PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	i m i«
Abb. Destale I gruppo	1^/6D3 JL OU llF
Leto XXXI. Št. 223 (9225)
TRST, petek, 26. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NADALJNJI INDMREC1JE V ITALIJANSKIM TISKU 0 SPORAZUMU MED IIALIJO IN JUGOSLAVIJO
Italijanska javnost pozitivno ocenjuje sporazum o formalnem priznanju meje
Sporazum po splošni oceni odpira vrata tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju, prinaša stvarne gospodarske koristi in ustvarja možnosti za lažje reševanje še nerešenih vprašanj Slovencev v Italiji
RIM, TRST, 25. - Ves italijanski tisk piše tudi danes na prvih straneh in z velikim poudarkom o sporazumu med Italijo in Jugoslaviji o dokončni ureditvi mejnega vprašanja, s katerim priznava Italija popolno suverenost Jugoslavije nad bivšo cono B, Jugoslavija pa Popolno suverenost Italije nad biv-šo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, Z izjemo skrajnega desničarskega tiska ves ostali tisk vsedržavnega pomena, ki v glavnem odraža tudi stališča in ocene strank ustavnega loka, komentira doseženi sporazum zelo pozitivno in ugotavlja, da predstavlja po eni strani logično formalno potrdilo dejanskega stanja, ki traja že od leta 1954, oziroma od podpisa mirovne pogod-oe. po drugi strani pa spodbudo za nadaljnji vsestranski razvoj prijateljskih odnosov med obema sosedoma m posebej še spodbudo za sodelo-vanje na gospodarskem področju v interesu gospodarskega razvoja tržaškega mesta in obmejnega prebivalstva.
Čeprav je samo besedilo sporazu-ipn, 0_ katerem piše ves italijanski tisk, še uradna tajnost, pa so vesti o njem v tisku tako prepričljive m opremljene s tolikimi podrobnimi informacijami, da se nujno utrjuje prepričanje, da je dokončna u-reditev mejnega vprašanja med I-tahjo in Jugoslavijo in vprašanj, ki so s tem povezana, dejansko dosežena in da sedaj o tem že ne more biti več dvomov. V ostalem naj m to potrjevalo tudi uradno sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, da bo zunanji minister Rumor o njem uradno obvestil parlament 1. oktobra, po drugi strani pa tudi informacija iz Beograda, da je tiav tako za 1. oktober sklicana s®ja obeh zborov jugoslovanske s'tupščine (zvezni zbor in zbor republik in pokrajin) na kateri bodo delegati poslušali poročilo podpredsednika izvršnega sveta in zvezne-ga_ tajnika za zunanje zadeve Mi-' loša Minica o «aktualnih zunanje-političnih vprašanjih». Opazovalci 80 Prepričani, da bo Minič — kot ujegov kolega v Rimu — govoril tu-o najnovejšem razvoju odnosov 2 Italijo v zvezi z mejnim vprašanjem.
Glede na to, da besedilo sporazuma ni znano in da bo mogoče, dokončno sodbo o njem izreči šele po njegovi objavi, pa je že po števil-nm mdiskrecijah, ki so se pojavile \ naJijanskem tisku, očitno, da pred-avlja sporazum v svoji celoti — ®r .domala soglasno poudarja ves sni italijanski tisk — velik korak aprej v medsebojnih odnosih in da , Prav. zato vest o njem naletela nni-V italijanski demokratični jav-j Posebej pa še v Trstu in v nezel, Furlaniji - Julijski krajini, na j. ^ijptvo, ki ga odražajo tudi vse . anje uradne ali poluradne izja-k ’n komentarji lokalnih političnih v n 1-5°V nravnega loka. V teh izja-nnru l,n komentarjih so še posebej ki _riane tiste točke v sporazumu, za ®ovore. <<0 gospodarskih rešitvah n a2v°ì tržaškega pristanišča, o Ptosti coni
tocestm
viji. V slovenskih krogih v deželi menijo, da bo mogoče dokončno o-ceno teh norm dati šele, ko bodo znane, vendar pa izražajo pričakovanje, da bo zaščita, v duhu celotnega ozračja, ki je omogočil sporazum, takšna, da ne bo le ohranila vse dosedanje dosežke na področju pravic slovenske narodnostne skupnosti, temveč da bo ustvarila možnost za lažje uresničevanje še nerešenih nacionalnih pravic Slovencev v Italiji.
List «Corriere della sera» piše v današnji številki pod naslovom «Zakaj se je toliko čakalo na odločitev o usodi cone B», da so se tajna pogajanja o sporazumu, ki naj bi dokončno potrdil nove meje, začela že takoj po letu 1954 in navaja v potrditev tega zaupno pismo, ki ga je takratni zunanji minister Fella pisal 20. avgusta 1. 1957 komunističnemu senatorju Terracini-ju v odgovor na njegovo vprašanje, kaj je resnice na vesteh o skorajšnjem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o meji. Fella v tem
pismu priznava, da je vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo «pravkar predmet pogajanj med delegacijama, ki sta ju imenovali obe državi. Mejna črta, ki bo sporazumno določena na teh pogajanjih, v glavnem sovpada s tisto, ki je označena v členu 3 mirovne pogodbe. Popravke z ene in druge strani, ki pa ne bodo presegli 500 metrov med dokončno črto in tisto, ki jo označuje omenjeni člen, predvideva v ostalem sama pogodba, da se meja prilagodi lokalnim zemljepisnim in gospodarskim pogojem. Šlo bi torej za majhne korekture mejne črte ne pa za zamenjavo o-zemelj».
List ugotavlja, da sedanji sporazum v bistvu ysebuje bolj ali manj iste pogoje, o katerih sta se obe vladi pogajali v daljnem letu 1957, v polnem obdobju hladne vojne in se sprašuje, zakaj je bilo treba čakati toliko časa za ureditev tega vprašanja.
List nadalje piše, da naj bi sporazum vseboval tri osnovne točke:
fiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiilil
ODOBRENI PRVI ČLENI VLADNIH DEKRETOV
50 milijard investicij za obnovo pristanišč v Trstu, Genovi in Neaplju
f. Piccoli potrjen za načelnika poslanske skupine K D
RIM, 25, — Z repliko zakladnega ministra Emilia Colomba, poročevalec večine in manjšine in popoldanskim zasedanjem, posvečenim že sprejemu prvih členov, je poslanska zbornica zaključila debato o vladnih gospodarskih dekretih; začela se je druga faza odločanja, ko bodo stranke opozicije, predvsem pa KPI, to-
račun letos beležil deficit nad 11 tisoč milijard. Politika «stiskanja» ventilov, kljub vladnim dekretom, se kaže tudi do krajevnih uprav (občin in pokrajin), Katerim baje nameravajo «rezati» proračune za 3000 milijard. To pa bi bilo celo v nasprotju s tem, kar trdi Colombo, ko poziva italijansko družbo naj svoje
i coni za industrijske pobude samm kapitalom, o razvoju av-e?a omrežja za hrbtom Trsta
MerÌdteno°LU “ Evr°PÌ*- (I1
o ^a^um'jivo je seveda, da so vesti li tna- azamu 2 zadoščenjem spre jene V kr°6ih slovenske narodnost-dno ,p-n°s^ Y Italiji, ki je bila ve-Prizria ajnteresirana na dokončnem lije nanJu sedanjih meja s strani Ita-toed J!	in odkritih odnosih
na o ° ae-ma fraina in prav tako strati-aCJU dobrih odnosov in kon-Večim!Vnega sodelovanja med tu ži-nai h; obodoma. Po pisanju listov norme POraz™1 vseboval tudi nove ne v Tmia..zaaci.io slovenske manjši-ahji m itabjanske v Jugosla-
nisti od zadržanja vladnih sil o tem vprašanju pričakujejo dokazov in jamstev o tem, kako se pojmovanje Mora in Zaccagninija o «soočanju» s KPI odraža v praksi. Kot poročamo na drugem mestu je KPI, preko člana direkcije posl. Napolitana, v bistvu sprejela predlog o «soočenju» in odgovorila s prvimi predlogi ,ki zadevajo prav gospodarske dekrete in način, kako namerava vlada povesti Italijo iz sedanje krize.
Minister Colombo se v svoji repliki ni veliko ločeval od preteklosti. Poudaril je le, da vnašajo vladni dekreti vsoto 4000 milijard v gospodarski sistem z namenom, da se okrepi predvsem tehnološka sposobnost države pri izvažanju dobrin. To naj dokončno reši italijanske denarne probleme, vendar Colombo pogojuje tak izhod iz krize z zamrzovanjem notranje potrošnje. Zato je Colombo tudi dal «svojo» interpretacijo vladnega poziva sindikatom s poudarjanjem, da bi zvišanje osebnih dohodkov v tej jeseni ponovno pognalo kolo inflacije in dejansko onemogočilo napore vlade, da Italijo popelje iz krize. Le krajši in meglen del je Colombo posvetil davčni politiki, ki se je zadnje leto izredno zaostrila do delavcev, medtem ko davčne utaje dosegajo letno tudi 7 do 8 tisoč milijard. Pomen tega zneska, o katerem Colombo ni govoril, dokazuje podatek, da bo državni pro-
Hillu
l>>ll"l|ii||l>llll|*liuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuliiilliiiiiiiliiiiiiiiilvniii
SERTO razpuščena
Poraz ZDA v Indokim zadal smrtni udarec proameri-skemu vojaškemu zavezništvu na azijskem Jugovzhodu
*Oraani^^?’ — Ministrski svet terem je SEATO zgubila dve bistve-dugovzhor]CI'l'rw IX,S°dbe za azijski ni članici. Južni Vietnam in- Kam-pustiy za » ..TO) je sklenil raz- bodžo, medtem ko so se istočasno veznii-	, zaostrovali tudi odnosi med ZDA in
Tajsko, kjer je bil osrednji sedež or-ganizacijé. Sicer pa je SEATO zgubila vsako opravičilo za svoj obstoj že ob ameriško - kitajskem zbliža-nju, saj je bil njen glavni cilj «zavreti komunistično ekspanzijo» na azijskem Jugovzhodu.
Sovjetska agencija TASS je objavila komentar, po katerem je razpust SEATO posledica tako zaostrovanja nasprotij med posameznimi članicami zavezništva, kot tudi družbenih sprememb v nekateri’ državah članicah, ki so spremenile svojo zunanjo politiko. TASS ugotavlja, da je zavezništvo nastalo kot «agresivni blok v službi kapitalizma» in da je propadlo, ko so mu pozitivni premiki v svetu odvzeli manevrski prostor.
da tudi PSI, skušale vsiliti prvotne-1 potrošne zahteve usmerja k družbe-mu dekretu nekatere izboljševalne nim in trajnim storitvam. Slednje pa spremembe. Ni tajnost, da komu-]nudijo danes le krajevne oblasti.
deljeno wZrUinV0’ ki J® bdo usta-komunisH^V9?4-2 izrazito proti-jeli na 0 funkcijo. Sklep so spre-New YorVutan^U’ ki je bil danes v legaci .,u. t!?r,.s,ede2U ameriške de-•^ciškeea11 °ZN- °b nav2°čnosti a-singeriaSVZ!lnanjega ministra Kis-komunfkeM°Ve r“eno v uradnem Proučili nJU’- 80, udeleženci sestanka Sovzhodu £ P0!°faj na azijskem Julo SEATnln- pns 1 d° zaključka, da cijo	km 6r ?pravila važno funk-
m°čjaa daa^!ln°St ln razvoj tega ob-uib okniiò^Paije s.odaj v spremenje-Pusti Gen*03!1 primerno, da se raziva '	? nemu tajniku zavezni-
doramu ?StaK^ku Tajsko Hungla-da Priora!,i Pl*_a poverjena naloga,
”»siS?ó" in
Med desetimi členi vladnih gospodarskih dekretov, ki jih je sprejela poslanska zbornica moramo vsekakor omeniti sklep, da se deželam da 1200 milijard za stanovanjske gradnje in gradnjo bolnišnic, približno 800 milijard bo vlada namenila za podporo izvozu italijanskih izdelkov na tuje trge, 50 milijard investicij za tehnološko obnovo pa je namenjenih trem pristaniščem: Genovi, Trstu in Neaplju.
Naj k temu povemo le, da so poslanci levice večkrat poudarjali, da bi ta znesek odločno ne zadostoval za reševanje problemov vseh italijanskih pristanišč. Predlagali so, naj se raje investicije koncentrirajo v «pomembna pristanišča». Med te so všteli predvsem Genovo in Trst, za Neapelj pa so predlagali, naj bi tehnološko obnovo tamkajšnjega pristanišča sprejela v svoje breme južna blagajna.
Ne glede na to je sklep poslanske zbornice pomemben, ker premešča protislovja že dveh «modrih načrtov» za obnavljanje pristanišč. Slednji so doslej razpršili investicije na tak način, da pristanišča niso od tega imela dejansko nobene koristi. 50 milijard lir pa pomeni že koristno vsoto, ki bi morala predvsem tržaškemu pristanišču (če bodo pravočasno poskrbeli tudi za železniške in cestne povezave) prinesti koristnega zagona.
Razprava o vladnih gospodarskih dekretih se bo nadaljevala prihodnji torek.
V poslanski zbornici so medtem volili tudi novega načelnika poslanske skupine KD. Kot včeraj v senatu, so tokrat potrdili na tem mestu Flaminia Piccolija, ki je prejel približno dve tretjini glasov.
Končani v Furlaniji manevri «pantera»
PORDENON, 25. — Predsednik republike Giovanni Leone je prisostvoval, v spremstvu načelnikov vseh vojaških rodov in karabinjerjev ter obrambnega ministra Forlanija, zaključku vojaških manevrov «pantera», v katerih bi morala divizija «Ariete» prikazati koordinirano pro-tinapadalno akcijo, v kateri bi morali sodelovati letalstvo, padalci, pehota in topništvo ter oklepne enote, oborožene z novimi «leopardi». Manevri, ki so potekali v nižini med rekama Cellina in Meduna, so doživeli manjši zastoj zaradi jutranje megle. Slednja je namreč onemogočila poseg letalstva in padalcev.
Pred začetkom manevrov je načelnik glavnega stana gen. Cucino v krajšem govoru omenil nedavne sklepe o reorganizaciji italijanske vojske
J.	Pravno definicijo razdelitve iz leta 1954. Vladi priznavata legitimno suverenost Italije nad cono A, ki vsebuje tudi mesto Trst, in prav tako legitimno suverenost Jugoslavije nad cono B;
2.	Nekatere popravke meje iz leta 1947, torej izven con A in B, in sicer v goriški pokrajini: na hribu Sabotin in na nekaterih odsekih, kjer doslej ni bilo obmejnih kamnov ali kjer je meja potekala na absurden način ali celo drugače, kot je bilo določeno leta 1947. Gre za popravke majhnega obsega, hektar gor ali dol;
3.	Jamstvo, da bodo ladje, namenjene v Trst, lahko plule preko jugoslovanskih ozemeljskih voda. Jamstvo je bilo potrebno zato. ker se bo s priznanjem jugoslovanske suverenosti nad cono B meja jugoslovanskih o-zemeljskih voda formalno razširila vzdolž severne obale Istre in se pokrivala z dohodi v tržaško pristanišče.
O sporazumu med Italijo in Jugoslavijo piše tudi današnje glasilo komunistične partije Italije «Unità», ki v svojem komentarju poudarja, da bodo komunisti dah svojo oceno morebitnega protokola, ko bo ta objavljen in ko bo o tem razprava v parlamentu. V sedanjem trenutku pa — nadaljuje dnevnik — so možne nekatere splošno politične ugotovitve. Konferenca v Helsinkih je jasno potrdila, da je eden od bistvenih pogojev za razvoj procesa pomiritve v Evropi in v svetu, in torej za utrditev miru, urejevanje, z metodo pogajanj, tistih mednarodnih sporov, id so dediščina druge svetovne vojne in ki so jih v obdobju «hladne vojne» gojile in zaostrovale najbolj zagrizene sile «atlantizma». Med te spore spadajo mejni spori; med še odprte mejne spore pa spada italijansko - jugoslovanski spor. Sedaj se pojavlja perspektiva dokončne ureditve meje med našo državo in Jugoslavijo, kar pomeni korak, ki je v skladu z napotki helsinške konference in konkreten prispevek k mednarodni pomiritvi.
Ne samo komunisti — piše dalje «Unità» — ampak vsi italijanski, jugo-slovaaski in evropski demokrati pozitivno ocenjujejo to perspektivo. Nasprotujejo pa ji, kot je naravno, nostalgiki hladne vojne in preživelega protikomunizma, prvi med njimi fašisti iz vrst MSI. Njihov hrup pa ne more prekriti dejanskega cilja, ki si ga zastavljajo: gre za globoko reakcionaren poskus, da bi ovirah razvoj miroljubnih mednarodnih odnosov, da bi še ohranili, kjer je le mogoče, žarišča napetosti. Poskus pa je usojen na neuspeh: revanšistični kriki prav gotovo ne bodo mogli preprečiti afiimacije miru in sodelovanja med narodi, zaključuje glasilo KPI.
RIM, 25. — Ministrski predsednik Moro je, takoj ko se je vrnil z zasedanja OZN v New Yorku, sprejel na pogovor zunanjega ministra Ru-moiia.
Pred tem se je Moro dalj časa pogovarjal s predsednikom zveze in-dustinjcev Agnellijem.
GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA MINICA NA GENERALNI SKUPŠČINI OZN
SFRJ si ho na osnovi helsinške listine prizadevala krepiti sodelovanje s sosedi
Šef jugoslovanske diplomacije o osnovnih mednarodnih problemih in o zapletenem svetovnem položaju - Vloga neuvrščenih držav - Položaj na Bližnjem vzhodu - Pogovor med Minicem in Kissingerjem
NEW YORK, 25. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič, ki vodi jugoslovansko delegacijo na jubilejnem 30. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, je pozno sinoči po srednjeevropskem času posegel v splošno razpravo. Široko je zajel osnovne mednarodne probleme in zapleten svetovni politični položaj, pri čemer se je oprl na sklepe ministrske konference neuvrščenih v Limi in na rezultate sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine.
Jugoslovanski zunanji minister je dal poudarek vlogi neuvrščenih držav, posebej v Združenih narodih, ki izražajo najgloblja hotenja človeštva za mir. «Neuvrščenost je kot izraz vse večje potrebe, da se svet združi na podlagi skupnih interesov in skupnih problemov», je izjavil Minič. «postala svetovna politika ali, kot je to rečeno v dokumentih iz Lime, opredelitev za vse države, ki se bojujejo za neodvis-
nost, enakopravnost, mir, gospodarski in družbeni napredek in demokratične odnose med državami». Ključnih problemov sodobnega sveta ni mogoče, kot je dejal Minič v orisu pogledov neuvrščenega sveta, reševati v okvirih zaprtih grupacij, ne glede na to, kako močne so, ampak samo v okviru najširšega mednarodnega sodelovanja in vzajemne odgovornosti na podlagi enakopravnih odnosov med narodi in državami.
Za današnji svet je po Miničevih besedah značilno delovanje sil, ki se ne sprijaznijo z nikakršnimi odnosi neenakopravnosti in odvisnosti. «Smo priče stalnega spreminjanja sveta», je nadaljeval jugo slovanski zunar.u minister, «kar je rezultat uspeha boja narodov na vseh celinah za neodvisen nacionalni in napreden družbeni razvoj ter za bistveno preobrazbo preseženih političnih in ekonomskih odnosov in struktur. Zmaga narodov Vietnama, Kambodže in Laosa, za-
ključni udarci kolonialnemu sistemu v Afriki, uspehi latinskoameriških držav v boju za krepitev politične in gospodarske neodvisnosti, demokratične in napredne spremembe v notranjih odnosih vrste držav —- to so bistveni dejavniki, ki stalno spreminjajo razmerje sil v korist osvoboditve, napredka in miru. Mednarodna skupnost .je storila velike korake na poti prepoznavanja problemov nove gospodarske mednarodne ureditve, na tudi začetne korake na poti njene izgradnje. Uspešen konec konference o evropski varnosti in sodelovanju je dal pomembno spodbudo procesu popuščanja napetosti. Ti pozitivni procesi so človeštvo v določeni meri oddaljili od svetovne vojne, toda niso zagotovili trajnega miru za vse države. V svetu še vedno trajajo blokovske in druge razdelitve, globoke gospodarske neenakosti in ogromne socialne razlike».
Miloš Minič je nekoliko podrobneje spregovoril o helsinški konfe-
imiiiimiiiiimiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiifHiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiifmiiiiiiimiiiimiiiiimiiiimiimmiiiiimiimiiJiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiimiiimii
NA POBUDO SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA
Posvet o slovenskem šolstvu
Včeraj popoldne se je v mah dvorani Kulturnega doma v Trstu pričel tridnevni posvet o slovenskem šolstvu v Italiji, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. V prvem dnevu sta bila na sporedu informativna referata o šolski reformi v Jugoslaviji in o razvoju slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem, okvirna referata o smernicah kulture in vzgoje na slovenski šob v Italiji in smernicah za poučevanje slovenščine v Bene-
| ški Sloveniji ter prispevek o položaju slovenskega jezika na filozofski fakulteti tržaške univerze.
Zasedanje se bo nadaljevalo danes z vrsto informativnih referatov o stanju slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Gre za pregled pravne u-reditve slovenske šole, ki ga bo podal ravnatelj inštituta dr, Karel šiškovič, za vrsto statističnih prikazov stanja na slovenskih šolah v zamejstvu, ki jih bodo podali Pavel štrajn, Sergij
Lipovec, Marta Ivasič, Nadja Filipčič, Suzi Pertot in Verena Koršič, za obdelavo problematike nižje srednje šole, ki jo bo podala prof. Nada Perto-tova in za prikaz šolstva v Beneški Sloveniji, ki ga je pripravil prof. čemo.
Poročilo o včerajšnjem zasedanju podajamo na drugi strani, izvlečke iz referatov pa na četrti strani.
