Celje - skladišče D-Per
214/1984
1119841803,18/19	COBISS a
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE
LETO XXXIV - ST. 18-19 - OKTOBER 1984
Korenite spremembe so nujne
V Beogradu je bila 12. in 13. junija 1984 13. seja Centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Glavna tema našega najvišjega partijskega foruma je bila namenjena perečim vprašanjem pri uresničevanju vodilne vloge Zveze komunistov Jugoslavije ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti.
Težke gospodarkse razmere, v katerih se nahajamo, slabo vplivajo tudi na družbeno in politično vzdušje, zato je vsebinsko bogata in kritična dvodnevna razprava obravnavala predvsem stanje v družbi, pa tudi pomanjkljivosti v idejnopolitični, organizacijski in kadrovski usposobljenosti Zveze komunistov.
Po 13. seji Plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so tako potekale po vsej Jugoslaviji številne razprave v osnovnih organizacijah ZK, katere so se marsikje udeležili tudi nečlani, delovni pogovori pa so bili povsod na-
menjeni uresničevanju vodilne vloge ZKJ v družbi in krepitvi njene idejne in akcijske sposobnosti.
Namen celotne aktivnosti in vseh razprav je:
-	pospešiti izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,
-	zagotoviti demokratičnost sprejemanja sklepov in njihovo ažurnost ter preverjanje rezultatov dela in ravnanje slehernega komunista,
-	uveljaviti dosledno odgovornost organov zveze komunistov ter članstva in osnovnih organizacij, do njihovih pobud in predlogov,
-	uveljaviti kadre, ki so sposobni prevzeti dolžnost in odgovornost za samoupravni in družbenoekonomski razvoj, *
-	učinkovito preprečevati oportunizem, karierizem in idejno dezorientacijo, kjer se ta pojavlja oziroma razrašča.
Sklepi 13. seje nas predvsem opozarjajo in tudi za-
vezujejo, da začnemo bolj odgovorno obravnavati in reševati družbenoekonomske probleme. Vendar pa to ne bi smele biti le »besedne ugotovitve«, temveč se mora sleherna razprava končati z oceno kje smo ter s sprejetjem konkretne akcije komunistov. Zato morajo komunisti na sestanku največ pozornosti posvetiti kritični in samokritični razčlenitvi svojega dela, zlasti pa temeljito oceniti:
-	idejnopolitično in akcijsko enotnost članov osnovne organizacije zveze komunistov ter sposobnost osnovne organizacije da nastopi kot močan mobilizacijski faktor v sredini kjer deluje,
-	zaupanje delovnih ljudi in občanov v sposobnost osnovne organizacije in zveze komunistov kot celote,
-	vključevanje osnovne organizacije zveze komunistov pri reševanju aktualnih vprašanj in problemov delavcev in občanov,
-	merila za ocenjevanje učinkovitosti posameznega člana in osnovne organizacije zveze komunistov kot celote,
-	kakšna je moralno-poli-tična ocena osnovne organizacije ter posameznega člana v osnovni organizaciji,
-	skrb za stalno kadrovsko rast in obnovo zveze komunistov,
-	pripravljenost članov zveze komunistov za idejnopolitično usposabljanje,
-	delo občinskega komiteja ZKS, centralnega komiteja ZKS in ZKJ.
Gre torej za že znano problematiko, ki pa je kljub velikemu številu raznoraznih sklepov do sedaj nismo uresničevali dovolj učinkovito oziroma dovolj odločno.
S tem, ko sklepi 13. seje niso bili sprejeti kot je to o-bičaj, pač pa so bili posredovani v javno razpravo članstvu Zveze komunistov, pomeni to večjo demokratizacijo zveze komunistov, istočasno pa zahteva sodelova-
nje slehernega komunista pri oblikovanju sklepov. Prav ta široka aktivnost ob predlogu sklepov pa je bila tudi priložnost za nečlane, ki so lahko povedali svoja mnenja o zvezi komunistov, dali predloge ter opozorili na nekatere pereče probleme.
Številne razprave so potekale tudi v osnovnih organizacijah ZK v naši delovni organizaciji. To nikakor niso bili samo formalni sestanki, temveč so razpravljalci izredno kritično in samokritično obravnavali vrsto perečih vprašanj znotraj DO, kakor tudi tistih širših, ki vplivajo na naše delo in življenje.
Zavedamo se, da je Zveza komunistov odgovorna za dogajanja v naši družbi, nje-, na odgovornost pa se kaže tudi v tem, da je dopustila nekatere slabosti in pomanjkljivosti, kar je povzročilo težko gospodarsko stanje pri nas in vse kar takšno stanje prinaša.
V celjski občini je v 317 osnovnih organizacijah Zveze komunistov 5.975 članov, letos so jih sprejeli na novo 68. Kar 60 je bilo črtanih oziroma samovoljnih izstopov, čeprav je med slednjimi polovica takšnih, ki bi prejkone zaslužili izključitev iz vrst Zveze komunistov. Misliti nam dajo samovoljni izstopi ljudi, ki so bili pred upokojitvijo na vodilnih položajih v združenem delu in raznih institucijah, po prenehanju aktivnega delovnega odnosa pa so nenadoma ugotovili, da svoje organizacije ne potrebujejo več.
Znotraj svojih vrst bomo morali komunisti ugotoviti, kdo je za članstvo v ZK in kdo ni, bolje je, da te vrste zapustijo tisti, ki kvarijo s krvjo priborjen ugled ali stojijo ob strani, skrajni čas pa je že tudi, da ugotovimo, kdo je pripravljen resnično aktivno sodelovati pri zagotavljanju nemotene poti do zastavljenih ciljev.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Ob 90-letnici
(6. nadaljevanje)
Udeleženci so se razbežali, pri begu pa so žandarji ujeli ranjenega Antona Šmerca, člana KPJ, ki je delal v kleparskem oddelku Tovarne emajlirane posode. Rešili so se Peter Stante, Ivan Škvarča in Hermina Se-ničar. Nemci so takoj aretirali Marijo Farčnik, njenega moža pa so poiskali v tovarni. Nemci so še isti dan ter naslednje dni nadaljevali hajko za pobeglimi fanti, ki so bili namenjeni v II. Celjsko četo. Prijeli so jih skoraj polovico, predvsem tiste, za katere je vedel izdajalec Cerkovnik med katerimi je bilo tudi 12 delavcev iz Tovarne emajlirane posode. Prijeti tovariši so bili v mesecu oktobru in novembru leta 1941 ustreljeni kot talci. Živa sta ostala Jože Farčnik in Martin Rozman.
Tako so predvsem mladi delavci iz tovarne, večidel člani SKOJ izpričali svojo protifašistično zavest, slovensko domoljubje in po-žtvovalnost že v prvih mesecih okupacije.
Končno je prišlo leto 1944 ko je slavna XIV. divizija NOV na svojem slavnem pohodu skozi Štajersko v mesecu februarju še bolj razgibala odpor proti okupatorju tudi v Celju in daljnji okolici. V drugi polovici tega leta je bila osvobojena vsa Zgornja Savinjska dolina in Kozjansko.
Tako zavezniki kakor tudi aviacija NOV so nekajkrat bombardirali vojaške in prometno važne točke v Celju in okolici. Pri tem je bilo porušenih mnogo stavb, celjska industrija pa ni utrpela večje škode zaradi bombardiranja pač pa zaradi prevelikega izčrpavanja njenih zmogljivosti ob istočasnem opuščanju tekočih vzdrževalnih
del, predvsem večjih remontov. Tako stanje je bilo zlasti pri podjetjih kjer je bila formirana nova nemška uprava. Stari nemški lastniki tovarn pa so si znali zagotoviti sredstva ne samo za vzdrževanje obratov, temveč za njihovo razširitev. Tudi Westen si je zagotovil za to potrebna sredstva in začel graditi novo dvorano za izdelavo jeklen ik kotlov. Tako stari kakor tudi mladi Westen sedaj nista več tako neomajno verovala v vsemogočnost fürerja, zlasti pa ne po atentatu, ki so ga njegovi ožji pomočniki skušali izvršiti nanj meseca julija 1944. Nič več nista postavljala velikih upov v napovedano novo tajno orožje, ki naj bi v zadnjem hipu obrnilo situacijo v prid nacizmu. Minili so časi, ko so se po Westnovih vilah zbirali visoki nacistični funkcionarji ter nenehno slavili Hitlerjeve zmage ob razkošnih pojedinah s penečim se šampanjcem. Tako kot ti so se prej pri Westnu gostili tudi beograjski ministri, generali in polkovniki.
Staremu lisjaku Westnu ni kazalo več vabiti odlične nemške goste ker to ni imelo več nobenega smisla. Če se je pri njem še kdaj zbrala take vrste družba in se divje napila, se je to zgodilo, da prežene neprijetne misli na bližajočo se prihodnost.
Čeprav nikdar prej se je Westen to leto neznansko dobrikal delavcem. Kazal se je skrbnega do njih in je celo organiziral proslavo 50-let-nice obstoja tovarne, povabil delavce na Zeleni travnik in organiziral razne ceremonije. Hotel se je pokazati prijetnega, dobrega človeka. Toda ne se samo to. Oba Westna nekoč stebra celjskih nacističnih zarotnikov,
sta skušala zdaj dobiti stike z nasprotno stranjo. Westen je pač upal, da se bo morda le ponovilo nekaj sličnega kot se je ob koncu prve svetovne vojne. Čeprav je bil tak izhod zanj strašno mučen je v njem tlelo upanje, da se bo dalo le nekako rešiti njegovo ogromno bogastvo. O West-novi naivnosti in njegovih računih nam je zanimivo pripovedoval tovariš Ernest Žgank-Nestl, direktor rudnika lignita v Velenju, ki je bil leta 1944 in 1945 vodja partizanske tehnike »Nesti« na Šmohorju nad Laškim.
Zvezo s partizani je posredovala preko upravnika graščine Žovnek, ki je bila Westnova last, Milena Kozole. Ta upravnik je dal partizanom izdatno denarno podporo, s katero se je hotel odkupiti Westen. Tovariš Ernest Žgank-Nestl je povedal o Westnovem prikupovanju partizanom naslednje:
»Kot marsikdo, ki je imel nečisto preteklost, se je v času propadanja nemške moči skušal povezati z NOV tudi tovarnar Westen iz Celja. Seveda mu nismo zaupali. Imel sem zvezo z njim ter smo ga pozvali v Tremar-je, kamor je tudi prišel. Razpostavil sem naše fante in
se z njim razgovarjal. Bil je zelo prestrašen. Prinesel je paket tobaka, ki sem ga sprejel šele potem, ko sem mu odvrnil, da imamo tobak tudi sami in da ga redno prejemamo. Vprašal je, kaj hočemo. Rekel sem mu, da ga poznamo kot preganjalca delovnih ljudi in sovražnika Slovencev. Zanimal se je, kaj bi odtehtalo njegovo krivično ravnanje z našimi ljudmi in njegovo slabo preteklost. Dejal sem mu, da mora preprečiti miniranje svoje tovarne v Celju, nadalje naj nam za potrebe NOV odda svoj tiskarski stroj, za katerega smo vedeli, da ga ima. Dogovorili smo se tudi za
Maks Adolf Westen, Bundesführer Steindl in Dorfmeister - v ozadju njihov somišljenik
celjan Peidasch
obveščanje o početju Nemcev v Celju.
