne in 4 lokalne MDB — na prostor pred poslopje občinskega ljudskega odbora, kjer bo ob 15. uri krajša svečanost, po vezana s kulturnim programom, nakar bo ob 16. uri pohod skupin brigadirjev skozi mesto, ob 17. uri pa na ploščadi pred gradom mladinsko rajanje. 15. oktobra bo ob 17. uri pred spominsko ploščo na novi gimnaziji komemorativna svečanost. Otvoritev kulturne dvorane in prostorov DPD »Svobode je na programu 16. oktobra ob 16. uri, medtem ko bo ob 20. uri dramska sekcija tega društva uprizorila igro v treh slikah Mire Stefanc Včeraj popoldan«. 17. oktobra bo ob 9. uri zjutraj svečana seja LO, sprejem partizanskih patrulj in polaganje vencev na spominske plošče, ob 11 .uri pa bo komemoracija ob grobnici žrtev fašističnega terorja. Ponovitev igre »Včeraj popoldan« bo ob 15. uri za dijaštvo, ob 20. uri pa za ostalo občinstvo. Finalna nogometna tekme, sindikalnih moštev bo 18. oktobra ob 13.30, medtem ko bo ob 15.30 odigrana prijateljska nogometna tekma NK Sobota 19. oktobra bo ob 10. uri otvoritev lekarne pri Gradu, v Murski Soboti pa bo ob 16. uri kolesarsko tekmovanje in ob 18. uri poulični tek, nakar bo ob 19. uri v hotelu "Zvezda", podelitev pokalov in priznanj 20. oktobra bo ob 16. uri uprizorilo celjsko gledališče dramo Valterja Bauerja Rdeče in modro v mavrici«. 21. oktobra ob 8. uri zjutraj bo meddružinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču pri kanalu O 8. uri bo pred gradom promenadni koncert godbe na pihala PTT podjetja iz Maribora in ogled grajskih prostorov. Otvoritev novega poštnega poslopja bo ob 10. uri, temu pa bo ob 13. uri sledila zabava Za zaključek je ta dan na programu še šahovsko tekmovanje, na katerem bo sodelovala, tudi ekipa iz sosednje Avstrije. Življenje ljutomerskih cicibanov Otroški vrtec v Ljutomer, vključuje v šolskem 1. 1962-63 85 otrok. Poleg tega ima v redni oskrbi še 29 šoloobveznih otrok in 14. otrok, ki prihajajo le na kosilo. Za vso to število otrok so nameščene le tri vzgojiteljice. Razen po manjkanja teh je občutna tudi stiska s prostori. Popolna oskrba je znašala lani mesečno 4.200 din na malčka, letos pa se je zaradi manj šega števila vzgojiteljic ter skrbi in vloženega truda vzgojnega osebja, štednje s sredstvi in prostovoljnega dežurstva v popoldanskih urah znižala na 3.900 din. Pred dnevi so imeli roditeljski sestanek. Obravnavali so program »Tedna otroka« in vprašanja okrog problematike vrtca. Izvolili so 11-članski svet staršev, ki bo pomagal upravnemu odboru in upravi vrtca pri reševanju najrazličnejših problemov. Na sestanku so med drugim obravnavali tudi delovni red vrtca za letošnje leto, ki je takle: cicibani se zbirajo odi 7. do 9. ure, nato je jutranja telovadba, individualna zaposlitev, dopoldanska malica, sprehodi kosilo in spanje. Popoldne so razne igre in malica, zaključek pa je ob 16. uri. Ko so govorili o programu »Tedna otroka«, so omenili, da bodo v tem tednu pristopili k adaptaciji sedanje zgradbe vrtca, razširitvi prostorov in premestitvi kuhinje v nove prostore, da bodo tako pridobili prepotreben prostor za novo igralnico. Nabavili so diaprojektor in gramafon, v prihodnjih dneh pa nameravajo kupiti še harmoniko. V Tednu otroka so organizirali lutkovno predstavo in izlet za starejšo skupino ter izlet za vse cicibane vrtca. V ljutomerskem vrtcu želijo da bi gospodarske organizacije v občini pokazale razumevanje za varstvo najmlajših in ga podprle. Le z dobrim sodelovanjem uprave, upravnega odbora in sveta staršev ter ob materialni pomoči gospodarskih organizacij bo namreč možno doseči popolno varstvo in skrbo otrok v vrtcu. Posebej je treba omeniti, da prejema precejšnje število socialno šibkih otrok delno ali popolno brezplačno oskrbo v vrtcu. Sredstva za tako pomoč sta prispevala DPM in svet za socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru Ljutomer. OB 20. OBLETNICI OBSTOJA PIONIRSKE ORGANIZACIJE Bilo je lepo Stotisoči pionirjev in pionirk po vsej Sloveniji proslavljamo svoj veliki praznik v odredih in na občinskih proslavah. S petjem, športnimi prireditvami, izleti in pohodi, z obujanjem spominov na slavno preteklost, smo počastili 20. obletnico svoje organizacije. 29. septembra je bila Ljubljana pionirsko mesto. Več kot 15.000 pionirjev iz vseh republik naše domovine je prisostvovalo tej svečanosti. V soboto popoldne je bilo mesto prepolno rdečih rutk in modrih titovk. Pionirji, ki so prišli iz drugih krajev, so bili gostje ljubljanskih pionirjev. Tudi naša šola je na to centralno proslavo poslala delegata. Skupno so praznovali ta veliki praznik po vsej Ljubljani, širili prijateljske odnose in se med seboj spoznavali. KRESOVANJE Tudi naša šola nam je v počastitev 20. obletnice obstoja pionirske organizacije pripravila veliko presenečenje. Trudili smo se, da bi svoj praznik čimlepše in čimsvečaneje proslavili. Na predvečer smo pionirji zakurili kres in ob njem organizirali kulturni spored. Za uvod nam je tov. Porekar pripovedoval o pionirjih med NOB, ki so junaško pomagali partizanom do končne osvoboditve. Povedal nam je tudi to, kako so pionirji po vojni vestno pomagali pri izgradnji nove socialistične domovine. Tovariš je govoril z navdušenjem, bil je ponosen, da je lahko pripovedoval pionirjem ob njihovem velikem prazniku v svobodni domovini. Nato je iz mladih grl zadonela pesem ob spremljavi harmonike. NA SVEČANI PRIREDITVI Drugi dan se je praznovanje nadaljevalo. Pionirji smo se zbrali v dolgi vrsti in krenili proti Domu kulture, kjer se je pričela svečana proslava. Pod vodstvom tov. Preloga je pevski zbor zapel nekaj pesmi. Pionirka Pavla je prebrala nekaj o zgodovini pionirsko organizacije. Zvrstile so se še recitacije, najmlajši pa so prebrali nekaj o težkih dneh med NOB. Na našo proslavo smo povabili tudi tovariša Slaviča, ki nam je povedal, kako je kot otrok preživel težka leta med NOB. Tov. Ceh pa je pripovedoval, kako je med vojno opravljal učiteljsko službo na prvem osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Imel je zelo rad pionirje, ki so takrat pomagali partizanom, jim pošiljali municijo, hrano, obleko itd. Ganjeni smo bili njunem pripovedovanju. Ko sta končala, smo se jima prisrčno zahvalili.. Tovariš Oton Žunec nam je povedal nekaj o športu. Z navdušenjem smo poslušali, saj se bodo tudi med nami odločili za kako športno panogo. Tudi njemu smo se lepo zahvalili in mu želeli, da bi še naprej dosegal lepe uspehe. V zadnji točki nam je Cenček povedal, kakšen mora biti vesten pionir. Tov. Štebih pa nam je poklonil za naše požrtvovalno delo pri Svobodi denarno nagrado. Vida Zenković, 7a raz. Osn. š. Ivana Cankarja Ljutomer KONFERENCE AKTIVOV LMS V NAŠEM OKRAJU TRIBUNE MLADIH Zarodi VII. zveznega kongresa LMJ, ki bo v začetku prihodnjega leta, potekajo po vsem okraju živahne priprave na letne konference, prav tako pa je bilo tudi že izvedenih lepo število letnih sestankov aktivov. V soboškem okraju je v mladinsko organizacijo vključenih okoli 900 mladincev in mladink ali okoli 50 odst. vse mladine, ki je organizirana in dela v 210 mladinskih aktivih. Dosedaj je imelo poleg šol konference že okoli 60 aktivov. Največ letnih sestankov je bilo izveden ih v soboški občini, kjer je imelo od 83 organizacij konference že 32. Razprave na konferencah se sučejo predvsem okoli novih ukrepov v našem gospodarstvu, še posebej pa o ukrepih v kmetijstvu, ki je značilno za naše območje. Tudi v gospo- darskih organizacijah mladina odločneje razpravlja o problematiki podjetij s posebnim poudarkom na produktivnosti in odnosih v kolektivu. V lendavski občini mladina največ razpravlja o zaposlovanju mladih, saj je v tem okolišu kar 82 mladincev, starih do 25 let, izrazilo željo po zaposlitvi v socialističnem sektorju gospodarstva. V Petrovcih najpogosteje obravnavajo probleme sezonstva, ki mladini ne daje perspektive, medtem ko v soboški občini razpravljajo predvsem o vsebini bodočega dela, izobraževanju mladinskih vodstev in o vprašanjih v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu. Precejšen poudarek dajejo tudi krajevnim komitejem, katerih je v tem okolišu pet in imajo v zvezi s formiranjem krajevnih skupnosti vedno večjo vlogo in pomen. V načrtu je, da bodo mladinske konference v aktivih končane v mesecu oktobru, saj so za mesec november predvidene že občinske konference. GOSTOVANJE PIANISTKE DUBRAVKE TOMŠIČ V soboto, 13. oktobra ob 20. uri bo gostovala v dvorani kina Park« v Murski Soboti znana pianistka Dubravka Tomšič, ki je že kot otrok prirejala koncerte doma in v inozemstvu. Niso je zastonj imenovala »čudo od otroka«. Pozneje je študirala v Ameriki ,pri svetovnih klavirskih mojstrih: Rubinstejnu in Unlinskemu, Ob obisku etiopskega cesarja pri maršalu Titu je nastopila tudi na Brionih. Pozneje je gostovala v mnogih državah Evrope, a največje priznanje je doživela v Ameriki, ko je nastopila v največji koncertni dvorani sveta v New Yorku, ko je igrala pred množico nad 3000 ljudi. Ker je zanimanje za gostovanje Dubravke Tomšič izredno veliko, prosimo interesente, naj si pravočasno naročijo vstopnice (telefon 51), na dan nastopa pa bodo od 18. ure naprej v prodaji pri blagajni kina Park. Cena vstopnic je 100 in 150 dan. Več pozornosti duševno manj razvitim otrokom V želji, da bi upravitelji osnovnih šol postali čimboljši, pedagoški vodje svojih šol, ja Zavodi za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti v lanskem letu organiziral aktiv upraviteljev, ki se je sestajal enkrat mesečno. Na sestankih aktiva upraviteljev so bile obravnavane aktualne teme in nova področja vzgoje in pouka. Ob koncu preteklega šolskega leta so upravitelji ocenili aktiv kot primemo in uspešno obliko dela, zato je Zavod za prosvetno-podagoško službo sprejel tudi v letošnji delovni program sestanke aktiva upraviteljev. Upravitelji so se prvič že sestali in sprejeli delovni program za letošnje leto Na prvem sestanku aktiva so se seznanili s problematiko posebnih šol in poslušali predavanje o učencih, ki spadajo v posebno šolo. Ker imamo v okraju samo dve posebni šoli v Ljutomeru in Gornji Radgoni, ki lahko zajemata le učence iz bližnje okolice, morajo ostali, duševno manj razviti učenci obiskovati osnovno šolo. Namen sestanka aktiva je bil, da' bi upravitelje in po njih učiteljske zbore seznanili z značilnostmi in težavami učencev, ki spadajo v posebno šolo. Tem učencem naj bi učitelji v prihodnosti posvetili čimveč pozornosti, razumevanja in individualnega dela. I. P. Problemi društveno-zabavnega življenja soboške mladine Center-soboški klub mladine Z JAVNE RAZPRAVE, KI JO JE POKRENIL OBČINSKI KOMITE LMS Problemi tovrstenga življenja mladine v Murski Soboti so pereči. Predvsem je M. Sobota kraj, kjer ima mladina dokaj male možnosti društvenega delovanja, še manj pa ji je omogočeno kulturno in zabavno življenje. Če poleg tega upoštevamo, da je v M. Soboti veliko število učeče se mladine, tako v proizvodnji, kakor na osnovnih, srednjih in drugih šolah, vidimo, da taka situacija mrtvila kriči po nujnih ukrepih. Prav zaradi tega je občinski komite sklical prvo tovrstno javno razpravo. Nanjo je povabil predstav nike najrazličnejših društvenih in drugih organizacij, pa tudi mladino in vso javnost, ki jo ti problemi zanimajo. Odziv je bil slab. Zastopane so bile le nekatere organizacije, pa tudi same mladine je bilo malo. Iz pripravljenega poročila in iz diskusije so prišli na dan nekateri najvažnejši problemi Predvsem je opazno premajhno sodelovanje med mladino im društvenimi organizacijami Vključevanje mladine v najrazličnejša društva je zelo pomembno, poleg tega pa je po- membno tudi pripravljanje kadrov, ki delujejo v teh. V ospredje je prišel tudi problem klubskega in kulturnega dela mladine, vendar je okrog njega še precej nejasnosti. V glavnem še ni viden koncept takega dela, zato se mnogokrat le lovimo s praznimi besedami. česa konkretnega pa ne storimo. Ta javna razprava je v precejšnji meri poudarila, da je treba preiti na konkretno delo im v zvezi s tem nakazala. da mora soboški klub mladino, in pionirjev postati center klubskega, kulturnega, zabav nega in ostalega društvenega življenja mladine. Mladina se naj ne zbira v gostilnah, pač pa v klubu, kjer bodo najrazličnejše oblike klubskega življenja: predavanja, razgovor: o filmih, knjigah, političnih dogodkih doma in v svetu itn.. plesi, ogledi televizijskih od- daj (nameravajo kupiti televizor) in najrazličnejše druge privlačne oblike klubskega delovanja. Da pa spet ne bi ostalo le pri besedah, so na razpravi sestavili 9-članski odbor v katerem so socialni, kulturno-prosvetni in drugi delavci ter predstavniki mladine. Naloga tega širšega odbora je, da čimprej sestavi delovni program za prihodnje obdobje in začne s konkretnim delom. Za konec še to: pohvalno je, da se je prav mladina prva zavedla problemov društvenega in zabavnega življenja v M. Soboti in s tem dala pobudo za delo tudi drugim društvom in organizacijam. J. Olaj POMURSKI VESTNIK. 