(Na sliki: Občinstvo med otvoritvenim govorom podpredsednika inštituta prof. Cerna).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiitiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiin
OB STALIŠČIH MORA IN ZflCCAGNiNUfl
Napolitano: predlogi komunistov za stvarno «soočanje» z vlado
Komunisti zahtevajo, naj se soočanje začne takoj v parlamentu v zvezi z oblikovanjem srednjeročnega gospodarskega načrta - Temeljni cilj naj bo polna zaposlenost
RIM, 25. — Član osrednjega vodstva KPI, posl. Giorgio Napolitano, je s člankom v tedniku «Rinascita» odgovoril na teze Mora in Zaccagni-nija o nujnosti «soočanja» vladnih strank s politiko, ki jo predlagajo komunisti. Napolitano v članku trdi, da je «treba k soočanju pristopiti takoj» in kot osnovo predlaga srednjeročni gospodarski načrt vlade, o katerem Moro trdi v pismu sindikalni federaciji, da ga je treba uskladiti z družbenimi in političnimi silami. Soočanje, nadaljuje Napolitano, ne more potekati samo med vlado in sindikati, niti samo med strankami na hodnikih palače Chigi, pač pa je prostor, kjer se mora odvijati predvsem parlament. Tu bodo komunisti prispevali svoje smernice, ki jih ni mogoče predstavljati v obliki izdelanih načrtov, ker KPI ne razpolaga s sredstvi analize podrobnosti, kajti to pozna samo vlada. Lahko pa KPI nakazuje določene okvirne smernice, ob katerih želi stvarno razpravo.
Tu navaja Napolitano nekaj smernic, o katerih predlaga KPI razpravo vladi. Izhod iz gospodarske krize, trdi Napolitano, ni mogoč brez srednjeročnega načrtovanja javne potrošnje .državnih stroškov, pred-
vsem pa naložb kapitala v industriji, kjer imajo prav državne soudeležbe veliko in morda odločilno težo. Vlada mora, skratka, prevzeti vodilno vlogo pri usmerjanju gospodarskega razvoja in se mora pri tem poslužiti vseh razpoložljivih sredstev.
Cilj srednjeročnega gospodarskega načrta, trdi Napobtano v očitni polemiki z ministrom Colombom, ki ga zanima predvsem uravnovešanje plačilne bilance, mora biti najvišje dosegljiva stopnja zaposlenosti. Tudi industrijske investicije morajo težiti, predvsem na Jugu, k ustvarjanju velikega števila delovnih mest. V tem okviru se mora vlada zateči tudi k oblikam podpiranja ponovne kvalifikacije delovne sile in, v tem okviru, se postavlja zelo pereče vprašanje ponovne kvalifikacije i-talijanskega kmetijstva.
Na vprašanje, kakšna naj bo preusmeritev italijanske industrije, odgovarja Napobtano z mislijo, da je tehnološko obnovo treba povezati z vprašanjem zaposlovanja, oboje pa ne sme vlada prepuščati posameznim podjetjem zgolj s kreditnimi pritiski pač pa mora vse to programsko usmerjati k zadoščanju kolektivnih potreb italijanske druž-
be V tem okviru postavlja Napobtano vprašanje potenciranja male in srednje industrije, ki ju kriza še najbolj pretresa.
Eno izmed ključnih vprašanj, ob katerem se mnenja razhajajo, je, kot znano prav vprašanje večanja osebnih dohodkov in jesenskih sindikalnih bojev. Napobtano odgovarja, da je treba sindikalni pritisk razumeti kot poskus, da se neravnovesja v «mezdni džungli» izravnajo, kar lahko da družbenim oblikam potrošnje bolj homogen značaj. V tem smislu bi morala vlada podpirati težnje delavskih slojev, obratno pa naslavljati svoje pozive predvsem tistim kategorijam višje birokracije in pod., kjer se osebni dohodki večajo nebrzdano.
V okvir smernic srednjeročnega načrta bi morala vlada, med prvimi. rešiti tudi vprašanje zaposlitve stotisočev mladih ljudi, ki iz dneva v dan večajo armado brezposelnih v Italiji. V ta namen bi morala vlada usmerjati direktne investicije v proizvodnem sektorju, obenem pa omogočiti sindikatom — od katerih zahteva sodelovanje — večje možnosti nadzorovanja teh procesov. Dati jim mora torej tudi ustrezna jamstva.
Italijanski tisk objavlja na prvih straneh z velikim poudarkom članke in komentarje o sporazumu o dokončni ureditvi mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Komentarji odražajo v glavnem zadovoljstvo in pozitivne ocene, Čeprav besedilo sporazuma uradno še ni znano, navaja tisk vrsto podrobnosti, ki skupno z uradnim sporočilom, da bo zunanji minister Moro o zadevi seznanil parlament 1. oktobra, utrjujejo prepričanje, da je sporazum res dosežen. V Trstu na splošno, in med Slovenci še posebej, so vesti o sporazumu u-godno odjeknile, ker po soglasni oceni odpira vrata tesnejšemu sodelovanju med obema državama, ker slabi fašistično in revanši-stično dejavnost v obmejnih predelih Italije, ker odpira ugodne gospodarske možnosti za razvoj tržaškega pristanišča in obmejnega prebivalstva in ker vsebuje tudi norme za zaščito in razvoj narodnostnih manjšin.
Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič je v svojem posegu na jubilejnem zasedanju generalne skupščine OZN orisal jugoslovanske poglede na najbolj aktualne mednarodne probleme in na zapleten svetovni položaj. Med drugim je poudaril pomen nedavne ministrske konference neuvrščenih v Limi in posebnega zasedanja generalne skupščine. Podrobno je govoril tudi o helsinški konferenci in še posebej naglasil, da si bo Jugoslavija, ki je doslej vodila politiko dobrih sosedskih odnosov, zdaj še bolj prizadevata za ukrepitev vsestranskega sodelovanja s sosedi.
renči in evropski listini, nato pà je posebej naglasil, da si bo Jugoslavija, ki je dosledno vodila politiko dobrih sosedskih odnosov, zdaj še bolj prizadevala za krepitev vsestranskega sodelovanja s svojimi sosedi, opirajoč se pri tem tudi na dokument iz Helsinkov. Minič je tudi poudaril, da bo ta dokument spodbudil po njegovem upanju tudi širše sodelovanje med državami Balkana in Sredozemlja. Jugoslavija si bo s svoje strani prizadevala čim več prispevati k razvoju takšnega sodelovanja, ki je lahko pomembno in koristno za vse države tega območja.
Del govora pred generalno skupščino Združenih narodov je Miloš Minič posvetil tudi nekaterim mednarodnim krizam in problemom. Med drugim je spregovoril o jugoslovanskih pogledih na razmere na Bližnjem vzhodu in na Cipru, na korejsko vprašanje in razoroževanje.
V zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu je med drugim dejal: «Nedavni sporazum o dezangažiranju na Sinaju je nov pomemben dogodek, ki lahko pomeni pozitivni korak v smeri vzpostavitve trajnega miru, če bo pospešil gibanje k pravični in celoviti rešitvi na podlagi umika Izraela z vseh ozemelj, zasedenih po 5. juniju 1967., in uresničitve zakonitih nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, vključno s pravico do ustanovitve lastne države. To so temeljni predpogoji za zagotovitev neodvisnosti in varnosti vseh narodov in držav tega območja. Po našem prepričanju ni mogoče zaustaviti se pri sedanjem niti dolgo odlagati naslednjih novih korakov k reševanju te krize. V nasprotnem primeru lahko pride do nove nevarne zaostritve na Bližnjem vzhodu.»
Zvezni tajnik za zunanje zadeve je spregovoril tudi o sedmem posebnem zasedanju generalne skupščine in njegovih rezultatih ter o poti, ki so jo prehodili Združeni narodi v svojem 30-letnem obstoju. Svoj poseg v splošno razpravo je sklenil z besedami: «Moja delegacija sodi, da bi to zasedanje generalne skupščine opravilo svojo nalogo, če bi sprejelo ustrezne sklepe, ki bi pomenili konkreten prispevek v naslednjih smereh:
— Reševanje glavnih kriznih žarišč na podlagi uporabe obstoječih sklepov:
— Podvzemanje konkretnih akcij za osvoboditev narodov, ki so še vedno pod kolonialno in rasistično vladavino;
— Podvzemanje odločne politične pobude na celotnem področju razo-roževanja:
— Popolno zagotavljanje izvajanja sklepov sedmega posebnega zasedanja s pravočasnim angažiranjem celotnega sistema Združenih narodov;
— Spodbujanje razširjanja procesa popuščanja napetosti na vsa geografska območja in področja mednarodnih odnosov;
— Zagotavljanje reševanja vseh pomembnih mednarodnih problemov, ki zanimajo vso mednarodno skupnost, v okviru svetovne organizacije oziroma v tesni zvezi z njo.»
Po govoru na 30. jubilejnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič odpotoval iz New Yorka v Washington, kjer ima za danes predvideno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem. Obravnavala naj bi pomembna mednarodna dogajanja, ki jih ni malo od njunega zadnjega srečanja med obiskom ameriškega predsednika Forda v Beogradu prve dni avgusta letos. Po srečanju s Kissingerjem se bo jugoslovanski zunanji minister vrnil v Beograd.
Hudi spori v 0PEC glede nameravane podražitve nafte
DUNAJ, 25. — Petrolejski ministr OPEČ, se pravi organizacije, ki zdru žuje države, izvoznice petroleja, s« niso mogli dogovoriti o novi ceni su rove nafte. Konferenco, ki se je za čela včeraj na Dunaju, so danes po poldne prekinili. Zasedanje se bo na daljevalo jutri, za sedaj pa je ne mogoče predvidevati, kakšni bodo nje ni zaključki.
Stališča posameznih držav so si zelc narazen. Saudski predstavnik Jamani ki se je odločno izrekel proti preti rani podražitvi in predlagal, naj bi ta ne presegla 5 odstotkov, je ostal praktično izoliran, saj je večina o stalih držav odločena, da poviša cene petroleja za več kot 10 odstotkov, da bi tako kompenzirah izgube zaradi inflacije. Venezuelski predstavnik Her nandez Acosta je predlagal kompromisno rešitev, po kateri naj bi petrolej podražili za 7 ali 8 odst s 1. oktobrom, nato pa naj bi ceno ponovno zvišali čez šest mesecev. Saud. ski minister Jamani je takoj po prekinitvi dunajske konference odpotoval v London, da bi se preko tamkajšnjega veleposlaništva posvetoval s svojo vlado.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PROF. VILJEM CERNO ODPRL POSVET O SLOVENSKEM ŠOLSTVU
Omogočiti šolanje v materinem jeziku tudi Slovencem v videmski pokrajini
Včeraj so obravnavali vprašanja okvirnega značaja, danes pa bo na sporedu vrsta informativnih poročil o stanju slovenskih šol v Italiji
ZA REŠITEV FINANČNE IN UPRAVNE KRIZE
S pozdravnim nagovorom podpredsednika Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI prof. Viljema Cerna se je sinoči pričel tridnevni posvet o slovenskem šolstvu v Italiji. Posveta se je udeležilo veliko število šolnikov in staršev, zlasti razveseljivo pa je bilo dejstvo, da je bilo med občinstvom mnogo mladine, ki je tako dokazala, da so ji vprašanja naše šole pri srcu. Med gosti smo opazili generalnega konzula SFRJ v Trstu Renka, deželnega šolskega skrbnika Angiolettija, člana mešane komisije Črta Kolenca, univerzitetnega profesorja Vla-dimira Klemenčiča, predsednika SK GZ Raceta, dolinskega župana Edvina Švaba in druge. Deželno upravo je zastopal Jurij Slama.
Kot že omenjeno, je včerajšnje zasedanje vodil prof. Čemo, ki je uvodoma predvsem naglasil pomen tega posveta in med drugim dejal:
«Do danes se je pozornost naše skupnosti in njenih italijanskih prijateljev usmerjala k skrbi za ustanovitev šole v videmski pokrajini, k vsakoletnemu preštevanju vpisov, k ekonomskim in pravnim vprašanjem učnih moči. Vendar še nikoli v tridesetih povojnih letih ponovnega obstoja ni bila slovenska šola v Italij predmet širše razprave v smislu analize vseh njenih potez, da bi se na tej podlagi izdelale tudi nove smernice razvoja, da bi se odpravile slabosti in da bi se oblasti, od katerih je odvisna, poudarila potreba po spremembah, ki jih čas terja.
Naš inštitut si je torej zastavil cilj, da nudi možnost analize in razprave. Že z vsega začetka si ni zamišljal današnjega posveta kot trenutka, ko bomo vsi skupaj našli'vse odgovore. Nasprotno, zamišljal si je posvet kot prvo priVko za določeno analizo, ki jo je nadaljevati v prihodnosti na podlagi specializiranih posvetov o vsaki vrsti šole posebej. Vendar menimo, da bo to prvo srečanje omogočilo, da se v glavnih obrisih spoznajo problemi, da se u-trdijo določena stališča in da se razgrne javnosti pomembnost šole za našo skupnost kot enega izmed stebrov našega družbenega obstoja.»
V nadaljevanju svojega posega je prof. Černo poudaril pomen, ki ga ima vsaka šola za družbeno skupnost, še predvsem za manjšinsko skupnost, ki je v marsičem, za večino, nepotreben družbeni pojav. Žal se še m utrdila misel, da je manjšina del družbene stvarnosti, ki se ne more in ne sme odpraviti. Prav zaradi take miselnosti imajo manjšine mnogo težav, še zlasti na področju šolskega ustroja. Šolanje v materinem jeziku po kriterijih, ki veljajo za večino, predstavlja dejansko prodiranje duha, teženj in tradicij večinskega naroda, je skratka prevod večinske šole. Temu oprijemu se moramo upreti kajti manjšinska šola bi tako lahko postala celo sredstvo asimilacije. Zato se čedalje bolj pojavlja potreba po samoupravi, oziroma avtonomiji manjšinskega šolstva, ki naj bo manjšinsko v vseh aspektih svojega u-stroja, vsebine, metodologije, pedagogike osebja itd. Prof. Čemo je
nato naglasil, da je treba zagotoviti manjšini takšno šolanje povsod, kjer živi in dela ter nadaljeval:
«Nepojmljivo in genocidno bi bilo, da bi se delu manjšine onemogočilo šolanje v materinem jeziku. To se žal dogaja prav z delom naše skupnosti v videmski pokrajini. Zaradi tega se namerava naš posvet baviti tudi s to praznino, ki jo moramo čutiti kot tragiko naše skupnosti, mora pa predstavljati tudi tragiko demokratične države, v kateri živimo. To praznino je napolniti s šolami, ki naj omogočijo tudi Slovencem videmske pokrajine, da si zagotovijo lastno rast in kulturno - družbeni razvoj».
Prof. černo je zaključil svoj u-vodni nagovor z željo, da bi bil ta posvet čim uspešnejši in naj bo vzpodbuda naši skupnosti, da začuti svojo šolo kot nedeljiv del naše
družbene stvarnosti, ter razlog večinski družbi, da nam omogoči res pravo, slovensko, šolo brez pater-nalističnih in birokratskih spon, saj je avtonomna rast manjšinske šole brez ovir dokaz demokratičnosti in civilizacijske moči neke državne skupnosti.
Takoj nato se je začelo delovno zasedanje posveta. Prvi je bil na sporedu referat direktorja zavoda za šolstvo SRS prof. Borisa Lipu-žiča o šolski reformi v SFRJ s posebnim ozirom na narodnostno šolstvo. Lipužič je uvodoma objasnil, da je najpomembnejša prva reforma iz leta 1958, ko so uvedli obvezen osemletni pouk za vse o-troke, čeprav je bila ta reforma nekoliko manj zaznavna, ker je na področju, ki je bilo pred prvo sve-
TRŽAŠKI ŽUPAN INŽ. SPACCINI ODLOČNO PODPIRA ZAHTEVE SSG
V kratkem sestanek na deželi, na katerem se bodo dogovorili o konkretnih ukrepih
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» s priključeno vzgoji-i teljsko šolo, sporoča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Župan tržaške občine inž. Marcello Spaccini je včeraj sprejel delegacijo Stalnega slovenskega gledališča, ki ga je seznanila s potekom intenzivnih prizadevanj za rešitev vprašanja sanacije in nadaljnjega delovanja ustanove. S svojo značilno odprtostjo in naklonjenostjo je inž. Spaccini izrazil pripravljenost za nadaljnje odločilne posege na vseh ravneh, da se končno razreši huda kriza slovenske gledališke hiše, brez katere bi bilo nepopravljivo osiromašeno • kulturno bogastvo našega mesta in vse dežele. Ta svoja prizadevanja’ bo tržaški župan zastavil tudi na skupnem sestanku vseh zainteresiranih javnih uprav, ki ga bo sklicala dežela Furlanija - Julijska krajina.
Po razgovoru s predstavniki strank ustavnega loka, s predsednikom tržaške pokrajine dr. Zanettijem, z deželnim odbornikom za šolstvo in kulturne dejavnosti dr. Volpejem, s predsednikom deželnega sveta Pittonijem
...........im............................................Hlinim
BREZ RAZBURJANJA SPREJETA VEST O POGODBI O MEJI
Deželni svet bo v prvih dneh oktobra razpravljal o dokončni rešitvi meje
Enotna in načelna stališča demokratičnih sil
Dopisniki nekaterih velikih listov, ki so prispeli nalašč v Trst, da bi poročali o tukajšnjih dogodkih, so se morah zadovoljiti z dokaj skromno kroniko, saj se v Trstu ob vesti, da bodo vprašanje meje dokončno uredili, v resnici ni nič zgodilo. Mnogo več zanimanja je vzbudilo dobro vreme in zadnje možnosti kopanja, nekateri pa pravijo, da sproži več razburjanja dobra — še zlasti krajevna — nogometna tekma.
Zanimivo je tudi, da velike in najvplivnejše stranke do sedaj še niso izdale nobenega uradnega sporočila, čeprav je po drugi strani znano, da so se med seboj sporazumevale. Očitno so mnenja, da ni potreben nobeden poseg, ker za sedaj ni bilo resnejše reakcije. Stranke torej čakajo na uradno obvestilo italijanske vlade v parlamentu, na osnovi katerega bodo sprejele čimbolj enotno in dogovorjeno stališče.
Zato pa bo najbolj primeren prostor v deželnem svetu, ki se bo — kot to določa zakon — sestal 1. oktobra ' in bo nato stalno zasedal. Očitno je. da bo deželni svet takoj pričel širšo razpravo o meji in o celotnem kompleksu vprašanj. Tržaški občinski svet se bo sestal nekoliko pozneje, za pokrajinski svet pa so se načelniki skupin dogovorili, da se bo sestal 9 oktobra.
Med ljudmi prevladujejo pozitivni komentarji, saj je Trst v resnici
nec z zadnjimi ostanki preživele miselnosti in se strinja s stališčem demokratičnih strank, ki ga je včeraj objavil tednik «Il Meridiano», da mora vlada narediti tokrat tudi zadnji korak, kot to demokratične sile v deželi pričakujejo. Trst si lahko mnogo obeta od sporazuma in to še zlasti na gospodarskem in socialnem področju.
Vendar pa je po drugi strani tudi potrebna nujna oudnost, saj so se že oglasili neofašisti in so na pri mer mladinci neofašistične organizacije «fronte della gioventù» včeraj delili letake s hujskaško vsebino. Zato se bo danes tudi sestal antifašistični odbor, da razpravlja o krvavih zločinih Francovega fašističnega režima in o drugih vprašanjih.
Predstavniki tržaške federacije KPI obiskali bujske komuniste
V Bujščini je bila v torek gost tamkajšnjih političnih organizacij delegacija tržaških komunistov, ki jo je vodil tajnik Giorgio Rossetti, sestavljali pa devinsko - nabrežin-ski župan posl. Albin Škerk, miljski župan Gastone Millo, načelnik sve-j tovalske skupine KPI v Trstu Fausto Monfalcon in članica pokrajin-
ske strani so delegacijo sprejeli občinski tajnik Zveze komunistov I-vica Berlengi, predsednik občinske skupščine Luciano Benolič, predsednik SZDL Ivan Matejčič, predsednik sindikalne zveze Andro Laganis in predsednik krajevne skupnosti Italijanov Dario Forza.
Med razgovorom so predstavniki Bujščine seznanili tržaške komuniste s sistemom delegatskega in samoupravnega vodenja. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju in so potrdili važnost nadaljnjih stikov ter velikih možnosti sodelovanja ter izmenjave izkušenj. Ob zaključku obiska je tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti povabil predstavnike socialno - političnih organizacij Bujščine na obisk v Trst, da se tako utrdi prijateljstvo in razvije sodelovanje.
in županom tržaške občine inž. Spac-cinijem, delegacija Stalnega slovenskega gledališča z zaupanjem pričakuje izid zaključnega sestanka na deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki bo moral izzvati ustrezne ukrepe in o-mogočiti nadaljnje delovanje gledališke ustanove, ki letos praznuje svoj visoki jubilej.
prepričan, da je treba narediti ko-1 skega tajništva Jelka Gerbec. Z buj-...............................................................mm
NA PRVI SEJI POKRAJINSKE KOMISIJE
Italijanski obrtniki so podprli SGZ pri zahtevi po pravičnem zastopstvu
K. Grgič obrazložil razloge, zaradi katerih je prišlo do priziva SGZ na deželno upravno sodišče - Solidarnost deželnega odbornika F. Maura
Poročali smo že, da je sekcija za obrtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju vložila na deželno upravno sodišče priziv proti odloku predsednika deželnega odbora, ki je pri imenovanju nove pokrajinske komisije za obrtništvo spregledal SGZ in ni imenoval sindikalnega predstavnika združenja v komisijo, kot sta svoje predstavnike dobili obe ostali organizaciji: Associazione artigiani in Unione provinciale artigiani — CNA.
Omenjena komisija, za katero so bile volitve že letos marca, se je prvič sestala šele včeraj na trgovinski zbornici v Trstu. Poleg 34 članov komisije, od teh 21 z volilno pravico in 13 izvedencev, sta bila na seji prisotna se deželni odbornik za obrtništvo F. Mauro in predsednik trgovinske zbornice R-Caidassi. Seji je predsedoval A. Romanelli. SGZ so predstavljali izvoljena predstavnika A Renar in K. Grgič ter M. Frančeškin kot izvedenec.