Westen je material res pošiljal in sicer matrice, barve in lonce, kar je prevažal Jakob Štor iz Tremarij. Oddal nam je tudi novo motorno kolo znamke DKW, Očko pa je pripeljal avto. Tiskarski stroj so začeli demontirati, a so bili njegovi sestavni deli pretežki za transport, tako da tiskarski stroj ni prišel do nas. Westen je prišel še drugič na sestanek, vendar nisem imel navodil glede njega, imel pa je tudi že drugo zvezo...«
Osnuje se odbor delavske enotnosti
Na pobudo okrožne partijske organizacije in OF se je tudi v Tovarni emajlirane posode osnoval Odbor delavske enotnosti, ki je predstavljal vodstvo začetne sindikalne organizacije. Organizirana je bila tudi Narodna zaščita s približno petdeset delavci, ki so varovali industrijske naprave, da bi ob koncu vojne nepoškodovane prišle v roke našega ljudstva in njegove oblasti. Švoj sedež je imela v poslopju nekdanje Industrijske kovinarske šole v Gaberju.
V	začetku leta 1945, ko seje Rdeča armada hitro bližala Berlinu, zapadni zavezniki pa so vedno globje prodirali v Rajh, Jugoslovanska armada pa je v silnem poletu lomila sovražni odpor ter hitela na zahod proti Trstu in Celovcu, so podivjani fašistični zločinci v svoji onemoglosti besneli in se znašali nad slovenskim ljudstvom. Tako so Nemci dne 12. februarja 1945 zaradi maščevanja za ubitega celjskega krajslajterja Dorfmeistra o-besili v Stranicah pri Frankolovem 100 naših ljudi, večidel ujetih borcev.
V	tovarni se je v tem času ustanovil mladinski aktiv, ki so ga sestavljale Danica Ra-buza, Beti Krumpak in Terezija Tržan.
V	začetku maja leta 1945 je celjska Narodna zaščita z železniške proge Celje-Što-re pripeljala v tovarno 30 vagonov raznih živil in industrijskega materiala. Vzela jih je okupatorju in zavarovala pred plenjenjem. Celjska Narodna zaščita, ki je štela sedaj 64 oboroženih straž, je brez odmora pazila, da bi okupator pri pobegu ne uničil, dragocenih industrijskih naprav, potrebnih osvobojeni Jugoslaviji. V času okupacije je naša tovarna neprekinjeno delala, vendar je njena proizvodnja globoko padla. Močno se je tudi znižalo število zaposlenih delavcev, saj
je bilo ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 zaposlenih samo 1079 delavcev, kar je bilo najnižje število zaposlenih v 22 letih.
Iz tovarne se je po nepopolnih podatkih vključilo v NOV približno 10 delavcev in delavk, mnogi od njih pa so delali po terenih. Izmed vseh teh je padlo v bojih, bilo ustreljenih ali likvidiranih v koncentracijskih taboriščih 46 tovarišev in tovarišic. V internacijo je bilo odpeljanih 17 družin še več pa izseljenih.
V	dneh tik pred nemško kapitulacijo, ko je Hitler že poginil, je sekretar mestnega komiteja KPS v Celju tovariš Nande Klančišar s skupino partizanov in aktivistov poiskal tovarnarja Westna v njegovi vili na Golovcu. Med njimi je bila tudi partizanka Štefka Čater-Slava, ki jo je Westen kot svojo nekdanjo delavko poznal. Naročili so preplašenemu tovarnarju, naj javi poveljniku nemške garnizije v Celju zahtevo osvobodilne oblasti: nemške enote naj oddajo orožje, industrijska podjetja morajo ostati nepoškodovana, arhiv policije in gestapa naj se izroči-nedotaknjen.
Dan pozneje je Westen sporočil sekretarju Klanči-šarju, da Nemci postavljenih zahtev niso odklonili, le pismene obljube niso hoteli dati.
Dne 8. maja pa se je sedem slovenskih predstavnikov odpravilo na sedež štaba nemške divizije v Celju. Pripeljali so se z Westnovim avtomobilom, ki ga je Westen sam šofiral. Nemci so tedaj pristali na vse zahteve pod pogojem, da se jim omogoči prost odhod. Ta dan je naša ljudska oblast začela prevzemati ključne položaje v mestu.
V	teh dneh, ko so se zločinske tolpe ustašev in drugih izdajalcev valile za Nemci skozi vse celjsko področje proti zahodu in severu, da bi ušle kazni, so v mestu in okolici že zavihrale slovenske in jugoslovanske zastave s peterokrako rdečo zvezdo. Po celjskih ulicah se je oglasil zmagoviti korak jugoslovanskih brigad.
Nemčija je kapitulirala! Svoboda je bila tu, priborjena s tolikšnim trpljenjem in dragocenimi žrtvami. Tudi rdeča zastava na pročelju naše tovarne je oznanjala osvoboditev mesta Celja, zmago narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in delavskega razreda, zmago ljudske revolucije. Tu je bil 9. maj 1945.
Kritično in samokritično
MEMO
Po trinajsti seji Centralnega komiteja Zveze komunistov so potekale v naši DO med članstvom ZK široke aktivnosti. Uresničevanja sklepov 13. seje smo se lotili v naših osnovnih organizacijah po smernicah, ki smo jih prejeli od Občinskega komiteja ZKS Celje.
V	roku, ki je bil dogovorjen, so bile sklicane vse osnovne organizacije ZK v razširjenem sestavu s predstavniki DPO, samoupravnih organov, delegacij in vodstvenih ter poslovodnih struktur, ki so kritično razpravljale o gradivu, podanih predlogih ter o aktivnostih in nalogah, katere moramo jasno opredeliti pri oblikovanju konkretnega programa za uresničitev sklepov 13. seje CK ZKJ vezano na naše okolje.
V	sredo 26. septembra so člani OOZK DSSS na sestanku obravnavali predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Uvodno besedo je imel sekretar OOZK tov. Peternel Franjo, ki je poudaril, da se večina članov ZK in ostalih delovnih ljudi zaveda znanega dejstva, da se zahteve 12. kongresa ZKJ in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije prepočasi uresničujejo, ker tehnokratske, etatistične, skupinsko lastniške in druge monopolistične sile zelo nasprotujejo uresničevanju dogovorjene politike, ki terja, da mora vsakdo živeti od sadov svojega dela. Prav zato so trajne spremembe, začrtane na zadnjem kongresu, ostale komaj na pol poti.
Očitno je tudi, da se vse slabosti v posameznih temeljnih celicah močno odražajo na občinskih in s tem seveda tudi na višjih ravneh. Moramo pa predvsem preveriti, kako se naše občinske »strukture« in na višjih ravneh zadovoljujejo z doseženimi, ali iščejo vzroke za slabosti le zunaj sebe in kako mislijo delovati naprej.
Direktor DO tov. Gazvoda je opozoril na kritično situacijo, v kateri se nahaja EMO. Opozoril je, da je produktivnost padla zaskoraj 10 %, da s proizvodnjo nazadujemo, da se še vedno ukvarjamo s problemi v zvezi z devizami, še posebej pa je izpostavil izgubo v tovarni energetske opreme v Šentjurju.
Spregovoril je tudi o neuspelem referendumu v mesecu juniju.
Kakšne posebne ocene o vzrokih na negativni izid re-
ferenduma ni bilo napravljene. Politična koordinacija z vodstvom je ocenila, da je bil v javnih razpravah in pri izvedbi prisoten močan vpliv oportunizma tistih strutktur, ki bi morale v prvi vrsti voditi razprave v smeri kakršna je bila dogovorjena in v pripravah na referendum ni bilo pripomb. V oportuni krog ne gre šteti le posameznih vodilnih in vodstvenih struktur, temveč tudi člane ZK in odgovorne funkcionarje drugih DPO in samoupravnih organov. Razlogi za izid so izrazit dokaz, da ravno te strukture ne sprejmejo nikakršnih sprememb na bolje in zavračajo sleherno prizadevanje za napredek EMO. To pomeni, da je tudi razčiščevanje takšnih tendenc in navad težišče akcije ZK.
Tov. Jožica Kovačič je spregovorila o poteku razprav v OOZK po ostalih temeljnih organizacijah v naši DO. Rdeča nit v vseh TOZD je bila v tem, da ZK nima vpliva, ni nobene zaostritve in odgovornosti, da je močno prisoten tehnokratizem, vemo za nek problem pa smo tiho, slaba organizacija dela, nagrajevanje po delu, odnos delavca do dela je slab, samoupravni sistem preveč ščiti slabega delavca (mišljeno je predvsem na sodišču Združenega dela), sprejemamo preveč sklepov, ki ostanejo neizvršeni, bila je pripomba na ohlapnost statuta ZK, previsoke članarine.
Tov. Radovan Štajnpihler se je v svoji razpravi dotaknil področja razvoja ter področja trženja oz. komerciale. Tu je poudaril neorganiziranost (izvoz, prodaja) oziroma konkurenčnost, ki se pojavlja v sami DO in sicer med TOZD Kotli in TOZD Servis in trgovina. Ostro je kritiziral področje stroškov, predvsem pa naš odnos do materiala, ki je malomaren, neracionalen, prav tako tudi odnos od družbene lastnine.
Tov. Kristina Volf je opozorila na še vedno pereč problem v zvezi s planiranjem v naši DO. Ne držimo se dogovorjenih rokov za izdelavo planov. Vzrok za to je po vsej verjetnosti nepoznavanje stvari, situacije na tržišču, predvsem pa v neodgovornem, neresnem odnosu do planov, posledica vsega tega pa so nerealno postavljeni plani. Mnenja je, da tudi urejene norme še vedno niso zagotovilo, da bo plan realen.
Tov. Franjo Bobinac je v svoji razpravi dejal, da pomeni izvoz le zaključek neke akcije, ki je bila prej iz vseh strani pripravljena. Vse službe bi morale sodelovati organizirano in enotno, da bi bil učinek nekega proizvoda večji.