11. okt. 1962 3 OB TEDNU OTROKA KAPELSKA KLET ČAKA NA SLADEK MOŠT Za kapelsko vinogradniško gospodarstvo je značilno, da si prav tako prizadeva razširiti svoje gospodarsko območje ( k sedanjim 700 ha zemljišč bodo predvidoma že letos pridobili okrog 80 novih hektarov z odkupom in najemom zemljišč od zasebnih lastnikovim se zlasti z vinogradniško-sadjarsko proizvodnjo vključevati v sklop radenskega turističnega središča. Ka-pela namreč po svojem geografskem položaju lepo dopolnjuje Slatino Radence in dobiva ob tem središču vsevečji turistični pomen, za kar ima tudi sicer vse naravne pogoje. Zato bodo tudi neposredni turistični cilji zgraditev vinskega hrama, katerega notranjost naj bi bila arhitektonsko urejena tako, da bo delovala čim- bolj po domače, in morebitna zgraditev zimskega turi sočnega središča z manjšo skakalnico in smučišči na Kapeli - prav gotovo deležni tudi razumevanja kolektiva kapelskega gospodarstva. Na tem gospodarstvu imajo v neposrednem programu ureditev 50 ha plantažnih vinogradniških nasadov in zgraditev dveh hlevov za o- krog 200 glav živine. Letos so v Turjancih zgradili gnojišče in silos s prostornino 1000 kub. metrov, ki je med največjimi v Pomurju. Že v bližnji prihodnosti nameravajo urediti tudi 7-hektarski plantažni nasad hrušk. Svoja investicijska prizadevanja povezujejo tudi z arondacijo zemljišč, kar so na vinogradniških vrhovih v glavnem že ugodno rešili, težje pa je v dolini pri Hrastju-Moti in okrog turjanskega živinorejskega obrata. Rano grozdje so na Kapeli že pobrali. Čeprav bo glavna trgatev grozdja šele oktobra, že sedaj predvidevajo, da bo letos pridelek količinsko precej manjši od lanskega, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer ob cvetenju vinske trte. Zastran prodaje letošnjega pridelka niso v skrbeh. Moderna vinska klet jim omogoča sodobno šolanje in nego vin. Sedaj že čaka prazna na sladek mošt... Lani so prodali ves vinski pridelek podjetju Vino v Brežicah. S poljskimi pridelki pa so še kar zadovoljni: tako so pridelali povprečno 32 stotov pšenice na hektar, rekorden pridelek — 800 stotov na hektar — pa so zabeležili pri silaži: koruzi, kar jim bo omogočilo nemoteno rajo 250-glave črede goveje živine. tudi 180-članski delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva na Kapeli si po najboljših močeh prizadeva, da bi se s svojimi gospodarskimi dosežki čimbolj uspešno vključil v družbeno dogajanje neposredne okolice in komune kot celote. Človek je med trebušastimi sodi v kleti VG Kapela videti pravi pritlikavec Reprodukcija umetniške slike, ki jo je za dvorano v kapelski kleti izdelal slikar Anton Trstenjak KMETIJSKO GOSPODARSTVO GOR. RADGONA S ŠIROKO GOSPODARSKO ZASNOVO IN PERSPEKTIVO PRIHODNOST V 3 MILIJARDAH GOSPODARSTVO SE ŠE VEDNO ŠIRI — RAZVOJ GRE H KOMBINATU, KI BO ODLOČILNO VPLIVAL NA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI — 150 HA NOVIH PLANTAŽNIH SADOVNJAKOV IN UREJANJE NOVIH VINOGRADOV IZKLJUČNO NA TERASAH — S 50 VAGONI KAKOVOSTNIH VIN SE GOSPODARSTVO VKLJUČUJE VSAKO LETO V IZVOZ NA ZAPADNA TRŽIŠČA S ČVRSTO VALUTO — USPEŠEN START NA ODKUP OKROG 800 HA ZEMLJE V APAŠKI DOLINI, KJER NASTAJAJO NOVE EKONOMSKE ENOTE Z DOLOČENO SPECIALIZACIJO V ŽIVINOREJI, MEDTEM KO BO POLJEDELSTVO NJEJ DOPOLNILO — V PODGRADU GRADIJO FARMO ZA ELITNO ČREDO SVINJ, KATERE ZMOGLJIVOST BO 20 TISOČ GLAV MESNATIH PRAŠIČEV IN BEKONOV LETNO IN BO PO VELIKOSTI TRETJA NAJVEČJA TOVRSTNA FARMA V SLOVENIJI. Res je: niso si še nadeli zvenečega imena KOMBINAT vendar ves sedanji razvoj vodinik temu smotru: v zadnjih dveh letih so povečali brutoprodukt od 800 milijonov na 1,2 milijarde din, letos se bodo predvidoma povzpeli že na 1,7 milijarde din, čez nekaj let pa računajo že na 3 milijarde din brutoprodukta letno. Nadaljnje širjenje in izgrajevanje kmetijskega gospodarstva Gornja Radgona spremljajo tudi odločilna prizadevanja po čimučinkovitejšem upravljanju neposrednih proizvajalcev. Z decentralizacijo upravljanja so na gospodarstvu že dokaj daleč: v osrednjih pristojnostih je ostalo še samo 20 odst. sredstev za namenske sklade podjetja kot celote, komerciala, sekretariat z ustreznimi skupnimi službami in sintetika finančnega knjigovodstva, medtem ko so vse ostale pristojnosti že prepuščene petim samostojnim obratom. Z zgraditvijo farme in osnovanjem samostojnega sadjarskega obrata bo v okviru gospodarstva sedem samostojnih obratov s specializirano proizvodnjo. Na radgonskem kmetijskem gospodarstva je pričujoča predvsem vinogradniška in živinorejsko-poljedelska pridelovalna usmeritev, v zadnjem času pa posvečajo večjo pozornost tudi sadjarstvu. Urejajo že okrog 150 ha plantažnih sadovnjakov. Prvi mladi nasadi so že pričeli roditi. Računajo, da bodo v novih plantažah pridobili letno okrog 300 vagonov kakovostnega sadja za izvoz in domači trg. To bo sadje izbranih žlahtnih sort, ki bodo zadovoljile tudi zahtevne konzumente. Posestvo je namreč v sadjarstvu prevzelo le Skromno zapuščino, s katero kajpak ni moglo odločneje napredovati v tej kmetijski stroki. Zanimiva je tudi teritorialna razdelitev specializiranih ekonomskih enot in samostojnih obratov na operativnem območju gospodarstva. Taka operativna enota bo prišla približno na vsakih pet kilometrov. Da začnemo spet v Apaški dolini: v Črncih bodo redili teleta za obrat v Lutvercih, kjer bodo pitali goveda. Zmogljivost tega pitališča bo 3000 glav živine. V Stogovcih je obrat za pridobivanje mleka, v Podgradu gradijo sodobno farmo za rejo mesnatih prašičev in bekonov. Zmogljivost farme, ki bo po velikosti tretja največja tovrstna farma v Sloveniji, bo okrog 20.000 glav letno. V Žihlavi že tudi razširjajo specializirani obrat za rejo krav-molznic, povsem nov obrat za pitano živino in krave pa nameravajo osnovati še v Spodnjih Ivanjcih. RADGONSKI ŠAMPANJEC Kakor v sadjarstvu tako težijo tudi v vinogradištvu k vedno več-, ji racionalizaciji delovne sile. V zadnjem času urejajo vinograde izključno po sistemu teras, v katerih bo omogočena strojna obdelava zemlje, nega vinske trte itd. Gospodarstvo že ima zagotovljeno prodajo svojih kakovostnih vin za pet let naprej po ustreznem aranžmaju z uvoznikom iz Anglije. Letno ho izvozilo na zunanji trg z izključno čvrstimi valutami okrog 50 vagonov vina. Razširjajo tudi že tradicionalno proizvodnjo radgonskega šampanjca. V peneča in polpeneča vina — znane bisere, ki se na domačem tržišču v zadnjem času še posebno dobro uveljavljajo, bodo predelali letno 30 do 40 vagonov vinskega pridelka. Zanimivo je, da se radgonski šampanjec v manjših količinah pojavlja na vseh kontinentih sveta — od Nove Zeladije do Južne Amerike. Prihodnje leto bodo znatno razširili tudi polnjenje steklenic s kakovostnim tramincem, renskim rizlingom in muškatnim silvancem. Doseči hočejo namreč letno znamko nad 250.000 steklenic vina za domači in inozemski trg. Zato nameravajo k sedanjim kletnim zmogljivostim dograditi še predelovalnico grozdja s sodobnimi in visokoproizvodnimi stiskalnimi napravami. Radgonsko- kmetijsko gospodarstvo ima sedaj okrog 4 tisoč ha zemljišč, od tega okrog 1400 ha gozdov. Letos so osredotočili svojo pozornost zlasti v Apaško dolino v okviru splošnih gospodarskih prizadevanj komune. V Apaški dolini bodo predvidoma odkupili 700 do 800 ha zemlje. Letos je bodo predvidoma zajeli že 200 ha, saj se dnevno oglasi na posestvu po pet in tudi več interesentov za prodajo zemlje. Apaška dolina bo v prihodnosti glavna krmna- baza. za vzrejo goveje živine in svinj vseh tipov v specializiranih obratih in ekonomskih enotah gospodarstva. Posestvo je zategadelj že prevzelo skrb nad vsemi zemljišči družbene lastnine v Apaški kotlini, od zasebnega sektorja pa bo odkupovalo ves reprodukcijski material za potrebe lastne živinoreje, tako da bo radgonska KZ odslej obdržala v Apačah le še odkupni center za ostale kmetijske pridelke (jajca, fižol itd).). Gospodarstvo bo po svojih ekonomskih enotah in obratih zasnovalo, čimbolj čvrste pridelovalne odnose z zasebnimi kmetovalci (pridobivanje potrebnega reprodukcijskega materiala za svojo živinorejo, skupen kolobar itd.). Zato je v Apačah o- snovalo tudi evidenčno ekonomsko enoto za pridelovalno sodelovanje z zasebnim sektorjem, vso operativo pa so prevzele specializirane ekonomske enote. Skupino s KDZ Žepovci, bo gospodarstvo vodilo tudi enotno politiko na investicijskem področju, saj gre končno za enovit pridelovalni proces, ki v Apaški kotlini odslej ne ho dopuščal drobljenja sil in sredstev, če hočejo doseči skupen družbeni smoter. Ob potoku Plitvica bodo začeli tudi z melioracijskimi deli, da bi tako pridobili Š6 več plodnih zemljišč, v pasu ob reki Muri pa bodo s pomočjo republiškega strokovnega organa za vodno gospodarstvo uredili tudi sistem namakalni naprav, saj je tod lahka in plitva zemlja zelo potrebna večjih količin vode. Široka gospodarska zasnova kmet. gosp. v Gornji Radgoni Za krmiljenje živine bodo na posestvu dnevno porabili 5 vagonov redilnih krmil, zato bodo potrebovali tudi skladišča. Večje skladišče s sušilnico in mlinom za lucerno moko bodo zgradili v Gor. Radgoni. Skladišče bo tako veliko, da bodo lahko v njem shranili večje količine žita, redilnih krmil in ostalega reprodukcijskega materiala, saj si brez tega ni mogoče zamisliti nemotenega rejnega procesa v živinorejskih obratih. V okviru gospodarstva deluje tudi gozdarski obrat z ustrezno službo, ki skrbi za načrtno obnovo, nego in izkoriščanje gozdov v družbenem in zasebnem sektorju. Razpoložljive lesne zaloge prodajajo lesno-predelovalnemu obratu v Boračevem; z zgraditvijo zabojarne ob tem obratu bo njihov delež v lesnih surovinah še pridobil na svojem pomenu. V prihodnjem letu pa nameravajo razširiti tudi lastni predelovalni obrat Mesoizdelki; zgradili bodo so- dobno klavnico s potrebnimi hladilnimi napravami, v kateri bodo pripravljali goveje meso predvsem za izvoz. Postopoma bodo povečali tudi število mesnic za neposredno prodajo mesa in mesnih izdelkov potrošnikom. Z mesom bodo zalagali predvsem domače potrošnike v Gor. Radgoni in Radencih, z dokajšnjimi količinami mesa pa bodo nastopili tudi v ljubljanskem potrošniškem središču. Svojo predelavo bodo zasnovali izključno na govejem mesu, medtem ko bodo klavne svinje še nadalje v celoti dobavljali specializiranemu obratu »Pomurke« v Murski Soboti. Široka gospodarska zasnova kmetijskega gospodarstva v Gor. Radgoni je vsekakor solidno jamstvo, da bo tudi kmetijstvo