Prvi je spregovoril deželni odbornik za obrtništvo F. Mauro, ki je zaželel, da bi pokrajinska komisija tesneje sodelovala z deželnim odbormštvam, se opravičil za zapoznelo sklicanje, ter obrazložil prisotnim priziv, ki ga je vložila proti imenovanju komisije obrtniška sekcija SGZ. Izrazil je popolno solidarnost SGZ, katerega osebno smatra za sindikalno organizacijo, o čemer pa se mora sedaj izreči sodišče.
Za njim je spregovoril R. Cai-dassi, ki je orisal pomen obrtništva in posege za izboljšanje pogojev, v katerih deluje. Nato se je priglasil k besedi K. Grgič, ki je v italijanščini in slovenščini, med sploš no tišino, ne da bi ga kdo motil, zaprosil prisotne člane komisije, da podprejo priziv obrtnikov SGZ na deželno upravno sodišče, ter obrazložil, zakaj je do priziva prišlo. V nadaljevanju svojega posega je
zahteval uvedbo dvojezičnosti v obrtniški in drugih komisijah, dosledno izvajanje programa, ki so ga vse tri organizacije zagovarjale pri volilnih izjavah; zavzel se je tudi za posege, ki bi spodbudili razvoj obrtništva v tržaški pokrajini, zlasti še na kraški planoti, kjer je zaradi regulacijskega načrta nemogoče širiti ali večati objekte. V zaključku je še predlagal, naj bi komisija organizirala okroglo mizo o obrtništvu.
Nato je obrtnik Crevatin orisal širši program UPTA - CNA, med drugim je zahteval, da se komisija preuredi, ter da pride do soočenja med Italijani in Slovenci. Priglasil se je nato k besedi G. Magnaghi član Associazione artigiani, ki je izjavil, da se popolnoma strinja s tem, kar je zahteval Grgič.
Sledile so volitve za predsednika, pri tem pa je prišlo do razkola v Associazione artigiani, ki ima veliko večino odbornikov. Pojavila sta se namreč dva kandidata te organizacije (G. Magnaghi in L. Franco), od katerih ni nihče dosegel absolutne večine (11 glasov). Obe struji večinske organizacije sta vzpostavili stik z obema manjšinskima organizacijama, a ni prišlo do dokončne rešitve, ker posamezne skupine niso uskladile svojih zahtev. Sledila so še tri glasovanja, na katerih ni noben kandidat dosegel potrebnega števila glasov. Zaradi poznf; ure je bila seja odložena na prihodnji teden.
SGZ je že na prvem zasedanju s svojimi predstavni! ' dokazalo, da ne namerava igrati podrejene vloge in da zahteva, da se obrtniška sekcija združenja smatra kot enakopravna organizacija v vseh smislih. Doseglo je tudi moralni uspeh, ko so tudi druge organizacije podprle njegov priziv. Naravno je, da si bo obrtniška sekcija SGZ prizadevala, da bo prišlo čimprej do povoljne rešitve priziva in do rednega de-
lovanja pokrajinske obrtništvo.
komisije za
Tiskovna konferenca delavcev tovarne SAIFAC
Včeraj so se sestali na občnem zboru delavci zasedene tovarne SAIFAC v žaveljski industrijski coni Po daljši razpravi so soglasno odobrili dokument, v katerem zahtevajo sklic conskega sveta ob prisotnosti sindikalnih zastopnikov delavcev, zaposlenih v drugih tovarnah ki so v zadnjem času skrčile število osebja. Delavci so hkrati sklenili prirediti prisebno tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavniki tiska, radia in televizije, pre-dočili glavna vprašanja tovarne SAIFAC. Konferenca bo jutri ob 10. uri v prostorih tovarne SAIFAC (bivši Kraftmetal) v Ul. Caboto 13.
• Cesta med Prebenegom in Za-brežcem bo v nedeljo, ‘ob priliki tradicionalnega praznika grozdja, enosmerna in sicer v smeri proti Za-brežcu. Tako je na prošnjo dolinske občine odredil predsednik tržaške pokrajine. Prepoved velja od 8. do 22. ure.
Boris Žuljaa razstavlja v Kočevju
Prihodnja dva tedna bo v Kočevju, na vabilo vodstva Mestnega salona, razstavljal znani zamejski slikar Boris Žuljan, doma iz Ricmanj. Ta pobuda spada k prireditvam med pobratenima občinama Dolino in Kočevjem. Žuljan bo razstavljal nekaj svojih grafik in okrog trideset olj.
Odprtje razstave bo drevi, trajala pa bo do 10. oktobra.
V. L.
Predstavitev knjige o tržaškem Krasu
Na sedežu novinarskega krožka na Korzu Italija 12 bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige «Tržaški Kras: podobe štirih letnih časov», ki jo je izdala tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Predstavitve se bodo, med drugimi, udeležili predsednik ustanove inž. Tombesi, nekdanji predsednik prof. Cumbat, avtor teksta prof. Pirnetti, avtor fotografij Amnistici ter prof. Maetzke, ki je grafično uredil knjigo.
• V Ljudski knjižnici v Ul. Rosario bo danes ob 19. uri otvoritev bibliografske razstave, ki je posvečena Michelangelu Buonarrotiju. Razstavo bo predstavil prof. Decio Gioseffi, direktor inštituta za zgodovino umetnosti na filozofski fakulteti v Trstu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V 'I USILI
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
RIŽA : N A
(dokumentarna drama) Dokumentarno
gradivo	Albin Bubnič
Besedilo	Filibert Benedetič Miroslav Košuta
Režija	Jože Babič Mario Uršič
Scena	Klavdij Palčič
Glasba	Aleksander Vodopivec
Kostumi	Marija Vidau
V nedeljo.	28. t.m. ob 16. uri
V	Barkovljah in Podlonjerju praznika
komunističnega tiska
Jutri, 27. in v nedeljo, 28. septembra, bo na vrtu Prosvetnega društva v Barkovljah (Ul. Bonafa-ta 6) praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija «M. Matjašič» iz Barkovelj. Jutri, 27. septembra, se bo praznik začel ob 17. uri, v nedeljo, 28. septembra, pa ob 15.30. Nastopila bosta glasbeni skupini Canzoniere Triestino in še skupina znane pevke Mete Maluš iz Ljubljane. Govorila bosta sen. Vittorio Vidali in Stojan Spetič. Ob tej priložnosti bodo izrazili solidarnost s španskimi antifašisti in rodoljubi zatirane baskovske manjšine, ki jih je fašistični Francov režim obsodil na smrt. Oba večera bo prosta zabava. Igral bo ansambel H. Pascal. Razstavili bodo slike o vstaji v Trstu. Predvidena je tudi razstava in prodaja knjig. Posloval bo dobro založen bife s specialitetami na žaru, barkovljanski-mi sardoni in dobrim vinom.
PD Zvezda iz Podlonjerja priredi danes, jutri in pojutrišnjem «Praznik trgatve». PD opozarja, da poteka te dni druga obletnica fašističnega prevrata v Čilu. V tem okviru prireja s sodelovanjem sekcij KPI «1. maj», «Vostok» in komunističnih železničarjev, razne pobude in zbirko za čilsko odporništvo.
Spored praznika je naslednji: danes, ob 18. uri otvoritev, ob 20. uri film o zatiranju v Čilu. Jutri, 27., ob 18. uri pesmi iz Latinske Amerike. Govoril bo R. Cardenas.
V	nedeljo, 28., ob 16. uri otvoritev. Ob 18. uri kulturni spored, pozdrav predstavnika Kmečke zveze in nagraditev najlepšega grozda. Ob 20. uri bo ples. Poslovali bodo kioski s specialitetami in domačim vinom.
Danes manj vode v Devinu in Sesljanu
Občinska ustanova ACEGAT sporoča, da bo zaradi popravljalnih del na vodovodu «Randaccio» po vsej verjetnosti v ceveh nižji pritisk in zato bo danes ponoči med 22. in 3. uro manj vode na področju Devina, Sesljana, obmorske ceste in morda tudi v kakem mestnem predelu.
Postaji avtobusov 23 in 40 v Lakotišču
ACEGAT sporoča, da bosta od ne delje v Lakotišču, pred trgovino pohištva, ustavljala dva avtobusa prog 23 in 40. Slednji se je pred tem ustavljal sredi križišča.
• V Ul. Kolonji 30 se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za škorkljo in Kolonjo, ki bo razpravljala o šolskih vprašanjih.
ŠAGRA SV. MIHAELA IN PRAZNIK GROZDJA
V	ZGONIKU
JUTRI, 27. t.m., ob 20. uri
Odprtje razstave o trpljenju našega ljudstva med vojno Odprtje umetniške razstave Antona Miheliča
Nato prosta zabava na dvorišču pri Petelinovih
V	NEDELJO, 28. t.m.
Ob 10.30 slovesna maša
Ob 15.00 koncert v cerkvi. Poje operna pevka ob spremljavi mešanega zbora iz Mirna
Ob 16.00 nadaljevanje praznika grozdja na dvorišču pri Petelinovih, kjer bo igral in razveseljeval ansambel Lojzeta Furlana.
Nagrade za največji grozd, srečo-lov, bife in prosta zabava
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce in orkestraše danes, 26. t.m., ob 21. uri na generalno vajo za nastop v Podgori.
Pripravljalni odbor upravičenih posestnikov «jusarjev» v Trebčah javlja, da bo danes, 26. t.m., ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah občni zbor z dnevnim redom: 1. Branje in odobritev statuta: 2. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora: 3. Volitev odbora: 4. Razno.
3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE^ r R Ž A ŠK A KR. E D I T NA B A N K A
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	692.—
Funt šteriing	1408.—
švicarski frank	253.—
Francoski frank	150,60
Nemška marka	258,10
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	33,50
drobni	33,50
V MALI DVORANI GLEDALIŠČA ROSSETTI
Začetek 29. zdravniških dnevov Urologija tema prve razprave
Med otvoritvijo podelitev študijskih nagrad prizadevnim zdravnikom
nadaljevali s študijskimi
Pod pokroviteljstvom zdravniške zbornice tržaške pokrajine, tržaškega zdravniškega združenja in medicinske fakultete univerze so se včeraj v mali dvorani gledališča Rossetti pričeli 29. zdravniški dnevi. Prireditev, za katero ima glavne zasluge prof. Enrico Tagliaferro, sovpada letos s 3. zasedanjem julijskih zdravnikov, to je tudi tistih, ki so razpršeni po raznih krajih sveta. Častno predsedstvo so letos podelili prof. Pietru Valdoniju.
Med otvoritveno slavnostjo je prvi spregovoril prav predsednik organizacijskega odbora prof. Tagliaferro, ki se je toplo zahvalil vsem ki so tudi tokrat podprli študijske dneve. Zaradi finančnih težav je bila namreč izvedba te, sicer tradicionalne, prireditve za naše mesto v nevarosti. Tagliaferro, ki je sodeloval pri organizaciji vseh dosedanjih študijskih dnevov in ki je letos že osemnajstič predsednik organizacijskega odbora, je tudi izjavil, da v prihodnje ne bo več med prireditelji, da pa srčno upa, da
aiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimHinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimu
TATOVI /N FAŠISTI OBENEM
Vandalizem v vili na obmorski cesti
Poleg opolzkih napisov tudi znak «Avanguardie nazionale»
Tolpa razjarjenih vandalov, najbrž s fašistično obarvanimi prepričanji, je v noči med torkom in sredo vdrla v razkošno vilo na obmorski cesti 52 in v njej zapustila svoj nedvoumljiv pečat- črepinje razbitih steklenic in vaz, strgane zavese, razbite šipe, pomazani zidovi, žaljivi in opolzki napisi ter seveda zloglasna oznaka AN (Avanguardia nazionale) Vse to jasno priča o vzgoji in kuituri obiskovalcev.
Točna škoda «razgrajanja» še ni znana, pa tudi se še ne ve, kaj so
pravzaprav vandali ukradli. Gotovo je, da so ukradli gumijast čoln, s katerim so po vsej verjetnosti zbežali po morju. Gospodar, trgovec dr. Rodolfo Sovelli, je namreč zdoma in se še ni vrnil. Z družino je odpotoval ravno v torek zjutraj.
V vilo so samozvani avantgardisti vdrli potem, ko so razbili šipo okna v Kuhinji. V notranjih prostorih so prebrskali vse kotičke. Vsekakor so našli tudi več steklenic žganih pijač in vina ter še nekaj konzervirane hrane. Lotili so se
predvsem alkoholnih pijač, s katerimi so se zabavali tudi tako, da so oblivali vse naokoli. Lakota jih je najbrž prisilila, da so jedli celo fižol, ki pa jim očitno ni bil povsem po godu. Drugače ga ne bi pometali po tleh. Največja zabava
bodo dnevi.
Za njim so na kratko spregovorili predstavnik rektorja tržaške u-niverze Giarelli, predsednik zdravniške zbornice iz Trsta De Pavento, deželni odbornik za zdravstvo Tripani ter zastopnik tržaškega župana Lanza.
Sledila je podelitev študijskih nagrad, ki jih je mladim zdravnikom, ki so v zadnjem letu tehtno pripomogli k razvoju medicinskih študij pri nas, v imenu upravnega od-bora tržaških bolnišnic podelil odv. Enzo Morgera. Najpomembnejšo nagrado (1 milijon lir) posvečeno spominu dr. Camposa sta prejela dr. Marco Peduzzi, asistent okulistične klinike v Modeni in dr. Maurizio Pandolfi, pomočnik na okulistični kliniki v švedskem mestu Malmò.
Pred začetkom znanstvenega dela je zgodovinar prof. Loris Premuda iz Padove imel kratko predava nje ob stoletnici tržaškega zdravniškega združenja. Premuda je predvsem govoril o nastanku te organizacije in o njenem začetnem pomenu za Trst.
Prva tema, kateri so se udeleženci zdravniških dnevov posvetili, je bila urologija, to je nauk o bolezni mokril (ledvic in mehurja) Izredno zanimivi so bili posegi znanih strokovnjakov Nicolicha, Ros-settija, Martellija, primarija urološ kega oddelka v tržaški bolnišnici Trevisinija, Dalla Palme, Lasia, Comuzzija ter Della Zotta, ki so se, vsak posebej, posvetili nekaterim specifičnim aspektom vprašanja v luči izkušenj in raziskav. Moderator razprave je bil nekdanji primarij urološkega oddelka v Trstu de Gironcoli.
Študijski dnevi se bodo nadaljevali danes in jutri. Na sporedu bo-
pa jim je bila barvanje zidov. Na j do razprave in predavanja o pro-svoj način so jih «olepšali» v glav- učevanju starostnih bolezni, ortope-nem z zlato in rdečo barvo.	dijL 0 kroničnih obolenjih trebuš-
ne slinavke in o srčnih boleznih.
«Obisk» vandalov je odkril sorod- Drevi ob 19.30 bo udeležence nik Sovellija, 68 letni inž Duilio dvorani občinskega sveta sprejel tr-Versa, ki stanuje v bližnji vili. Ižaški župan Spaccini.
• •
razpisuje
ABONMA
za jubilejno sezono 1975 - 1976
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
(prva nedelja po premieri)
(mladinski v sredo)
(mladinski v četrtek)
(sindikalni — druga sobota po premieri) .popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski)
I (mladinski)
J (mladinski)
Red
Red
Red
Red
Red
Red
Red
Red
C
D
E
F
G
H
CENE ZA .-iBONENTE:
premiera ponovitve Parter L	(sredinski sedeži)	16.j00	lir	8.000	lir
Parter II.	(ostali sedeži)	12.500	lir	8.000	lir
Balkon	4.000	lir	4.000	lir
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma Sključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 732487. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do 27. septembra v Kulturnem domu.
Gledališča
DANES PRVI KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI
Danes bo v gledališču Verdi prvi simfonični koncert letošnje sezone. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Gabriele Gandini, kot solist pa bo nastopil pianist Raimondo Campisi. Preostale vstopnice, po ljudskih cenah, na razpolago pri gledališki blagajni.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. septembra JUSTA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.57. — Dolžina dneva 12.01. — Luna vzide ob 22.04 in zatone ob ,12.43.
Jutri, SOBOTA, 27. septembra DAMIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura
23,5 stopinje, najnižja 18,1, ob 19. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1015,2 mb. pada, vlaga 80-odstotna, nebo 8/10 po-oblačeno, veter 6 km na uro jugo-vzbodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 25. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 60-letni Giovanni Albo. nesem 86-letna Elisa Bondavalli vd. Bembina, 71-letni Angelo Bencich, 84-letna Maria De Nicola vd. jčevi, 77-letni Antonio Giorgetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Pizzul - ' Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTst-ria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan. tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
Ariston Zaprto do vključno 29. oktobra zaradi počitnic.
Grattacielo 16.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excclsior 15.00 «Funy Lady», barvni film, igrajo Barbara Streisand, James Chaar in Omar Sharif.
Nazionale 14.40 «Il padrino» II. del. Barrai film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Lenny». Barrai film. D. Hoffman in V. Ferine. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Sette spose per sette fratelli». Barrai film.
Capito) 16.30 «Il ladro di Parigi». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Yuppi du». A. Celenta-no. Barvni film.
Moderno 16.30 «Wang Ju Peng la morte vestita di bianco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Agente 007 al servizio di sua maestà».
Filodrammatico 16.30 «I piaceri della contessa Garrtiani», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Vedo nudo», barvni film, igrata Nino Manfredi in Silvia Koscina.
Vittorio Veneto 17.00 «Profondo rosso», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Ordine da Berlino: Vincere o morire». Barvni film.
Abbazia 16.00 «La tigre di Eschnapur». Barvni film. Igrata Debra Paget in Paul Hubschmid.
Radio 16.00 «L’urlo di Cheng terrori^' za anche l’occidente», barvni film, igra Bruce Lee.
Volta - Milje 17.00 «L’Armata Rossa alla liberazione dell’Europa», barvni film iz sedanje svetovne vojne, igra Mihail Uljanov.
Prispevki
IŠČEMO hišno pomočnico z nekaj urno zaposlitvijo. Telefonirati 790-156 ob urah kosila.
Mila Nardin daruje 5.000 lir 24 PD Ivan Grbec.
Ob 6. obletnici smrti nepozabneg® Josipa Faganela darujeta Gizela & Olga 6.000 lir za Dijaško matic°-Ob obletnici smrti Josipa Faganel® in v spomin Ane Gombač - Fag®11® daruje Olga Gombač Spagnolo v* 10.000 za Dijaško matico.
Umrl je naš ljubljeni pači
dr. VEKOSLAV POVH
Pogreb bo na pokopališču pri Sv. Ani danes, 26. t.m., ob 13. uri.
Prosimo tihega sožalja.
Trst, 26. septembra 1975
Družina in svojci
ZAHVALA
Snaha Darinka vd. Mislej se globoko zahvaljuje vsem, ki so spremili našo drago
URŠULO MISLEJ
na poslednji poti.
Posebna zahvala stricu Vanku ter Anici Škerlj za mnofJ®" letno nesebično pomoč pokojnici.
Barkovlje, 26. septembra 1975
26. septembra 1975
LETOŠNJE LETO JE BILO V VINOGRADNIŠTVU ZELO TEŽKO
NASVETI OB TRGATVI
Prispevek znanega strokovnjaka inž. Zvonimira Simčiča
Letošnja vinska letina, ki je najprej kazala dobro zaradi padavin v po navadi sušnih mesecih ,tako da so se jagode lepo polnile, je začela proti koncu nagibati k slabemu zaradi preobilice dežja, ki je na nabreklih jagodah povzročila gnilobo. Grozilo je, da se bo zato kakovost vina občutno poslabšala. Zaskrbljeni vinogradniki so se obrnili na svojo strokovno organizacijo, da bi jim pomagala z nasvetom. Zato je Kmečka zveza zaprosila inž. Zvonimira Simčiča, ravnatelja velike vinarske zadruge v Brdih in priznanega strokovnjaka tako z znanstvene kot praktične plati, ki ga vinogradniki tržaške in goriške pokrajine že poznajo iz predavanj, ki jih je Kmečka zveza priredila že po skoraj vseh naših vaseh, za sledeči prispevek. Iz njega bodo mogli vinogradniki ob trgatvi izvedeti za možne posege za o-hranjevanje kakovosti pridelka. Inž. Simčič nam je tudi izrazil pripravljenost, da se v drugi polovici oktobra, ko bomo že mogli oceniti kakovost novega vina, sreča s tržaškimi vino-
gradniki, da z mnenje in jim nasvete.
njimi izmenja po potrebi nudi
Tajništvo Kmečke zveze
V letošnjem letu se je vegetacija vinske trte zaradi obilnega deževja izredno razvila. V zvezi s tem je moral vinogradnik izvesti rekordno število škropljenj. Kljub velikemu prizadevanju pa se je skoraj v vseh vinogradih pojavila peronospora.
Najhuje je deževje prizadelo vinogradniški pridelek ob cvetenju, kar je na splošno povzročilo močan osip. V nekaterih krajih je povzročila škodo tudi toča. No, nazadnje, ko je grozdje pričelo zoreti, je napadla še plesnoba. To dokazuje, da je bilo letošnje leto v vinogradništvu ■ zelo težko. Tako smo sedaj pred dejstvom, da še ne dozorelo grozdje propada in se vinogradnik nahaja pred dilemo, kaj ukreniti. V taki situaciji lahko svetujemo le dve možni rešitvi.
. ^ Primeru, da bi deževje trajalo se naprej, potem ni druge rešitve, kot potrgati čimprej, čeprav še nedozorelo grozdje, kajti v nasprotnem primeru bo grozdje v celoti zgnilo. Predelava takega grozdja pa zahteva posebne ukrepe. Najprej bomo morali poskrbeti za dodatek grozdnega koncentrata in sicer v taki hieri, da povišamo odstotek sladkorja vsaj do minimalne ali povprečne stopnje, zahtevane za po-
BRmezne sorte. Vendar pa te mere ni priporočljivo prekoračiti, ker na ta način brezsmiselno povečamo stroške in se vinu zmanjša prijetnost pitja.