Tov. Breda Svetina je opozorila, da bi morali biti člani našega kolektiva bolje informirani o izredno težki situaciji, s čimer bi se po vsej verjetnosti tudi povečal občutek odgovornosti vseh v našem kolektivu.
SKLEPI:
1. Člani OOZK DSSS sprejemamo predlog sklepov 13. seje CK ZKJ kot temeljno vodilo pri našem nadaljnjem delu z naslednjimi pripombami:
-	sklepi 13. seje CK ZKJ morajo biti v končni formulaciji bolj konkretni ter strokovno opredeljeni, hkrati pa mora iz slehernega sklepa izhajati, kdo je odgovoren za njegovo realizacijo,
-	glede na bistveno spremenjene gospodarske in
Sekretar organov samoupravljanja tov. Adi Ko-zovinc je poudaril, da je udeležba na sejah samoupravnih organov v zadnjem času kritična. Izrečenih je veliko opravičil, zlasti pa za seje Delegacij in Konferenc delegacij, kar pa pomeni, da se ne vključujemo aktivno v delo skupščin. Med člani ZK najdemo tudi takšne, ki po-. gosto citirajo nekakšne iztr-ganine iz Zakona o Združenem delu. ZK pa bi morala to preprečevati. V tem kontekstu se upravičeno postavlja vprašanje sposobnosti samoupravljanja v vsej zahtevnosti.
Tov. Ingeborg Ahačič je izpostavila problematiko stimulativnega nagrajevanja (odprta masa OD), racionalne izkoriščenosti delovnega časa in delovne discipline, kar poleg drugih elementov bistveno vpliva na OD vsakega delavca.
Tov. Jože Turnšek je omenil krizo, v kateri smo, ne samo v naši DO, ampak tudi v Jugoslaviji. Tržišče se je začelo zapirati, postavil je vprašanje kvalitete, cene in dobavnih rokov. Izhodi iz takšne krize pa so: večji izvoz, zaostrovati likvidnost, delati več s čim manjšimi stroški.
politične razmere v sklepih ni zaslediti konkretnih predlogov delovanja članstva in organov ZK na vseh ravneh, kar bi nujno omogočilo nadaljnje poglabljanje političnega sistema,
- iz točke 7. predloga sklepov, kjer se kaže težnja po zmanjšanju družbene režije, pa člani nasprotno ugotavljamo, da dokler bodo osebni dohodki v negospodarstvu višji kot v gospodarstvu, te naloge ne bomo dosegli oziroma realizirali.
2.	Člani OOZKS tudi soglašamo, da je trenutno kriza ter splošno stanje v državi rezultat slabega dela oz. premajhne izkoriščenosti delovnega časa s koristnim delom ter nekaterih zgrešenih gospodarskih odločitev (investicij) za katere praktično nihče ne odgovarje.
3.	Člani Osnovne organizacije ZKS smo ugotavljali o visoki članarini, hkrati pa smo razmišljali o porastu zaposlenih CK ZKJ, ki šteje po nekaterih podatkih preko 6000 zaposlenih.
4.	Zadolžuje se sekretariat OOZKS DSSS, da do naslednjega sestanka izdela iz te razprave 13. seje CK ZKJ nov akcijski načrt nadaljnjega delovanja članstva ZKS DŠSS. V akcijskem na-
črtu je potrebno obvezno določiti roke in nosilce za izvršitev nalog.
5.	Zadolžuje se sekretariat OOZKS DSSS da do naslednje seje izdela oceno delovanja oz. aktivnosti vsakega posameznega člana OOZKS DSSS ter predlog ukrepov.
6.	Člani OOZKS DSSS zahtevajo, da se maksimalno zaostri odgovornost na vseh področjih delovanja in ne samo članstva ZK temveč mora odgovornost zajeti tudi vse strukture in nivoje zaposlenih v DO EMO.
7.	Sklepi 13. seje CK ZKJ nas zavezujejo in hkrati pooblaščajo da vsak član OOZK in članstvo v celoti razčisti prvo samo pri sebi kakšen je lik komunista ali je sposoben oz. želi izpolnjevati naloge, ki so dane pred celotno članstvo in družbo in se o tem odkrito izjasniti.
8.	Ugotavlja se vse bolj pogosteje malomaren in neodgovoren odnos do družbene lastnine in njenega odtujevanja. Zadolžuje se sekretariat, da vgradi v akcijski načrt ukrepe za odpravo takega stanja.
9.	Člani OOZK DSSS smo se dogovorili, da se bodo v jesensko-zimskem času vršili sestanki članstva ob sredah s pričetkom ob
16.00	uri.
Ob vseh teh razpravah in ob vseh teh sprejetih sklepih pa moramo poudariti, da tu ne gre za neko trenutno kampanijo, temveč za trajno aktivnost, za utrjevanje oblik in metod dela, ki so bile in morajo ponovno postati lastne zvezi komunistov, da si povrne in utrdi svoj ugled med delavci in med občani. Od tega, kako odločno bomo odpravljali slabosti v lastnih vrstah, spremenili zavest in ravnanje komunistov, od njihove večje dejavnosti med delovnimi ljudmi in skupaj z njimi - od vsega tega je močno odvisen tudi preobrat družbenega in gospodarskega življenja, hitrejši izhod iz težav in današnjega stanja ter zanesljiva perspektiva našega razvoja.
Kako skrbimo za našo družbeno lastnino
Na prostoru, kjer je bila deponija premoga (pri starem generatorju) so naši vzdrževalci uredili prostor za kontejnerje, v katere naj bi odslej metali ostružke in drug odpadni material. Žal pa »nekateri« tega še ne vedo in skladiščijo odpadke še kar po domače.
Tudi ta pločevina, ki je še v embalaži, se nahaja ob ograji na dvorišču TOZD Posoda. Žal pa jo je že dodobra načel zob časa. Krivca oz. lastnika pa kot je že v navadi ni.
Fotografija bi lahko nosila naslov »Tihožitje«. Andrejev križ, stop znak, napol prevrnjen kontejner, keson za smeti, poleg pa kup odpadnega gradbenega materiala. Le kdo je zadolžen za odvoz le tega in ureditev okolja?
Transportne poti oziroma skladiščenje materiala na njih so verjetno poglavje zase v naši DO. Kljub temu, da velika večina od nas pozna predpise o varnem delu, da opravlja ustrezne izpite s tega področja, da smo člani raznih odborov za SLO in DS, pa ravnamo drugače. Posnetka sta nastala v TOZD Posoda, kjer je takšen pojav skladiščenja zelo pogost. O tem, kaj vse bi se lahko zgodilo, če ... pa raje ne govorimo.
Kontejnerji za obrambo proti toči, ki so že pred leti prestali preizkus, še vedno samevajo na dvorišču TOZD Kontejner pozabljeni od vseh. Morda pa se jih bo v prihodnje le kdo usmilil, jih popravil in prodal. Morda ...
O šamotu oziroma šamotni opeki, katero smo v preteklosti potrebovali za oblaganje naših peči v emajlimici je bilo v zadnjem času v naši DO veliko govora. O tem, da smo nesmotrno načrtovali njeno nabavo, da pri tem nismo dovolj upoštevali tehnološke sanacije TOZD Posoda, da je nismo na ustrezen način odpisali, pa da je ni možno nikomur v državi odprodati, ker nihče ne uporablja več takšnih peči, vse to se je šušljalo po kolektivu. Naš namen ni polemizirati o tem kaj vse je res in kaj ne, dejstvo je le, da je velika količina šamotne opeke še vedno tu in bode v oči.
Delavci, ki so popravljali streho radiatorske hale so staro kritino oz. neuporaben material pometali na tla, oziroma na uskladiščeno pločevino poleg hale. Tako ie tudi ostalo ...
Tudi ta material, ki očitno ni nikogaršnja last, se nahaja na prostoru za »soko halo«. Očitno je tu že zelo, zelo dolgo, ne da bi ga kdo pogrešal ali vsaj odpakiral, saj je še v embalaži, ki pa je že skoraj razpadla sama od sebe.
V julijski številki našega nam povedali nekateri naši glasila smo objavili kaj so sodelavci v zvezi z anketo
ta orodja in polomljene palete se nahajajo v kotu dvorišča TOZD Posoda. Izgovor na tehnološko modernizacijo bi bil v tem
na temo »Kako skrbimo za našo družbeno lastnino«, to je na temo, ki je v zadnjem času vedno bolj aktualna tudi v naši delovni organizaciji, saj je nujno, da v teh zaostrenih gospodarskih razmerah namenjamo smotrni oz. racionalni porabi in pro-izvodji posebno pozornost. Takrat smo zvedeli za mnenja šestnajstih naših sodelavcev iz različnih delovnih sredin v DO, ki so nas opozorili na marsikakšen žgoč problem, ki smo ga sicer poznali že iz preteklosti, pa smo ga raje spregledali.
V današnji številki pa vam posredujemo nekaj slikovnega gradiva o tem, kako iz-gleda ta naša skrb za družbeno lastnino v praksi.
HEMO
Polovica zadnjega mostu, izdelek, ki ga naša TOZD odpreskov in avtokoles izdeluje za tovornjake TAM. Izdelki ne ustrezajo kriterijem o kakovosti. Shranjeni so ob ograji, ki meji na Delavsko ulico in čakajo. Pregovor pravi, da kdor čaka dočaka. Samo koga in kdaj?
Sodelavci iz TOZD Posoda so na robu dvorišča ob ograji, ki meji s hišami v Tovarniški ulici »pozabili« polno kovinsko paleto surove posode, ki jo je koro-
zija že dodobra načela.
Med pozabljenimi predmeti na dvorišču TOZD Posoda se nahaja tudi tale kovinska konstrukcija za police, na katerih so nekoč shranjevali orodja. Mogoče bo sedaj, ko jo bo »lastnik« zagledal tudi tako.
Na robu dvorišča TOZD Kontejner, ob ograji proti Voglajni oz. bivšem skladišču superfosfata je nekdo »pozabil«_zajeten kup preoblikovane pločevine oz. profilov. Čas teče, korozija je material že dodobra načela, prerasel ga je plevel, kmalu pa ga bo verjet-
no tudi pokril sneg.
Pod okni laboratorija TOZD Frite imajo delavci gradbenega obrata TOZD Vzdrževanje in energetika »uskladiščen« del materiala, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Če je oblika takšnega skladiščenja sprejemljiva in edina možno izvedljiva pa presodite sami.
Paleta z radiatorskimi členi, ki jo vidimo na sliki stoji v bližini skladišča radiatorjev. Komentar verjetno ni potreben.