v radgonski občin že v prihodnjih letih odločno krenilo naprej. Na sliki levo: pogled v pakirnico šampanjca in penečih vin na kmetijskem gospodarstvu v Gornji Radgoni 15. OKTOBER-PRAZNI K OBČ 15. oktober — praznik občine Gornja Radgona, je pomemben jubilej v zgodovini naše ga obmejnega okoliša. Na ta dan, 15. oktobra 1941 sta odšla v partizane prvoborca FRANC PINTARIČ iz Spodnje Ščavnice in JAKOB VREČA iz Črešnjevec, znanilca upora proti okupatorju in domačim izdajalcem, prva aktivna borca za socialistično družbeno ureditev z našega območja. Po vdoru okupatorja v naše kralje, 6. aprila 1941 sta mlada skojevca Ivo Hojs in Jože Holc sklenila, da bosta organizirala ilegalno mladinsko organizacijo za boj proti okupatorju. Zbirala sta mlade ljudi, ki sta jih poznala kot poštene in napredno usmerjene Slovence. V delo sta vključila Bojana Gorenca,, Milana Klemenčiča, Vojko, Brajnikovo. Kmalu so se pridružili še Alojz Vreča, Janko in Zora Kozar, Maks Korošec, Anica Revelante iz Gornje Radgone, Milko Domanjko s Kapele Franček Pintarič iz Spodnje Ščavnice in Alojz Horvat iz Turjanec. Franček Pintarič je gradil na Spodnji Ščavnici bunker, da bi ob nevarnosti služil kot zatočišče. Da je bilo to delo načrtno in važno, nam priča v odlomku proglas, katerega je na Hitlerjev rojstni dan leta 1941 napisal prvoborec Franček Pintarič: »... V tisti uri, ko bo pravica udarila z vso silo po njih, ki so v svojem nenasitnem nemškem pohlepu pognali miroljubne narode v vojno, naj ne bo med nami nikogar, ki bi okleval pred maščevanjem nad zločinsko tolpo, ki nam je izpodkopala svobodo. Morilska hitlerjevska drhal se ne straši no- benega še tako zahrbtnega in gnusnega sredstva. Tudi mi ne bomo varčevali z »dragoceno« nemško krvjo. S svojimi glavami bodlo plačali nacistični krvniki in vsi njihovi izdajalski pomagači svoje zločinsko delo! Smrt hitlerjevskim roparjem in morilcem! Smrt našim narodnim izdajalcem! Smrt Hitlerju in njegovim prisklednikom! Na fürerjev rojstni dan, 20. aprila 1941.« Po Holzu se je organizacija še povezala s sodelavci v Radencih, kjer je bil vključen Jože Dibelčar in Ciril Grosičar, iz Turjanc pa Janko Jurkovič in Alojz Horvat. Povsod, kjer sto bili dami pogoji, so delovali politični aktivi v obliki trojk in četvork, ki so imeli veliko nalogo, da širijo politično im organizacijsko dejavnost. Tako so bili ob koncu meseca junija 1941 na terenu Gornje Radgone in Kapele že trije močni aktivi. Vest o ustanovitvi Osvobodilne fronte je prodirala v tukajšnje kraje po ustanovnem sestanku pokrajinskega komiteju OF, ki je bil 22. maja 1941 v Rimskih toplicah. Organizacija na našem območju je hotela dobiti zvezo z organizacijo ali s kakim članom partije, zato je šel Holz iskat zveze v Mursko Soboto. Dobil jo je po Evgenu Kardošu z Mirkom Bagarjem, ki je bil v ilegali. V drugi polovici julija je bil sestanek z Mirkom Bagar- jem, ko je imela prekmurska organizacija že zvezo s pokrajinskim komitejem OF v Mariboru. Na sestanku v srednjih Petanjcih je bil Holz obveščan, da je bil po partijski direktivi poslan na območje Radgona — Ljutomer Štefan Kuhar-Bojan, da organizira OF ih vzpostavi zvezo s pokrajinskim komitejem. Tako je prišlo 13. avgusta 1941 do prvega sestanka na Kapeli, naslednji dan, 14. avgusta 1941 pa v G. Radgoni v poslopja Murske regulacije. Na obeh sestankih je govoril Štefan Kuhar-Bojan o ustanovitvi OF in dal navodila za nadaljnje delo. Sestanka na Kapeli in v Gornji Radgoni sta pomenila ustanovitev OF na radgonskem območju. Pri organiziranju in delovanju osvobodilnega gibanja je Kuharju in Kerenčiču pomagal pokrajinski komite iz Marbora. Po padcu prvega sekretarja Slavka Šlandra in Leona Novaka je postal sekretar PK ing. Rado Iršič-Gregl. V sredini meseca septembra je vodil Iršič skupno s Kuharjem sestanek v Murski regulaciji v Gornji Radgoni in dal udeležencem konkretne naloge. Oktobra 1941 je bila v župnišču na Kapeli sklicana širša konferenca OF. Razen ing. Iršiča so se konference udeležili še Jože Kerenčič, Tonček Stranjšak, Jože Talanyi, Franjo Štajnbauer, Maks Korošec, Oto Jenc, Ciril Grosičar, Jan- ko Jurkovič, Franc Kurbus, Jože Holz, Jože Dibelčar in Ferdo Magdič. Obravnavali so organizacijska vprašanja Osvobodilne fronte in naloge. Tega večera pa je Štefan Kühar-Bojan vodil sestanek skojevcev, ki je bil v Gornji Radgoni. Udeležili so se ga skojevci Ivo Hojs, Zora Kovačec in Živka Čremošnik. Kakor v drugih uporniških središčih je bila tudi v Gornji Radgoni, močna organizacija SKOJ. Čla- POMURSKI VESTNIK, 11. okt. 1962 4 V RADENCIH VZORNO IZOBRAŽEVALNO DELO Zdravilišče Radenska Slatina je v jeseni leta 1960 osnovalo poseben center za izobraževanje. Ta center se je do danes tako razširil, da so ga morali razdeliti kar na tri področja. Že v začetku pa moramo povedati, da ne služi samo za izobraževanje članov zdraviliškega kolektiva, ampak v dokajšnji meri tudi za izobraževanje okoliških prebivalcev. Kot že rečemo, je center razdeljen na tri področja. Na prvem mestu je strokvno izobraževanje. To področje zajema sprejemanje oziroma poučevanje delavcev za- določena delovna mesta, prekvalifikacije, strokovne tečaje in sploh vse, kar je neposredno povezano s prakso. Posebno področje ima tudi družbeno izobraževanje. Sem sodi delovanje kluba, ki so ga ustanovili pred kratkim, in vodenje knjižnice, ki je razdeljena na splošno in strokovno knjižnico. Prva služi za potrebe gostov in prebivalcev kraja, druga pa za potrebe zdravilišča. V ta resor bodo v kratkem uvedli, še uredništvo Radenskega vestnika«. Dokaj pomembno mesto ima tudi teoretično izobraževanje. V tem resoru vodijo točno evidenco nad štipendisti, katerih ima zdravilišče 37, kakor tudi evidenco nad člani kolektiva, ki so redno zaposlen in izredno študirajo. Posebno važno pa je omeniti, da imajo v zdravilišču tudi redno osemletno šolo za odrasle, ki bo imela letos dva oddelka. Upravni odbor zdravilišča je namreč sklenil, da morajo imeti vsi člani kolektiva, ki so stari do 40 let, popolno osemletno šolsko izobrazbo. V področje teoretičnega izobraževanja sodijo tudi predavanja in seminarji, kakor tudi politična šola, ki jo nameravajo osnovati letos Področje dela izobraževalnega centra pa je mnogo širše kot smo lahko prikazali v tem sestavku. Moramo pa priznati, da ima ta center, čeprav je še razmeroma mlad, že precej izkušenj, ki jih bo lahko posredoval tudi drugim delovnim organizacijam. Ob koncu naj povemo še to, da tako široka dejavnost izobraževalnega centra dovolj zgovorno kaže, da ima zdravilišče tudi na kadrovskem področju začrtano jasno perspektivo. -js- Ob 15, oktobru — prazniku občine Gornja radgona čestitajo vsem delovnim ljudem v občinskem okolišu in jim želijo o prihodnosti še večjih uspehov pri socialistični izgradnji v gospodarstvu in na drugih področiih družbenega življenja Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor Zveze bojevniških organizacij in vodstva dragih družbenih organizacij občine Gornja Radgona Tem željam in čestitkam ob občinskem prazniku pa se pridružujejo tudi delovni kolektivi gospodarskih organizacij• Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona, Zdravilišče Radenska slatina, Vinogradniško gospodarstvo Kapela, Radgonsko opekarniško podjetje, podjetje Elrad iz Gornje Radgone, Kmetijska obdelovalna zadruga v Žepovcih in knjigarna ČZP »Pomurski tisk« v Gornji Radgoni. MODERNIZIRALI BODO OPEKARNIŠKI OBRAT V Gornjeradgonskem opekarniškem podjetju so v zadnjih letih v veliki meri modernizirali proizvodnjo. Tako danes večino delovnih postopkov, kjer je bilo ročno delo najbolj naporno, opravljajo stroji. Modernizacijo obrata pa še nadaljujejo, vendar jih pri tem ovira pomanjkanje sredstev. V proizvodnji predstavlja za zdaj največjo oviro po manjkanje sušilnic. Vremenske razmere v začetku leta za podjetje niso bile preveč ugodne, saj so lahko z redno proizvodnjo začeli šele v aprilu. Spričo teh ovir pa so bili v začetku malce v dvomih, če bodo lahko do konca leta izdelal 10 milijonov 300.000 enot, kot so predvideli v letnem planu. Kljub majhnim pomislekom so vneto prijeli za delo. Da nes ni več bojazni, da plana ne bi izpolnili. Trenutna slika je namreč takale: plan surove opeke je izpolnjen z nekaj nad 80 odstotki, plan žgane opeke pa s 70 odstotki. Trenutno izdelujejo okrog 30 različnih vrst opečnih izdelkov, ki jih v največji meri prodajajo v Maribor, Ljubljano, Celje in druge slovensko kraje. Ker pa je na tržišču precejšnja konkurenca, morajo proizvodnjo sproti prilagajati potrebam svojih stalnih odjemalcev. Sicer pa pri prodaji zaenkrat še nimajo težav. V zadnjem času so začeli posvečati vse večjo pozornost kvaliteti. Razen zboljšanja proizvodnih postopkov so tudi nagrajevanje usmerili tako, da spodbuja člane kolektiva k pazljivem delu. Podjetje ima v prihodnjih dveh letih, razen gospodarskih investicij., predvidenih precej sredstev tudi za potrebe družbenega standarda. Tako imajo v programu gradnje stanovanjskega poslopja, kuhinje za delovni kolektiv in sanitarij, pa tudi gradnjo dvorane za seje in prireditve ter prostorov za gasilske namene. NOVINARJEVI ZAPISKI IZ OBISKA PRI ŽEPOVSKIH ZADRUŽNIKIH TRIJE SPECIFIČNI POJAVI Kmetijska delovna zadruga »Franc Rozman-Stane« v Žepovcih je edina tovrstna kmetijska organizacija v Sloveniji; od skromnih začetkov v letu 1946 je gospodarsko napredovala in zrasla v dokaj kompakten kolektiv, ki ve, kaj mu je storiti, da bi bil prigospodarjeni kos kruha še večji. »Perspektiva je tu, razvoj lahko gre samo naprej . . .!«, tako nam je ob obisku potrdil to misel tudi veteran in sedanji upravnik zadruge. V zadrugi, ki se po delitvi osebnih dohodkov, notranjem obračunu in upravljanju bistveno ne razlikuje od drugih gospodarskih organizacij, nagrajujejo pretežno po enota proizvoda. Tak način nagrajevanja namreč vzpodbuja delovne Slane, katerih je 83, k vestnemu delu, katerega smoter ni samo količina, marveč tudi kakovost. Tako na primer hlevarju ne more biti vseeno, koliko in kakšno mleko bo namolzel, saj je plačan prav od tega dosežka. Uveljavljenemu načinu nagrajevanja je tudi pripisati, da znaša povprečje osebnih prejemkov v tej zadrugi že 16.700 din, kar je prav gotovo ugodna postavka tudi za posameznike. Močno so okrepili strojni park, saj že imajo 6 traktorjev, solo kombajn in žitni kombanj z vsemi potrebnimi priključki, nabaviti pa nameravajo še kombajn za krom- pir in nekaj majhnih strojev. Sezonsko »konico« pri pospravljanju pridelkov odpravljajo z začasno zaposlitvijo družinskih članov, ki so sicer zaposleni na svojih ohišnicah. Pri pitani živini so letos znatno presegli proizvodni plan: namesto 27.740 kg so do 31. avgusta prodali že 50.221 kg živine v živi teži. Vse tud. kaže, da bodo izpolnili plan pri mleku, saj so ga 31. avgusta že izpolnili z 62 odstotki. Povprečna molznost krav je 1835 litrov po glavi. Pri pšenici, ki so je imeli zasejane 78 ha, so zabeležili povprečje 28 stotov na hektar, kar je spričo manj ugodnih vremenskih razmer še kar zadovoljivo. Tudi pri krompirju bodo predvidoma dosegli plan; računajo namreč na pridelek 270 do 300 stotov na ha Kaže, da se bo zadruga prihodnje leto delno specializirala v pridelovanju krompirja, katerega bodo predvidoma zasadili že okrog 40 hektarov. V načrtu imajo tudi gradnjo novega hleva za 100 glav goveje živine za pitanje ali molznice; povsem se še namreč niso odločili, saj hočejo poprej proučiti tudi prodajne možnosti na tržišču. V okoliških vaseh bodo odkupili tudi 50 ha zemlje ih jo arondirali. Tako bodlo povečali sklad zemlje v skupni obdelavi na 500 ha. Zemljo so pričeli odkupovati prav te dni. Zadružnike tarejo tudi nekateri problemi, ki pa so izven možnosti dokončnega reševanja