Drugi priporočljiv ukrep je raz-sluzevanje mošta, Kaj to pomeni? Takoj, ko dobimo mošt, ga zažve-plamo z 10 do 15 gramov žveple-nega dioksida na hi mošta, ali z 20 do 30 g kalijevega metabi-sulfita. Takšen mošt pustimo mirovati 24 do 36 ur z namenom, da se očisti. Nato ga pretočimo, seveda tako, da izločimo usedline. IJa bi fermentacija potekala v čim-noljšem redu, priporočamo dodati moštu selekcionirane ali čiste gli-vice (fermente). Na ta način zago-ovitno, da mošt popolnoma prevre m tako dobimo Vina.
boljšo kvaliteto
Največja hiba vina, ki ga prido-ivamo iz gnilega grozdja je, da je pouvrzeno porjavenju. To napako poznamo po tem, da vino, ki je za _ °	. ^as v kontaktu z zrakom,
fp t'jav,1' ugotovitev te napake m p°trePno vino po končani fer-acijt in ko se nekoliko očisti Postaviti na zračni preizkus. V pri-i,".1'11, us se po 12 ali 24 urah po-vin?0 znak> porjavenja, takšnega Urini,ne- smem° zračno pretočiti, ta	• srcdstvo, ki preprečuje
siri	J'Y1 Pojav, je žvepleni diok-
vamn -r lrr!a v'n01 ki ga pridobi-
P°£oVZHgnilega gr0zdja vse Pred‘
siriani-' . se na nJem pojavi ok-mošt JaV Potrebno že mošt ali tiknmV ^ermentaciji ščititi pred do-rnento Z zrakom. Med samo fer-
k°v diok°siHPruVlja t0 nalogo oglji‘ oksid, ko pa pojenja, nasto-
""'"""““•■•■■nnumm
nemu pojavu, se lahko učinkovito borimo s sredstvom Clarasi DC. Sredstvo je v prodaji v specializiranih trgovinah za enološke preparate. To je bel 'prah, ki ga moramo raztopiti v vodi, v razmerju 1:5. Bolj ko je raztopina bogata, boljše je. Potrebna količina za 100 litrov vina je okoli 30 do 50 g in sicer v sorazmerju z odstotkom gnilega grozdja. Ražtopine ne smemo hraniti več kot 12 do 24 ur. Tako raztopino, ki je podobna mleku, postopno dodajamo vinu z istočasnim mešanjem. Dodajanje opravimo takoj po prvem pretoku.
Takšen bi bil torej postopek v primeru če bi deževje trajalo še naprej. V primeru pa, da se po obilnem deževju vreme spremeni na boljše, je treba najprej potrgati gnilo grozdje in z njim ravnati tako, kot je bilo že rečeno. Zdravo in dozorelo grozdje pa predelujemo na običajen način in opravimo tri ste postopke, ki so normalni za kvalitetno letino. Tudi v tem primeru dodamo po prvem pretoku že o-menjeno sredstvo Clarasi DC, vendarle v nekoliko manjši količini.
SIMČIČ ing. ZVONIMIR
iiiiiiiiuiititiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiuiiiituifiiiiiiiimMitiiiummiiiiiiiiiiiiiiiiiimiutimiiiiiii
VPHAŠANJE SLOVENSKIH VRTCEV NA OPČINAH
Zagotoviti učne moči in prostore potrebne za vse vpisane otroke
Po sedanjem stanju bi 15 otrok ostalo brez oskrbe
pa nevarnost, da vino porjavi, zgubi aromo in se začne razvijati ocetna kislina.
Sedaj se bo naš vinogradnik spraševal, koliko žvteplenega dioksida dodati, da preprečimo porjavenje. Težko je vedeti vnaprej, vendar pa to lahko preprosto ugotovimo z zračnimi preizkušnjami. Vino natočimo v kozarec in ga pustimo nekaj dni na zraku ter ga opazujemo. V primeru, da ostane vino 24 ali več ur nespremenjeno, pomeni, da je v redu. V kolikor pa se po nekoliko urah ali po enem dnevu pokažejo znaki porjavenja, pomeni, da vino ni stabilno.
Zato moramo pred pretakanjem vinu dodati vsaj 5 g žveplenega disunita na hektoliter, ali 10 g raztopljenega kalijevega metadisulfi-ta. čez nekaj dni postavimo vino ponovno na zračni preizkus, če se spremembe ponavljajo, ponovno dodamo vinu 2 g žveplenega dioksida in postopek ponavljamo, dokler se porjavenje ne pojavlja več.
Vino, ki ga obravnavamo je poleg navedenega podvrženo počasni oksidaciji, ki se pojavlja med dozorevanjem. Proti temu nezažele-
KMALU URESNIČITEV ŽELJE IN PRIZADEVANJ PREBIVALCEV
V Podpori je vse pripravljeno za svečano odkritje spomenika domačim, padlim v NOB
Svečanosti se bodo pričele že jutri, osrednja manifestacija pa bo v nedeljo Jutri zvečer «Partizanski recital» članov Stalnega slovenskega gledališča
V sredo se je zaključilo vpisovanje otrok v otroške vrtce ONAIRC in v teh dneh bodo izbirali in določili, kateri otroci bodo v novem šolskem letu lahko obiskovali vrtce in kateri ne. Določila govorijo jasno. Vsaka sekcija namreč lahko sprejme največ 35 otrok. Kot pred vsakim šolskim letom, se zato tudi letos odpira vrsta vprašanj, ki narekujejo staršem vrsto že večkrat poudarjenih a še neizpolnjenih zahtev. To so vprašanja učnih prostorov, učnih moči itd. Marsikje pa je prvi razlog nezadovoljstva staršev dejstvo, da sploh ne bodo mogli poveriti svojih otrok v varstvo najosnovnejšim vzgojnim zavodom.
Ta- problem je posebno občuten na Opčinah, kjer vzdržuje ustanova ONAIRC dve slovenski sekciji o-troškega vrtca. Letos so na Opčinah vpisali kar 85 otrok, kar pomeni, da jih bo moralo odpasti 15. če velja pravilo, da sprejme vsaka sekcija lahko le po 35 otrok. Krajevno združenje staršev se je takoj sestalo in proučilo položaj. Sestanek je bil v sredo zvečer v o-penskem Prosvetnem domu in se ga je udeležilo lepo število staršev. Uvodne besede je imel predsednik združenja Ozbič, ki je na kratko orisal položaj ustanove ONAIRC, vključene v seznam nepotrebnih u-stanov, ki bodo morale v kratkem prenehati s svojim delovanjem in bi morale njihovo mesto prevzeti javne uprave.
Ozbič je poudaril, da je združenje že ob zaključku preteklega šolskega leta predvidelo sedanji položaj na Opčinah ter zato posredovalo pri ustanovi in občinski u-pravi s točnimi predlogi m zahtevami. Poleg povečanja vzgojnega in pomožnega osebja so openski starši zahtevali, da bi preuredili nekatere shrambene prostore v u-čilnice, ali pa da bi uredili še eno slovensko sekcijo v bivših prostorih Ustanove istrskih beguncev, ki s a prešli pod občinsko ustanovo.
Na te predloge je ustanova ONA IRC odgovorila, da jih bo sicer preučila, ' a da bodo zaradi finančnih težav težko izvedljivi, občinska u-prava pa sploh ni dala odgovora.
Položaj je sedaj skrajno nezadovoljiv in openski starši so z velikim ogorčenjem sprejeli vest, da se bo moralo kar 15 otrok odreči otroškemu vrtcu, kar predstavlja grob in nezaslišan udarec najosnovnejši pravici do šolanja. V ta namen so starši sklenili, da ne bodo sodelovali pri selekciji otrok, temveč da jo bodo obsodili. V zameno zahtevajo, da oblasti zagoto-
vijo vsem vpisanim možnost obiskovanja otroškega vrtca z zagotovitvijo novih prostorov in učnih moči. V prihodnjih dneh se bodo glede tega sestali s predstavniki ustanove in občinskega ndborništva za šolstvo. Kolikor bi ne dosegli zadovoljive rešitve teh problemov, so pripravljeni tudi na Korenitejše protestne akcije, kot je zasedba vrtca.
A.K.
iMiiiiiiiiiiiiisiitiiiiiiiiiiiuriiiiiiimifimiiiintiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiniMiiuiimniii
DANES DO NEDELJE NA DEBELEM RTIČU
Tridnevni seminar ZSMS ° mladinskih problemih
Na nedeljskem plenarnem zasedanju bosta spregovorila tudi predstavnika SKGZ
organih krjAa konferenca ZSMS minar °d danes do nedelje se-gani7aroa Sc^TSednike osnovnih or-giie in ^ Z?MS odalno-kraške re-skih kr.r? d ane Predsedstev občin-in Sežan erenc ZSMS obalnih .mest
«edstva 7SMS0bclno‘kraškega Pred' dinsW, aS' .?.e™lnar bo v Martiču zdravilišču na Debelem
clneem"lar blod? ^Prti danes popol-čer na°, pn.hodu udeležencev, zve-bosta\b0Jav,na tribuna’ na kateri govori,3Jub°da!,niò in Zdene Mali nih nalno ivZSrMS ln nienih aktual-narja n!ah'rJut!'i se bo del° semi'
Prvi skur,tai JnVa ° v *kupinah- v
za delAn' rePubi>ški sekretar družbenem aV 6 Ganta.r govoril o Pravnem ._dosovarianju in sam
Novo olajšave za domače izvoznike
Vsedržavna zveza trgovcev (Conf-commercio) je pri finančnem ministru dosegla priznanje posebne olajšave, po kateri je bil rok. v katerem so izvozniki dolžni vložiti tiskovine A/Export z žigom carinske uprave, podaljšan s 15 na 30 dni. Ufficio Italiano dei Cambi pa je s
posebno okrožnico pojasnil, da se valutni postopek lahko sproži tudi v zvezi s tistimi valutnimi operacijami, ki so bile doslej oproščene, kolikor se operaterji želijo okoristiti s kreditnimi olajšavami za izvoz.
V	Podgori mrzlično potekajo zadnja dela za svečano odkritje spomenika domačim, padlim v NOB, in u-mrlim v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Prizadevni domačini zaključujejo dela na spomeniku in v okolici njega, prav tako pripravljajo kulturni program, ki bo sledil priložnostnim govorom.
Za govore je že poskrbljeno. Svečanost bodo odprli domačini: eden bo spregovoril nekaj priložnostnih besed, nato se bodo k besedi oglasili župan goriškega mesta De Simone, glavna govora pa bosta imela posl. Albin Škerk v slovenščini in posl. Isacco Nahoum, partizanski komandant, član vsedržavnega odbora ANPI.
V	kulturnem programu bodo sodelovali domači slovenski in italijanski otroci, domači pevski zbor. Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Anhovega. Vse to bo dopoldne, od 9. ure dalje, ko bo zbirališče pri gostilni Zadruga, svečanost pred spomenikom pa se bo pričela ob 10. uri.
Ob tej priložnosti je pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije izdal proglas z vabilom vsem protifašistom goriške pokrajine naj se udeležijo te partizanske manifestacije ob 32-letnici prve oborožene akcije v Italiji in zgodovinsko pomembne goriške fronte ter ob 30-letnici osvoboditve.
Tudi gorlški župan je včeraj dal nalepiti na oglasnih deskah plakat občine, ki pozdravlja postavitev spomenika padlim partizanom iz Pod-gore.
Na zadnji seji tržiškega občinskega odbora, ki je bila v sredo zvečer, so sklenili, da bo na nedeljskem odkritju partizanskega spomenika v Podgori prisotna tudi občinska delegacija z mestnim praporom.
Jutri zvečer bo na sporedu sprevod po podgorskih ulicah z nastopom godbe na pihala iz Anhovega. Sledilo bo prižiganje kresov. Zatem bo, na pobudo prosvetnegà društva «Andrej Paglavec», imelo Stalno slovensko gledališče iz Trsta recital na temo Partizanskega večera.
di občinskih uslužbencev, o nekaterih javnih delih, kot so dopolnitev javne razsvetljave v občini in o ureditvi nekaterih občinskih cest. Svetovalci bodo razpravljali tudi o prevzemu stroškov za prevoz otrok v vrtec in o-snovne šole ter o prispevku odboru za postavitev partizanskega spomenika v Podgori.
Obvestilo dijakom
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I van Trinko» v Gorici obvešča, da se bo pričelo novo šolsko leto v sredo,
1.	oktobra, s šolsko mašo. Dijaki naj se zberejo ob 10. uri na šolskem dvorišču, od koder bodo šli v spremstvu profesorjev v stolno cerkev.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici obvešča dijake, da se bo šolsko leto pričelo 1. oktobra s šolsko mašo v cerkvi Sv. Ivana. Dijaki naj se ob 8.30 zberejo pred cerkvijo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Hennequin - G. Duval
ANATOLOV DVOJNIK
(Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih
Jezikovna
in odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder
Režija	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 26. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU.
ZADNJA PRIREDITEV V SEPTEMBRU
Jutri pričetek srečanja o slikarstva v srednji Evropi
Istočasno bo odprta razstava slikarja Vittoria Bolaffia
V palači Attems je vse pripravljeno za deseto mednarodno srednjeevropsko srečanje, ki se prične jutri, ob 10.30. V Gorico pridejo strokovnjaki in likovni umetniki iz osmih evropskih držav. O številni udeležbi gostov iz Slovenije smo že poročali. Prav pa je da poudarimo, da bodo Slovenci kvalificirano posegli v diskusijo in kar je za nas najbolj važno in zanimivo, naš ro-rak prof. Milko Rener bo poročal o bogatem delovanju slovenskih slikarjev v Gorici v prvi desetletjih našega stoletja.
Jutri zjutraj bodo tudi odprli re-trosuektivno razstavo slikarja Vittoria Bolaffia, ki se je leta 1883 redil v Gorici, kasneje pa je v glavnem živel in delal v Trstu, kjer je leta 1931 tudi umrl.
Na jutrišnji predpoldanski otvoritveni svečanosti bo, po priložnostnih pozdravih, na sporedu u-vodna beseda prof. Antonia Marassi j a o slikarstvu v državah srednje Evrope v razdobju med leti 1890 in 1930, ob otvoritvi Bolaffiove razstave pa bo nato govoril dr. Giulio Montenero. Razstava bo zelo zanj-
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiriiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
NEKAJ ZANIMIVOSTI PRED NEDELJSKO SVEČANOSTJO
V preteklem avgustu
Številni posegi sanitarne inšpekcije
V	preteklem avgustu so agenti sanitarne inšpekcije tržaške občine pregledali 2614 tovarn, delavnic, skladišč in prodajaln jestvin in pijač. Pri tem so prevzeli 374 vzorcev raznih vrst blaga, ki so jih nato analizirali strokovnjaki kemičnega oddelka tukajšnjega laboratorija za higieno in profilakso (112 vzorcev), zdravstveni odsek laboratorija (262 vzorcev) in Vsedržavne ustanove za riž (1 vzorec). Poleg tega so agenti pregledali 360 stanovanj, med temi 24 takšnih, ki so bila svoj čas proglašena za neprimerna za bivanje.
Na pcdlagi opravljenih pregledov so agenti prijavili pristojnim organom osem prekrškov zoper veljavne zakone. V enem primeru gre za nespoštovanje pravil o prodaji mletega mesa; v enem primeru ni lastnik prodajalne spoštoval ukaza sanitarne inšpekcije; v treh primerih gre za prekrške zoper gradbeni pravilnik (lastniki nepremičnin so dozidali brez ustreznega dovoljenja); v e-nem primeru je pek prodajal kruh, ne da bi bilo blago označeno po predpisih; v enem primeru je prodajalcu manjkala dokumentacija o dobavi kruha; v enem primeru pa je lastnik nekega stanovanja, ki je bilo proglašeno za neprimerno, oddal prostore v najem. Končno so agenti prijavili pristojnim oblastem nekega prodajalca, ki je imel v trgovini liker, v katerem so ugotovili prisotnost škodljivih vrst alkohola.
V	avgustu se je nadaljevalo redno pregledovanje morske vode, da bi ugotovili morebitne znake onesnaženja.
socioW' sPorazumevanju, profesor Pa bo	Ps'bok|Sije Anton Skok
m' MiHčn tnVeznanil z metoda-
Politicnega dela. V drugi skupi-
k°m osnovnihV 3 0r’Sa Predsedni-krajewuH ”h oršanizacij ZSMS iz Pih skimnoS<.kupnosti rtogo krajev-»kupnosti m samoupravljanje v
njih in delegatski sistem. V tretji skupini, kjer bodo predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz srednjih šol in dijaških domov, bo Robi Kovšca govoril o samoupravljanju v šolah, predstavnik IO republiške izobraževalne skupnosti pa bo orisal srednjeročni program vzgoje in izobraževanja. Popoldne bo plenarno zasedanje o aktualnih nalogah na področju stabilizacije in javna razprava o srednjeročnem planu, ki jl bo vodil Ciril Habe, zvečer pa iavna tribuna o ljudski obrambi in diužbeni samozaščiti, kjer bosta spregovorila Viktor Zajc in Ludvik Filo.
Nedeljsko dopoldne je posvečeno plenarnemu zasedanju o mednarodnem sodelovanju s poudarkom na sodelovanju z zamejskimi Slovenci. Mladim udeležencem bodo spregovorili Sandi Ravnikar, Bogo Samsa in Duško Udovič (oba SKGZ). Po popoldanskem posvetovanju predsednikov osnovnih organizacij ZS MS, bo po zaključku seminarja, ob 16. uri, zbor brigadirjev.
Deželna pomoč za lov in ribolov
Na predlog odbornika za kmetijstvo Del Gobba je deželni odbor te dni sprejel zakonski osnutek, ki določa finančno pomoč za posegè pokrajinskih uprav na področjih lova in ribolova. Po sedanji zakonodaji sme deželna uprava pomagati pokrajinam samo ko gre za zaščito favne, in sicer do največ 50% živih stroškov; po novi normi pa se bo pomoč deželne uprave lahko raztegnila tudi na druga področja, ki zadevajo lov in riboloy v notranjih vodah, hkrati s tem pa se njen delež pri kritju živih stroškov lahko dvigne do 98%.
O zakonu, ki namenja lovu in ribolovu skupno vsoto 180 milijonov lir, je sinoči razpravljala druga stalna komisija deželnega. sveta. Po daljši razpravi je komisija soglasno podprla novo normo, ki pride tako v najkrajšem času v razpravo, pred deželni svet.
Drevi seja goriškega pokrajinskega sveta
Drevi, ob 20.30, se sestane gori-ški pokrajinski svet. Na dnevnem redu seje je ostavka dosedanjega predsednika Marina CPRI), nato po bodo volili predsednika. Če bo do izvolitve prišlo že drevi, bodo volili tudi odbornike.
Skoro gotovo je, da bo odbor enobarven, t.j. da ga bodo sestavljali le demokristjani. Sinoči se je sestala kandidatna komisija KD in skoro gotova je predsedniška kandidatura Agatija.
Republikanci so imeli sejo pokrajinskega vodstva v sredo in so sklenili le od zunaj podpreti sredinski odbor. Svoj sklep so že sporočili demokristjanom. Socialdemokrati pa so imeli svoj sestanek šele sinoči in kaže, da se tudi tu nagibajo k zunanji podpori. Sicer pa se ve, da je precej nesoglasja v socialdemokratskih vrstah o tem vprašanju.
Protest kulturnih društev proti obsodbam v Španiji
Kulturna društva . v Gorici so izrazila svoj protest proti obsodbam na smrt španskih rodoljubov. Protest so podpisali zastopniki društev, AGLI, Impegno cristiano, Frontiere aperte, Libertà della cultura, Salvemini, Župančič, Rinascita in knjižna zadruga «Inconstro - Srečanje».
Drevi seja občinskega sveta v Sovodnjah
V Sovodnjah se drevi ob 19.30 sestane domači občinski svet. Na dnevnem redu seje imajo poročilo župana, volitve zastopnikov občine v Kraško gorsko skupnost, v odbore ON AIRC, ONMI in šolski patronat. Razpravljali bodo še o draginjski dokla-
Pogovor s kiparjem Negovanem Nemcem avtorjem skulpture na spomeniku v Podgori
Skulptura predstavlja devet zapestij, ki se v suženjstvu pod fašizmom zapirajo v dlan, ob osvoboditvi pa se dvigajo proti svetlobi in soncu
Kipar Negovan Nemec je v teh | kompozicija z zapestmi, bo dolg 3,5 dneh gotovo eden izmed najbolj za- • metra, visok in širok pa po 1,7 m.
poslenih Novogoričanov. Dopoldne predava v šolskem centru za blagovni promet, kjer je zaposlen kot pedagog iz svoje stroke, potem pa pohiti bodisi domov v Bilje, kjer bo kmalu začel graditi atelje, ali pa čez mejo v Podgoro, kjer zaključujejo gradnjo spomenika padlim borcem. Treba je postoriti še toliko majhnih in večjih stvari, da bo v nedeljo v Podgori vse na svojem mestu in v skladu s svečanim vzdušjem ob odkritju spomenika.
Ko ga povprašam, kakšna bo skulptura, težka okoli 3 tone, kot eden od sestavnih elementov spomenika v Podgori, pojasnjuje umetniško izhodišče, ki ga je upošteval in ga upodobil v umetnem belem kamnu. «Zamislil sem si devet zapestij človekovih rok, ki tvorijo jedro in obenem podobo skulpture. V spomeniku so najprej tri zapestja stisnjena in obrnjena navznoter, v dlan, s čimer sem hotel ponazoriti obdobje suženjstva in trpljenja Pod-1 ^ ~ L gorcev in vsega našega ljudstva pod Kolpi, fašizmom. Potem se dvoje zapestij začne odpirati, krčevito, kar pomeni začetek in potek upora z velikimi žrtvami in mnogo prelite krvi ob neuničljivi volji za osvoboditev.