Ob vhodu v TOZD odpreskov je nek nerodnež z »neznanim transportnim sredstvom« odtrgal vrata, nakar so jih naslonili na zid. Tako je tudi ostalo.
Podobna slika je tudi na vzhodni strani TOZD Posoda, oz. ob industrijskem tiru nasproti gasilskega doma. Tudi tu je krilo vrat odtrgano in čaka ....
Tale obdelovalni stroj je nekoč dobro služil svojemu namenu. Leta in tehnološki napredek pa sta storila svoje. Stroj je bil izločen iz proizvodnje, sedaj pa žalostno sameva v vetrolovu med TOZD posoda in TOZD odpreskov ter nudi kaj žalostno podobo. Mogoče pa bi ga lahko celo še prodali? Morda tudi kam drugam kot v staro železo ...
Dovozna pot z Bežigrajske ceste do vratarnice I nam je povzročala preglavice dolga leta. Bila je ozka in vedno zatrpana z avtomobili. Pred kratkim smo jo razširili tako, da je možen po njej neoviran dvosmerni promet. Tudi s tovornjaki. Vsaj načrtovali smo tako. Pa smo se očitno zmotili. Osebni avtomobili naših sodelavcev so bili prej parkirani samo na eni strani cestišča, sedaj pa so na obeh. Težave se ponavljajo. Ko pa bo pločevina popraskana ali bo odrejen za nepravilno parkirana vozila odvoz, bo
huda kri ...
Primer urejenega skladiščnega prostora službe na-
bave, ki ga vodi tov. Stojakovič Milorad.
Luknja v ograji, nič nenavadnega. Se pač zgodi, boste dejali. Samo takšnih in podobnih lukenj napravijo nepridipravi iz naše DO vedno več tako, da
jih naši vzdrževalci komaj sproti zakrpajo.
V TOZD Odpreskov in avtokoles pravijo, da se trudijo ponovno uporabiti čim več materiala, ki jim kot odpadek nastaja pri redni proizvodnji. Fotografija prikazuje del njihovega skladiščnega prostora takšnega materiala, ki bi se ga verjetno dalo z malo dobre volje tudi drugače urediti.
6
1964
Emajlirec
ŠEMO
Ekipno namiznoteniško prvenstvo EMO
Končano je ekipno prvenstvo v namiznem tenisu, ki je trajalo od 8. do 11. oktobra 1984 v jedilnici EMO. Na prvenstvu je sodelovalo 8 ekip pri moških. Vrstni red pa je naslednji:
1.	kotli I
2.	vzdrževanje I
3.	DSSS
4.	vzdrževanje II
5.	posoda I
6.	posoda II
7.	EOF
8.	kotli II
Ekipe so bile razvrščene v 2 skupini (po štiri) in so igrale vsaka z vsako. V finalni del so se uvrstile 4 ekipe in sicer iz vsake skupine po dve najboljši.
Pri članicah je bila v popolni postavi prisotna samo ekipa iz TOZD POSODA, medtem ko ekipi iz TOZD KOTLI in DSSS nista bili kompletni. V kolikor se upoštevajo dane objave in propozicije je letošnji prvak ekipa iz TOZD posoda brez odigrane tekme.
Tekmovanje v članski
konkurenci je bilo zelo razburljivo, saj je bila večina ekip po kvaliteti izenačena. Za končne rezultate v prid najboljšim je predvsem pripomogla dobra psihična pripravljenost in koncentracija posameznikov.
R.k.
RTV - EMO Celje
Za smeh so poskrbeli znani humoristi in igralci: Maja Boh, Janez Hočevar-Rifle in Marko Simčič. Še posebej se je našim sodelavcem vtisnil v spomin Janez Hočevar-Rifle in njegov »Cmeravko«.
V sredo, 19. septembra je našo delovno organizacijo obiskal Plesni orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jožeta Privška. Predstavili so se nam z eno in polurnim zabavnim programom, v kate-
Marjana Držaj se je predstavila našim sodelavcem s popevkama Tujci in Muzika ter dokazala, da še vedno sodi v sam vrh slovenske oz. jugoslovanske zabavne glasbe.
rem so sodelovali: priljubljeni humorist in igralec Janez Hočevar-Rifle, Marko Simčič, Maja Boh, pevca zabavne glasbe Marjana Držaj, Edvin Fliser ter naš sodelavec Sandi Jeki, sicer znan kot član celjskega »Žveplo-metra«. Program je vodil oz. povezoval Vili Vodopivec. Prireditev, ki je bila organizirana v počastitev 90 letnice naše DO v jedilnici obrata družbene prehrane, si je z navdušenjem ogledal precejšen del članov našega kolektiva, kar dokazuje, da jim je bila prireditev resnično všeč, da pa je žal takšnih prireditev premalo in da si jih v prihodnje želimo več.
Jeki Aleksander, naš sodelavec iz TOZD Orodjarna, sicer pa poslušalcem radia_ Celje znan kot član ekipe Žveplo-metra, je predstavil »Naših 90 let«.
Prireditev, katero so pripravili delavci Radia Ljubljana (ki so oddajo tudi snemali in jo v nedeljo 30. septembra na 1. programu Radia Ljubljana tudi predvajali) je privabila v jedilnico obrata družbene prehrane velik del članov našega kolektiva.
Povezovalec oddaje Vili Vodopivec in glavni direktor naše DO Franci Gazvoda, ki je poslušalcem radia na kratko predstavil našo DO.
S področja samouprave
V zadnjih dneh septembra sta se sestala Delavski svet DO EMO in njegov Izvršilni odbor. Med pomembnejšimi sklepi sprejetimi na obeh sejah so bili zlasti naslednji:
1.	Samopostrežna restavracija Gaberje je podražila tople malice tako, da stane delovno organizacijo skupaj s prevozom topli obrok 117 dinarjev. Prispevek posameznika ostane za zadnji kvartal nespremenjen in sicer 16,35 dinarjev, spremeni pa se vrednost denarnega bona od sedanjih 97 dinarjev na 116 dinarjev s 1. 11.1984.
2.	Izvršilni odbor je odobril nakup električnega kotla za pripravo čaja v lastni kuhinji kar bo pomenilo več kot polovico prihranka v primerjavi z nakupom čaja v Samopostrežni restavraciji Gaberje.
3.	Na predlog komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO, so delavski sveti TOZD obravnavali in potrdili:
-	rebalans plana stanovanjskega sklada za leto 1984 in
-	razdelitev sredstev za individualno gradnjo ter
-	odobrili objavo javnih razpisov za dodelitev posojil za novogradnjo in dodelitev dveh stanovanj po kadrovski osnovi.
Navedena stanovanjska vprašanja je potrdil na svoji 1. izredni seji dne, 28. 9.1984 tudi Delavski svet DO EMO.
4.	Na podlagi podatkov, ki jih za vsako trimesečje pripravljata Zavod za statistiko SRS in Republiška skupnost za ceneje Delavski svet DO na isti seji potrdil nove zneske stroškov za dnevnice, povprečne stroške za prenočišče in kilometrino. Novi zneski povračil so stopili v veljavo s 1. oktobrom 1984.
5.	V času od 1 do 8. oktobra je sklicanih kar devet skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. O dejavnosti naših delegatov bomo poročali po sejah skupščin.
Svobodaši v novi sezoni
Zakaj nismo vsi takšni?
Pred dnevi, ko smo po naši delovni organizaciji iskali motive nadležne fotografije za rubriko »Kako skrbimo za našo družbeno lastnino?«, nas je na prostoru pred garažo prijetno presenetil prizor, ki ga objavljamo. Voznik tovornjaka Martin Krajnc, ki smo ga še malo prej srečali, ko se je s tovornjakom, ki ga upravlja, vračal s terena, je namesto, da bi se oddahnil od naporne vožnje (kot bi to verjetno marskikdo od nas storil) z gobo in vodnim curkom odstranjeval umazanijo s »svojega« vozila. Ko smo ga pobarali ali ni voda že nekoliko mrzla, je odgovoril, da je čiščenje pač v njegovi navadi, da za vozilo, ki mu je zaupano, tudi primerno skrbi in da na to ne vplivajo vremenski pogoji. S tem so se strinjali tudi njegovi sodelavci, ki so vsi v en glas pripomnili, da je zelo malo takšnih sodelavcev, kot je tov. Martin Krajnc, ki skrbi za našo skupno lastnino in ji namenja takšno pozornost. Da je temu resnično tako pa je tov. Krajnc, ki je v naši DO zaposlen že od leta 1962. kot voznik, v garaži pa že od leta 1970, v vsem tem času s svojim vestnim in marljivim delom tudi dokazal.
Skoraj desetletje je brez kakršnihkoli nezgod upravljal TAM-ov tovornjak (letnik 1960), sedaj pa že skoraj 5 let vozi tovornjak TAM 110 T 10, na katerem ni sledu rje, kaj šele prask.
Vsekakor je delo tov. Krajnca vredno pohvale, saj je kakor kaže eden tistih, ki se resnično zavedajo, da je le z vestnim delom možno doseči boljše rezultate oz. večji dohodek.
V. K.
Sedaj urejeni prostor
Pevski zbor »Svoboda« na enem izmed številnih nastopov v Narodnem domu v Celju.
V prejšnji številki glasila smo objavili fotografije, ki so nastale ob podiranju lesenih skladišč, danes pa objavljamo fotografijo že urejenega prostora, kjer so te barake nekoč stale. Škoda je le, da je zmanjkalo sredstev za dokončno utrditev terena in asfaltno prevleko.
Vsako leto v jesenskem času pričnejo kulturna društva v širšem prostoru z aktivnim delom oziroma izpolnjevati zastavljene cilje za prihodnje obdobje.
Vse sekcije DPO SVOBODA so v septembru pričele z delom vendar je v posameznih sekcijah ta sezona prinesla nekoliko sprememb.
Tamburaška sekcija je praktično vadila skozi vse leto, vse s ciljem - doseči čim višjo kakovostno raven pri izvajanju svojega programa.
Harmonikarski orkester je postavljen glede kadrovske zasedbe skoraj v celoti na novo. Dosedanji člani so namreč odšli v šole izven Celja, deloma predvsem moški del na odsluženje vojaškega roka, nekaj je osipa normalno kot vsako leto, nekaj pa je odhodov zaradi objektivnih razlogov. Nov sestav je kadrovan iz nižjih letnikov Glasbene šole v Celju, tako, da to sekcijo katera bo pričela osvajati novi program čaka v tej sezoni mnogo trdega dela. Moški pevski zbor je doživel v tej sezoni spremembo v umetniškem
vodstvu zbora. Dosedanji dirigent tov. Matjaž Železnik je namreč zaradi zdravstvenih razlogov moral prenehati s tovrstnimi aktivnostmi. Za zbor je nedvomno taka sprememba boleča. S skupnimi močmi smo uspeli pridobiti novega umetniškega vodjo. Že na prvih vajah zbora smo z veseljem ugotovili, da je tov. Milica Hrovatič - naša in da bomo pod njeno taktirko s skupnimi močmi ohranili »SVOBODAŠE« na dostojnem pevskem nivoju.