v sami zadrugi. Tako dosegajo delovni člani nepo- sredno pred upokojitvijo razmeroma nizke osebne prejemke zaradi telesne izčrpanosti in tako tudi neugodno startno osnovo za pokojnino. Še težji problem pa predstavlja za zadružnike, predvsem veterane, dejstvo, da jim ne priznajo domala 14-letne dobe zaposlitve v zadrugi v dobo za pridobivanje pokojninskih pra- vic, čeprav so bili ves čas zaposlitve praktično v delovnem razmerju s KDZ. Se bolj nerazumljivo pa je to ob praksi, da pa je delovnim članom, ki so se medtem zaposlili v industriji ali kje drugje, v tej zadrugi prebita delovna doba vendarle priznana v dobo za pridobitev pokojninskih pravic. Tu gre očitno za dvojna merila! Problem, ki dobiva v sami zadrugi že družbeno obeležje, kaže ob ustreznem prispevku zadruge čimprej ugodno rešiti, saj gre za edinstven primer v Sloveniji, ki ga je potrebno življenjsko spraviti z dnevnega reda. Za tako rešitev si že dalj časa prizadevajo tudi v sami zadrugi, vendar doslej brezuspešno .., Sicer pa je žepovska KDZ Hkrati tudi središče vsega vaškega življenja, saj je z njenim obstojem tesno povezano tudi delovanje SZDL in drugih družbenih organizacij v kraju. Zato lahko tudi ob tem primeru za pišemo, da je za naše razmere dokaj specifičen KG Gornja Radgona ima v novem obratu nameščene moderne polnilne naprave za šampanjec in peneča vina NA SLIKI nad naslovom k zapiskom iz KDZ Žepovci — pobiranje krompirja na njivah KDZ Žepovci. NA SLIKI OB ROBU — transportna vozila v gornjeradgonskem opekarniškem podjetju. ZGORAJ: posnetek s parade ob otvoritvi Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. E G. RADGONA ni so bili: Ivo Hojs, Jože Holz, Bojan Gorenc, Franček Pintarič, Zora Kovačec, Živka Čremošnik, Janko Kozar in Milan Klemenčič. Uspeh delovanja organizacije OF in SKOJ ni izostal. Ljudstvo je čutilo, da ni prepuščeno na milost in nemilost terorju nacistov. Aktivnost organizacije je čutil okupator, ljudstvo pa je iz dneva v dan postajalo še bolj samozavest no. Prvi polet ni trajal dolgo Delo OF in SKOJ je vznemir- jalo Nemce, ki so bili ogorčeni nad uporom v svojem zaledju, saj so potrebovali svoje vojaštvo na ruski fronti. Zato so vrinili v organizacijo OF gestapovske agente. 15. oktobra 1941 so bili po izdaji Kakca iz Ljutomera aretirani Ivo Hojs in Franc Kurbus iz Gornje Radgone, Jože Dibelčar in Olga Novak iz Radencev ter ostali iz Ljutomerske okolice. V odgovor na te aretacije sta Kuhar in Kerenčič že naslednji dan organizirala veliko po- trosno akcijo letakov, ki je zajela vse območje od Dravskega Središča do Gornje Radgone. Z aretacijo SKPJ Ivana Hojsa oktobra 1941 je bila organizacija močno prizadeta. Bilo je aretiranih še več uglednejših aktivistov, kar je zahtevalo nujne Ukrepe in odhod dveh mladincev v partizane. Na Spodnji Ščavnici je bil na hitro sklican sestanek pri Pintarčevih - Hamlerjevih. Sestanek je bil v prvem mra- ku in so se ga udeležili Jože Kerenčič, Frančka Pintarič, Jakob Vreča in Milan Klemenčič. Ta večer sta odšla z radgonskega območja v partizane prva borca: Franček Pintarič in Jakob Vreča. Vodil ju je Kerenčič, nato prevzel Kuhar, ki ju je spravil do Gomilskega v Savinjski dolini in končno v partizansko taborišče na Čreti. 21. oktobra 1941 je bil za njiju prvi dan v partizanskem taborišču. Pintarič je bil do- deljen Revirski, a Vreča Pohorski četi. Opoldan sta že sprejela puške in prvikrat v življenju sta šla na stražo. Tako se začenja partizansko življenje 17-letnega skojevca Frančeka Pintariča v prvem štajerskem bataljonu. Že pred svojim odhodom je oisal dnevnik, ki ga je hranil v bunkerju. Na žalost ta dnevnik ni ohranjen, ohranjeni so le zapiski, ki si jih je beležil od 12. oktobra dalje. V teh je opisan ves brežiški pohod, povratek v revirje in prezimovanje 41-42. 23. avgusta 1942 je bila njegova kratka, a uspešna življenjska pot kruto prekinjena. Pri kmetu Jožetu Završniku v Savinjski dolini na Holmcu, občina Rečica, je bil zastrupljen z uspavalnim praškom in mrtev izročen žandarmeriji. Nemci so našli njegov dnevnik, ga prevedli in v nemškem prevodu nam je ostal tudi ohranjen v mariborskem muzeju NOB. To je eden redkih dokumentov partizanstva iz prvega obdobja naše revolucije. igrnévovqnprimero-wia—digo-m Jakob Vreča pa je že prej končal svoje mlado življenje. (Nadaljevanje na 7. strani) POMURSKI VESTNIK, 11. okt. 1962 5 V POMURSKI NOGOMETNI LIGI VODITA SOBOTA B IN BELTINCI Naše enajstorice uspešne Z nedeljskimi dogodki na nogometnih igriščih smo lahko delno zadovoljni, zlasti kar zadeva naše predstavnike v višjih kakovostnih razredih. Nedeljska bilanca je taka: ena zmaga, trije neodločeni rezultati in en poraz. Razmerje golov 5:9, k čemer je največ prispevala enajstorica Radgone, ki je v Mariboru z visokim rezultatom podlegla boljšemu Braniku. Prva in mladinska enajsterica Sobote sta se vrnili iz Maribora s po eno točko, kar je zanju tudi uspeh, posebno še za mlade nogometaše, saj so imeli tokrat opravka s prvim moštvom na lestvici slovenske mladinske lige. Grafičar si je v srečanju na domačem terenu krepko zapravil zmago, čeprav je tudi z neodločenim rezultatom lahko zadovoljen. Se najbolj uspešna pa je bila lendavska Nafta, ki je doma gladko premagala gostujočega Fužinarja iz Raven na Koroškem. Tako se je trenutno usidrala tudi na drugo mesto na lestvici sodelujočih klubov v MM ligi. V pomurski nogometni ligi ni bilo nobenih presenečenj. Zmagala so v glavnem moštva, ki so bila tudi boljši nasprotniki. Rahlo preseneča edino druga zmaga Pušče, ki je prišla po avtogolu gostujočega igralca. Na lestvici še vedno trdno vodita Sobota B in Beltinci s po 16 točkami, v drugi skupini sta Planika in Gradbenik z 12 in 11 točkama, ostali klubi pa se z dosedanjo razvrstitvijo nekoliko odmikajo od teh dveh skupin. ŽELEZNIČAR : SOBOTA 1:1 (0:0) V osmem kolu SCL sta se v nedeljo pomerili v Mariboru enajstorici domačega. Železničarja in gostujoče Sobote. Razšli sta se ob neodločenem rezultatu. To je bila izrazito tipična igra za prvenstvo, vendar samo do šestnajstmetrskega prostora. Precizni in nevarni streli obeh napadov so se namreč često končali ob odloč- nem posredovanju odličnih vratarjev. Z malo več športne sreče bi lahko zmagalo eno ali drugo moštvo. V enajstorici Sobote je bil najboljši mož Puškarič, ki to sezono še ni zatajil, Šarotar, Maučec in odlična Vrdjuka. Strelec gola za Soboto — Pucko. -čiro- MLADINA: ŽELEZNIČAR : SOBOTA 0:0 V predtekmi sta se pomerili mladinski moštvi obeh klubov. Domači mladinci so goste rahlo nadigrali, vendar pa gola niso dosegli, predvsem zaradi dobro razpoloženega vratarja Gajška. Za mladince Sobote je tudi neodločen rezultat ugoden, kajti Železničar je trenutno na prvem mestu na lestvici SML z dvema točkama prednosti, mimo tega pa je tokrat nastopil tudi na domačem igrišču. -čiro- BRANIK : RADGONA 6:0 (2:0) Enajstorica Radgone je v nedeljo gostovala v Mariboru in v srečanju z moštvom Branika doživela visok poraz, čeprav si kakšnega posebnega uspeha v tem srečanju niti niso nadejali. Tudi v tej tekmi se je ponovila stara hiba v radgonskem moštvu: neučinkovit napad, ki ni znal izkoristiti nobene priložnosti za gol. GRAFIČAR : MEJNIK 1:1 (1:0) Soboški Grafičar je imel v nedeljo v gosteh borbeno enajstorico Mejnika iz Svečine. Moštvo Grafičarja je tokrat spet zaigralo tako, kot že dolgo ne; nedeljska tekma je bila doslej ena izmed njegovih najboljših partij m bi lahko ob večji prisebnosti napadalcev tudi premagalo nasprotnika, ki s svojimi doslejšnjimi uspehi že visoko kotira na lestvici MM lige. Malo je manjkalo, da gostje iz Svečine kljub borbeni in tehnično dobri igri niso v nedeljo zapustili igrišča poraženi. Zadnjo priložnost za zmago je malo pred koncem tekme zamudil tudi Radulovič, ki je zastreljal enajstmetrovko. NAFTA : FUŽINAR 3:1 (2:1) To je bila tekma dveh borbenih enajstoric SCL. Po vodstvu domačinov v prvem polčasu so gostje kmalu po začetku drugega dela igre zmanjšali rezultat na 2:1 in potem še deset minut prevladovali na igrišču. Druga polovica polčasa je spet pripadala domačinom, ki so nevarno oblegali vrata tokrat odličnega vratarja gostov Kričeja. Domačini so imeli še več zrelih priložnosti za gol. Omenimo, naj samo solo prodor Matičiča pred vrata gostov, vendar se mu je zaključna akcija izjalovila. Gledalci so bili tokrat priče izredno lepim golom domačih napadalcev: Matičiča, F. Horvata in Š. Horvata. Boljši del moštva Nafte je bila tokrat odlična obramba z zelo borbenim centerhalfom Peršo H. Tekmo je odlično vodil F. Kološa iz M. Sobote. Predzadnja tekma, med moštvoma Nafte in Radgone, ki je bila povrh vsega izredno slaba, pa se je končala z rezultatom 2:0 v korist Nafte in ne tako, kot smo poročali v našem listu. BRAZDA : BELTINCI 0:5 (0:2) Strelci golov: Šalja 1, Maučec 2, Zver 1, Puklavec 1. Sodnik T. Bolkovič. Ostra igra. Nedisciplinirani igralci. Gostje mnogo boljši nasprotnik, zato njihova zmaga ni bila nobenkrat resno ogrožena. VERŽEJ : PLANIKA 0:4 (0:2) Strelci golov: Raj 3, S. Pucko l. Sodnik Cak. Lepa in športno fair igra. Turniščani so bili tehnično boljši nasprotnik in so zlasti v I. polčasu krepko gospodarili na igrišču, medtem ko je prišlo v drugem delu igre do izenačenosti obeh moštev. RAKIČAN : BAKOVCI 0:0 Sodnik A. Kozar. Prava tekma za prvenstvo, požrtvovalno sta se borili obe moštvi. V moštvu Bakovec je bil tokrat odlično razpoložen zlasti vratar. Drugi polčas v znamenju menjajoče se premoči nastopajočih moštev. PUCONCI : SOBOTA B 2:5 (0:3) Strelci golov: Benko 2, Volf 2 in Maroša 1 za Soboto B, Sever In Kutoš za Puconce. Sodnik A. Sušeč. Gostje so bili ves čas tekme v premoči, čeprav so do 24. minute nastopali samo z desetimi igralci. Gostje so se sicer tudi tež je znašli na manjšem igrišču. Igra je bila drugače hitra. GRADBENIK : ŠALOVCI 3:0 (1:0) Sodnik Gerenčer iz Lendave. Domačini so bili ves čas tekme v očitni premoči in so tudi zasluženo zmagali. PUŠČA : BOGOJINA 1:0 (0:0) Maučec v 79. minuti avtogol za Puščo. To je tudi pokopalo goste, da niso iz tega srečanja dveh, v glavnem enakovrednih nasprotnikov, izvlekli neodločenega rezultata, ki bi tudi ustrezal poteku dogodkov na igrišču. LESTVICA PO VIII. KOLU Sobota B 8 8 0 0 47:7 16 Beltinci 8 8 0 0 49:9 16 Planika 8 6 0 2 35:10 12 Gradbenik 8 5 1 2 32:16 11 Brazda 8 3 1 4 19:18 7 Bakovci 8 2 3 3 11:23 7 Rakičan 8 2 2 4 21:27 6 Pušča 8 2 2 4 10:27 6 Veržej 8 2 1 5 16:37 5 Puconci 8 1 2 5 21:32 4 Bogojina 8 1 2 5 9:32 4 Šalovci 8 0 2 6 1:34 2 SOBOTA PROTI OLIMPIJI V kratkem se bosta v polfinalni nogometni tekmi za pokal FLRJ srečali moštvi ljubljanske Olimpije in Sobote. Moštvo Sobote, ki je v Mar-boru premagalo Železničarja, doma pa prav tako s tesnim rezultatom 3:2 velenjskega Rudarja, si je tako utrlo pot v polfinale tega množičnega tekmovanja nogometnih enajstoric v Sloveniji. Čeprav že vnaprej nima posebno ugodnih izgledov v tem srečanju, saj bo igrala s članom II. zvezne lige ljubljansko Olimpijo na njenem terenu, je to za Soboto vsekakor ugoden uspeh, saj se je pravzaprav prerinila na vrh med 4 najboljša nogometna moštva v naši republiki, čeprav ima sicer na lestvici SCL precej slabše mesto. -čiro „NEUSPEH“ beltinskih kolesarjev Letošnja kolesarska dirka »Po Pomurju« — kot že znano — kljub pričakovanju ni prinesla nagrade in prehodnega pokala tekmovalni ekipi kolesarskega kluba "Prekmurje" iz Beltinec. Nekateri, ki stvari od bliže poznajo, so drugo mesto proglasili celo za neuspeh naših fantov na pedalih, čeprav je to dokaj daleč od resnice. Res je sicer, da so naši kolesarji na vsej tekmovalni progi kar trikrat zagrešili usodne taktične napake, ki so jih spravile tudi ob prvo mesto in pokal. Naj hujša napaka se je pripetila