V tej igri kamna se ostala zapestja v zaporedju odpirajo in dvigajo proti svetlobi in soncu. S tem simboliziram osvoboditev, čas prebujenja, ko je življenje postalo vredno človeka.» Ob večerih bo to jedro človekovih zapestij razsvetljeno ■z rdečo lučjo, kar bo tudi na svojski način izražalo kri, prelito za o-svoboditev in zmago ter težnjo za sožitjem med Slovenci in Italijani na tem zemljepisnem območju.
Pobudniki za zgraditev spomenike v Podgori so ga povabiti k so-aelovanju predvsem zaradi izredno lepega in umetniško izvirnega spomenika, ki ga je kipar Nemec zasnoval in zgradil na Gradišču nad Prvačino. Poudarja, da je v inženirju arhitektu Jožetu Geju iz Gorice našel dobrega sodelavca, tako da bosta skulptura in spomenik — tega so urediti po načrtih Geja — tvorila ubrano celoto, ki se bo organsko vključevala v naselje Podgoro. «Rad sem dal svoje znanje iv delo za izpolnitev te plemenite zamisli,» pripominja dalje in poudarja, da so mu prebivalci Podgo-re radi pomagali pri raznih delih.
Model skulpture sp najprej oblikovali v glini, potem pa ga v močnem kalupu odlivali v umetni beti kamen. Delo je skupaj trajalo okoli 3 mesece. Bilo je naporno in zahtevno, tudi zaradi občasne velike vročine. Spomenik, se pravi
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSU) razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilej’no sezono 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno sla vensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov od 29. septembra do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 27. septembra. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev.
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplač . po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
Ko v predahu med enim in drugim opravilom pripoveduje razne podrobnosti o svojem življenju, šolanju in uspehih, človeka osvoji s svojo neposrednostjo in skromnostjo. «Nimam nobenih težav v Novi Gorici, ki jo nekateri imajo za kulturno provinco. Potrebno je samo delati in uspeh pride, seveda če je delo kvalitetno in uspešno,» zatrjuje. Ob tem razmišljam o njegovih uspehih v kiparstvu, ki so številni in pomembni, če upoštevamo, da je Nemec star komaj 28 let. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je bil učenec akademskega kiparja, prof. Borisa Kalina, rojaka iz Solkana, ki je nedavno umrl. Že v drugem letniku Akademije je prejel Prešernovo nagrado za kiparski avtoportret izdelan iz kamna. Tedaj so ga tudi izbrali, da je zasnoval in izdelal spomenik slovensko - hrvatskemu prijateljstvu in sodelovanju med osvobodilno vojno, v B'azevcih pri Starem trgu ob V tretjem letniku je izdelal idejni osnutek za spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na Gradišču nad Prvačino. V četrtem letniku Akademije za likovno umetnost pa je ta spomenik izdelal za svojo diplomsko nalogo. «Vanj sem vgradil tudi 12 ton varjenega železa,» se spominja kipar. | Izdelal je tudi nekatere skulpture 1 v okviru kiparske kolonije v Štanjelu. Leta 1971 je zmagal na jugoslovanskem natečaju za izdelavo štafetne palice, ki so jo istega leta ob Dnevu mladosti izročiti jugoslovanskemu predsedniku Titu. Pozneje je med služenjem vojaškega roka napravil več skulptur v Beogradu in Sarajevu. Tudi spomenik pred muzejem naprav za zveze jugoslovanske vojske na Banjici v Beogradu je delo kiparja Negovana Nemca.
Vmes je priredil samostojni razstavi v Novi Gorici in Kopru ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Beogradu, Novem Sadu in v raznih krajih Slovenije. Njegovo najnovejše delo je skulptura predsednika Tita v preddverju novega poslopja podružnice Ljubljanske banke v Novi Gorici. Spomenik iz kamna je težak okoli dve toni in pol, obraz predsednika Tita pa je tako realističen, da učinkuje skoraj tako, kot bi predsednika oziroma njegov obraz gledali na televizijskih zaslonih. «Preštudiral sem vse fotografije Tita, ki jih je bilo mogoče dobiti, da bi njegov obraz čimbolj natančno upodobil,» pojasnjuje časnikarju.
Za skulpturo v Podgori pravi, da ga je snoval in izdelal z ljubeznijo, kot tudi sicer vsa druga dela. Med materiali za oblikovanje mu je najljubši kamen. «Ne morete si predstavljati, kako kamen lahko oživi ir v kaj vse ga je mogoče oblikovati. Le škoda, da je kamen, čeprav ga imamo v izobilju na Krasu tako drag kot surovina,» odgovarja na vprašanje o razmerju med kamnom, to mrtvo tvarino za nas laike, ter umetnikom.
Kipar Negovan Nemec ima naročil dovolj za prihodnji dve leti. že to pove dovolj o njegovi umetniški podobi in sposobnostih. Želimo mu, da bi v slovenski kiparski umetnosti dosegel čimveč, tudi v zadovoljstvo njegovih rojakov na obeh stra neh meje na Goriškem.
M. Drobež
priliki imeli tudi svečanost o pobratenju. Ob 21. uri pa bo kulturni večer v katerem bodo sodelovali Goriški oktet iz Nove Gorice, slovenska folklorna skupina iz Sovodenj in furlanski pevski zbor «La Clape» iz Červinjana. V nedeljo bo ves dan odprta filatelistična razstava, (za to priložnost je poštna uprava dovolila poseben žig), v ponedeljek bo prav tako odprta ves dan filatelistična razstava.
Svoje zbirke bo razstavljalo osemnajst filatelistov, po devet iz vsakega kraja. Novogoriški razstavljavci so Jurij Gorkič, Hilarij Gorkič, Janko Fili, Metod Palik, Vasja Klavora, Kristjan Maver, Kristjan Bavdaž, Rudi Marinič in Viktor Mršnik.
Predlog za pobratenje je dozorel pri filatelistih iz červinjana, ki so se lani decembra udeležili jubilejne razstave ob 25-letnici filatelističnega društva v Novi Gorici. Priprave za to prireditev so trajale več mesecev filatelisti iz o^en krajev so se domenili o tesnejšem sodelovanju.
Ob tej priliki bo izdan poseben ovitek, na katerem bosta grba obeh mest, Nove Gorice in Červinjana.
B. F.
Pobratenje filatelistov iz Nove Goric« in Červinjana
V Červinjanu bodo imeli jutri, v nedeljo in v ponedeljek, vrsto prireditev ob priliki pobratenja med filatelističnima društvoma iz Nove Gorico in iz červinjana. Osrednje prireditve bodo jutri, v soboto 27. septembra, ko bodo ob 37. uri odprli filatelistično razstavo in bodo ob tej
Planinci so bili na vrhu Ratitovca
Tudi nedeljski izlet Slovenskega planinskega društva v Gorici na Ratitovec je lepo uspel. Izletniki so jo mahnili po cesti iz Gorice po Soški dolini in po Baški grapi čez Petrovo Brdo v Železnike, od tod pa peš iz vasi Prtovč skozi lep gozd na vrh Ratitovca. Ustavih so se tudi v koči, ki jo oskrbuje planinsko društvo iz Železnikov. Lepo vreme je ta dan privabilo v gore planince iz raznih krajev Slovenije.
Po lepem razgledu vrh hriba so se naši planinci vrnili v dolino, v domači gostilni v vasi Prtovč so se lepo o-krepčali in pokusili domačo slaščico «fantovce». Ni manjkalo običajnega veselega razpoloženja, Id je bilo povezano s planinskim krstom ene članice SPD.
Druga skupina goriških planincev pa je isti dan šla na Nanos, kjer je bila planinska prireditev v organizaciji planinskega društva iz Postojne. Slednja je bila v okviru akcije «Vsi Slovenci bodimo».
J. S.
Požar na Oslavju
V poznih popoldanskih urah je na Oslavju, blizu gostilne «Pri Tildi», izbruhnil požar na kmetiji Alojza Prinčiča. Iz še neznanih vzrokov je zgorelo okoli sto stotov sena. Ško de je okoli 300.000 lir.
miva in jo bodo kasneje prenesli v Trst.
Istočasno bo ob priliki odprtja srednjeevropskega srečanja izšla tudi knjiga o slikarski umetnosti Carla Michaelstaedterja, ki jo je napisal prof. Sergio Campaila z genovske univerze. Knjigo je izdal inštitut za mittelevropska srečanja z denarnim prispevkom goriške hranilnice in posojilnice.
Prireditelji so včeraj dobili pozdravni brzojavki predsednika republike Leoneja in predsednika vlade Mora.
Zadnja pot
prof. Rada Bednarika
Velika množica ljudi, znancev, prijateljev, šolnikov in bivših dijakov, se je včeraj poslovila od profesorja Rada Bednarika in ga pospremila na njegovi zadnji poti. Prisotni so bili številni ljudje ne le iz Gorice in njene okolice, marveč tudi iz sosednega jugoslovanskega področja ter iz Trsta. Med temi smo opaziti prof. Vladimira Klemenčiča iz Ljubljane, predsednika SKGZ Borisa Race.ta in številne zastopnike Slovenske skupnosti.
Po verskem obredu v cerkvi na Placuti je na glavnem goriškem pokopališču opravil pogrebni obred msgr. Močnik. Od pokojnika se je poslovilo več govornikov. Prvi je bil urednik Novega lista dr. Drago Legiša. ki se ga je spomnil kot dolgoletnega sodelavca, saj je vrof. Bednarik urejal goriško stran tega tednika. Politični tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je orisal lik pokojnika, ki ga je označil kot zavednega Slovenca v težkih in lahkih časih njegovega življenja. Spomnil se ga je tudi kot enega izmed vodilnih mož SS, saj je bil izvoljen letos za podpredsednika na Goriškem.
Kot šolnika se ga je spomnil go-riški tajnik Sindikata slovenskih šolnikov prof. Albin Sirk, ki je lepo orisal tik tega vzgojitelja. K besedi se je oglasil tudi France Gorkič, ki je v imenu Kluba starih goriških študentov orisal Bednarikov lik kot lik kulturnika in aktivnega delavca, ki si je v svojem življenju vedno prizadeval za dvig in razvoj slovenskega ruaroda.
Žalostinko je po govorih, zapel moški zbor «Mirko Filej».
Sestanek uslužbencev prevoznih pedjetij
Na sedežu delavske zbornice je bil sestanek uslužbencev prevoznih podjetij. Poročilo je imel deželni tajnik sindikata Tremul. Razpravljali so o javnih prevozih in o možnosti ustanovitve javnega konzorcija za avtobusne prevoze na goriškem območju.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Terremoto». C. Heaston in A. Gardner. Barvni film
CORSO 17.00—22.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». J. Dufilho. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Svegliati e uccidi». L. Castoni in J. M. Volcntè. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30 «Il conte di Montecristo». R. Chamberlein in T. Curtis. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Good bay Bruce Lee». L. R. Lung in L. Fei. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «L'inferno <U cristallo». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La femme in bleu». Barvni film.
,\ora Gorica
SOČA «Ubijte Charlesa Warricka», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Dilinger». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ryanova hči», ameriški barvni film ob 19.30.
Winklerjevo stanje se je izboljšalo
Stanje 48-letnega trgovca Egiča Winklerja, ki so ga v sredo zjutraj zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel pri prometni nesreči, odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, se je znatno izboljšalo. Kot so nam sinoči potrdili videmski zdravniki, bodo Winklerja že danes pripeljali spet v goriško bolnišnico. Po podrobnem pregledu so namreč ugotovili, da ni utrpel lobanjskih poškodb, kot je v začetku kazalo.
• šolsko skrbništvo obvešča delavce, ki se hočejo vpisati na večerne srednješolske tečaje, naj to storijo najkasneje do 30. septembra letos. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo v uradu SISM-CISL v Ulici Roma 20.
Mali oglasi
PREŠITE volnene odeje tudi po naročilu, skrbna izdelava, cene po kakovosti, mehčanje, česanje. Gradiška, UL Cavour 11, tel. 99500.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Denis Bergamo, Francesco Scaricali, Paola Tegon, Urije Mulič, Jana Umek, Daniela Giagni, Gianpaolo Giuliano, Davide Ceglia.
SMRTI: 61-letni invalid Oskar Vodopivec, 73-letni upokojenec Rado Bednarik.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči J dežurna lekarna San Nicolò, Ulica ' maja, tel. 73-328.
Prispevki
V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Podgori so prispevali: Jordan Delpin 20.000 lir, Jožica Smet 5.000 lir, Giovanni Bregant (Ločnik) 5.000 lir, delavski svet «Manifatture Goriziane spa» 50.000 hr, delavski svet «O.M.G.» 10.000 lir, skupina uradnikov «B.I.R.» 19.000 lir, Antonietta Dean 10.000 lir. Angelo Romanzin 5.000 lir, Valerija Komel 500 francoskih frankov.
Namesto cvetja na grob Rozalij« Lakovič iz Doberdoba daruje krajema sekcija KPI 15.000 lir za prosvetno društvo «Jezero».
NA SEDANJEM POSVETU O PROBLEMIH SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI
Pni p. Petridg: Smernice za poučevan je
slovenščine v Beneški Sloveniji
Prof. Pavel Petricig v svojem referatu obravnava problematiko izobrazbe v Beneški Sloveniji in pri tem poudarja, da je treba u-poštevati nujnost, da se vsi načrti tega vprašanja uskladijo s celotnim razvojem prebivalstva, namreč z njegovim kulturnim, političnim in psihološkim napredkom. Ta nujnost pa oogojuje metodološko izbiro med formalističnimi metodami, ki težijo k zakonski u-Vsdbi slovenskega izobraževanja in organskimi metodami, ki lahko v vsakem trenutku z uresničljivimi metodami razvijajo nove, višje oblike zavesti.
Te metode utemeljujeta prepričanje, da je danes, v nasprotju s preteklostjo, možno doseči ustrezen odzivni prostor za postopno izpeljavo pobude, hkrati pa tudi predpostavka, da se bo ta odzivni prostor v bodoče razširil. To prepričanje predpostavlja tudi u-poštevanje dejanskih možnosti u-»peha tako pri postopno izvajanih pobudah glede slovenskega izobraževanja, kot tudi pri vzporednem razvoju samozavedanja beneških Slovencev.
Povedati pa je treba, da je razvijanje te organske metode pn uvajanju slovenskega izobraževanja le izhodišče za dosego in stitucionalnega šolskega izobraževanja v slovenskem jeziku. To izobraževanje pa je uresničljivo le ob vseh šolskih komponentah: u-čenci, učitelji, starši. Slovensko izobraževanje mora postati splošna potreba našega prebivalstva. Predlog za organsko metodo predpostavlja postopen proces razširitve začetnega odzivnega prostora.
Opazovalcu se bo zdelo, da predlog za organski razvoj zahteva daljšo pot, komu pa se bo tudi zdelo, da so pobude ki jih sedaj uresničujemo, premalo slovenske, ker da formalistična metoda, ki vsebuje zahtevo po uvedbi neposrednega slovenskega izobraževanja v javne šole, bolj ustreza načelnim zahtevam izrazito političnega značaja kot pa današnjemu dejanskemu položaju in možnosti odziva med prebivalstvom.
V svojem referatu prof. Petricig govori nato o funkciji in metodi, kjer pravi, da je treba pojem slovenskega izobraževanja določiti. Običajno ta pojem pomeni, da poteka poučevanje šolske snovi v slovenskem jeziku ali da je slovenski jezik predmet poučevanja in osnovno izrazno sredstvo v šoli. Ln v tem primeru gre ali naj bi šlo za slovenski knjižni jezik. To pa je možno v našem zamejstvu le na Tržaškem in Goriškem. Formalistična strategija se zavzema za prenos tega stanja v šole Beneške Slovenija ali za uvedbo pouka slovenskega jezika v državne šole. Organska linija pa se je razvila zaradi izrednih težav pri uresničevanju enega od omenjenih ciljev.
Organske metode imajo prednost, da upoštevajo tiste metode, ki se razvijajo iz dneva v dan in ki u-poštevajo bolj funkcijo kot obliko. Zato v pojem slovenskega izobraževanja vključujemo vse tiste pedagoške pobude, ki se posvečajo upoštevanju ambientalne, kulturne, socialne in jezikovne stvarnosti ter odnosov, ki iz te izhajajo. Vsako izkušnjo ocenjujemo v zvezi s funkcijo, ki jo ima v zorenju novih položajev. Tako se upošteva slovensko narečje kot del slovenskega jezika in rabo narečja pri izobraževanju. Ko opredeljujemo metodo dela, moramo torej upoštevati predvsem potrebo, da se v izobraževalne procese vključijo vse komponente družbe in okolja. Za to pa so potrebni ustrezni didaktični prijemi, hkrati pa je treba upoštevati tudi različne odzivne
ravnine, ki jih v danem trenutku lahko dosežemo.
Ko je govor o delovnih načrtih in vsebini, iz referata prof. Petri-ciga izhaja, da organske metodologije ne smemo pojmovati kot množico posameznih ločenih pobud pač pa je treba vsako tako pobudo predstaviti kot dogodek, pri čemer je treba definirati cilje in sredstva, vendar mora vsaka pobuda nositi v sebi klice novih pobud. Organska metodologija ima torej značaj strategije.
Učenje slovenskega jezika kot drugih jezikov ni lahko, če ga izvajamo s šolskimi metodami, posebno če manjkajo osnovni faktorji. Če je pouk preveč formaliziran, je to nova težava za učenca v Beneški Sloveniji, pa naj ta govori slovensko narečje ali tudi ne, kot se dogaja v nižjih predelih Beneške Slovenije. Torej tudi na didaktični ravni more priti do odklanjanja slovenskega pouka. Zato je potrebno da se pouk slovenskega jezika krepko motivira in da se pri otrocih, ki govorijo narečje, dalj časa ustavimo na nižji stopnji jezikovnega formaliziranja. In tudi uvajanje slovenskega narečja kot občevalnega jezika v dejavnostih delovnih skupin na primer v zborovskem petju in drugod predstavlja lahko pomemben metodološki sklep, ki mu tudi na masovni ravni lahko priznamo vlogo primarnega elementa.
Petricigovo poročilo v nadaljnjem govori o tem, da šola ni več zaprta ustanova, ki ne sprejema zunanjih vplivov. In tudi v Beneški Sloveniji imamo že učitelje, ki so stopili v stik s političnimi in kulturnimi krožki. Ker pa je šoloobveznih otrok premalo, je marsikateri takšen učitelj moral v nižinsko Furlanijo. Vendar lahko tudi ugotovimo, da se tudi v družinah širi sprejemanje novih pobud in tudi nekateri ljudje, ki zavzemajo odgovorna mesta v javnih šolah ali ki so izvoljeni v razne šolske organe, so že pripravljeni podpirati delo angažiranih šolnikov. Tega dejstva ne smemo pustiti v-nemar.
Ko nato govori o raznih možnih pobudah nadaljuje: Upoštevati moramo, da se eksperimentalno izvenšolsko delo dopolnjuje s samim šolskim delom ob sodelovanju nekaterih učiteljev in učencev. Iz tega izhaja nujnost, da se ta proces še bolj poudari, da se šolsko in izvenšolsko delo med seboj bolj približata. V tem okviru bomo našli mesto tudi za vlogo špe-trskega učiteljišča. Verjetno bo treba pomisliti tudi na usmerjanje naše mladine k slavističnemu študiju na univerzah, da bi s tem pripravili kadre za bodoče potrebe.
Pri obravnavanju izvenšolskih pobud prof. Petricig meni, da je osnovna težnja pobud, li se u-resničujejo v šoli in izven nje, že omenjena težnja o postopnem zbliževanju. Nato je navedel primer pošolskega pouka v Gorenjem Tar-bilju in nato težnjo, da bi razširili pobudo jezikovnega pouka na vse tiste kraje, kjer bi bilo možno zbrati čeprav v minimalno število šoloobveznih otrok. O pošolskem pouku pa meni, da ga bodo organizirali povsod, kjer bodo naleteli na pozitiven odnos družin in ta pouk bo časovno razsežnejši, da bi se dosegli boljši rezultati.
V zvezi s tem je omenil dve realizirani pobudi in sicer pobudo «Mlade brieze», ki so jo prvič organizirali septembra lani v Dolenjem Tarbilju, drugič pa v sep-tebru letos v Matajurju. Prve «Mlade brieze» se je udeležilo 28 otrok, druge pa že 55, od katerih je 42 živelo skupaj v hotelu v Matajurju, 13 pa jih je prihajalo iz bližnjih vasi. Ker je prišlo do razširjenja te pobude, je upati, da
se bo ta način razvil zato pa bi bilo treba najti več učnih moči in primernejše prostore. Pri tem je podčrtal, da se je 21 otrok udeležilo prve in tudi druge «Mlade brieze».
Nadaljnja možnost razvoja je ta, da se vzgojiteljem, ki so sodelovali pri dosedanjih «Mladih brie-zah» poverijo odgovornejše naloge, ki bodo seveda bolj kompleksne, kajti le takšni načrti lahko omogočijo številnejšo udeležbo in predvidevajo tudi večje časovne razsežnosti.
V	zvezi s takšnimi pobudami je Petricig omenil tudi pobudo «Moja vas», ko otroci sestavljajo spise, doma ali v šoli, o svoji vasi in ga pošljejo študijskemu centru «Nediža». To pobudo so že dvakrat izpeljali in je vsakokrat dala dobre rezultate.
Pri tem je Petricig povedal, da brošura «Vartac» izide v približno tisoč izvodih in je ne dobijo le otroci ,ki so pri pobudi sodelovali, pač pa tudi njihove in mnoge druge družine, pa tudi šole, ki jo bodo verjetno uporabljale pri naslednjih pobudah.
V	povzetku svojega poročila prof. Petricig zatrjuje, da pobude, ki jih je omenil in prikazal, še vedno zajemajo razmeroma majhno število otrok, hkrati si je
tudi težko zamisliti, da bi šle preko določenih meja, ker ustrezajo le točno določenim funkcijam. Toda tudi te pobude, kot je tudi pobuda «Moja vas», se lahko razvijejo v različne smeri ter lahko pritegnejo k sodelovanju otroke o-samljenih družin, okrepijo stike z državno šolo, vzpostavijo stike med otroci različnih vasi in jih pripravijo na nove pobude oziroma posamezne pobude prilagodijo zahtevam mlajše mladine, mladine iz višje srednje šole in tudi u-niverzitetnih študentov, čeprav to ni izrecna funkcija teh pobud, so vse te šolske in izvenšolske i-niciative kot celota vendarle potrebna osnova za institucionalizirano slovensko izobraževanje.