Žal pa tudi moški zbor še vedno tarejo kadrovske težave. Člani zbora ne moremo verjeti, da nas je zapustil »ZLATI - TENOR - SVOBO-DAŠEV - VLADO ROJC« dolgoletni član zbora brez katerega ni bilo v zadnjih 20 letih nobenega nastopa
zbora. Vsi Emovci in tudi drugi poslušalci širom po našem prostoru so vedno obnemeli ko je naš Vlado s »KRISTALNIM - TENOR SOLOM - zapel »BLEDO LUNO«. VLADU so vsi člani zbora za njegovo požrtvovalno delo iz srca zahvaljujemo, obenem pa želimo in smo tudi prepričani, da bo Vlado še zapel s SVOBODAŠI, kajti druži nas pesem in prijateljstvo. Kot smo mnogokrat že zapisali je zbor vedno, tokrat pa še posebej odprt za nove pevce. Tokrat še posebno zato, ker bomo z novim dirigentom in z novimi močmi skušali doseči to kar si želimo - prepevati za ljudi. Ljubitelje petja vabimo, da nas obiščejo vsak ponedeljek ali četrtek ob 18. uri v domu »SVOBODE«.
Na občinskem tekmovanju gasilskih enot civilne zaščite, ki je bilo v soboto, 29. septembra 1984 v Vojniku, sta ekipi naše delovne organizacije zasedli odlični drugi mesti.
Na tekmovanju, ki so ga organizacijsko odlično izvedli člani gasilskega društva Vojnik, se je pomerilo 36 gasilskih ekip CZ iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij z več sto tekmovalci. Naša DO je na tem tekmovanju sodelovala z dvema ekipa-
ma (moško in žensko). Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah in sicer v A programu (vaja z motorno brizgalno in druge veščine) in v B programu (vaja s hidrantom). V A programu je nastopilo 16 ekip. Zmagala je ekipa KS Dobrna, odlično drugo mesto pa je zasedla moška ekipa naše DO. Sledijo: KS Vojnik - moški, KS Štore, Železarna Štore I, KS Gaberje, Železarna Štore II, KS Ljubečna, KS Frankolovo, KS Trnovlje, itd.
V B programu je sodelovalo 20 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Libele, na odlično drugo mesto pa se je uvrstila ženska ekipa naše DO. Sledijo : KS Vojnik - ženske, PTT Celje, TVO Škofja vas, ŽTO Celje, Moda, Lik, KS Hudinja, KS Lava, itd.
Obe naši desetini sta za priprave na omenjeno tekmovanje porabili le borih 25 ur, kljub temu pa uspeh ni izostal. V moški desetini so nastopili: Co-cej Stanko, Zorinič Jože, Germ Franc, Filej Jože, Vanovšek Drago, Pilko Ernest, Golavšek Stanko, Krajnc Franc, Stepišnik Roman in Urlep Metod. Priprave ekipe je vodil Cocej Stanko.
Žensko desetino, katero je usposabljal Petan Marjan, pa so sestavljale: Matjašič Ivica, Komerički Branka, Hrovatič Ivanka, Bezenšek Frančiška, Jadrič Marinka, Vodenik Irena, Čanžek Marija, Kvakič Mevlida in Žnider Helena.
V. K.
Gasilska oprema razvrščena za takojšnjo uporabo. Vsak del mora stati tako, da je kar najbolj »pri roki« in omogoča pravilno zaporedje pri akciji.
Uspeh gasilskih enot EMO
MEMO
NAŠI JUBILANTI
---------------------------Emajlírec
Nagrajenci za dolgoletno delo
Pomembne trenutke, ki tkejo naše življenje, si zapomnimo. Delovni jubilej, ki označuje zaokroženo številko dela v kolektivu, je trenutek, ko se v mislih nevede ozremo na prehojeno pot.
Sodelavci, sodelavke se srečujejo v EMO že deset, dvajset, trideset ali celo več let. Nekateri so si blizu, saj so jih zbližale vsakodnevne delovne naloge, drugi se poznajo bolj tako, na videz. Vsem pa je skupno to, da so že vrsto let zvesti našemu kolektivu v dobrem in hudem, da sprejemajo pomembne odločitve o našem nadaljnjem razvoju in razvijajo samoupravne odnose, da s svojim marljivim ustvarjalnim delom veliko prispevajo k napredku naše delovne organizacije ter k napredku vse slovenske ter jugoslovanske skupnosti.
Kot je že v navadi ob tem letnem času, tudi letos, objavljamo v našem glasilu seznam vseh sodelavcev - nagrajencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej.
Če je kdo pomotoma izostal ali gre za kakršnokoli nejasnost v zvezi s praznovanjem delovnega jubileja, naj to javi v oddelku kadrovske evidence - soba 16 do 5. novembra 1984.
37.	PREGRAD Jožefa	14.3.1957
38.	PREGRAD Marija	29.5.1958
39.	REPNIK Jože	20.2.1950
40.	RISTEVSKA Zagorka	28. 1. 1950
41.	ROPOTAN Vanda	15. 2. 1957
42.	SALAMADIJA Dragolja	23.10.1954
43.	STANIMIROVIC Ljubinko	20. 2. 1952
44.	STRASEK Milena	10.3.1952
45.	SVRZNJAK Zvonko	26. 10. 1956
46.	STAPEK Milivoj	5.10.1954
47.	STRAUS Leopoldina	17. 10. 1949
48.	VENGUST Dragica	1.6.1953
49.	VRBANIČ Marija	17. 11. 1956
50.	ZLODEJ Darinka	4.5.1959
TOZD FRITE
1. RUPNIK Ivan
30 let
11.7. 1930
25 let	
1. COCEJ Olga	1. 2. 1934
2. SPEGLIC Ivan	2. 12. 1938
20 let	
1. VERDEV Mihael	1.8. 1941
10 let	
1. KLANČNIK Gorazd	2. 7. 1953
TOZD POSODA	
35-40 let	
1. ČERENAK Marija	2. 12. 1932
2. GORENSEK Stanislava	1. 4. 1931
3. JEKL Payla	23. 3. 1934
4. JURJEVČIČ Silva	23. 12. 1931
5. LEBAN Juljana	27. 1. 1929
5. PAJ Mihaela	6. 8. 1934
7. PLEVNIK Ana	19. 4. 1934
8. PODPEČAN Slava	28. 4. 1933
9. SAJOVIC Vera	11. 1. 1934
10. BELAK Franc	4. 8. 1927
11. MURŠIČ Ivan	4. 12. 1927
30 let	
1. ARLIČ Anica	4. 7. 1937
2. CATER Franc	17. 11. 1935
3. GOLEZ.Ciril	3. 7. 1932
4. GRAŠIČ Vinko	28. 9. 1927
5. JESENIČNIK Ljudmila	5. 9. 1929
6. KAUČIČ Stanislava	16. 4. 1931
7. KMETIC Marija	10. 1. 1935
8. KOyAC Jože	27. 4. 1925
9. MEZNARIČ Jakob	24. 4. 1933
10. NOVAČAN Ivan	4. 8. 1927
11. PETEK Rozalija	31. 1. 1929
13. PILKO Ernest	24. 12. 1936
14. PIRC Stanislav	6. 12. 1929
15. ROBIČ Franc	3. 9. 1933
16. SKALAR Milan	5. 8. 1933
17. STATER Ivanka	26. 6. 1938
18. STRAJHAR Marija	25. 1. 1935
19. VALENTINIC Marija	29. 7. 1929
20. VREČAR Helena	1. 4. 1937
25 let	
1. ANTONČIČ Zlatko	15. 5. 1932
2. BUKOVSEK Frančiška	8. 1. 1938
3. CERENAK Avgust	8. 8. 1940