pri Giderovcih, kjer sta Lipič in Grabar nenadoma pobegnila ostalim tekmovalcem. Imela sta že kakih 500 m naskoka. Bilo je celo upanje za zboljšanje ekipnega plasmana. Toda zopet napaka domačih kolesar- jev: namesto da bi konkurente "štopali" ali jih vsaj pustili, naj sami zasledujejo ubežnika, sami pa bi se jim postavili v "zavetje" in si tako ohranili moči, so tudi oni z vso močjo pritiskali za ubežnikoma. Ko sta Lipič in Grabar to opazila, sta kajpak opustila svojo namero. Tako sta se ubežnika dodobra izčrpala — pa tudi ostali domačini in up za osvojitev pokala je bil pokopan. Odsotnost taktike v odločilnih trenutkih dirke in pa ugotovitev strokovnjaka po končani prireditvi, da nekateri domačini začetniki še sploh ne znajo pravilno kolesariti (za tekmovanje namreč) — sta prav gotovo problema, ki se tesno prepletata in izhajata pravzaprav iz skromnih razmer v domačem klubu. Težko je namreč zahtevati od domačih kolesarjev, da naj bi bili boljši od rogovcev, ki imajo takorekoč idealne možnosti za redne treninge in prav vsi tudi društvena kolesa. Domači klub nima za sedaj niti enega društvenega kolesa, ne organiziranih treningov, odtod tudi takorekoč začetniške napake med tekmovanjem. Vse napotke za trening dobivajo praktično pred soboškim "Petrolom" od edinega dobrega kolesarskega strokovnjaka tov. Svatine, ki pa tekmovalcev ne more nadzirati med treningom, kajti za to so potrebna sredstva, ki pa jih klub nima. Toliko o "neuspehu" beltinskih kolesarjev v letošnji dirki »Po Pomurju«, ki je tudi sicer minila brez prisotnosti trenutno najboljšega domačega kolesarja Forjana, edinega resnega konkurenta rogovcu Bauerju. Četudi ga Forjan tokrat ne bi premagal, bi vsaj dosegel enak čas, kar pa bi bilo že tudi dovolj za ekipni uspeh domačinov. Drugo leto bo beltinski kolesarski klub slavil 15-letnico obstoja. Upamo, da si bo po petnajstih letih sicer uspešnega delovanja zagotovil najosnovnejše pogoje tudi za tekmovanja in nabavil vsaj najboljšim klubskim tekmovalcem ustrezna kolesa. PO ČETRTEM KOLU V POMURSKI ROKOMETNI LIGI Visoka zmaga Ljutomera in ESŠ Četrto kolo v pomurski rokometni ligi je bilo, sodeč po dosedanjih rezultatih, ene najborbenejših in hkrati tudi odločilnih. Moštvo Lendave je na domačem igrišču slavilo pomembno zmago v srečanju z drugouvrščenim Agroservisom. S to zmago so si Lendavčani že krepko zagoto- vili prvo mesto na lestvici. V drugi tekmi je. ESŠ po naporni in dramatični igri premagala Elan z minimalno razliko v golih. Igrišče pri gimnaziji je bilo izredno slabo in tudi neprimerno za igranje. Tudi ekipi Partizana iz Beltinec in Kroga sta osvojili obe točki. Prvi je doma brez večjega napora premagal moštvo Tekstilca, drugi pa je dobil tekmo brez borbe, ker se nasprotnik ni pojavil na terenu. Po IV. kolu vodi Lendava z 8 točkami pred Agroservisom s 6, Krogom, ESŠ in Beltinci B s po 4 točkami itd. V drugi članski ligi je bilo v nedeljo na programu predzadnje kolo v jesenskem tekmovanju. Moštvo Partizana iz Ljutomera je na dosedanjih tekmah že dokazalo, da je resen kandidat za prvo ligo. To potrjuje tudi njegov zadnji rezultat 50:12 v srečanju s Turistom. Sicer pa so bili gostje tokrat slab nasprotnik, igrali so tu di grobo in samovoljno zapuščali igrišče, medtem ko so bili domačini zelo disciplinirano moštvo. Tekma med moštvoma Radgone in SŠTV se je končala neodločeno 25:25. Gostje so ves čas igrali le s petimi igralci, zato je tudi neodločen rezultat zanje le uspeh. V konkurenci članic je zelo presenetila ekipa ESŠ. V tekmi proti moštvu Grafičarja je zmagala z rezultatom 8:2 in tako postala resen kandidat za osvojitev prvega mesta. Moštvo Sloge je v srečanju z Beltinci pospravilo zmago z rezultatom 4:2. Igra tehnično ni bila na posebni višini. V zaostali tekmi je ESŠ premagala ekipo ŠZD z rezultatom 5:3. ELAN : ESŠ 13:15 (5:7) Najboljši strelci: Rader 6 za Elan in Tinev 5 za ESŠ. Sodnik Husar iz Kroga. Nizek rezultat je predvsem posledica neurejenega igrišča. Gostje, za katere je tokrat nastopal tudi atletski reprezentant Janez Kovač, so si zmago zagotovili šele pred koncem tekme. GRAFIČAR : ESŠ 2:8 (1:4) Favorit tega srečanja je povsem odpovedal. Ekipa ESŠ je premagala svojega nasprotnika z izredno lepo kolektivno igro. Tekma ni bila posebno hitra. Vzrok: slabo igrišče in nervoza igralk, ki so začele tudi grobo obračunavati med seboj, tako da je moral sodnik Roudi nekaj igralk celo izključiti. pletno in ni imelo posebno težavnega posla. V začetku drugega polčasa se je gostom posrečilo izenačiti na 11:11, vendar so domačini potem spet prevzeli pobudo in z nekaj zaporednimi goli dosegli končni rezultat. SLOGA : KROG 0:5 (p. f.) Moštvo Sloge iz neznanih vzrokov ni prišlo na igrišče in sodnik Titan je pravilno zaključil tekmo. To je že drugi primer, ko moštva ni bilo na igrišče. LESTVICA — ČLANI II. LIGA Ljutomer 3 3 0 0 98:31 6 Radenci 3 2 0 1 77:34 4 SSTV 4 1 1 2 67:85 3 Turist 3 1 0 2 36:93 2 Radgona 3 0 1 2 43:78 1 Na letošnjih Balkanskih športnih igrah v Ankari (Turčija) Je nastopil v naši državni reprezentanci tudi znani pomurski atlet J. Kovač. V disciplini — tek na 1500 metrov — je Kovač dosegel čas 4:01,0. Čeprav se sicer ni uvrstil med najboljše tekmovalce na tej tradicionalni balkanski športni manifestaciji, pomeni že sama udeležba za Kovača lep uspeh in tudi priznanje. Pretekli teden so košarkarji soboškega Partizana igrali svojo prvo tekmo. To je bila trening tekma tega moštva pred srečanjem za prvenstvo z moštvom Elana. V prijateljskem srečanju so premagali prvega partnerja — ekipo Sloge — z rezultatom 91:37 (43:16). V nedeljo se bo pričelo tekmovanje za pionirje in pionirke v beltinsko-lendavski (takoimenovani ravenski) in ljutomerski občinski rokometni ligi. V ravenski ligi bo nastopalo šest ekip. Za zmagovalca, ki si bo pridobil tudi pravico do nastopanja na tekmovanju za okrajno prvenstvo, je občinska zveza za telesno kulturo v Beltincih razpisala pokal. Košarka na betonu Na soboški gimnaziji so se dijaki z veliko vnemo lotili gradnje košarkarskega igrišča, ki bo betonsko in ne asfaltirano, kot je bilo prvotno zamišljeno, kajti betonska tla so boljša in tudi cenejša. Koši so bili dograjeni že poleti, zdaj pa pripravljajo podlago, čez katero bo prišla 12 cm debela betonska plošča. Če ne bo nobenih spodrsljajev, bo igrišče letos že dograjeno. Tako se bo košarkarjem Elana spet ponudila priložnost za osvojitev prvega mesta v domači košarkarski konkurenci, čeprav so najbolj i igralci prestopili v drug klub, kajti telesno vzgojo na gimnaziji je prevzel priznani košarkar Marinčič. Pomurje pa bo tako dobilo prvo sodobno košarkarsko igrišče na prostem. -čiro- Mladi gradijo betonsko košarkarsko igrišče HOKEJ NA TRAVI PONOVNO OŽIVLJEN ŠTIRI MOŠTVA V LIGI Na prvem sestanku strokovnega odbora za hokej na travi so minuli torek razpravljali predvsem o bližnjem tekmovanju v okrajni hokejski ligi in letni skupščini Hokejske zveze Slovenije, ki bo 14. oktobra v Celju. Te skupščine se bodo udeležili tudi člani našega strokovnega odbora in predstavniki klubov. V bližnjem tekmovanju bodo zopet sodelovale štiri ekipe: ESŠ, Elan, Partizan Beltinci in Partizan Lendava. V I. kolu okrajne hokejske lige — datum pričetka tekmovanja bodo še določili — sta na programu dve srečanji: Beltinci : ESŠ in Elan : Lendava. Naslov ekipnega prvaka je že drugič osvojila ekipa ESŠ in dobila v znak priznanja tudi pokal. Ekipa ESŠ je sestavljena iz samih dijakov, ki so igrali hokej že kot pionirji. Ekipa je letos dokaj oslabljena, ker ne bodo več nastopali nekdanji igralci. Ekipa ESŠ si je priborila tudi pravico, da bo igrala s prvakom zahodne hokejske skupine za naslov prvaka LRS. Če se bo njej to posrečilo, potem bo lahko nastopila tudi na tekmovanju za dr- žavno prvenstvo. To bi bilo že drugič, da neka športna ekipa iz Pomurja sodeluje na srečanju najboljših športnih ekip iz vse države. To bi bil hkrati velik uspeh in pomembno priznanje našemu hokeju na travi, pa tudi dobrodo- šla vzpodbuda za še uspešnejši napredek v bodoče. Letos praznuje domači hokej na travi majhen jubilej. Minilo bo namreč pet let, odkar se je začel razvijati tudi v Pomurju, čeprav ob mnogih težavah. 15. okt. praznik občine G. Radgona (Nadaljevanje s 5. strani) Na brežiškem pohodu je bil ujet in 15. novembra 1941 skupaj s Štefanom Kuharjem v Mariboru ustreljen kot talec Delo OF in mladine v rad genskem okolišu v letu 1941 je podkrepljeno z zapiski in dokumenti PK KPS za Štajersko. Te zapiske hranijo v zgodovinskem oddelku ZKS v Ljubljani in so verjetno zapuščina narodnega heroja ing Pada Iršiča. Majhni lističi, slučajno hranjeni v omotu, ki ga je Blaž — Biba Rock zataknil za strešni tram, nam govore o tem, da je v tej odročni, od središča osvobodilnega gibanja odrezani pokrajini prav tako kakor drugod plamen upora zajemal ljudstvo, ki si je želelo utreti pot v svobodo in ohraniti neodvisnost in nacionalni ponos slovenstva na naši severni meji. Osvobodilna fronta je poleg mladinske organizacije izvršila veliko in nepozabno delo na naši severni meji. Na žrtvah naših prvoborcev-partizanov Frančeka Pintariča, Alojza Vreče in 115 borcev aktivistov in žrtev fašističnega terorja, katerim je posvečen spomenik revolucije v Gornji Radgoni, je zrasla svoboda, k: so jo nešteti tako visoko cenili. Dali so vse — svoja mlada življenja. Danes jih ni več med nami, ostali pa nam bodo v nepozabnem in svetlem spominu težkih dni naše zgodovine. Brez teh zvestih sinov in hčera, brez njihove ljubezni do zatirane domovine, brez številnih grobov, brez neizprosnega boja naš narod ne bi nikdar dočakal svojega velikega dne — rojstva svobode. Milan Klemenčič preds. OO SZDL Gornja Radgona V OKRAJNI KOŠARKARSKI LIGI Spet samo ena tekma Pretekli teden hi morali biti 2 tekmi za prvenstvo v okrajni košarkarski ligi med soboškim Graflčarjem in ljutomerskim Partizanom ter soboškima rivaloma Elanom in Partizanom. Odigrali so samo slednjo tekmo. Graje je vredna neresnost ljutomerskih igralcev, ki se ob sodnikovem žvižgu že drugič niso pojavili na igrišču in so se tako tudi avtomatično izključili iz tekmovanja. Odslej bodo torej v okrajni košarkarski ligi nastopala samo štiri tekmovalna moštva. EDINO SREČANJE V M. SOBOTI Partizan : Elan 68:50 (40:28) Sodnikoma sta se moštvi predstavili v tehle postavah: Partizan: Juteršnik 2. Šarotar 2, Zelko 20, Hari 16, Veršič 12, Miholič 16, Šeruga, Györfi; Elan: Lainščak 9, Turza 11, Rader 14, Gomboši 4, Horvat 6, Vadnal 6. Tekma se je pričela zelo razburljivo — na eni in drugi strani. Prvi so povedli igralci Partizana, ki priborjenega vodstva niso izpustili iz rok vse do konca tekme. Čeprav je bila to zanje prva tekma za točke, so zlasti v prvem polčasu prikazali hitro in učinkovito košarko. Napade so usmerjali predvsem po hitrih krilih. V drugem polčasu so močno popustili in jim je bilo moštvo Elana domala enakovreden nasprotnik. Med tekmo je večkrat prišlo do zastojev zaradi slabih sodnikov Kerčmarja in Srake, ki tokrat nista bila kos svoji nalogi. Kljub temu pa je bila tekma ves čas v mejah košarkarskega faira. -mv Beltinčani klonili RUDAR : BELTINCI 33:18 (16:9) Rokometno moštvo Partizana iz Beltinec je v nedeljo gostovalo v Velenju in se pomerilo s tamkajšnjim Rudarjem. Proti pričakovanju so morali Beltinčani tokrat zapustiti igrišče visoko poraženi saj so prepustili obe tekmovalni točki domačinom. Kaže, da je rezultat nekoliko previsok v škodo našega predstavnika, čeprav Beltinčani tokrat še zdaleč niso prikazali takšne igre, kot smo je bili vajeni v prvih tekmah za prvenstvo. Domačini so bili boljši in so tudi zasluženo osvojili prvi dve točki. Beltinci: Šraj 2, Prša 5, Peterka 4. Kovačič 4, Hohšteter 1, Klemenčič 1. V Murski Soboti bodo te dni zaključili letošnje delavske športne igre, ki so jih priredili v počastitev 17. oktobra, občinskega praznika. Največ izgledov za ponovno osvojitev glavnega pokala ima športni aktiv ČZP Pomurski tisk, katerega tekmovalna moštva so lahko vzgled drugim sindikalnim ekipam, ki so v posameznih športnih disciplinah odstopile od nadaljnjega tekmovanja — teh pa je bilo največ v lahki atletiki — tudi po discipliniranosti igralcev. V petek, 19. oktobra bodo v hotelu Zvezda podelili pokale in priznanja najboljšim tekmovalnim ekipam v generalni razvrstitvi in posameznih športih. LENDAVA : AGROSERVIS 25:16 Boljši strelci: Galič in Prendl po 7, Švec 6 za Lendavo, Legen 7 za Agroservis. Sodil Ambruš iz M. Sobote. Lepa in hitra igra. Domačini so se odlikovali zlasti po hitrih protinapadih, ki so bili uspešni. Gostje so tako ostali brez točke, čeprav so na eno celo računali. V njihovem moštvu tokrat, ni nastopil vratar -Tratnik, ki je prestopil k Beltincem. BELTINCI : TEKSTILEC 38:12 (8:5) Sodnik Peček iz M. Sobote. Domače moštvo je nastopilo kom- Tekmovalna komisija pri strokovnem odboru za rokomet je na zadnji seji razpravljala tudi o zdravniških pregledih in disciplini igralcev. Zdravniškemu pregledu se bodo morale takoj podvreči vse tekmovalne ekipe, sicer bo komisija ukrepala v skladu s pravili. V zadnjem času posvečajo moštva premalo pozornosti tudi disciplini igralcev. Zadnjo nedeljo sta igralca Banfi (Turist) in Klun (Radgona) samovoljno zapustila igrišče, zato vse do odločitve disciplinskega odbora ne bosta smela nastopati. Z letošnjega tekmovanja za republiško prvenstvo v streljanju na glinaste golo\be: prvaki LRS v M. Soboti POMURSKI VESTNIK. 