Končno je v poročilu govor tudi o pobudah za odrasle, kajti v Beneški Sloveniji je treba s slovenskim izobraževanjem začeti od samega začetka na vseh starostnih stopnjah, torej tudi pri ljudeh, ki so angažirani v emancipacijskem procesu beneških Slovencev. Govor je torej o tečajih slovenščine za odrasle, ki bi lahko bili uspešni, če bi imeli na razpolago visoko kvalificirane učne načrte in moči, pa tudi o benečan-skih kulturnih dnevih, o gledališču, o folklpmih in drugih manifestacijah.
Pogled na del male dvorane Kulturnega doma, kjer se je včeraj popoldne zbralo veliko ljudi, ki jim je slovenska šola pri srcu
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiuiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiLUiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
pni a Bntim: Kakšna na j bosta kultura in vzgoja na slovenski šoli v Italiji
Referat prof. Bratine o temi «Kakšna naj bosta kultura in vzgoja v slovenski šoli v Italiji?» obsega obdelavo vseh bistvenih vprašanj, ki zadevajo možnosti razvoja slovenskega šolstva v Italiji v smislu zadnjih sprememb na šolskem področju. Bratina v uvodu obnavlja spremembe, ki so nastale v italijanskem šolskem sistemu kot posledica večje angažiranosti šolnikov in dijakov, pa tudi raznih socialnih in političnih sil na področju šolstva. Spremembe, ki so nastale v zadnjih letih, prave osnove in so postavile v dvom skoraj svete strukture šole kot inštitucije ter so vsebinsko spremenile pojmovanje znanosti kot opravičilo za nekakšno oblast. Z zrušenjem nekaretih mitov so bili torej postavljeni temelji za preosnovo šole in vzgojnega procesa, ki se morata bolj prilagoditi
dejanskim potrebam današnjega človeka. Jasno je stopilo na dan dejstvo, da je bila šola v kapitalističnih in industrijskih zelo razvitih državah razrednega značaja in je ločevala mladino na o-snovi njenega družbenega razrednega izvora, ne pa po kulturni vsebini in vzgojnih metodah, ki so jih predvidevali učni načrti. Živahen gospodarski razvoj, ki je, slabo ali dobro, spremenil v kakih 15 letih marsikatero in še predvsem italijansko družbo, je povzročil seveda hude posledice tudi v šoli in jasno pokazal na nujnost po spremembi, ki pa jo zanikajo. Jasno je, da je moralo v italijanski šoli priti do sprememb, ko je ljudstvo prešlo iz pretežno kmetijske na industrijsko zaposlitev. Razvoj raznih znanstvenikov in družbenih ved ter nove politične perspektive so še
Med gosti zasedanja vidimo od desne: ravnatelja slov. učiteljišča prof. Ježa, strokovnjaka za manjšinska vprašanja črtomira Kolenca, generalnega konzula Ivana Renka in predsednika SKGZ Borisa Racetn
j......................................................................................................m»....................................m....
Prof. M. Pirjevec:
Slovenski jezik na tržaški filozofski fakulteti
Prof. Marija Pirjevec je govorila o položaju, ki ga imata na filozofski fakulteti v Trstu slovenski jezik in slovenska književnost. študij slovenščine ima v Trstu tridesetletno tradicijo, Kajti uvedli so ga koj po drugi svetovni vojni v oddelku za slovensko filologijo, na katerem pa se upoštevata le slovenščina in ruščina in je ruščina do leta 1969-70 imela celo prednost pred slovenščino in se je šele po reformi leta 1969, položaj slovenščine bistveno spremenil na boljše. Studijski načrti, ki so bili po starem sistemu strogo določeni, so postali v marsičem bolj svobodni in si jih študent danes v precejšnji meri ureja po lastnem zanimanju, po lastnih potrebah. Že v prvem letniku predloži svoj načrt v potrditev fakultetnemu svetu, ki poskrbi, da bo program v skladu z glavnimi smernicami fakultete, posamezniku pa prepušča dokajšnjo možnost izbire.
Tržaška filozofska fakulteta se je po starem delila v tri glavne veje. po reformi 1969. leta pa je razcepliena v vrsto smeri, v 0-kviru katerih si študent lahko sam izbira pot. Ta novost je posledica vedno bolj občutne po-
trebe po specializaciji. Žal pa na oddelku za slovensko filologijo niso bili doseženi zaželeni cilji, ker se je število predmetov tu še skrčilo, odpadli sta slovenska filologija in zgodovina vzhodne Evrope.
Kljub temu pa moramo priznati, da nova ureditev nudi tistim, ki se hočejo s slovenskim jezikom in književnostjo posebej seznaniti, možnost, da temu predmetu posvetijo več časa kot v preteklosti, ker ga lahko poslušajo kar štiri leta. V tem primeru pa je slovenščina predmet, ki označuje potek celotnega študija. Za poglobljeno slavistično izobrazbo je to še vedno premalo, ker tega predmeta ni mogoče povezati z drugimi sorodnimi in dopolnilnimi vedami in zares težko je izbrisati pečat, ki ga je slavistiki dala prejšnja ureditev univerze, ko sta bib slovenščina in ruščina le dopolnilna predmeta. Na inštitutu na p-imer še vedno ni urejeno stanje učnega osebja in so do sedaj poučevali slovenščino le pover jeni profesorji, ki so bili zaradi svojega staleža izključeni iz odločujočih fakultetnih forumov. Šele v prihodnjem letu bo tudi poverjeni profesor lahko neposredno
prikazal v fakultetskem svetu probleme študija slovenščine.
Leto 1969 je prelomnica v poučevanju slovenščine na filozofski fakulteti tudi zato, ker se je predavanjem slovstva dodal tudi jezikovni pouk. Med tržaško filozofsko fakulteto in ljubljansko univerzo je prišlo do dogovora o u-stanovitvi slovenskega lektoriata, ker pa dogovor ni vključen v ita-lijansko-jugoslovanski sporazum o kulturnih izmenjavah, je lektor še vedno upravno in finančno vezan na ljubljansko univerzo.
Visokošolec, ki si na tržaški filozofski fakulteti izbere slovenščino, more opraviti izpit iz književnosti in iz jezika, ki pa je prilagojen študijskemu načrtu posameznika. Kandidati pa imajo različne študijske načrte in različno je tudi njihovo znanje slovenščine. Zato se predavatelj srečuje s številnimi problemi in mora predavanja pripraviti tako, da jim lahko sledijo ne le slovenski, pač pa tudi italijanski slušatelji in slušateljice, ki sledijo predmetu le eno, dve, včasih pa tri ali celo štiri leta. Vrhu tega sledijo temu programu tudi študentje drugih fakultet in mora zato predavatelj prilagoditi svoja
predavanja in ubrati nekako srednjo pot, kar je prav gotovo v škodo tistim, ki so si slovenščino izbrali kot glavni predmet. Vprašanje bi se rešilo z uvedbo paralelnih predavanj, za kar pa je potrebno številnejše osebje.
Prof. Marija Pirjevec je nato navedla nekaj, podatkov, ki doku-zujejo, da se zanimanje za slovenščino veča, vendar je hkrati poudarila, da se vpisujejo ha slovenščino slušatelji, ki so končali slovenske šole ali ki so po rodu Slovenci, vtem ko je zanimanje italijanskih slušateljev zato panogo skrajno skromno.
Po opisu študijskega načrta je prof. Pirjevčeva omenila še lektorat za slovenščino, ki je bil u-stanovljen na osnovi vedno tesnejših stikov tržaške fakultete z oddelkom ljubljanske filozofske fakultete za slovenske jezike. Pri tem je podčrtala že skoraj tradicionalna srečanja med dekanoma obeh fakultet in zanimanje ljubljanske slavistike za okrepitev slovenščine na tržaški univerzi. Končno je govorila še o možnostih. ki se nudijo tržaškim, študentom za štud:;e in noglabU-nje znanja na raziskovalnem delu v Sloveniji
pripomogli k temu, da so nastale korenite spremembe še bolj potrebne.
Kultura je postajala čedanje bolj splošna in tudi šola se je torej iz elite strukture spremenila v ljudsko nujnost z obveznostjo določenega, a vedno večjega števila let. Tako je prišlo do množičnega vstopa v višje srednje šole in na univerze tistih družbenih slojev, ki so bili dotlej običajno izključeni iz višjih stopenj pouka. Do te spremembe ni moglo priti brez posledic, ker je prav pri dialogu med dijaki različnih družbenih slojev prišel do izraza ozek pogled na kulturno dejavnost in ozkost pedagoških prijemov, ki se v zadnjih petdesetih letih niso spremenili in so torej ostali taki, kakršne je takratni vodilni razred določil za samozadrže-vanje.
Iz vseh teh razlogov se moramo danes spoprijemati z obširno problematiko šole kot inštitucije v povezavi s spremembami družbe in s preosnovo kulturnih dejavnosti. Zato je nujno, da preverimo pomen, ki naj ga ima šola ob novih potrebah po vzgoji, upoštevajoč dejanske družbene in kulturne pogoje, v katerih se nahaja skupnost in ekonomske zmogljivosti te skupnosti. To je seveda : še predvsem pomembno, ko govorimo o slovenski šoli v Italiji, ki se mora, tudi ne upoštevajoč običajno diskriminacijo, spoprijemati s številnejšimi in težje rešljivimi vprašanji kot italijanska.
In mnenja sem, da tudi v strogo omejenih možnostih, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, lahko najdemo možnosti, da pod pretvezo poskusnega pouka, uvedemo nekatere spremembe, seveda če si zastavimo cilje, ki presegajo golo obrambo pravice do obstoja, ki je sicer zelo važna, a verjetno ne zadošča več. Naša šola mora s pomočjo vseh manjšinskih organizacij sprožila kulturno ofenzivo, kajti naša kultura ni še izčrpana in bi lahko postala zelo pomemben dejavnik v deželi in bistvene važnosti v vsedržavnem merilu. Lahko bi razvejali delovanje naše šole na vrsto kulturnih izmenjav z drugimi deželami in okrepili že tesne stike z matično domovino, na katero se najbolj oslanjamo ne le zaradi svoje narodnostne pripadnosti, temveč tudi zaradi vrste zgodovinskih družbenih sprememb, ki so med najpomembnejšimi v Evropi, začenši prav s šolo.
Ko proučujemo nalogo in pomen slovenske šole, nikakor ne moremo mimo boja za pravičnejšo družbo, torej tudi v notranjosti naše narodnostne skupnosti. Okrepiti je treba torej predvsem spremenjeni koncept kulture, ki se je v zadnjem času oddaljila od zaprtosti same vase. Danes pojmujemo pod besedo kultura kompleks izkušenj in spoznanj, ki so tesno povezane z dejansko strukturo neke družbe. Ne obstajajo torej nižje in višje kulture, civilizacija kot antiteza barbarstva, temveč različne kulture, ki se razlikujejo predvsem po tem, koliko lahko osvobodijo človeka naravnega in družbenega suženjstva in ga, v našem primeru, rešijo etnično-na-cionalnih predsodkov s hkratnim občutkom manjvrednosti. Tu torej vidimo, v čem se novo pojmovanje kulture razlikuje od starega, razrednega pojmovanja, ki ga je pri Slovencih dokončno odpravila narodnoosvobodilna borba, a ga je še prej odločno zanikal Ivan Cankar. Kljub temu pa je tostran meje takšno pojmovanje marsikje še vedno vkoreninjeno.
Tradicionalno pojmovanje kulture seveda vpliva na vzgojni pro-
ces šolskega pouka. Družbena inštitucija ni nič drugega kot skupek oblastvenih odnosov, ki zagotavljajo delovanje inštitucije same in omogočajo dosego prej zastavljenih ciljev. Te inštitucije pa se spreminjajo na osnovi kulturnih, ideoloških, političnih in drugih premikov, ki so tesno povezani z ustrojem družbe, ki se vzporedno z njimi spreminja. Krizo in štitucije-šole torej lahko pripišemo nasprotju med staro usmerjenostjo vzgojnih sredstev, namenjeno predvsem vzgoji «vodilnega» razreda, in "potrebo1 po drugačni vzgoji, ki jo, čeprav včasih zmedeno, iznašajo sinovi podrejenih slojev, ki so imeli prvič možnost za vzgojo ne zaradi dobrosrčnosti vodilnih slojev, ampak zaradi lastne potrebe po razvoju.
Te spremembe so postavile zahtevo po novih pedagoških in vzgojnih prijemih, primernejših novim prijemom pojmovanja kulture. Sicer ne smemo pozabiti, da danes šola ni več edino vzgojno sredstvo in znanje, ki je bilo do pred kratkim monopol učiteljev, je danes dosegljivo vsakomur. Nasprotno: bogato vsakodnevno kulturno izživljanje in nove možnosti informiranosti ljudstva izločuje eno tradicionalnih nalog šole in daje mladini sredstva, da na primerjalni osnovi razpravlja o tem, kar je dojela v šoli in sili učitelja, da stalno izpopolnjuje svoje znanje in postavlja torej v krizo nalogo, ki se ohranja le na nekakšni birokratsko - avtoritarni osnovi.
Kaj potem? Treba je upoštevati novi odnos med šolo in družbo, dejstvo raznolikosti učencev in dijakov, ki prinaša v šolo dialog, cesto pa celo spor, kajti takšna je družba, katere izraz mora biti šola. Vsekakor je živahno okolje boljše od suhoparnega. V taki šoli ima seveda učitelj vlogo sodelavca na učenčevi razvojni poti. Opustiti mora torej vlogo mehaničnega ponavljalca programov in se podrediti vlogi posrednika možnosti samostojnega osveščanja o raznih vprašanjih, čim temeljitejša bo ta vzgoja, tem bolj razvite bodo ustvarjalne in spre-minjevalne možnosti človeka po dokončanem šolskem obdobju.
To pa je važno še predvsem za pripadnike manjšin, ki se morajo upirati raznarodovalnim silnicam, ki se jim cesto pridružujejo družbene diskriminacije. Za nas morata torej biti pedagogija in kultura ne le sredstvi spoznavanja in vzgoje, temveč tudi sredstvi emancipacije in nadzorstva nad družbenimi spremembami, katerih sestavni del smo tudi mi in ki jih moramo izkoristiti za nov način razvoja in uveljavljanja. Biti moramo torej sposobni, da smo ved-.no sestavni del družbe. Prav zato postaja čedalje važnejši novi način pojmovanja kulture in vzgoje v naših šolah.
Po drugi strani pa nam današnja družba ne pušča veliko izbire, saj se vsak dan seznanjamo z izrazitim razrednim bojem, ki ga nismo izbrali mi, ampak smo se v njem znašli. Ta boj nam prinaša spremembe, ki ne zadevajo samo družbene in kulturne dejavnosti,, ampak celotno etnično-narodnostno stvarnost. Morda se bodo komu zdele te ugotovitve neumestne, vendar pa so zelo pomembne, če upoštevamo, v kolikšni meri se današnja družba vključuje in usmerja šolo. Kljub ■ omejenosti možnosti, ki jih predvideva zakon, nam prav delegirani odloki nakazujejo nove perspektive, ki pa jih nismo še znali izkoristiti.
PETEK, 26. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.45	Program za mladino: PRIGODE V RDEČEM MORJU Danes bo na vrsti zadnja prigoda, v kateri ima glavno besedo Monfreid, ki je vzdolž obal Rdečega morja preživel že veliko mesecev in pri tem doživel veliko prigod najprej pri lovu na školjke oziroma bisere, nato z razpečevanjem orožja in sužnjev. Toda vtem je prišlo do prve svetovne vojne in Monfrei meni, da je že prišel čas, da s svojim avanturističnim življenjem preneha. Zato skuša urediti svoje zadeve in spraviti v denar še zadnji tovor orožja. Nato se bo odpravil k vojakom. Njegov prijatelj Lavigne pa je že odšel k vojakom, Uda Ato Joseph ga prepriča, naj bi opravil še zadnjo pot, ker je našel nekaj interesentov za naboje streliva, ki ga je Monfreid skril v Mascaliju. Za strelivo se zanima arabski mogotec Bender Lascoral s somalske obale, ki je v sporu z nekim verskim voditeljem.
19.15 ŠPORTNI DNEVNIK
20.00	DNEVNIK
20.40 Srečanja 1975: ENO URO S PATROM ARRUPEJEM
Pater Arrupe je znan kot «čmi papež», v nasprotju z «belim papežem», ki je vrhovni poglavar katoliške cerkve. «Črni papež» pa je vodja jezuitskega reda ,ki mu tudi pravijo, da je «policijski red katoliške cerkve». Sicer pa je jezuitski red izredno pomembna cerkvena ustanova, ki je dala doslej že 37 svetnikov in 134 blaženih. Nadalje imajo jezuiti na vsem svetu 4000 zavodov in 400.000 mladih ljudi, ki se šolajo v raznih njihovih zavodih in šolah. Samo v njihovem rimskem semenišču se šola 3000 semeniščnikov iz sto dežel sveta. Jezuitski red je znan tudi po tem, da se posveča najrazličnejšim znanostim, tako da predstavlja nekakšen umski vrh katoliške cerkve. Jezuitski red si je ta položaj priboril in prilastil v 400 letih, odkar obstaja oziroma odkar ga je ustanovil Ignacij Lo-jonski. Trenutni vrhunski «vodja» tega reda pa je pater Pedro Arrupe, ki je po rodu Bask. Pripada torej tisti nacionalni skupnosti, ki živi na Pirenejih na meji med Španijo in Francijo in ki posebno v zadnjih časih kaže očitne znake, da hoče biti svobodna. Odtod tudi št evilne obsodbe na smrt francovskih sodišč, ki prav te dni upravičeno razburjajo vso svetovno javnost. Danes bomo prisostvovali enournemu razgovoru s patrom Arrupejem.
21.45	Človek in njegova glasba: BURT BACHARACH
22.45	DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	Due in altalena
Delo Williama Gipsona je prevedla Laura Del Bono,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10, 11.00 in 15.10 TV ŠOLA: Odnosi v skupnosti, Celica, Ali ste vedeli, Obdelava lesa. Kondenzatorji, V živalskem vrtu. Jesen, Angleščina, Predšolska vzgoja in Risanka
18.20 Pisani svet: NAŠA BESEDA
Naša beseda 75 pomeni v ljubiteljski gledališki dejavnosti mladih pomemben mejnik v načrtnem in organiziranem širjenju pobud ter pri ugotavljanju dejavnega in ustvarjalnega odnosa mladih do gledališča in govorjene besede nasploh. Naša beseda 75 demantira črnoglede trditve, češ da se mladi ne zanimajo za kulturne dobrine. Na letošnji zaključni prireditvi, ki je bila maja v Ravnah na Koroškem, smo se lahko ponovno prepričali, da ima gledališka misel na Slovenskem zdravo, trdoživo in veliko obetajočo osnovo prav v mladih gledaliških za-gnanežih.
OBZORNIK
19.00
19.15
19.45
20.30
20.50
21.05
22.40
23.15
SREČANJE OKTETOV 75, drugi del OD GOTIKE DO BAROKA:
Iz serije Umetnost na jugoslovanskih tleh Kadar govorimo o monumentalni umetnosti, se Slovenci najraje spominjamo obdobja gotike in baroka na naših tleh. Tudi slovenske TV kamere se v svoji petnajstletni zgodovini večkrat ustavljajo ob največjih spomenikih poznega, srednjega in tudi novega veka. Ponosni smo lahko na dediščino, ki nam jo je zapustila preteklost in sicer naši stari mojstri, pa tudi CimeT-niki, ki jih je k nam zvabil bogat plačnik, željan vsega lepega in novega.
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar KOVINSKA ZVEZDA, celovečerni film Oddaja za stike z občinstvom DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček. Risanke 21.15 DNEVNIK
21.30 OKLOPNICA, celovečerni japonski film 23.00 Slovenski zbori
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 13.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 -Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. skladbe; 18.55 Vokalni ansambel; 19.10 Na počitnicah; 19.20 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 22.10 V plesnem koraku.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30, Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Popevke; 10.15 Orkester Bacha-rach; 10.35 Plošče; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kulturni pregled; 15.30 Pianist Franco Cassano; 15.45 La Vera Romagna;
16.30	Z nami je; 17.45 Tops Pops; 18.15 Kulturna panorama; 19.00 Parada orkestralnih melodij; 18.30 Pevski zbori; 20.00 Prenos RL;
20.30	Pisana glasba; 21.00 Glasba in zvoki; 22.00 Literarna oddaja; 22.10 Dva orkestra; 22.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.0, 19.00 Poročila;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 23.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.05 Komorna glasba; 17.40 Pisan glasbeni spored; 19.30 Nove ital. nopevke; 20.20 Simf. koncert; 22.20 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama; 9.30 Nadaljevanka; 10.35 Poletni spored; 12.40 Alto gradimento;
13.00	Hit Parode; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske pesmi; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 18.35 Plošče pod vedrim nebom; 21.19 Dva komika; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Slika v-modrem in zelenem okvirju: 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Popevke brez besed; 14.30 Priporočamo vam...; 15.10 Mladinski zbori: Skopje, Celje in Kotor; 16.30 Napotki za turiste; 16.45 «Vrtiljak»; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Poletni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa 19.15 Zvočni signali; 20.40 Ansambel H. Burkata; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Stop-pops 20; 21.13 Oddaja o morju; 00.05 Literarni nokturno; ' 00.15 Alice Coltrane.

Horoskop
1 - • v .J ^ ■ ■V..''- '	.	_ -- . 'V	. ..
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne izgubljajte časa s podrobnostmi. Posvetite več pozornosti družinskim vprašanjem.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nastopile bodo manjše težave v organizaciji vašega dela. Nekdo vam bo dokazal svojo ljubezen.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zavrnite nekaterih zelo ugodnih ponudb. Nekoliko napeto vzdušje v družini.