4. FIDLER Marija	27. 7. 1936
5. FLIS Albert	13. 1. 1928
6. GABERŠEK Terezija	31.7. 1937
7. GOLC Ljudmjla	23. 8. 1930
8. HRIBERNIK Stefan	1. 12. 1941
9. HRIBERNIK Franc-lvan	28. 8. 1940
10. JERŠIČ Marija	3. 7. 1943
11. JEZERNIK Ljudevit	20. 8. 1937
12. JURGEC Slava	26. 12. 1936
13. KORBAR Peter	27. 6. 1935
14. KOREZ Martina	8. 11. 1930
15. KOVAČEVIČ Amalija	30. 6. 1943
16. KOZAR Zofija	14. 5. 1942
17. KOŽUH Jakopina	2. 4. 1939
18. KROFLIČ Marija	14. 3. 1944
19. LENART Pavel	23. 8. 1943
20. LUZAR Jože	19. 5. 1935
21. MAJER Peter	13. 2. 1936
22. MATKO Anton	31.5. 1939
23. MIRNIK Venčeslav	14. 11. 1938
24. OCVIRK Marjan	7. 9. 1939
25. POBIRK Karel	11.10. 1936
26. PRESKAR Jožica	3. 2. 1941
27. PRISTOVNIK Amalija	8.7.1937
28.	RAMŠAK Franc	21 12. 1938
29.	STEBLE Rozalija	14.5.1938
30.	ŠAJN Amalija	6.6.1938
31.	ŠALE Anton	1.1.1937
32.	SIBANC Ivan	1.6.1943
33.	SOLINO Jera	11.3.1937
34.	STUC Vladimir	4.7.1939
35.	SUSTER Angela	27.5.1943
36.	TKAVC Edmund	16. 12. 1936
37.	TRZAN Franc	11.8.1933
38.	UDOVIČ Veronika	24. 12. 1931
39.	URLEP Metod	30. 5. 1939
40.	VEBER Jožefa	31. 1. 1937
41.	VIDMAJER Darinka	7. 6. 1941
42.	VRHOVSEK Ladislava	29.4.1939
43. ZOLEK Ivan	4. 3. 1932
44.	RADASIC Franc - brez denarja 1.10. 1930
20 let
1.	FLIS Ana	24.7.1937
2.	GABER Jože	25.10.1948
3.	GLOBOČNIK Stanislav	26. 1. 1935
4.	GREGUR Marko	12.1.1942
5.	HOSTNJK Stanislav	18. 5. 1939
6.	JEZOVSEK Vida	28.5.1936
7.	KERS Anton	28.5.1945
8.	KOBALE Marija	16. 8. 1948
9.	KRAMPERSEK Terezija	13.12.1939
10.	KRUMPAK Ana	27.5.1941
11.	KUKOVIČ Ivanka	3.	8.	1928
12.	LAMPRET Ljudmila	1.	5.	1931
13.	LAMPRET Marija	5.7.1948
14.	OPRCKAL Pavla	24.5.1946
15.	PESAN Mihael	27.6.1944
16.	PLANINŠEK Janko	12. 5. 1948
17.	POLŠAK Rafael	25. 3. 1938
18.	REBERŠAK Dragica	14. 3. 1949
19.	SORČAN Jože	7.3.1932
20.	VIDMAR Stanko	5.	9.	1947
21.	VIVOD Jože	28.2.1947
22.	ZUPANC Marija	4.12.1941
23.	ZIZEK Marjan	23.7.1947
24.	ŽNIDAR Ana	3.1.1947
10 let
1.	AŠKERC Franc	2.12.1938
2.	BABIC Marija	30.8.1947
3.	BEDENIK Stanislava	28.1.1959
4.	BERNJAK Milan	19. 12. 1957
5.	BORENOVIC Mirko	15.2.1955
6.	BOZNIK Angela	15. 12. 1936
7.	BRUMEC Amalija	11. 7. 1944
8.	CVETREZNIK Gordana	23. 1. 1957
9.	CIZIC i-jubica	14.3.1955
10.	COSICVika	5.11.1957
11.	DIMITRIJEVIC Milunka	5.9.1948
12.	DROVENIK Jože	25. 4. 1952
13.	DUKIC Petra	15.7.1949
14.	DZAFIC Esma	20.9.1952
15.	GALUN Martin	4.10.1929
16.	GALUN Vida	24.6.1954
17.	HOHKRAUT Ana	24. 12. 1957
18.	HRASTENSEK Terezija	24. 9. 1957
19.	HRASTNIK Mihael	1.2. 1957
20.	JAJCEVJC Iva	29.5.1941
21.	JESENIČNIK Marta	5. 1. 1928
22.	JEZOySEK Marija	4.4.1959
23.	KOSIČ Milanka	26.2.1955
24.	KOSTACEVIC Danica	28. 3. 1957
25.	KOSTOMAJ Frančiška	28.9.1946
26.	KRANJEC Milan	5. 10. 1955
27.	KRISTAN Stanislav	27. 11. 1952
28.	LAMPER Danijel	30. 8. 1955
29.	LIPOVŠEK.Anica	2.6.1955
30.	MARKOVIČ Obrad	12.8.1933
31.	MIHALINEC Stefica	25.10.1955
32.	OSTERMAN Jožefa	16.3.1955
33.	OVČAR Stefan	15.7.1956
34.	PETEK Jožica	15.5.1954
35.	PETEK Viktor	15.8.1957
36.	PILKO Martin	8.12.1957
TOZD ERC
1. ZIMŠEK Franc
1. AUDIC Srečko
20 let
10.	let
TOZD ODPRESKI
30 let
TOZD ORODJARNA
8. 12. 1942
17. 5. 1951
1. POTOČNIK Ivan		1.8. 1932
2. ŠEKORANJA Alojz		21.6. 1934
3. VODEB Martin		3. 11. 1932
4. ZUPANC Mihael		24. 9. 1925
	25 let	
1. KOŠEC Viljem		1.4. 1936
2. PERGAMOS Alojz		14. 6. 1932
3. ZIDAR Vinko		10. 12. 1938
	20 let	
1. KOK Alojz		18. 5. 1943
2. KOSTOMAJ Karl		10. 1. 1947
3. KRAMAR Jože		18. 2. 1946
4. BANJEGLAV Vašo		9. 1. 1932
	10 let	
1. BORŠIČ Zdravko		12. 4. 1949
2. KOSIČ Voio		14. 6. 1953
3. ZAKRAJŠEK Helmut		3. 3. 1944
1. ČAKŠ Franc	40 let	12. 10. 1927
1. CENTRIH Karl	25 let	11. 10. 1940
2. DOBRISEK Jože		24. 2. 1928
3. DOBROTINSEK Anton		7. 1. 1934
4. PALIR Frgnc		6. 8. 1942
5. PRIMOŽIČ Silvo		15. 7. 1942
6. POVALEJ Stefan		4. 12. 1930
1. CENTRIH Ivan	20 let	4. 7. 1945
2. DEKLEVA Jože		19. 8. 1929
3. STEBIJH Anton		19. 5. 1942
4. VINDIŠ Janez		15. 8. 1945
1. GRADIŠ Franc	10 let	19. 1. 1950
TOZD
VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA
30 let
1. DOBRISEK Vinko
25 let
1.	GOVEDIC Stanko
2.	GRUBER Drago-Karl
3.	JOŠT Danijel
4.	PINTAR Anton
5.	PODPEČAN Jakob
6.	SOLINC Ivan
7.	ŠOLN Stanislav
18. 7. 1935
29. 4. 1935 12. 8. 1943 8. 7. 1940 15. 1. 1937 7. 6. 1942 19. 1. 1941 10. 10. 1926
v letu 1984 v EMO
10 let
1.	ATANACKOVIČ Vaša
2.	POCAJT Janez
21.2. 1936 20. 10. 1946
20 let
1.	APAT Alojz
2.	JUH Srečko
3.	JELENKO Alojz
4.	JUTERSEK Ernest
5.	KOLAR Alfonz
6.	KOMPLET Jožef
7.	KOTNIK Friderik
8.	MLINAR Martin
9.	OPLOTNIK Ernest
10.	POPOVJC Vojko
11.	PRIMOŽIČ Emil
12.	RAMŠAK Maksimiljan
13.	TOVORNIK Franc
14.	VODIŠEK Rudolf
10 let
1.	BESEDNJAK Marko
2.	BLAZINSEK Silvester
3.	KOZAMURNIK Boris
4.	LANDEKAR Franc
TOZD RADIATORJI
30 let
1.	KOLAR.Stanislav
2.	REBERŠAK Stanislava
25 let
1.	KORUŽNJAK Stanislav
2.	KUOERA Zvonko
3.	MEZNARIČ Franc
4.	MLINARIC Nikola
5.	NAPREJ Frančišek
6.	VERTAČNIK Franc
7.	ŽNIDAR Marjan
20 let
1.	GREGORC Jože
2.	KOTNIK Rajmund
3.	KRAJNC Stanislav
4.	KREMPUS Anton
5.	KROFLIČ Ana
6.	KROPEČ Franc
7.	KUCERA Milka
8.	KUŽNER Adolf
9.	TERŽAN Franc
10 let
1.	FILEJ Aoton
2.	JAZBINSEK Branimir
3.	KVAS Franc
4.	STOPINSEK Silvo
5.	MIKSA Manojlo
6.	NOVAK Ladislav
TOZD KOTLI
30 let
1. VEBER Franc
30. 5. 1945 24. 12. 1946 30. 5. 1926 7. 2. 1942 13. 6. 1944 28. 11. 1946 23. 10. 1944 25. 3. 1942
8.	12. 1935 10. 6. 1941 30. 3. 1944 7. 10. 1940
9.	12. 1932 9. 12. 1942
26. 3. 1954
7.	12. 1947 20. 5. 1956
8.	12. 1941
1. 1. 1932 7. 11. 1934
24. 5. 1940 27. 1. 1935 18. 11. 1940 26. 4. 1940 14. 11. 1939 21. 7. 1936 2. 8. 1939