11. okt. 1962 6 Zmagovalna ekipa ljubljanskega Roga: pokal PV VEČ LOKALNIH AKCIJ V beltinski občini je vključenih v organizacijo LMS 1020 mladih. Izven njih je še pretežno kmečka mladima v starosti nad 20 let. Delovanje mladinskih aktivov je prav zaživelo šele v zadnjih letih, ko se mladina vedno bolj ustvarjalno poglablja v proizvodne probleme v podjetjih in kmetijstvu. Doseženi so že tudi določeni uspehi: v organih delavskega samoupravljanja gospodarskih organizacij je vedno več mladine, nekoliko manj v organih družbenega upravljanja, medtem ko je v organih oblast: še vedno ni. Mladina v beltinskem okolišu si vedno bolj odločno prizadeva tudi za uveljavljanje socialističnih odnosov v Kmetijstvu. To je dokazala tudi z akcijo pred jesensko setvijo Posamezni aktivi so namreč samostojno prirejali razgovore in nanje vabili tudi kmetijske strokovnjake. Pomemben poudarek je bil tudi na idejno-vzgojnem delovanju. V aktivnih so imeli vrsto predavanj s področja gospodarstva, kulture in tem iz šol za življenje. Občinsko vodstvo LMS je priredilo poseben seminar za vodstveni kader v mladinski organizaciji. Aktivni so bili tudi pri pridobivanju mladine za zvezne in lokalni delovne akcije. Na zvezni ak- ciji je sodelovalo 70 mladincev, v zadnjih dveh letih pa je bilo v občini tudi več dobro organiziranih lokalnih delovnih akcij. Mladina je pridno pomagala pri gradnji vaških domov, v Beltincih pri urejanju športnega igrišča, pa tudi v ostalih vaseh si je mladina uredila ustrezne prostore za športno izživljanje. V Beltincih so se mladi prebivalci še posebno izkazali pri gradnji pločnikov in asfaltiranju ceste. H. A. DELO V DOMU JE OŽIVELO Pred dnevi je bil v soboškem dijaškem domu plenum domske skupnosti. Po obširnem poročilu o delovanju domske skupnosti gojencev v lanskem letu, je bila živahna diskusija. Gojenci im gojenke so 2 vzgojitelji skupno reševali probleme za izboljšanje življenja v domu. Ustanovili so kulturno, higiensko, gospodarsko in športno sekcijo. Vse sekcije so si že sestavile okvirne programe za vse leto Dijaški dom ima tudi pevski zbor, ki že pripravlja program za 29. november. Kulturna skupina pa bo do Novega leta naštudirala igro "Dve nevesti". N .M. KNJIŽNA NOVITETA POMURSKE ZALOŽBE! Oskar Hudales: MED DVEMA SVETOVOMA I. del Mladinski zgodovinski roman iz dobe kneza Koclja. Cena: ppl. 1.350 din cpl. 1.450 din plu. 1.600 din Knjigo dobite v vseh knjigarnah! PRVI POSNETKI Dijaki na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu so pred kratkim nabavili povečevalnik in potrebni material za opremo temnice. Temnica bo v kratkem opiremljena in se bo tako želja fotoamaterjev izpolnila, saj so ti že v lanskem letu opravili fotoamaterski A tečaj, letos pa nameravajo organizirati še nadaljevalni tečaj. Sedaj že pridno fotografirajo in upajo, da bodo v kratkem videli svoje prve posnetke. -do- NAJBOLJŠI-KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV Letna mladinska konferenca v Moščancih je bila prejšnji četrtek dobro pripravljena. Mladinci so postavljali v ospredje predvsem dosedanje probleme in nakazali potrebe mladih proizvajalcev za prihodnost. Na tej osnovi so sprejeli tudi obširen delovni program. Ta zajema v prvi vrsti skrb za pravilno uvajanje novih metod dela v okviru kluba mladih proizvajalcev in ustanavljanje klubske sobe. Po ustanovitvi kluba bo mladina našla primeren prostor, literaturo in razvedrilo, prenehala zahajati, v gostilne itd. Poleg tega so sklenili, da bodo organizirali nekaj strokovnih izletov in navezali tesnejše stike z ostalimi mladinskimi organizacijami in klubi mladih proizvajalcev na območju njihove kmetijske zadruge. Sklenili: pa so tudi, da bodo podprli dejavnost TVD Partizan in se zavzeli za dograditev dvorane pri gasilskem domu. Novi odbor je sklenil, da bo svoje delo razdelil po tromesečnih obdobjih in ga po potrebi še dopolnjeval. -do- ŠPORTNI DAN NA SOBOŠKEM UČITELJIŠČU 300 DIJAKOV NA KROSU Pretekli teden so imeli na soboškem učiteljišču športni dan. V krosu je nastopilo okrog 300 dijakov. Dekleta, ki so morala preteči 600 m dolgo progo, so tekmovale po razredih, fantje pa so se na 1500 m dolgi progi merili po letnikih. Pri prvih so dosegle najboljše čase Cigan, Edelsbrunner in Belovič, pri fantih pa Sadi, Novak in Jazbec. Dijaki enega razreda pa so se podali na pohod po 20 km dolgi poti proti Gederovcem. Po krosu so se dijakinje pomerile še v malem rokometu, dijaki pa po letnikih v nogometu, v rokometu je med 11 sodelujočimi ekipami dosegla prvo mesto vrsta tekmovalk 2 b razreda, v nogometu pa ekipa IV. letnika. S programom in tekmovanjem so bili sodelujoči zelo zadovoljni, saj je bil športni dan tokrat zelo dobro organiziran in so se ga dijaki udeležili domala stoodstotno. -mv Minuli teden so na soboški SŠTV priredili šahovsko simultanko. Dijaki prvega letnika so se pomerili z vrstnikom ESŠ Harijem. Fantje so vse točke izgubili. Rezultat je bil 10:0 za Harija. Dijaki drugega letnika so se pomerili v namiznem tenisu na razrednem turnirju. Rezultati v točkah: Peček 10, Sep 8 in Lülek 6 točk. POJASNILO KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA BELTINCI Glede na objavljeno vest v 37 številki "Pomurskega vestnika" z naslovom »Beltinski gasilci brez vode ugasili požar«, smo prejeli od vodstva kmetijskega gospodarstva Beltinci dopis, ki pravi, da so med prvimi prispeli na kraj požara tudi delavci tega družbenega posestva in sicer Ivan Gruškovnjak, Stefan Tratnjek, Martin Vašcer, Janez Gostan, Stefan Sraka im drugi. Vsi ti so takoj pomagali pri gašenju požara. Dalje pravi omenjeni dopis, da sta prva prispela z vodo na mesto požara traktorista posestva Martin Vašcer in Ivan Poredoš in sicer z dvema traktorjema, na katerih so bile cisterne s 3600 litri vode in sta ves čas požara dovažala vodo, tako da vode ni primanjkovalo. Poleg vode sta istočasno pripeljala tudi vedra, vile, krampe itd. Zato dopis pravi, da je neresnična im žaljiva trditev, da so delavci kmetijskega gospodarstva prispeli s precejšnjo zamudo. Vodstvo omenjenega posestva se tudi ne strinja s trditvijo dopisnika, da je skoraj izključno zasluga članov prostovoljnega gasilskega društva, da so rešili pred plameni dve tretjimi celotne količine slame. To zato, ker so pri gašenju požara od začetka požrtvovalno pomagali ostali prebivalci Beltinec kakor tudi prostovoljno gasilsko društvo Lipa in Bratonci ter delavci KG Beltinci. DVE PRESENEČENJI Četrto kolo v okrajni odbojkarski ligi je preteklo nedeljo minilo v znamenju dveh presenečenj. Tako je moralo moštvo soboškega Partizana, ki velja za favorita v tem tekmovanju, prepustiti nasprotniku na lastnem igrišču obe tekmovalni točki — kaže, da domačinom tokrat ni šlo, čeprav so sicer prikazali za oko lepo igro — nepričakovano zmago pa je doseglo tudi moštvo Apač v srečanju z vrstniki iz Radgone, čeprav je sicer imelo prednost v domačem igrišču in občinstvu. Ostale tekme so v svojo korist odločila boljša moštva. REZULTATI: pri Vidmu: Videm : Šalovci 3:0; v M. Soboti: Dijaški dom : Moščanci 3:0, Partizan : Beltinci 1:3; v Krogu: Krog : Puconci 0:3; v Apačah: Apače : Radgona 3:1. Na lestvici vodita moštvi Beltinec in Partizana (M. S.) s po 22 tekmovalnimi točkami. Moštvo Moščanec je odstopilo od nadaljnjega tekmovanja; namesto njega bo odslej nastopalo v ligi moštvo Rakičana. NEDELJA, 14. oktobra 1962 Murska Sobota: ob 10. uri Sobota B : Veržej, del. Svatina, sod. Kore, Drvarič, Roudi; Bakovci: ob 15. uri Bakovci Puconci, del. Lončar, sod. Sušeč, Želodec, Kološa V..; Beltinci: ob 10. uri Beltinci : Rakičan, del. Kemperle, sod. Cak, Šadl, Glavač; Šalovci: ob 14. uri Šalovci : Brazda, del. Bakoš, sod. Bolkovič, Vaš, Sabo; Turnišče: ob 15. uri Planika : Pušča, del. F. Kološa, sod. Gerenčer, Gašpar. Glavač; ob 13.30 Planika : Grafičar (mladina), sod. Gašpar; Bogojina: ob 15. uri Bogojina Gradbenik, del. Vratarič, sod. Celec. Roudi: G. Radgona: ob 13.30 Radgona : Beltinci ml. sod. Roudi; Veržej: ob 15. uri Veržej : Nafta ml., sod. Šadl. ROKOMET NEDELJA, 14. oktobra 1962: Igrišče pri Gimnaziji: ob 9. Turist : Radgona, Peček; ob 10. Agroservis : Sloga, Peček; ob 11.15 ŠZD : Sloga, Hari; Igrišče pri Osemletki II: ob 9. Tekstilec : Lendava, Titan; ob 10.10 ESŠ : Beltinci, Titan; ob 11.15 ESŠ SSTV, Obal; igrišče v Krogu: ob 9. Krog : Elan. Dolgov; igrišče v Radencih: ob 10. Radenci : Ljutomer, Roudi; igrišče v Beltincih: ob 10. Beltinci : Grafičar. Švarda. Občinska liga M. Sobota Igrišče v Krogu: ob 10.10 Krog : Polet, pionirji, Dolgov; ob 11.00 Krog : Polet, pionirke, Dolgov; igrišče v Rogaševcih: ob 11. Rogašovci. : Mladost, Lončar. OKRAJNA ODBOJKARSKA LIGA. V. KOLO Sobota, 13. oktobra 1962: V Puconcih: ob 16. uri Puconci : Partizan (M. S.), Praček-Bajc. Nedelja, 14. oktobra 1962: V Beltincih: ob 8. uri Beltinci : Dijaški dom (M. S.). Petauer; v Rakičanu: ob 8. uri Rakičan: Videm. Bokoš; v Gornji Radgoni: Radgona : Krog ob 8. uri, I. Pevec; v Šalovcih: ob 8. uri Šalovci : Apače, Bajc. Mala kronika NESREČA V ILJAŠEVC1H V Iljaševcih se je 3. oktobra med 19. in 20. uro zgodila prometna nesreča, ki ni bila prijavljena in so pristojni organi zvedeli zanjo šele pred dnevi. Nesreča se je po podatkih, ki smo jih dobili, zgodila nekako takole: triinsedemdesetletna Marija Lasbaher iz Iljaševec je šla omenjenega dne zvečer po desni strani ceste. Ko je za njo s kolesom pripeljal Vili Cimerman iz Stare nove vasi je nenadoma zavila predenj, kakor da bi hotela prečkati cesto. Kolesar ni mogel tako naglo ustaviti in je zadel ob njo tako, da je padla. Takoj ji je pomagal na noge in nato so jo odpeljali domov. Poškodovano so pozneje prepeljali v bolnišnico, kjer je po nekaj dneh podlegla. PREDVČERAJ: POŽAR V RADOVCIH Predvčeraj zvečer je posestniku Francu Lukačeviču v Radovcih zgorelo ostrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Požar je uničil tudi precej sena, zrnja in svinjske hleve. Škode še niso ocenili, vendar menijo, da se bo gibala blizu milijon