RAK (od 23. 6. do 2. 7.) Preden sprejmete novo delo, izpolnite stare obveznosti. Nepozabne ure z dragimi prijatelji.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes bo sreča na vaši strani. Ne izrabljajte svojega vpliva na najmlajše.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne sprejemajte ponudb od oseb, ki kažejo površnost. Posvetite večer najljubšim opravilom.

TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
Z neko solidno podporo boste ključih važen posel. Popolno zumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23. 10- d°
11.) Izredno zanimiv dan z metnike. V čustvenem pog eau u do izpolnjene vse vaše želje-STRELEC (od 23. 1L do 20 12J Postavite se po robu brez -.. se sti svojih sodelavcev. Seznamu boste z zanimivo osebnos J ■	.
KOZOROG (od 21. 12; d^Jno
Uspešno boste opravili d nalogo. V teku večera boste pre jeli prijetno vabilo.	iq 2)
VODNAR (od 21. 12- do /9- ^ Ne lotite se nobenega P?fla’ni. kaj sreča danes ni na vasi stran
Ljubosumni boste. „n •? i Da RIBI (od 20. 2- do 20JO
SPORT SPORT SPORT
■ *
KOLESARSTVO ,	,
«DIRKA PO FURLANIJI»
V končnem sprintu zmaga Poggia lija
košarka
TROFEJA DEL NEGRO»
Na jutrišnjem turnirju v Trstu
pred Baronthellijem in Battaglinom tudi Industromontaža in Canon
Startalo je 74 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo le 44
PORDENON, 25. — Roberto Pog- bili danes na sporedu skupinski sko-giali je zmagal na drugi izdaji ko- ki iz višine 3.000 m. Po nepopolnih,
lesarske dirke po Furlaniji. Poggiali je skupno z Baronchellijem in Battaglinom privozil do cilja, v končnem sprintu na je bil najhitrej-ši in je tako zasluženo zmagal.
Proga je bila za kolesarje dokaj naporna, saj je startalo kar 74 kolesarjev. na cilj pa jih je prispelo le 44. čeprav sta bila odsotna dva boljša kolesarja kot Francesco Mo-ser in Roger De Vlaeminck, vseeno je bila dirka zanimiva, saj so si tekmovalci močno prizadevali, da bi si že v uvodnem delu dirke zagotovili večjo prednost. Tako je bilo več poskusov pobegov, ki pa so se vsi izjalovili.
Petnajst kilometrov pred ciljem pa so Poggiali, Baronchelli in Bat-taglin z ostrim sprintom presenetili Vse in se sami podali do cilja. Za ostalo glavnino pa je bilo prekas-no, da bi spet ujela «trojico». Vrstni red
1.	Roberto Poggiali (Filotex), ki je prevozil 227 km v 5.44’ s poprečno hitrostjo 39,540 km na uro
2.	Baronchelli (SCIO
3.	Battaglin (Jollyceramica) z istim časom
4.	Riccomi (SOC) po 10”
5.	Panizza (Brooklyn)
6.	Maggioni (Jollyceramica)
7.	Bortolotto (Filotex)
8 Gavazzi (Jollyceramica) po 15” 9. Bitossi (SCIC)
10. Antonini (Jollyceramica) z istim časom.
Julri v Olovcu MI Alpc-Adria
Jutri bo v Celovcu druga izdaja Mladinskih iger Alpe - Adria, ki se jih bodo udeležile mladinske reprezentance Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. V raznih športnih disciplinah bo nastopilo preko 200 mladink in mladincev.
Lani so bile te igre v Vidmu in največ kolajn je osvojila reprezentanca Slovenije.
PADALSTVO
EP V PORTOROŽU
V vodstvu ZDA
PORTOROŽ, 25. — Na evropskem
padalskem prvenstvu v Portorožu so
P<Xk®iVera bo spet’ po številnih
mestom
Polemikah v zvezi s predsedniškim
in h — Pr' Milanu, stopil na igrišče slav«- Začel s treningi. Sedaj pa se “Solden boy» pridno zabava v mh »arih. Denarja mu ne manjka, elegantnih oblek tudi ne
neuradnih podatkih je v vodstvu reprezentanca ZDA, ki nastopa izven konkurence. Dosegla je odlični rezultat samo 7 cm od cilja. Druga e-kipa je Sovjetska zveza 17 cm od cilja, tretje in četrto mesto pa delita Češkoslovaška in Poljska. Jugoslovani so na 11. mestu. Pri ženskah pa je prva Sovjetska zveza pred Bolgarijo in NDR.
L. O.
Stevenson (Kuba) bo ostal amater
CIUDAD MEXICO, 25. — Teofilo Stevenson, olimpijski in amaterski svetovni prvak v težki boksarski
kategoriji, je izjavil, da bo ostal amater in da nima nobenega namena boksati se s svetovnim profesionalnim prvakom Clayem. Kubanski boksar Stevenson je te dni v Mehiki, kjer se bo udeležil s svojo reprezentanco vseameriških iger.
Stevenson je nato pristavil: «Ponujali so mi bajne vsote za dvoboj s svetovnim prvakom Clayem. Na Kubi pa ni poklicnega športa in jaz boksam za Kubo. Deset let gojim ta šport brez denarja in zato bom še naprej ostal amater.»
ZADNJA VEST
V sinočnji prjateljski košarkarski tekmi v Trstu je ekipa Ali Starš San Marino premagala Pallacanestro Trieste s 109:87.
Turnir prireja Servolana - Pallacanestro Trieste bo nastopil z novim Američanom Taylorjem - Favorit je Canon iz Benetk z odličnim Stahlom
Po uspelem Borovem turnirju v Dolini bo v Trstu pred začetkom italijanskih prvenstev nov zanimiv košarkarski dogodek. Servolana bo namreč jutri in v nedeljo priredila nov mednarodni košarkarski turnir za «Trofejo del Negro» v spomin prerano umrlega tržaškega košarkarskega sodnika.
Na tem turnirju bo kot gost iz Jugoslavije nastopila Industromontaža iz Zagreba, ki bo letos igrala v prvi jugoslovanski ligi in ki se je že lani odlično izkazala na tržaškem turnirju, saj je v finalu za prvo mesto le za eno točko izgubila proti Snaideru.
Poleg jugoslovanskih košarkarjev pa bodo nastopili še Canon iz Benetk, ki je v predprvenstvenih tekmah presenetil zaradi izredno dobre i-
			
NOGOMET
JUTRI V RIMU ZA EVROPSKI POKAL
Reprezentanca brez nobenih sprememb S Finsko bo težje kot proti mladincem
Še polemike v zvezi z Mazzolo - Rocca bo igral - Savoldi dosegel dva gola
FIRENCE, 25. — Italija je torej premagala mladince s 5:0. Zmaga proti j Uniorjem je bila seveda predvidena. Savoldi je končno prišel do gola (dosegel je dva zadetka), Causio je dosegel edini gol v drugem polčasu. Rocca je igral vseh 9t minut, reprezentanca > pa je zadovoljila le v prvem polčasu.
če je bil pred dnevi optimizem v italijanskem taboru na višku, pa se sedaj že poraja strah pred srečanjem s Finsko. Pravijo, da bodo Finci nastopili z obnovljeno postavo. da ne bodo tako naivni kot v Helsinkih, ko so proti Italiji nerodno zgubili z 0:1. Skratka, tudi Finska postaja za Italijo nevarnost.
Medtem pa se polemike glede izključitve iz reprezentance Sandra Mazzole še niso polegle. Mazzola je trenutno najboljši italijanski nogometaš in to je tudi potrdil v italijanskih pokalnih tekmah, ko je pri Interju odlično gradil igro, obenem pa se uveljavil kot strelec. Če nastopajo drugi starejši nogometaši kot Facchetti, Zoff, zakaj naj bi ne igral tudi Mazzola? Bearzot in Bernardini pa sta že sestavila reprezentanco in Mazzola si bo lahko o-gledal sobotno tekmo s Finsko doma po televiziji.
Italija bo jutri proti Finski v Rimu igrala s tisto postavo, ki je v sredo nastopila proti mladinski postavi, in sicer: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti, Bellugi, Facchetti, Graziarli, Pecci, Savoldi, Antognoni, Merini. Danes bodo italijanski reprezentanti dopotovali v Rim, popoldne pa bosta zvezna selektorja Bearzot in Bernardini uradno objavila reprezentanco.
Reprezentanca Finske
Trener finske reprezentance Aulis Rytkinen je objavil seznam reprezentantov, ki bodo jutri, igrali proti Italiji. Ta pa je: Enckelmann, Vih-tilae, Tolsa, Maekynen, Ranta, Jan-tunen, Haiskeinen, Suomaleinen, Toivola, Rissanen, Paatelainen.
Edini poklicni nogometaš v finski reprezentanci je Tolsa, ki nastopa v belgijskem moštvu Beer-schot.
APPIANO GENTILE, 25. — V prijateljski nogometni tekmi v okviru priprav za srečanje s Finsko je italijanska reprezentanca izpod 23 let premagala selekcijo mladincev z 11:1 (3:0).
BUDIMPEŠTA, 25. — V drugi skupini za evropski nogometni pokal so v Budimpešti igrali tekmo med Madžarsko in Avstrijo. Zmagali so domačini z 2:1.
V tej skupini je začasna lestvica
naslednja: Wales 8 točk (5 odigranih tekem), Avstrija 5 (4), Madžarska 5 (5), Luksemburg 0 (4).
* * #
LA VALLETTA, 25. — V prvem kolu za pokal UEFA je Sporting iz Lizbone z 2:1 (1:0) premagal domače moštvo Sliema Wanderers.
, * * *
BRNO, 25. — V prijateljskem meddržavnem nogometnem srečanju sta ČSSR in Švica igrali neodločeno 1:1 (0:0). Gola sta dala: Masny (ČSSR) in Risi (Švica).
* * #
NEAPELJ, 25. — Italijanski prvoligaš Napoli bo jutri odigral ob 21. uri prijateljsko nogometno tekmo z grškim moštvom, ki igra v prvi ligi, Ethnikosom. Grška ekipa uvršča med drugimi tudi urugvajskega napadalca Calcatero, ki je lani v
prvenstvu dosegel 20 golov.
* * *
MONZA, 25. — V prvem srečanju
«anglo-italijanskega pokala» je Monza premagala Wycombe z 1:0. Gol je dal Perassin v 19. minuti igre.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Spet zmaga Komna
Kras - Komen 1:3 (l:?)
KRAS: Purič, Renzo Milič, Štoka, Blažina, žužič, Klavdij Černjava, Ljubo Milič, Sergej Husu, Marjan Černjava, Pertot, Darjo Guštin (v d.p. Valentino, Panizutti, Husu, Rebula).
KOMEN: Gulič, Švagelj, Terčon, Bratuž, Čuš, Gec, Kobau, Turk, Kovačič, Cenčič, Ebert, v d.p. Mezinc in Uršič.
STRELCI: v 16. p.p. Ljubo Milič, v 13. in 44. min. d.p. Uršič, v 55. min. Turk.
Krasovi nogometaši so se v sredo drugič pomerili s komensko ekipo v prijateljski tekmi ob umetni razsvetljavi na proseškem igrišču. Tudi tokrat je ekipa z onkraj meje zmagala in po rezultatu bi rekli s precejšnjo lahkoto.
Če se omejimo na prvi polčas, so bili domačini celo boljši in so imeli več časa terensko premoč. Dobro je delovala sredina igrišča, zaključki akcije pa niso bili povsem posrečeni. Domačine je povedel v vodstvo Ljubo Milič z močnim strelom točno pod prečko. Pred tem je isti igralec s podobnim strelom težko zaposlil vratarja. Komnu je s hitrimi protinapadi uspelo priti prav blizu gola, a Ebert in Kovač sta bila dokaj nespretna. V drugem polčasu se je zaradi menjav Kras izkazal za šibkejšega, medtem ko so za Komen prav nova igralca Mezinc
in Uršič največ pripomogla do zmage. Komen razpolaga s homogeno e-kipo, ki igra hiter nogomet. Igra je bila zanimiva in predvsem y prvem polčasu, ko sta si bili ekipi enakovredni, na dobri ravni. Tekmi je prisostvovalo sorazmerno precejšnje število gledalcev.
O. G.
Nocoj na Opčinah zadnje poteze
Nocoj se bo v rekreativnem krožku Poleta na Opčinah zaključil odprti šahovski turnir, katerega se u-deležuje 14 šahistov. Turnir, ki je s kakovostnega vidika na zelo visoki ravni, je slabše uspel po udeležbi, saj je prisotnost domačinov relativno majhna. V dosedanjih 3 igranih dnevih so odigrali skoraj v celoti 11 kol., Zadnje partije bodo na sporedu nocoj, z začetkom ob 20. uri. Na začasni lestvici vodita z 10 točkami mojster Filipovič in Koren. Filipovič je tudi edini, ki je doslej zmagal vse partije. Danes se bo srečal s Korenom, Benedetičem in Piccinijem. Koren pa bo imel za nasprotnika še Duška Jelinčiča, ki ima sedaj na lestvici 8 točk, danes pa bo odigral tri partije in ima torej možnost, da osvoji drugo mesto. Če bo časa dovolj, bodo po zaključku turnirja odigrali še brzoturnir.
K.	B.
gre: Pallacanestro Trieste, ki je bil srečanja v telovadnici v Nabrežini za na Borovem turnirju drugi, in Ser-j člane 30.9. ob 20. uri, za mladince volana, kot organizator.	Pa 2.10. ob 20. uri.
SPORED TURNIRJA	Bliianj’e
Jutri, sobota, 27. 9.	ZSŠDI obvešča, da zapade rok za
19.30: Servolana — Pali. Trieste vpisovanje v bližanju 4.10. in da bo 21.00: Canon — Industromontaža ZG tekmovanje 7.10. ob 20. uri.
Nedelja, 28. 9.
9.30: Finale za 3. in 4. mesto 11.00: Finale za 1. in 2. mesto Vse tekme bodo v telovadnici I CUS v Ul. Monte Cengio v Trstu. |
Po našem mnenju, je na tem turnirju favorit Canon iz Benetk, kil ima odličnega Američana Edda |
ŠPORT NA TV
Gay — Frazier 1. oktobra
RIM, 25. — Italijanska televizija
Stahla, ki naj by bil prav tako do- ^ ^ program) ^ posredno v sre-ber kot Hawes. ki je bil pred leti ^ !. oktobra ob 20.40 prenašala ber ^ beneškega mos]t-va-1 boksarski dvoboj za svetovni na-uvrsca se nekaj dobnh | sjov težke kategorije med Clayem in Frazierjem. Dvoboj bo namreč v Manili v sredo zjutraj ob 3.15.
ber kot Hawes, ki je bil pred glavni steber beneškega moštva. Canon pa košarkarjev, kot reprezentanta Car-
Tonino Zorzi, trener beneškega Canona. Zorzi je pred leti treniral v Gorici, kjer je bil zelo priljubljen
rara, Pierica, Gorghetta, Spillareja in druge.
Najboljši mož v vrstah Industro-montaže je mladi Nakič, ki je že lani na tržaškem turnirju navdušil.
Zanimivo bo tudi videti novega Američana Pallacanestra Triesta Taylorja, ki je te dni dopotoval v Trst. Wright je namreč pustil na cedilu tržaško vodstvo in tako je moral trener Marini takoj poiskati zamenjavo. Nam dobro znani Mc Gregor pa je poslal v Trst Taylorja. črnca, pivota, profesorja telesne kulture. Kaže, da je novi Američan tržaškega kuba resen športnik in dober košarkar.
edko
Na Padričah se je uspešno zaključil «4. športni teden Gaje». V ženski odbojki je prišlo do velikega presenečenja. V finale sta se uvrstili Sloga in Kontovel, ki je osvojil 1. mesto. Na sliki: prizor s tekme finalistov
............................................................................................
«MEMORIAL ZA UL!»
P. Mennea spet najboljši Med zmagovalci tudi Savič
Videmčan Enzo Del Forno komaj tretji
14. slovenske športne igre
POP
Zbirališče dvodnevnega POP bo jutri, v soboto, ob 18. uri na Vrhu pri Sovodnjah.
Zbirališče za enodnevni pohod bo v nedeljo, 28. septembra, ob 8. uri na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu.
Odboj'ka
ZSŠDI obvešča, da bodo odbojkarska
CAGLIARI, 25. — Na 12. atletskem tekmovanju za «Memorial Zauli», ki je bil tokrat v Cagliariju, je bil Pietro Mennea spet najboljši v teku na 100 m z dobrim časom 10” 1. Italijanski sprinter. ki je staftal dokaj slabo, je nato prehitel vse nasprotnike in zasluženo zmagal pred sovjetskima zastopnikoma Kolesnikovom in Silovom. Od ostalih rezultatov naj omenimo zmago Američana Posterja na 110 m ovire s 13”4, kar je izenačenje rekorda tega memoriala.
Na 800 m je bil najboljši Jugoslovan Savič, ki je zanesljivo premagal Al-žirca Djouadija in Sovjeta Litvočenka.
IZIDI
Moški
100 m: 1. Mennea (It.) 10”1, 2. Ko-lensnikov (SZ) 10”3, 3. Silov (SZ) 10”3.
200 m: 1. Muster (švi.) 21’T, 2. Nash (Kan.) 21”2, 3. Vladimirtsev (SZ) 21”2.
5000 m: 1. Virgn (Fin.) 13'42”8,
2 Koussis (Gr.) 13*42”8, 3. Fava (It.) 13'44”.
1.500 m: 1. Fontanella (It.) 3'46”8, 2. Wollstein (ZRN) 3’46”9, 3. Kourtis (Gr.) 3’47"8.
Disk: 1. Simeon (It.) 62,58 m, 2. De Vincentiis (It.) 62,38 m, 3. Tuokko (Fin.) 62,22 m.
Višina: 1. Moreau (Bel.) 220 cm, 2. Brokken (Bel.) 218 cm, 3. Del Forno (It.) 210 cm.
800 m: 1 Savič (Jug.) r49”, 2. Djouadi (AIž.) T49”4, 3: Litvočenko (SZ) 1'49”7.
400 m ovire: 1. Paris (Gr.) 50”8,
Prvo mesto na letošnjem nogometnem turnirju za «Puntarjev memorial» je osvojila enajsterica Costalunga. Žal, v finalu ni bilo slovenskih enajsteric. Zmagala je zasluženo Costalunga (na sliki), ki ji čestitamo za uspeh
2. Szlendak (Polj.) 51”9, 3. Ballati (It) 52.
Kopje: 1. Meglea (Rom.) 82,76 m, 2. Schmidt (ZDA) 74,40 m, 3. Lappa-lainen (Fin.) 73,40 m.
Ženske
100 m: 1. Maslakova (SZ) H”33, 2. Bottiglieri (It.) 11”6, 3. Bolognesi (It.) 12”3.
Daljina: 1. Kukovšnikova (SZ) 6,06 m, 2. Lotova (SZ) 5,95 m, 3. Podda (It.) 5.77 m.
1.500 m: 1. Margunova (SZ) 4T6”. 2. Katjukova (SZ) 4’16”3, 3. Cruciata (It.) 4,21”.
JADRANJE
Balkansko prvenstvo v Portorožu
Romun Borja prvak
PORTOROŽ, 25. — Na balkanskem jadralnem prvenstvu je bil danes razmeroma ugoden veter in so v vseh treh razredih opravili po dve regati. V razredu «optimist», kjer nastopajo tekmovalci do 14. leta starosti, so tekmovanje tudi zaključili. Balkanski prvak je Romun Horja, drugo mesto je pripadlo njegovemu rojaku Romaskuju, tretji pa je Grk Zagoritis. Najboljši Jugoslovan Bu-dišič je pristal na 8. mestu. V razredu «leteči Holandec» sta v 4. in 5. regati zmagala Puh in Miklavec, pa tudi drugo mesto je pripadlo jugoslovanski posadki Zoričič - Grbavec. Na sporedu je le še ena regata, vendar imata jugoslovanski jxi-sadki v skupni razvrstitvi že tolikšno prednost, da bosta zagotovo o-svojili prvi dve mesti. Precej nejasen položaj pa je v razredu «fin». Danes sta dosegli v 4. regati prvi dve mesti Grka Padaionus in Hadži-taulis. Ker pa mora komisija rešiti še vrsto protestov, je skupna uvrstitev po 4. regati še sporna.
L.	O.
Drevi na Opčinah Polet — Bor
Drevi, ob 18. uri, bo na Opčinah prijateljska košarkarska tekma mladincev med Poletom in Borom. Obe naši ekipi se pripravljata za bližnje mladinsko prvenstvo, ki naj bi se baje pričelo 12. oktobra.
Tako Polet kot Bor bosta tudi nastopila na mednarodnem košarkarskem mladinskem turnirju, ki ga bo priredilo ŠZ Bor v okviru lOTetnice košarkarskega delovanja. Ta turnir pa bo 4. in 5. oktobra v Dolini.
KOŠARKA
V prijateljski tekmi
Patriarca nadigrala Duco iz Mester
Patriarca — Duco 106:70
PATRIARCA: Savio 12, Furlane, Marušič 7, Garrett 12, Soro 8, Gre-gorat 7, Ardessi 11, Fortunato 13, Flebus 16, Cortinovis 2, Bruni 12.
DUCO: Bertini 8, Dalla Costa 3, Corradin 16, Palumno 4, Borghetto 6, Villalta 24, Facco 9, Coro, Carretta, Rossi.
Nadvse prepričljiva zmaga go-riške Patriarce nad Ducom iz Mester, ki bo letos nastopil v istem prvenstvu kot Goričani. Sam končni rezultat priča o premoči Salesovih varovancev, ki so potrdili, da so v dobri formi, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo za bližnje italijansko prvenstvo, ki se bo pričelo 5. oktobra. Edino opravičilo za goste, da so izgubili s tako razliko, je odsotnost Američana Cartwrighta. Kljub temu, mislimo, da bi Duco tudi s svojim «tujcem» ne bil kos razigrani Patriarci, ki je pokazala odlično skupno igro, kar potrjuje dejstvo, da so vsi igralci dosegli zadovoljivo število košev.