26.	1. 1932 18. 7. 1943 12. 9. 1948
27.	7. 1932 7. 7. 1935
20. 11. 1939 25. 6. 1937 21. 1. 1942 27. 3. 1941
11. 5. 1948 30. 3. 1955 9. 4. 1953 17. 12. 1948 2. 6. 1949 28. 5. 1955
11.1.1935
25 let
1. KOMERICKI Edvard	30. 7. 1931
2. KROFLIČ Vladimir	22. 9. 1935
3. REMU3 Anton	10. 11. 1933
4. ZAPUSEK Jože	10. 3. 1931
20 let	
1. BELAK Stanislav	21.9. 1940
2. DJURIC Veljko	1. 11. 1941
3. GOBEČ Breda	1. 3. 1942
4. KOROŠEC Marjan	6. 7. 1947
5. JEZOVSEK Jože	12. 4. 1946
10 let	
1. PETELIN Niko	17. 11. 1952
2. PINTAR Ivan	7. 7. 1953
3. ZORKO Karl	31. 7. 1936
4. ZORKO Leopold	3. 11. 1949
5. JAKOPIN Franc	11. 2. 1945
TOZD KONTEJNER	
30 let	
1. KAČIČNIK Štefan	3. 11. 1932
25 let	
1. ANDRENŠEK Vladimir	3. 1. 1941
2. KREBS Anton	6. 6. 1938
20 let	
1. GRAJŽL Ivan	26. 3. 1937
2. HOJNIK Helmut	12. 7. 1943
3. LEDINEK Magdalena	28. 5. 1947
4. SABADŽIJA Džuro	1. 4. 1937
10 let	
1. BELOŠEVIČ Božidar	20. 6. 1952
2. BREČKO Ignac	5. 11. 1955
3. BRENKO Stanislav	22. 10. 1948
4. DESOVSKI Ljubiša	13. 5. 1940
5. DEŽELAK Silvester	1. 1. 1949
6. GRADIŠNIK Edvard	11. 3. 1938
7. HOR.VAT Stjepan	8. 10. 1951
8. KALŠEK Angela	24. 5. 1940
9. TURNISKl Miroslav	31. 10. 1936
10. KLENOVŠEK Miloš	20. 2. 1940
11. MIRNIK Stanislava	30. 3. 1955
12. MUCICI En ver	20. 12. 1955
13. OJSTERŠEK Ivan	14. 12. 1956
14. ROMJH Rado	29. 5. 1954
15. STOZIR Franc	16. 9. 1949
16. SUSEK Ida	3. 9. 1945
17. SANTEJ Franc	8. 9. 1945
18. ŠTOR Franc	10. 9. 1939
TOZD SERVIS IN TRGOVINA
20 let
1.HEMPT Drago	18.2.1939
SKUPNE SLUŽBE
35-40 let
1.	PREVORŠEK Ivica
2.	TRAVNER Ana
3.	VRABIČ Marija
30 let
1.	ČONKAŠ Vida
2.	KOKALJ Jože
3.	MIHELIN Angelca
4.	POSMUGA Marija
5.	SKERBINEK Ana
6.	VAJDETIC Jože
25 let
1.	BOBINAC Zlata
2.	DRAČ Olga
3.	FERANT Venčeslav
4.	GABER Milena
5.	GAJŠEK Ivan
6.	GREGORN Bernarda
7.	KRALJ Bogomira
8.	LEBIČ Maks
9.	LOCNIKAR Jožefa
10.	SLEMENSEK Martin
11.	MANSUTI Alojz
12.	ŠROT Ivan
13.	TREBAR Marko
20 let
1.	BREZNIK Franc
2.	GLINŠEK Franc
3.	GREGL Jožefa
4.	HOCHKRAVT Franc
5.	HOSTNIK Hedvika
6.	JAVORNIK Vili
7.	JEROVSEK Srečko
8.	KOTNIK Alojz
9.	LESKOVŠEK Terezija
10.	OCVIRK Valburga
11.	PETERNEL Franjo
12.	STOJAKOVIČ Milorad
13.	STINGL Anton
14.	TACER Terezija
15.	VAJDETIC Viktorija
16.	ZEC Milan
10 let
1.	BINCL Avgust
2.	BINCL Kristina
3.	BREZNIK Olga
4.	ERJAVC Jožefa
5.	KOBE Brigita
6.	KOMPLET Anton
7.	KUKOVIČ Terezija 9. KUMER Franc
9. LORBER Marija-Ana
10.	PUKSIC Silva
11.	SKUTNIK Angela
12.	STAROVASNIK Irena
13.	SVETINA Breda
14.	STAMPE Rudolf .
15.	ZGONC-KLENOVSEK Sonja
28. 10. 1931 7. 1. 1931 20. 1. 1933
21.6. 1939
18.	3. 1932 10. 4. 1936 24. 6. 1931
19.	4. 1938 20. 10. 1925
14. 10. 1935 6. 9. 1943
15.	9. 1931
16.	8. 1941 15. 4. 1939 13. 9. 1940 7. 11. 1940
3. 2. 1933 25. 2. 1943
27.	7. 1936 2. 6. 1936
28.	3. 1937 19. 7. 1926
31. 10. 1942 10. 7. 1947 9. 12. 1946 21. 8. 1942 9. 10. 1943 29. 9. 1943 25. 3. 1947 9. 6. 1941 9. 9. 1943 5. 2. 1947 7. 11. 1947 15. 3. 1938 17. 1. 1925 1. 9. 1940 4. 11. 1932 7. 1. 1940
26. 8. 1953 31.1. 1957 5. 11. 1943
25.	2. 1937 17. 11. 1950
14. 1. 1944 11.10. 1939 31. 1. 1938 14. 3. 1941 22. 10. 1953 24. 6. 1931 7. 6. 1954
26.	5. 1936 13. 5. 1951 10. 4. 1952
Člani kolektiva - upokojenci
V okviru 90-obletnice naše delovne organizacije pripravljamo razstavo zgodovinskega razvoja EMO, zato vas vljudno naprošamo, da nam posodite ali odstopite boljše ohranjen predmet, ki je v zvezi z razvojem našega podjetja - to je slike ali fotografije delavcev, tovarne ali tovarniških 'objektov, dokumente, predvsem pa izdelke, ki so bili izdelani v preteklih 90 letih v naši tovarni.
Kot smo že v uvodoma omenili, smo prav tako zainteresirani, da tovrstne predmete prevzamemo v trajno last, ker nameravamo odpreti stalni muzej EMO. Za posameznika so takšni predmeti skoraj brez vred-
nosti in mu pomenijo kvečjemu spomin na neko obdobje. Kot kažejo izkušnje, se jih njegovi nasledniki praviloma še znebijo kot nepotrebne navlake. V tovarniškem muzeju bi tovrstni eksponati, predvsem pa naši izdelki prišli do prave veljave .in bi bili dostopni na ogled -vsej javnosti in našim poslovnih partnerjem.
V tem smislu razpisuje odbor za proslavo 90-oblet-nice EMO naslednji
NATEČAJ
1. Za dokumente in fotografije, ki jih nimamo v našem arhivu in so stare nad 30 let, bo posebna komisija določila protivrednost v obliki obstoječe nove posode, ki jo dobi darovalec.
2.	Za izdelke starosti 30 -45 let, ki jih nimamo več v proizvodnem programu, dobi darovalec protivrednost nove posode v približni dvokratni vrednosti enakovrstnega starega izdelka.
3.	Za izdelke, ki so starejša od 45 let, dobi darovalec novo posodo v približni trikratni vrednosti.
4.	Za najstarejši naš izdelek dobi darovalec lepo garnituro naše najnovejše posode.
Prosimo, da se oglasite z izdelki, dokumenti ali slikami pri tov. Jožetu Kebru ali Vikiju Klenovšku oziroma njunih sodelavcih v prostorih EMO na Mariborski cesti 61.
-	Ali si bolan, da toliko zehaš?
-	Ne, spomnil sem se na sejo DS.
Igre spretnosti
V počastitev praznika kra- organizacij LIK Savinja, Ko-
jevne skupnosti Gaberje in v okviru akcije 90 let EMO -90 športno rekreativnih akcij, je Rekreativno športno društvo EMO organiziralo v soboto, 8. septembra na telovadišču Partizana Gaberje
6.	igre spretnosti.
Na igrah spretnosti so se pomerile ekipe iz delovnih
vinotehna, Merx, Cinkarna in EMO v petih disciplinah.
1	- podajanje žoge preko glave nazaj v sedečem položaju,
2	- štafeta,
3	- prenašanje bremena z živo samokolnico,
4	- spretnosti z žogo,
5	- preskakovanje vrteče vrvi.
Podajanje žoge preko glave nazaj v sedečem položaju je zahtevalo precej spretnosti in zbranosti vseh članov ekipe.
Witmajer Franc je na tem tekmovanju uporablil za prevoz bremena kar živo samokolnico - Lipar Zorana.
Skupni zmagovalec, oziroma ekipa, ki je osvojila največ točk, je bila ekipa tekmovalcev iz Cinkarne, ekipa EMO je zasedla odlično drugo mesto, sledijo pa Merx, Kovinotehna in LIK Savinja.
Uspeh naših tekmovalcev pa bi bil zagotovo večji, če bi udeležbo na igrah oz. organizacijo le-teh planirali že v začetku leta in bi lahko nastopili z uigrano ekipo, na voljo pa bi bila tudi določena finančna sredstva. Kljub temu pa velja splošna ocena vseh udeležencev iger, kakor tudi opazovalcev, da so bile igre kvalitetno pripravljene.
Ekipa tekmovalcev naše delovne organizacije, ki je sodelovala na 6. igrah spretnosti. Stojijo od leve proti desni: Kovačič Gusti, Počivalnik Cveta, Lipar Zoran, Gregl Zdenko, Rojc Danica, Valentič Drago, Witmajer Franc. Čepijo: Audič Srečko, Orličnik Ana in Samardič Sead.
Delfini zopet najboljši
V vodah otoka Cresa se je v soboto 29. 9. vršilo deveto prvenstvo Štajerske v podvodnem ribolovu. Ekipni zmagovalci so ponovno postali člani Kluba podvodne dejavnosti LT EMO, ki so bili tudi organizatorji tekmovanja.
Spominski pokal oz. me-morialni pokal Jožeta Stru-peha je osvojil član društva podvodnih dejavnosti iz Maribora Jože Krulc.
Tekmovanja so se udeležile ekipe Društev podvodnih dejavnosti iz Titovega Velenja in Trbovelj, ekipa Potapljaškega društva iz Maribora, člani Kluba podvodnih aktivnosti LT EMO Celje, prisoten pa je bil tudi predsednik potapljaške zveze Slovenije Vili Klemenc.
Tekmovanje za prvenstvo Štajerske je tudi letos motilo izredno slabo vreme. Valovi so bili visoki tudi do dva in pol metra, tako, da je bilo potrebno tiste, ki niso prehitro omagali, poiskati in jih z ma-
tično (spremljevalno) ladjo rešiti iz plitvin. To nalogo so še posebej dobro opravili člani pobratenega društva Škarpina iz Nerezin.
Ekipno prvo mesto so s 6477 točkami osvojili člani kluba podvodnih dejavnosti LT EMO, drugi so bili Mariborčani s 5510 točkami, tretje mesto je osvojila ekipa
DPD Trbovlje in četrto člani PD Jezero iz Titovega Velenja.
Med posamezniki letos naši tekmovalci niso imeli toliko sreče. Prvo mesto je osvojil Jože Krulc iz Maribora, sledijo pa Samo Izlakar (PD Maribor), Anton Krebs, Drago Klepač in Emil Gregorčič (vsi LT EMO).
Klub podvodnih dejavnosti LT EMO - ekipni zmagovalci devetega prvenstva Štajerske v podvodnem ribolovu. Na sliki: Emil Gregorčič, Anton Krebs in Drago Klepač.
Uspeh naših kegljačev
V nedeljo, 7. oktobra se je na kegljišču Športno rekreacijskega centra Golovec odvijalo tekmovanje za jugoslovanski pokal v borbenih igrah. Sodelovalo je 17 ekip iz območne skupnosti Celja. Zmagala je ekipa Rudarja iz Trbovelj, ekipa naše delovne organizacije pa je zasedla odlično 5. mesto. Pripomniti velja, da za ekipo EMO nista tekmovala sicer odlična igralca Šrot in Vanovšek, ki sta tokrat nastopila za KK Celje. Nasploh je bil nastop naših kegljačev uspešen, saj so se od ekip iz celjskih DO pred nas uvrstili le člani KK Celje.
Na letošnjih 6. igrah spretnosti so sodelovale ekipe iz Kovinotehne, Cinkarne, Merxa, Savinje in naše DO.
Srečanje z »Abrahamom«
Vrabič Franc iz TOZD Vzdrževanje in energetika je 30. 9. 1984 praznoval 50 letnico življenja.
V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1951. leta in nam ostal zvest vse do danes. Pri delu se je vedno trudil in prenašal svoje bogate izkušnje na mlajše delavce. Vseh 33 let njegovega dela ga poznamo kot skromnega, vestnega in marljivega sodelavca.
Ob življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter da bi se še naprej prijetno počutil med nami.
Upokojili so se
GorenšekStanislava (1.4.1931)-TOZD Posoda, montaža WC kotličev. Zaposlena v EMO od 24. 4.1947. Upokojena 30. 9. 1984.
Tržan Marija (8. 6.1930)-TOZD Posoda,obrat emajlirnica - EKOI. Zaposlena v EMO od 2.10.1950. Upokojena v oktobru 1984.