dinarjev. PETIŠOVCI Tudi pionirji iz Petišovec so proslavili svoj pionirska praznik. Za proslavo so pripravili program, ki je zajemal razne točke: pesmi, deklamacije, kresovanje, izdod s pionirskimi zastavami in rutami, sprejem sosednih pionirskih organizacij, medrazredne nogometne tekme itd. Na sporedu je bil tudi sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Sprejetih je bilo 15 cicibanov. Pionirska organizacija v Petišovcih je formirala tudi svoj pionirski odbor, ki bo takoj začel pripravljati proslavo našega največjega praznika — 29. novembra. Te dni je začela tudi v Petišovcih delovati mlečna kuhinja. Za prejemanje obrokov v tej kuhinja so se prijavili vsi otroci 100 odst. Da b,i bila hrana čim bolj izdatna, so pridelali tudi določene količine zelenjave. Starši so priskočili na pomoč s svojimi prispevki ter so skuhali tudi 63 litrov marmelade. Vse to kaže, da je za mlečno kuhinjo v Petišovcih veliko zanimanje. V NEDELJO GASILSKI NASTOP V okviru počastitev občinskega praznika bo občinska gasilska zveza v Murski Sobo ti priredila v nedeljo javni gasilski nastop. Na sporedu imajo gasilsko parado, mokre vaje na Trgu zmage in nastop gasilk z Območja soboške gasilske zveze. PREVZEM BRIZGALNE V ČRNELAVCIH Gasilsko društvo v Črnelavcih bo v nedeljo popoldne na posebni svečanosti prevzelo novo motorno brizgalno. Četrtino sredstev za novo brizgalno je prispevala obč. gasilska zveza Murska Sobota, ostalo pa je zbralo društvo sa mo. NESREČA ZAHTEVALA Človeško žrtev Minulo nedeljo se je na Lendavski cesta v Murski Soboti zgodila težja prometna nesreča, ki je terjala človeško žrtev. Do nesreče je prišlo, ko je šofer Jože Donša iz Gradišča s tovornjakom prehiteval kolesarko Marijo Kerčmar iz Ivanovec. Ker je prehiteval preblizu, jo je podrl. Kolesarka je padla na cesto in se težje poškodovala. Kmalu za tem so jo prepeljali v bolnišnico. Šofer po nesreči ni ustavil ampak je odpeljal, vendar so ga kmalu prijeli. Kakor smo zvedeli, je poškodovana kolesarka Marija Kerčmar (stara je bila okrog 60 let) podlegla poškodbam. Z "IZPOSOJENIM" MOPEDOM SE JE PREVRNIL Na cesti Murska Sobota—Tišina se je v soboto prevrnil z mopedom Evgen Jančevič iz Noršinec in se lažje telesno poškodoval. Kot so ugotovili, se je peljal s tujim mopedom, ne da bi vprašal lastnika za dovoljenje. Razen tega so ugotovili, da je bil vinjen. S KOLESOM JE PADEL V nedeljo 7. oktobra je v bližini pokopališča v Domajincih padel s kolesom Stefan Vogrinčič iz Kočevske reke. Pri padcu se je znatneje poškodoval in je moral iskati pomoč pri zdravniku ter pozneje tudi v bolnišnici. NESREČA V KRAŠČIH V petek sta na mostu v Kraščih trčila tovornjak, last TMP iz Murske Sobote, ki ga je vozil šofer Karel Kozic, in vojaški kamion. Škodo na obeh vozilih cenijo na približno 100 tisoč dinarjev. ZAVOZIL JE V OBCESTNI JAREK V torek v zgodnjih jutranjih urah se je zgodila na cesti v G. Moravcih lažja prometna nesreča Do nje je prišlo, ko je Jože Poredoš iz Beltinec z avtomobilom zapeljal v obcestni jarek. Udarec je bil talko močan, da je na avtomobilu nastalo blizu 140 tisoč dinarjev škode. Domnevajo, da je do nesreče prišlo zaradi neizkušenosti voznika. POŽAR V NUSKOVI Kmetovalcu Antonu Gombocu v Nuskovi je v torek zgorela kopica slame. Škodo cenijo na približno 25.000 dinarjev. Vzrok požara še ni znan. IZ PORODNIŠNICE SO SPOROČILI . . . Rodile so: Helena Turner iz Tešanovec — dvojčka, Jožefa Trajbarič iz Bogojine — deklico, Barbara Tivadar iz Mostja — dečka, Avguština Sočič iz Nemčavec -deklico. Ivana Seršen iz Kobilja — deklico, Anica Tubolj iz Doliča — dečka, Viktorija Tratnjek iz Bakovec — dečka, Marija Rus iz Mote — dečka, Antonija Žnidarič iz Vučje vasi — dečka, Šarika Fekonja iz Vaneče — deklico, Katarina Horvat iz Bogojine deklico, Ana Lebar iz Žiberc — dečka, Cilka Ohman s Šafarskega — dečka, Emilija Ouček iz Črnelavec — deklico, Marija Barber iz Šusllnec — dečka, Ana Poredoš iz Beltinec — dečka. Vida Irgolič iz G. Radgone — dečka, Verona Zver iz Odranec — dečka, Marija Sedonja iz Marajanec — deklico. POROKE Poročila sta se: Avguštin Zver. kovinostrugar iz Lendave in Verona Graj iz Dolge vasi. SMRTI Umrli so: Anton Grnjak. upokojenec iz Presike (star 62 let), Jože Puhan. kmet iz Bogojine (star 56 let). Ivan Režonja, delavec iz D. Bistrice (star 32 let). Leopoldina Marič, uslužbenka iz Murske Sobote (stara 54 let) in Marija Kerčmar iz Ivanovec (stara 60 let). Tedenski koledar Petek, 12. okt. — Maks Sobota, 13. okt. Edvard Nedelja, 14. okt. — Nedeljko Ponedeljek, 15 .okt. — Terezija Torek, 16. okt. — Jadviga Sreda, 17. okt. — Mira Četrtek, 18 okt. — Luka Zdravstvena dežurna služba 12. okt. — dr. Sedlaček 13. okt. — dr. Udovč 14. okt. — dr. Udovč 15. okt. — dr. Skulj 16. okt. — dr. Udovč 17. okt. — dr. Sedlaček 18. okt. — dr. Skulj KINO MURSKA SOBOTA — od 12.—14. okt. francoski film:« Svetnik vodi ples«, 15.—16 okt. angleški kinemaskopski film: »»Sinovi in Ljubimci«, 17.—18. okt. ameriški kinemaskopski film: »Dnevnik Ane Frank«. GORNJA RADGONA — 12. in 13. okt. domači glasbeni film: »Ta pesem osvaja vse«, 14. in 15. okt. ameriški barvni vistavisionski film: »Imitacija življenja«. LJUTOMER 13. in 14. okt. ameriški vistavisionski film: »Hudičev učenec«, 17. in 18. okt. ameriški film: »V znamenju Zoroa«. SLATINA RADENCI — 13. in 14. okt. francoski barvni kinemaskopski film: »Noči Lukrecije Borgije«, 18. okt. jugoslovanski film: »Izgubljeni svinčnik«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 13. in 14. okt. italijanski film: »Ne pozabi me«, 17. okt. češki film: »Romeo, Julija in tema«. BELTINCI — 13. in 14. okt. nemški film: »Petrograjske noči« VIDEM OB ŠČAV. 13. in 14. okt. poljska vojaška drama: »Likvidacija«. VELIKA POLANA 13. in 14. okt. francoski film: »Natali«. 1. KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetinm avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk: Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA IN UDOBNA! 2. KOLEKTIVI! Po želji vam pripravimo enodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. KORISTITE POSEBEN POPUST pri KOMPAS-ovih avtobusih! 3. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega zanimanja za KOROŠKO IN BENETKE, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. 4. Izlet v BUDIMPEŠTO - pripravljamo 5-dnevno avtobusno potovanje, prijave sprejemamo do zaključnega števila. 5. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Za vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH-CORTINA dAMPEZZOLAGO Dl GARDA-SIRMIONE-BENETKE-TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Priporoča se KOMPAS, CELJE, Tomšičev trg 1 — Telefon 23-50 SLAMOREZNICO znamke »Špajzer« na puhalnik, ugodno prodam. Anton Kolarič. Sp. Ščavnica 23, p. G. Radgona. M-919 Mali oglasi SOSTANOVALCE SPREJMEM. Juša Kramarja 8, Murska Sobota. M-918 MIZO, kuhinjsko, in divan v dobrem stanju, ugodno prodam Grajska 15, M. Sobota. M-920 KUHINJSKO POHIŠTVO, staro, in druge rabljene predmete prodam v nedeljo, 14. okt. ob 9. uri. V ostalih dneh pa od 14. ure naprej. Dr. Silvij Brandieu arh. Novaka ul. 3-I, M. Sobota. M-923 DVA DIMNIKARSKA POMOČNIKA sprejme Obrtno podjetje »Dimnikar« Ljubljana. Tržaška c. 24. Samsko stanovanje priskrbljeno. M-924 4-sobno enodružinsko hišo s kopalnico, lastnim vodovodom, gospodarskim poslopjem in ustreznimi pritiklinami ter okrog 90 arov vrta in Sadovnjaka, prodam. Oddaljeno 5 minut od žel. postaje in 10 minut od avtobusne postaje. Vprašati v popoldanskih urah po 15. uri pri Slavku Ogrizku, Slivnica št. 25 pri Mariboru. M-925 DIJAKINJO, ki ima pouk popoldne, sprejmemo na stanovanje in brano, ali osebo, ki bi bila pripravljena biti v dopoldanskem času 4 ure na dan pri otroku. Javiti se do 20. oktobra pri Edu Obalu, Titova 17-2, M. Sobota. M-920 GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem. Znanje kuhe ni potrebno. Vaupotič, Slatina Radeci. M-927 OTROŠKO POSTELJO z vložkom, prodam. Trstenjakova 34. M. Sobota. M-920 MOTORNO KOLO »Danuvia«, novo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-929 ŠIVALNI STROJ »Singer« starejšega tipa, ugodno prodam. Bratuš, Titova 20, dvorišče levo. M. Sobota. M-930 AVTOMOBIL »Fiat« 600 ugodno prodam. Poizvedbe »Urarstvo«, Titova 37, M. Sobota. M-937 ŠTEDILNIK »Goran«, dobro ohranjeni, ugodno prodam. Prešernova 8, M. Sobota. M-938 POSESTVO v izmeri cca 6 ha z vsemi kulturami, tudi gozda in vinograd, sestoječe se iz dveh stavb, prodam delno ali skupaj. Interesenti se naj javijo 14. okt. od 10.—16. ure v Kuršinčih 56. Informacije izven navedenega dne se dobijo pri Vinku Kapunu, sosedu. M-931 ŽENSKO ROČNO URO z belim pasom sem izgubila 30. avgusta na relaciji Videm-Radenci-Grad. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Anici Kondrič, Grad. M-932 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Sebeborcih ugodno prodam Informacije vsak dan popoldne: Borisa Kidriča 9, Murska Sobota. M-933 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Cen ene ponudbe poslati na upravo lista. M-934 ZA DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti nudim posojilo do dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo Lista. M-934-1 Zelje, večjo količino, na veliko in malo, ugodno prodam. Hristo Mičev, vrtnar, Tomšičeva 19b, M. Sobota. 0-921 Enodružinsko hišo, novo, vseljivo, z gospodarskim poslopjem in malim posestvom na sončni legi, z vsemi kulturami v neposred ni periferiji Maribora, na levem bregu Drave, nujno prodam za 2,800.000 din. Franc Pezdičak, Malečnik 30, p. Maribor. D-922 AVTO MOTO DRUŠTVO G Radgona obvešča, da organizira tečaj A in B kategorije. Interesenti naj se prijavijo do 20. 10 1962 v društveni pisarni D-939 Komasira za sprejem in odpust delavcev pri podjetju "AGROSERVIS« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 3 AVTOMEHANIKOV, pogoj kvalificiran avtomehanik z nekaj prakse; 2 AVTOKLEPARJEV, pogoj kvalificiran avtoklepar z nekaj let prakse na tem delovnem mestu; 2 STRUGARJEV, pogoj kvalificirani strugar z nekaj prakse na tem delovnem mestu; 1 ADMINISTRATORJA, pogoj administrativna ali njej sorodna šola z nekaj prakse z znanjem strojepisja; 1 ADMINISTRATORJA v tehnični pisarni, pogoj administrativna ali njej sorodna šola z nekaj prakse in znanjem strojepisja; 1 LIKVIDATORJA, pogoj nepopolna srednja šola z nekaj prakse na podobnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 0-935 Bo pooblastilu UO razpisuje IO Poslovnega združenja kmetijskih proizvajalcev in predelovalne industrije v Murski Soboti, naslednja delovna mesta 1. REFERENTA za reprodukcijski material, 2. KNJIGOVODJO za opravljanje vseh knjigovodskih del. Pogoji: Ustrezna šolska in strokovna izobrazba za opravljanje določenih poslov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na UO do 15. 10. 1962. 