Naše črne točke
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu septembru 1984
Dne 24. 9.1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD kotli
Podvršnik Franc - prihajanje na delo v vinjenem stanju - javni opomin;
Hercog Anton - neupravičeni izostanki z dela - opomin;
Horvat Franc - neupravičen izostanek z dela - opomin;
Peci Herman - neupravičen izostanek z dela - opomin;
Hunski Štefan - neupravičeni izostanki z dela - opomin;
Hunski Igor - neupravičen izostanek - opomin;
Zorko Leopold - neupravičen izostanek z dela in zapuščanje del. mesta in TO - javni opomin;
Mikolič Milan - neupravičen izostanek z dela - opomin in Mestek Jože - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin.
PRAVNA SLUŽBA
Sporočilo
sodelavcem
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem kleparskega odd., izdeloval-nici ročajev, TOZD Posoda za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na leta preživeta z vami.
Pri nadaljnjem delu želim vsem v DO še veliko uspehov ter plodnega sodelovanja.
Marija Čerenak -O-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem iz montaže kakor tudi kontroli, za dragoceno darilo, ki mi bo v drag spomin.
Slava Gorenšek
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Antona RAJNIŠA
se iskreno zahvaljujemo OOZSS EMO TOZD Posoda ter vsem sodelavcem za izkazano pomoč in izražena sožalja.
Žalujoča žena MONIKA ter otroci
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Kadrovske vesti
OD 1. 9. 1984 do 30. 9. 1984 Sprejeti na delo:
HABJAN Jasna, VINKOVIČ Jadranka, VOKRI Minivere, KRALJ Sonja, TRŽAN Brigita, PŠENIČNIK Ljudmila, GRLIČ Slavica, ČOMIČ Raza, KENDA Tanja, GOSAK Martin, KERO-VEC Andrej, MAKSIMOVIČ Jelenko, VNUČEC Ivan, DAKU-ŠIČ Aleksander, HROVATIČ Marjan, MAVHER Milan, ŠKET Andrej, FLAC Martin, KOROŠEC Martin, FRIDRIH Andrej, POBIRK Miran, ŠKORIČ Rade, RAMŠAK Milan, MILETIČ Igor, OLENŠEK_ Bojan, DURDEVIČ Zoran, MITROVIČ Marinko, LAZAREVIČ Boro, BELEJ Zlatko, FIJAVŽ Aleksander, KOŠTOMAJ Peter, BRECELJ Branko - vsi TOZD Posoda; UMEK Edita, SIMONITI Janja, SKERBIŠ Anica, ŠARLAH Anton - vsi TOZD DSSS; HRVAČANIN Milorad - TOZD Orodjarna; KOLAR Jože, FIDLER Štefan - oba TOZD Kontejner; ZAJEC Branko - TOZD Odpreski; KODRIN Zvone - TOZD Sevis in trgov.; KUŽINA Simon, KRAJNC Martin, GREGORC Leon - vsi TOZD Kotli; TOVORNIK Peter - TOZD Vzdrževanje; KENJALO Milan, GORENŠEK Dejan - oba TOZD Radiatorji.
Iz DO so odšli:
SEKULIČ Mirko - TOZD Frite; DOBRINA Danica, LESIČAR Edvard, KEROVEC Andrej, GOSAK Martin - vsi TOZD Posoda; KONČAN Ivan, JURGEC Rudolf, RAMŠAK Milan - vsi TOZD Kotli; TACER RajkorTOZD DSSS-nabava; JUG Andrej - DSSS - kadr. sl.; BOŽIČ Bogomir - DSSS - razvoj; POZNIČ Stanko - TOZD Radiatorji; LEŠEK Zlatko - TOZD Vzdrževanje.
Upokojili so se:
ČERENAK Marija (2. 12. 1932 - 1.9. 1984), VALENTINIČ Marija (29. 7. 1929 - 9. 9. 1984), TURNŠEK Marija (12. 8. 1928-10.9.1984), VIŠNAR Milan (19.5.1929-1.9.1984), LUŽAR Jože (19. 5. 1935- 1.9. 1984)-vsi TOZD Posoda; OŠTIR Silvo (23.12. 1926-3. 9. 1984) - TOZD Orodjarna.
Poročili so se:
JOSIČ Finka - MARIČ - TOZD Posoda, ŠTIH Iris - KOŽEL - DSSS, KOZOVINC Majda - GOMINŠEK - DSSS.
Sprememba priimka:
APLENC Marija - ZUPANC - TOZD Posoda.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
REMENIH Rudolf iz Radiatorji v Kotli - Šentjur, MIRNIK Venčeslav iz Posoda v DSSS - razvoj, IVANČIČ llija iz DSSS-Crikvenica v Vzdrževanje, KNEZ Cvetka iz DSSS-Crikvenica v Posoda, PUCELJ Jože iz Radiatorji v DSSS - nabava.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Antonije JAGER
se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD SIT, za darovano cvetje In izraze sožalja.
Ivanka Gostečnik
Humor
»No, kaj je bilo na sestanku?«
»Nič ... Ugotovili smo, da je že dovolj sklepov, zato smo sprejeli sklep, da ne sprejmemo nobenega sklepa.«
* * *
»Pomisli, tale trdi, da je moj brat in da lahko to dokaže! Saj je popoln idiot!«
»No, ja, to bi pa že lahko bil eden od dokazov...«
* * *
»Soseda, vaša Anica se s svojim novim vsak večer pelje z mopedom v gozd. Se ne bojite, da bi se kaj zgodilo.«
»Le kaj bi se? Saj imata vendar čeladi!«
Sredi noči zasliši žena moža, ki v spanju vzdihuje... Simona, Simona...«
»Kdo je Simona? O kateri ženski sanjaš? ga vsa divja prebudi.
»Simona? Sem mar rekel Simona? Aja! To je kobila, na katero sem stavil na konjskih dirkah ...«
Naslednjega dne, ko se mož vrne iz službe, mu žena reče:
»Tista tvoja kobila te je že trikrat iskala po telefonu!«
* * *
»Janez je pa res mojster! V svoji hiši je vse sam naredil!«
»Razen svojega sina ...« * * *
»Kako se je končala tista zadeva, ko si nadrl svojega šefa in mu povedal nekaj krepkih?«
»Oh, moj šef je zdaj čisto drug človek...«
»Kaj res? Torej je zaleglo?«
»Ne, službo sem menjal ...«
* * *
»Vi kar vpijte, saj mi gre tako pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven!« gode Vili iz odpreskov.
Veš, računalnik ima svojo logiko! Ja? Kakšno pa?
Smeti noter, smeti ven!
[CANES VAM rraTOEoCAMOV
specialitete naše J
\t>KOŽBENE pKEHKANE/
»Nič čudnega, ko pa vmes ni ničesar, kjer bi se lahko ustavilo!« doda mojster.
»Kako to, da si ženi kupil tako dragocen jedilni servis?«
»Ta porcelan je bil dobra naložba. Zdaj ne smem več pomivati posode!«
Kritika
»Dedek, bom lahko delal kar bom hotel, ko bom velik?«
»Ne, nihče ne dočaka tako visoke starosti...«
»Kako to misliš?«
»Poglej... ko sem bil majhen sem poslušal mamo, ko sem odrastel, sem moral poslušati ženo, zdaj moram pa tebe...«
* * *
»Pusti to! Čeprav te je zapustila, jo boš prav kmalu pozabil...«
»Pozabil! Kje pa! Vsaj dve leti jo ne bom ...«
»Traparija! Zakaj pa je toliko časa ne bi pozabil?«
»Vse, kar sem ji kupil, sem vzel na kredit...«
»No, slišali smo, da je Branetov oče orodjar. Kaj pa dela tvoj oče, Marko?« sprašuje učiteljica.
»Kar mu reče mama!«
»Oče, danes sem opravil dobro delo ...«
»Kakšno?«
»Videl sem soseda, kako se mu mudi v službo ...«
»In?«
»Spustil sem psa, pa je prišel še pet minut prezgodaj!«
«Halo, šef, sporočiti vam moram, da me danes ne bo v službo...«
»Res, zakaj pa ne?«
»Postal sem oče trojčkov ...»
»Presneto, sem prav slišal?! Lahko to ponovite?«
»Ste pri pravi?' Kaj pa naj počnem s šestimi otroki?«
»Doktor, odkrito mi povejte, kako je z menoj. Pa ne po latinsko, ampak tako, s preprostimi besedami, da bom razumel...«
»Nič vam ni! Ste velik lenuh in pijanec!«
»Dobro, zdaj pa še prosim po latinsko, da bom lahko povedal svoji ženi!«
Emovski upokojene se zbudi ob hrupu, ki ga povzroča vlomilec in zavpije:
»Na pomoč!«
»Psst! Nikar hrupa,« mu de vlomilec, »Samo denar hočem.«
»No, to pa je čisto nekaj drugega,« si oddahne upokojenec.
»Potem pa ga iščiva skupaj, tudi jaz ga strašno potrebujem ...«
Brane se vrne s poletnega dopusta v službo in opazi, da manjka sodelavec Marko.
»Ja kje pa je revež ubogi?«
»Ja, v bolnišnici!« mu odgovore sodelavci. »Ko je žena odpotovala za nekaj dni k mami, je hotel zlikati zavese, pri tem pa je padel z okna!«
Bine je prišel v hotel k zajtrku s podplutim očesom.
Znanec ga vpraša: »Le kaj se ti je zgodilo? Kdo te pa je tako naklestil?«
»Sobarica. Danes zjutraj je prišla zgodaj v mojo sobo in je rekla, da je nova v službi.
Jaz sem pa samo vprašal, če je zaklenila vrata!«
Modre in manj modre
Ni pomembno kaj delaš, ampak kako iznajdljiv si.
* * *
Lahko je nam, ko nas varujeta dva leva, katera ne sme nihče prebuditi.
* * *
V	naši DO je veliko pametnih, vendar so neumni najpametnejši.
Brez dela ni jela - če niso zaposlen v administraciji.
Vsi so dvigovali roke. On je samo predlagal. Zato danes ni in ne more biti kriv za težak položaj v delovni sredini.
Samoupravno smo se odločali, pa imamo težave. Kako uspešni bi bili, če bi poslušali vse, ki so nam kazali bližnjice v napredek?
* * *
V	zadnjem času je v naši DO prava poplava teoretikov, žal pa je v njej utonila večina praktikov, ki naj bi te teorije tudi uresničila.
Ko je prišel na vrh se nam je zahvalil za pomoč. Našel si je nove sodelavce.
Prazna glava ima tudi močan glas - ne samo prazen
sod.
* * *
Vsi mi imamo zasluge za to našo stvarnost. Zato jo tudi plačujemo...