0-936 POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik J0ŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. S, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 4. OKT 1962 7 RADENSKI UTRINKI Glavna sezona v zdravilišču je pri koncu, vendar pa je v kraju še precej živahno. Izgleda celo, da bo zdravilišče odprto neprekinjeno, saj ima v zimskih mesecih prostora za približno 150 gostov. In kakšna je pravzaprav bilanca glavne sezone? Do 19. septembra so zabeležili 3,450 domačih in 544 inozemskih gostov, število nočitev pa se je povzpelo na 32.082. Med tujimi gosti so prevladovali Avstrijci, Italijani im Zahodni Nemci. Nekaj, je bilo tudi Angležev, Švedov n Iračanov. Število nočitev inozemskih gostov pa se je letos povečalo za 28 odst. To so bili, predvsem takšni, ki so se zadržali v Radencih po dva ali tri dni IZREDNO VELIK NAVAL JE BIL V KOPALIŠČU Velik obisk so beležili v novih objektih kot sta kopalni bazen ni kavarna. Po statističnih podatkih je kopališče obiskalo samo v SO dneh nič manj kot 37.787 kopal- cev. Največji obisk so zabeležili 12. avgusta: kar 3.235 kopalcev. Precej jih je bilo iz Avstrije in sosednjega mariborskega okraja. Gradnja novega bazena, kakor tudi ostalih objektov, je torej upravičena. VELIK POMEN TURIST-BIROJEV Za zdravilišče in za pomurski turizem sploh pa sta velikega pomena nova turist-biroja v M. Soboti in G. Radgoni, (ki razen turističnih informacij in napotkov ter prodaje razglednic, prospektov in avtobusnih vozovnic, menjujeta tudi tuje valute. Vlogo turist-birojev — oba je namreč ustanovilo zdravilišče — pa postopoma še razširjajo. PO OPERACIJAH ZDRAVLJENJE V ZDRAVILIŠČU? Pred kratkim so sklicali razgovor s predstavniki slovenskih bolnišnic in se dogovarja- li o tem, da hi bolnišnice pošiljale svoje paciente po raznih ledvičnih in drugih operacijah na nadaljnje zdravljenje v zdravilišče Radenska Slatina. Ali bo ta predlog sprejet, še ni znamo, vendar pa so izgledi za to precej dobri, posebno še, ker je v bolnišnicah velik naval. PRIHODNJE LETO NOVI SANATORIJ? V Radencih bodo že letos začeli graditi, novi sanatorij. V pritličju bodo urejene zdraviliške ambulante z laboratoriji in ostalimi pritiklinami, v nadstropjih pa bo približno 100 sob za goste. Novi sanatorij mora hiti dograjen že do 15. septembra prihodnjega leta. PIONIRSKA EPOHA TURIZMA V POMURJU V POMURJU SE TURIZEM RAZVIJA — GOSTINSTVO PRED VPRAŠANJEM — KJE SO OBČINSKI ČINITELJI _POMEMBNA VLOGA LOVNEGA TURIZMA — ODPRTA VRATA TURISTIČNEGA BIROJA — DOTOK DEVIZ — ČAKA NAS ŠE PRECEJ DELA! Pri nas je veliko naravnih lepot. Tu so široka ravninska polja na obeh straneh Mure, gorice s klopotci v Prlekiji, sadovnjaki in gozdovi na Goričkem, Negovsko in Bukovniško jezero, Mura s starodavnimi mlini in še in še. Poleg naravnih je še vrsta kulturnozgodovinskih znamenitosti: cerkve s starimi freskami, lončarstvo, gradovi, izumirajoča folklora itn. Ob vseh teh zanimivostih in lepotah naše pokrajine bi pričakovali, da je turizem pri nas dokaj razvit. V resnici pa .. . Do nedavna bi bilo smešno govoriti o turizmu . v Pomurju. Ob tistih nekaterih posameznih turistih, ki so nehote zablodili v ta naš najsevernejši predel domovine, v pravi turistični pragozd. Tu pa so potem bili prikrajšani za marsikaj, česar sploh niso poznali. Mogoče so si ogledali razvpite prekmurske topole, se čudili mlinom na Muri ali pa občudovali naglo izgradnjo M. Sobote, šli pa so mimo ostalih znamenitosti, ker jim o njih nihče ničesar ni povedal ali pa zapisal v kakšen prospekt, knjigo ali podobno. Toda čas hiti in ko nas je v Pomurju že dokaj prehitel, smo se spomnili, da je turizem lahko važna postavka v bilanci dohodkov. Seda j popravljamo zamujeno in lahko rečemo, če dokaj uspešno. Kakšna je danes slika pomurskega turizma? Vsebuje predvsem tri važne postavke: MALOOBMEJNI PROMET, ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI IN LOVNI TURIZEM. Maloobmejni promet se je že lepo razživel, predvsem je bil močan v času Pomurskega sejma v Radgoni. Zdravilišče Slatina Radenci je z novimi investicijami povečalo svoje kapacitete, moderniziralo kavarno in postavilo olimpijski plavalni bazen. Kopališče je imelo že v svoji prvi sezoni velik obisk Pritegnilo je kopalce od Prekmurja vse do Maribora, pa tudi gostov iz sosednje Avstrije je bilo veliko. Gostov ni manjkalo niti v kavami, ki je ena najlepših in najsodobneje urejenih v Sloveniji. Tudi denarnim tudi tujevalutni) promet je bil velik. TO DOKAZUJE, DA SE TAKE INVESTICIJE IZPLAČAJO. In kako je z lovnim turizmom? Letošnja sezona se je v glavnem šele začela, pa kljub temu je že velik naval lovcev iz tujine, predvsem iz Italije. Lovijo fazane, jerebice, zajce, divje gosi in rac? ter sme. Lovišča so polna in lovske družine imajo polne roke dela. Lovci — turisti plačujejo za vstop v lovišče 5 dolarjev po osebi, za odstrel divjadi pa za fazane, jerebice in zajce po 2 dolarja za komad, za sme 5 dolarjev, za srnjake pa 15 dolarjev ali več, glede na oceno, na katero v veliki meri vpliva velikost rogovja. Odstreljeno divjad lahko lovci od lovske družine odkupijo in jo plačajo v dinarjih. Na ta način lahko lovske družine pridejo do prepotrebnih sredstev. Organizacija lavnega turizma poteka do lovskih družin v glavnem brez posebnih problemov. Lovci se ob prihodu v Jugoslavijo prijavijo na Lovski zvezi Slovenije v Ljubljani. Tu dobijo dovolilnico, izdano v soglasju z Lovsko zvezo Pomurja. S to dovolilnico pridejo na Turistični biro v Murski Soboti, kjer jim dodelijo lovišče in jih prepustijo lovska družini na terenu. V lovišču katere lovske družine bo lovil ta ali oni lovec — turist, odloča posebna komisija pri Lovski zvezi Pomurja. Turistični biro to družino obvesti, kdaj in koliko lovcev bo prišlo na teren. Lovska družina jim pripravi spremstvo za lov in določi revir, kjer bodo lovili. In tu, pri lovskih družinah, pride največkrat do večjih problemov. Nekatere lovske družine, predvsem na Goričkem, so slabo organizira- ne in akcije ne morejo zadovoljivo izvesti. Zato lovijo turisti v glavnem po ravninskih loviščih na obeh straneh Mure, kjer so močnejše in bolje organizirane lovske družine ter bolje urejena lovišča. Pa tudi pri teh pride večkrat do velikih problemov, ker domači lovci, ki organizirajo in vodijo lov, ne obvladajo italijanskega jezika ter tako turistom ne morejo razložiti, na kaj lahko streljajo in na kaj ne, kje lahko streljajo, koliko morajo plačati za meso itd., itd. Ali ne bi kazalo uvesti za lovce — vodiče (pa morda še za gostince) kratek intenzivni tečaj italijanskega jezika? Da turizem pri nas krepko leze iz povojev, priča tudi vrsta številčnih podatkov: turistični promet se je letos povečal v okraju v primerjavi z lanskim za 42 odst, do konca avgusta so zamenjali za 24 milijonov 740.000 dinarjev tujih valut v primerjavi z 10 milijoni 800.000 dinarjev lanskega leta (prav tako do konca avgusta). Turistični biro, ki je krepko posegel v organiziran razvoj našega turizma, je v enem samem navadnem dopoldnevu zamenjal 20.000 italijanskih lir, 21.000 avstrijskih šilingov in 10 novih francoskih frankov tid.. Vse to priča, da se začenja ne le jesenska turistična sezona, pač pa trudi pionirska epoha pomurskega turizma. In prav zato je zdaj čas, da pregledamo in pretehtamo naše cestne, prometne, gostinske in druge zmogljivosti ter v okrajnem, predvsem pa v občinskih merilih poiščemo vse skrite finančne ih organizacijske rezerve. Turizem je tu, toka nam na vrata. Zato ne smemo stati križem rok, kajti turizma si brez dobrih cest, ugodnih prometnih zvez, kvalitetnih gostinskih uslug, dobre propagande in še marsičesa ne moremo predstavljati. Jože Olaj "Turist-biroji", ki jih je odprlo Zdravilišče Radenska slatina v M. Soboti (na sliki zgoraj desno in v Gornji Radgoni, so velikega pomena za napredek pomurskega turizma - Na sl. zgoraj desno: soboški park je zaradi stoletnih očakov—hrastov, svoje razprostranjenosti in urejenosti med najlepšimi tovrstnimi objekti v Sloveniji V njem se radi mude turisti — Na sliki levo: tudi športni objekti ki jih v zadnjem času pospešeno gradi mladina v M. Soboti, sodijo v naša splošna turistična prizadevanja. Zato so mladinske akcije na tem področju tolikanj bolj zaželene. Počitniška zveza na ESŠ V torek so se zbrali na Ekonomski srednji šoli člani počitniške zveze, da bi pregledali delo, ki so ga opravili od lanskega občnega zbora pa do danes. Kljub vabilom, pa se je zbralo na zboru le nekaj nad petdeset članov ter profesorji in tovariš ravnatelj. Po izvolitvi delovnega predsedstva in po poročilih predsednika, blagajnika in nadzornega odbora se je razvila širša diskusija. Lahko rečemo, da počitniška zveza v preteklem letu ni storila vsega potrebnega za še večji napredek te organizacije. Neizvedeni so ostali marsikateri izleti po Pomurju, pa tudi maturitetno potovanje. Zato pa so si letos ob Izvolitvi novega odbora zadali smotrne naloge. Predvsem krajše in daljše eno in dvodnevne izlete po Pomurju. Nadalje izlete v Slovenske gorice, na Pohorje, kjer naj bi bilo tudi srečanje z mariborskimi ferijalci im končno tudi maturi- tetno potovanje višjih letnikov po Jugoslaviji. Letos pa nameravajo izvesti tudi "Pohod po Prekmurski transverzali", kjer bi se podrobno seznanili z zgodovino Pomurja. Organizirali pa bodo tudi zanimiva predavanja s predvajanjem filmov, katerih predloge bodo dajali sami člani. Ob zaključku pa si je novi odbor počitniške zveze na ESŠ že zadal datum prvega rednega sestanka. -ka 40. Sele v bližnjem gozdu so sa zbrali. Bil je isti gozd, v katerem so prenočevali prejšnjo noč. Prijatelja sta bila divja na Angela. "Ti si tepec in bahač!" je zavpil Joco. »Visel si nad tistim zemljevidom kot kak general. Veš kaj pa si? Navaden idiot!« To je bilo za Angela preveč in planil je nad Joca in ga podrl na tla. Ruvala sta se in se premetavala. Naposled je bilo jasno, da bo zmagal Angel. Tedaj se je zapodil v Angela še Emil in zdaj so bili kot en sam klobčič. Kdo ve, kako bi se končala borba, če ne bi zaslišali glasov. 41. V hipu so se pobrali in izginili globlje v gozd. Morali so se izogibati ljudi. Sele globoko v goščavi so se ustavili. »Tu se bomo utaborili!« je odločil Angel. Tovariša sta brez pomisleka sprejela njegov predlog. Prejšnji prepir je bil pozabljen in znova sta ga priznala za vodjo. »Za silo bo,« je govoril Angel in že urejal ležišče z listjem, smrečjem in s travo, ki sta mu jo začela donašati Joco in Emil. Spet bodo spali brez odej in namesto mamic jih bo temna noč ogrnila do vratu s svojo nevidno roko. 42. »Mislita, da je kaj tam gori?« je vprašal Emil in strmel v nebo. "Na zvezdah?" »Ja, in na planetih? Jaz bi rad, da bi bili še drugje ljudje.« »Zakaj?« »Ker bi se morda kdaj srečali. To bi bila senzacija.« »Na Marsu so najbrž, bral sem knjigo o tem.« »Kaj mislita, si pisatelji izmišljajo knjige?« Najbrž.« »Ali vesta, da ima vsak človek svojo zvezdo tam gori? In ko umreš, se zvezda utrne in je tudi ni več.« Angel je zazehal. »Bolje je, da zaspite, kot da čvekata o zvezdah.« In tako so tudi storili. 43. Toda gozd ni spal. Bil je poln glasov, ki so jih fantje slišali že prej. Kakšnih dvajset ljudi je prišlo na jaso, kjer so objeti trdno spali naša dečki. »Oho! Nekdo je že tu! Hotel je že zaseden!« je vzkliknil prešeren glas in drugi so prihiteli ter gledali skozi pramene svetlobe, ki jo je dajala svetilka. »Tri so, dečki.« »Odlično, si se naučil tako dobro šteti?« je rekel ista glas kot prej. »Kje »Zbudite jih!« To je ukazal star mož s sivima lasmi in s prav tako brade«. 44. Ko so fantje zagledali pred seboj kosmata obličja, po katerih je poplesavala slabotna svetloba iz svetilke, so bili prepričani, da so jih presenetili razbojniki. Pomislili so na beg. Toda bilo jih je preveč okoli njih. Najbolje je, če se potuhnejo. Tedaj je spregovoril starec. Njegov glas je bil strog, vendar ne neprijazen: »Kdo ste? Kaj počenjate tukaj? Govorite resnico, bolje bo za vas!« In čudno: Angel, ki je imel drugače vedno pripravljeno laž, je sedaj povedal vse po resnici. Vse, še o njihovem tavanju v krogu. Starec se je ob tem priznanju skoraj nasmehnil. Vendar ni pokazal tega. Ukazal jim je: »Nikar ne poskušajte pobegniti! Za nocoj-ostanete tu. Ne približujte se vozovom! Lahko vas stane življenje,« Potem jih je pustil, enemu svojih pa je naročil, naj pazi nanje. Medtem so ostali uredili tabor. Konje so privezali k drevesom, v sredini zakurili in žensko so začele» pripravljati mesto. Prijetno je zadišalo. Tudi fantom so dali od večerje. Ko so se najedli vsi, so pospali kot ubita. Zaspal je celo stražar. POMURSKI VESTNIK, 11. okt. 1962 8