Ob prvem nastopu v Gorici je občinstvo (prisotnih je bilo le okoli 8z0 ljudi) z zanimanjem sledilo i-gri Garretta. Slednji, čeprav je i-gral le y prvem polčasu, ni razočaral, saj je pokazal, da igra predvsem za ekipo. Dobro so zaigrali tudi ostali, poudariti je treba, da so se tokrat izkazali tudi mlajši.
Kar se tiče Duca, moramo reči, da ni pokazal tiste igre, ki smo jo pričakovali. Villalta je, kljub svojim 24 košem, razočaral na vsej črti, tako da ni bil niti senca igralca, ki se je pred dvema letoma razigral ob priložnosti prvenstvenega srečanja Patriarca - Duco. Brez dvoma ni bil to pravi obraz Duca, še posebno ne, če pomislimo, da v njegovih vrstah je bil odsoten Američan.
Konloveki v Maribor
Kontovelovi košarkarji se bodo jutri in pojutrišnjem udeležili dveh turnirjev v Mariboru. Kontovel je že več let vzpostavil stike z mariborskim klubom Marles in medsebojna srečanja med obema društvoma so postala že tradicionalna.
Kontovelci bodo odpotovali v Maribor z dvema ekipama, in sicer mlajšimi, ter z ekipo letnikov 1960 in 1961.
Italijanke spet uspešne
CALI, 25. — V drugem kolu svetovnega košarkarskega ženskega prvenstva je Italija spet zmagala. I-talijanke so namreč premagale Južno Korejo z dvema točkama razlike in so se tako uvrstile v finale.
IZIDI 2. KOLA
SZ - Mehika	61:31
Italija - Južna Koreja	61:59
Japonska - ČSSR	70:58
HaiKiiiiSsaBšjašgiUiSijSiHiKiSiiišt
li
25, ji;
i«
li
Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
I
v , Srednjeazijsko sonce pa je sijalo in žgalo tako kot takrat, tod mi .kai kmalu tudi tisto malo sence, ki sem jo našel. Ni mi preostalo drugega kot spustiti se po str-f1/ navzdoi, loviti ravnotežje in puščati za seboj oblačke čevi U t^r dohiteti ostale, ki so bili že izginili med grmi-meni S, saula na poti proti avtobusu, ki je v daljavi ru-o kot majhen čmrlj na robu ceste.
Sern ed. hitenjem sem nabiral puščavsko cvetje, nekaj pa Dušč^2 * * 11?,ruvah in to s težavo, s koreninami vred iz sipkih vsai VS^lh. *ak Najboljši namen sem namreč imel, da bi doma“leka^ te®a cvetia prinesel domov in ga zasadil na čas i Ce|Tl vrtu‘ Zato sem to cvetje s koreninami vred ves Perir™?- ^hotelskih kozarcih, polnih vode in ga po številnih vrtu v j prinesel domov. Tudi zasadil sem ga doma na se ié e. ar hudo dvomim, če so bo prijelo. (Kajti potem iz onš” naT y.hjnbljani začelo junijsko deževje in rastline veneti CaVe ~ Kom so na mojem vrtu začele ob dežju rože ’• ?amesto rasti. Zato hudo dvomim, če se bodo te Podli c v r^ane izP°d svojega podnebja, prijele pod našim bodo	^orda Pa se bodo, kdo ve? Ce ne letos, pa
orda vzcvetele prihodnjo pomlad.)
Avtobus je hitel Buhari nasproti in spet smo začeli srečavati tipične uzbeške kolhozniške hiše ob cesti. To so hiše, podobne belim arabskim puščavskim hišam z ravnimi strehami in so kockastih oblik. Vendar pa so bile te, v nasprotju z arabskimi puščavskimi hišami, sivkasto ilovnate barve, saj so grajene iz nežgane, surove in mokre ilovice. Ko smo se tako zaustavili pred eno izmed takšnih hiš, nam je gospodar pojasnil, zakaj pri gradnji ne up o rabi j ajo žgane opeke.
«Iz mokre ilovice grajen dom je poleti hladen,» nam je pojasnil.
«Zdaj je mnogo bolje kot nekoč. V sleherno hišo smo zdaj dobili ogrevanje na zemeljski plin,» je ponosno dejal. To mi je postalo takoj jasno, ko smo zvedeli, da leži puščava Kizil-Kum, kot skoraj vse puščave sveta, na neizmernih količinah zemeljskega plina in nafte. Tako je tudi s puščavo Kizil-Kum.
Prijazni uzbeški kolhoznik se je rad pogovarjal naprej, ko pa smo se poslavljali, je dal roko na prsi, se mi priklonil in izrekel eno samo besedico: «Salam». V tej besedi in njegovi kretnji z roko na srcu je bilo nekaj tako starodavnega in globokega, neka tako stara odkritosrčna in prefinjena kultura ter bonton, da mu skoraj nisem znal odzdraviti. Kajti s tem je hotel povedati, da je njegovo srce odprto in čisto, brez zlih namenov, arabska beseda salam pa je označevala kulturo in civilizacijo, ki sta semkaj prišli že v sedmem stoletju. V naše stoletje pa nas je v tem hipu hkrati povrnila tudi skupina malih Uzbečkov s poševnimi očki, ki so nas, sredi puščave Kizil-Kum, prosili za žvečilno gumo.
Takoj po kosilu smo se odpeljali na buharsko letališče. Tudi tu nas je pozdravilo številno, raznobarvno cvetje, drevesa, trate. Kot da nisi prišel na letališče, temveč v kar lepo urejen, domač in ljubezniv park.
Spet smo se vkrcali v «leteči tramvaj» An 25 b, ki je zaropotal po vzletni stezi in se začel počasi dvigati prav čez vso Buharo. Ležala je pod nami kot lepotica vzhoda, vsa rdečkastorjave in opečnate barve, vendar je bilo prav od tod videti in čutiti vso njeno skladno in zanimivo urbanistično zasnovo. Pa sem se ob preletu čeznjo spomnil na verze velikega perzijskega pesnika Hafiza, ki je v eni izmed svojih nesmrtnih gazel omenil tudi lepoto Buhare, ko je zapisal:
O, če bo Turkinja iz Širaza hotela vzeti moje si srce, ne bom skoparil: Samarkand, Buharo pred njene ji položil bom noge...
Eden izmed številnih namakalnih kanalov v puščavi Kizii-Kum
V sedanjost me je povrnil pogovor s slučajnim sopotnikom, znanim sovjetskim inženirjem, doktorjem znanosti in graditeljem namakalnih prekopov na tem območju.
«Kot gotovo veste iz zgodovine, so bili ti predeli že nekoč, v zgodnjem razdobju zgodovine teh krajev, bogato obdelani in prepreženi z namakalnimi prekopi. Vode je tod, kljub puščavi, dovolj, samo napeljati jo je treba in tako vrniti tlom njihovo plodnost. To so dobro vedeli že stari in najstarejši prebivalci teh krajev, vendar pa jih je zgodovina, oziroma so jih osvajalci, ki so tod križarili od Aleksandra Makedonskega naprej, nenehno rušili in tudi Timurjev poskus, da bi na silo, z ujetniki spet obnovil stare prekope, je v nekem smislu propadel,»
«Podobno kot v starem Egiptu,» sem mu segel v besedo.
«Da. Toda šele sovjetska oblast je v nekem smislu o-mogočila in nadaljevala tam, kjer so v zgodovini nekoč začeli in tudi uspešno uporabljali umetno namakanje polj za kmetijske kulture. Jasno je, da je to danes prav pod sovjetsko oblastjo mnogo laže, ker tu ne gledamo niti na sredstva niti na mehanizacijo, ki nam omogočajo, da smo se lotili tudi tako velikanskega projekta, kot je povezava dveh tako velikih in mnogovodnih rek, kot sta to Sir Darja in Arnu Darja. Tu, na tem območju smo zgradili, če mi dovolite pripomniti, tudi doslej najdaljšo in največjo umetno reko na svetu, Karakumski kanal, ki povezuje več kot tisoč kilometrov daleč glavno mesto našega Turkestana Ašhabad s Sir Darjo.»
«V puščavi Kizil-Kum sem imel priložnost videti enega izmed takšnih vaših namakalnih prekopov. Priznam, da sem bil presenečen in hkrati tudi ponosen, ko vidim, kako ljudje trgajo neplodna tla puščavam in ustvarjajo plodna tla za nadaljnji napredek teh, sicer tako ogromnih prostranstev,» sem ga prekinil.
(Nadaljevanie sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica, Ul.
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADITa » DZS « 61000 Ljubljah*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno^
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn S.P.I.
Stran 6
26. septembra 1975 odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in liska
M
ZTT - Trst
MEDTEM KO SE V EVROPI MNOŽIJO PROTESTI PROTI KRVAVI REPRESIJI
Današnja seja španske vlade odločilna za usodo na smrt obsojenih domoljubov
Ce bado obsodbe potrjene, bo le Franco lahko ustavil krvnikovo roko ■ Evropski parlament zahteval od ESS, naj v znak protesta zamrzne vse trgovinske odnose z Madridom ■ Obotavljanje deveterice
MADRID, 25. — Življenje šestih španskih domoljubov, ki so jih vojaška sodišča v Madridu in v Bar-cejoni prejšnji teden obsodila na smrt. je privezano na tanko nitko. Jutri bo kot vse kaže o njihovi uso-d razpravljala vlada, ki se bo sestala v palači Pardo na redni tedenski seji. Če bo — kot predpisuje po-stopnik — notranji minister formalno seznanil kolege s sklepom poveljnikov vojaških okrožij, ki sta včeraj potrdila smrtni obsodbi, bo lahko le predsednik države Franco u-stavil rabljevo roko, sicer se bo jekleni obroč «garrote» zadrgnil o-krog vratu mladih antifašistov že v soboto zjutraj.
Po vesteh iz krogov politične opozicije kaže, da so v Madridu že v teku priprave za izvršitev smrtne obsodbe, ki jo je vsa demokratična Evropa ožigosala kot - zločin proti človeštvu. Težko je predvideti, kaj
smo poročali je vsaj pet ministrov zagrozilo z odstopom, če Franco ne bo pomilostil obsojenih rodoljubov. Viadm glasnik je sicer demantiral vse govorice o sporih in nasprotjih, demanti pa je izzvenel skrajno neprepričljivo, rekli bi celo, da je potrdil vse domneve o nasprotjih med liberalnejšimi veljaki režima in skrajno desnico, ki se zavzema za politiko trde roke in brezobzirne represije.
Danes dopoldne se je španska vlada sestala na pripravljalnem sestanku, ki je bil posvečen jutrišnji redni seji. Odsoten je bil le zunanji minister Pedro Cortina Mauri, ki je v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja generalne skupščine OZN. Čeprav se o dnevnem redu ni zvedelo ničesar, politični komentatorji domnevajo, da je bil posvečen skoraj izključno vprašanju smrtnih kazni, ki sta jih izrekli vojaški so-
bo- jutri sklenil ministrski svet, če-1 dišči in reakcijam na te obsodbe prav se širijo vztrajne govorice, da ' je tudi v vladi sami odpor proti zločinski represiji zelo močan. Kot
v svetu. To je posredno potrdil tudi državni svetnik Antonio Maria De Oriol, ki je poudaril, da «Španija ne
iimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujtiimmiiiiiifiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiti
PR\I SMRTNI PRIMER KUŽNE BOLEZNI V GELI
Otrok devetih mesecev umrl za salmonelozo
CALTANISSETTA, 25. — Salmoneloza je zahtevala še eno žrtev, tokrat v Geli, kjer je umrla 9-mesečna deklica Fortunata Nicastro. Otroka so sprejeli 13. septembra na zdravljenje v univerzitetno kliniko v Mesino, od koder pa so jo starši na lastno pest odpeljali domov. Nekaj ur po povratku v družinski krog je deklica izdihnila.
Epidemija salmoneloze se medtem skoraj nezadržno širi v Avelbnu, ker dan za dnem odkrivajo nove primere. Neapeljska bolnišnica Cotugno, ki je edina bolnišnica za kužne bolezni na Jugu, je preobremenjena in marsikaterega otroka so premestili v otroško bolnišnico «Santobono», ki je med drugim tudi bolje opremljena za zdravljenje posledic salmoneloze. Osamljene primere kužne bolezni so zabeležili tudi na Severu, vsekakor pa ne gre za epidemiološki pojav kot na Jugu in zlasti v pokrajini Avellina, kjer so danes odkrili še 16 primerov okužbe. Po podatkih pokrajinskega mi.
V0JNA ZA DROBIŽ
Poveljstvo milanskega odreda finančnih stražnikov je v teh dneh znatno okrepilo tako imenovani «valutni» oddelek. .4-genti tega oddelka bodo odslej strogo nadzorovali trgovine, da ugotovijo, če trgovec redno posluje, ali pa prisili kunca fc dodatnemu nakupu, češ da nima drobiža. Agenti bodo hkrati začeli tudi neizprosen boj proti tistim, ki nagrabijo drobiža in ga nato «prodajo» trgovcem po znatno višji ceni kot je nominalna vrednost.
Ni težko predvideti, da bodo trgovci na drobno odslej v velikih škripcih: če bo nakupil drobiža na skrivnem tržišču, bo trošil po nepotrebnem denar. če pa se bo odločil, da si bo kako že pomagal brez drobiža, ima lahko težave s pravico. Vzemimo primer: ko mi trgovec namesto sto lir ponudi enako vrednost v bombonih, mi dejansko ne da sto lir, pač pa le vsoto, ki jo je on plačal za bombone in zato ne gre več za enakovredno izmenjavo. Po drugi strani pa trgovec plačuje davke in, z njegovega vidika, je seveda neumestno. da bi dajal bombone po odkupni ceni.
Vprašanje je tudi s pravnega vidika zelo zapleteno in bi bilo lahko kvečjemu predmet za «■ čeno razpravo «jezičnega dohtarja», ki ne bi znal kako tratiti drugače svoj čas Rešitev, ki jo predlagajo trgovci je veliko enostavnejša: zakladno ministrstvo naj kupi modernejše stroje, da bo lahko proizvajalo zadostno količino kovancev.
Čeprav imamo razumevanje za težave trgovcev, smo pa vsekakor prepričani, da je v največji zagati navaden smrtnik. ki se napoti k blagajni, le da bi poravnal svoj dolg. Če sprejmemo kot veljaven princip barantanja, zakaj ne dovolijo tudi nam. da za hektogrum kave odštejemo znamke, ki so nam jih vsilili na pošti ali pa plačamo tramvajsko vozovnico z bomboni? Hm, zanima nas. do kam bi se peljali, če bi na železniški postaji kupili vozovnico s pristnim domačim piščancem? Ker so že tako redki, se nam zdi pravična cena vsaj vozovnica za Helsinke. Vsiljuje pa se nam še eno vprašanje: radi bi se znebili starega pohištva; bi ga lahko peljali na davčno izterjevalnico in z njim poravnali za eno leto naš dolg z državo?
krobiološkega zavoda so doslej v Avel-linu opravili nad 1.100 analiz, ni znano pa kolikšno je število okuženih.
Zaradi epidemije je šolski skrbnik v Avellimi na zahtevo občinskega sodnika odgodil datum odprtja šol na 13. oktober, ker bodo preventivno razkužili vsa šolska poslopja, otroški vrtci pa bodo zaprti še v naprej, dokler ne bo epidemija dokončno mimo.
Namestnik , neapeljskega državnega pravdnika dr. Sant’Elia, ki je pred dvema dnevoma odredil aretacijo dr. Malzonija in dr. Guarina, je danes zaslišal štiri Guarinove sodelavce. Preiskovalci hočejo dokončno ugotoviti. kdaj je ravnatelj pokrajinskega laboratorija obvestil zdravstvene oblasti o prvih primerih salmoneloze, kar je odločilnega pomena za preiskavo. Dr. Guarino trdi namreč, da je dr. Malzonija telefonsko obvestil že 25. avgusta, pokrajinskega zdravnika dr. Carpinella pa 8. septembra. Od zaslišanih ni nihče odločno potrdil Guarinovih izjav, omenili pa so nekatere okoliščine, ki naj bi dokazovale, da je bilo pričevanje šefa avellinskega laboratorija verodostojno. Kljub temu pa je še brez odgovora vprašanje, zakaj so začeli v laboratoriju z analizami šele konec avgusta ali v začetku septembra, če so že sredi julija zabeležili prvi smrt-
bo trpela nobenega vmešavanja v njene notranje zadeve, zlasti pa ne glede usode obsojencev». Oriol je dodal, da španska vlada odločno zahteva spoštovanje svoje neodvisnosti in ob koncu z neverjetno nesramnostjo še poudaril, «da je pripravljena sodelovati z vsemi za izboljšanje pravne ureditve za miroljubno in plodno sodelovanje».
Usoda šestih španskih domoljubov je zaradi tega vi največji meri odvisna od izida političnega boja med zmernimi m skrajnodesničarskimi veljaki španskega režima, v manjši meri pa tudi od mednarodnega pritiska, zlasti še, če bo ta pritisk stvaren in se ne bo omejil le na splošne pozive za milost. Zmerneži, ki so imeli še do pred kratkim ključne položaje v državi in ki so poskusili stopiti na pot postopne liberalizacije, so se morali umakniti pod pritiskom desnice, ki meni, da bo le krvava represija omogočila režimu, da se obdrži čimdlje na nogah. Če bodo zgubili tudi jutrišnjo bitko, bo v daljši perspektivi padla tudi vlada Arriasa Navarra, ki velja za zmerneža in ki se je postavljal kot protiutež grobi pobtiki prejšnjega premiera Carrera Blanca, katerega je ubila pred dvema letoma bombna eksplozija.
Medtem se po vsej Španiji nadaljuje val aretacij. Danes je pobcija aretirala v San Sebastianu deset domnevnih pripadnikov baskovske organizacije ETA, ki so obtoženi «teroristične dejavnosti in sovražne propagande». Z njimi je število, aretiranih v zadnjih dneh naraslo na 260, kar po eni strani dokazuje, kako je Francova policija še močna in učinkovita v represiji, po drugi strani pa je to tudi dokaz, kako razširjen je med ljudstvom odpor proti diktaturi, edi nemu fašističnemu režimu v Evropi. Izraz tega odpora so tudi bombe, ki so danes ponoči eksplodirale v središču Madrida in ©pustošile «Melia Princesa».
O položaju v Španiji je danes razpravljal tudi evropski parlament, Id je zahteval od Evropske gospodarske skupnosti, naj zamrzne trgovinske odnose s Španijo v znak protesta proti obsodbam domoljubov. Parlament je zavrnil predlog britanskih konservativcev in francoskih degolistov, ki so hoteli le formalen poziv k milosti in je odobril socialistično resolucijo, ki je zahtevala zamrznitev vseh trgovinskih odnosov s Španijo, dokler ne bosta zajamčeni svoboda in demokracija. če bodo države članice EGS sprejele to zahtevo, bo začasno ukinjen preferenčni gospodarski sporazum, ki je bil podpisan lani. Vse kaže pa. da se EGS ne bo odločila za tako radikalen korak. Po vesteh iz Pariza se deveterica še pogaja za skupni nastop pri španski vladi, vendar le na «humanitarni osnovi». Tudi Italija, ki bi bila kot predsednica skupnosti dolžna dati take pobude, ne kaže nobenega namena prekomerno zaostriti odnose s Španijo, kjer imajo
italijanski velekapitalisti znatne gospodarske interese.
Protestno resolucijo proti divjanju španskega fašističnega režima so poslali danes španski vladi švedski kovinarji, poljski odbor za solidarnost s španskim narodom, lizbonski delavci in predsedniki deželnih svetov vseh itabjanskih dežel, belgijska vlada pa se je z diplomatskim korakom uradno zavzela za usodo obsojenih rodoljubov. Najbolj odločna pa je bila vsekakor švedska vlada, ki je zagrozila kar s prekinitvijo diplomatskih odnosov, če ne bo Franco pomilostil obsojencev.
Iz Cadiza medtem sporočajo, da je pristaniško poveljstvo prepovedalo i-tabjanski ladji «Paolo D'Amico» pristanek. Uradno sporočilo se sklicuje na zdravstvene norme, češ da je italijanska ladja imela v cisternah okuženo vodo, zelo verjetno pa je, da gre za bojkot, ki so ga španske oblasti odredile kot represalijo za sklep itabjanskih pristaniščnikov, ki bojkotirajo vse španske ladje.
Claudio Francisci osvobojen: 300 milijonov lir odkupnine
Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRI POLETU IZ BITBURGA (ZRN) V ITALIJO
Strmoglavili štirje starlighterji: ob življenje vsi vojaški piloti
Nesreča se je pripetila takoj oh vzletu:	baje so letala trčila v nizko
vzpetino na hribovitem področju ■ Žalostna zgodovina «lovca» in «bombnika»
Razbitine italijanskih lovcev
ni primer salmoneloze.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiitifiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiu
POMEMBNI MEDNARODNI POLITIČNI PREMIKI NA VZHODU
Podpora kmetov Sadatovi politiki na Bližnjem vzhodu
Kakšne perspektive razgovorov med Izraelci in SZ na diplomatski ravni? Tesna povezava Palestincev in domačega prebivalstva v južnem Libanonu
KAIRO, 25. — Okoli 10.000 kmetov je danes zasedlo trg pred predsedniško palačo v egiptovskem glev-nem mestu. Udeleženci manifestacije so podprli politiko predsednika Sadata na Bližnjem vzhodu. Manifestanti so vzklikali med drugim, da odobravajo politiko egiptovskega predsednika in da so solidarni z njim «na poti svobode, osvoboditve in miru». V tem primeru je šlo za drugo manifestacijo v podporo predsedniku Sadatu po podpisu drugega začasnega sporazuma z Izraelom. Prejšnji teden je več tisoč delavcev manifestiralo na kairskih ulicah proti palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu.
Te manifestacije so brez dvoma le sporeden odraz političnih dogajanj v Egiptu in sploh na Bližnjem vzhodu. Brez dvoma egiptovske o-blasti skušajo pridobiti čimširšo ljudsko podporo za politiko, ki jo nameravajo izvajati v prihodnjih mesecih in morda celo letih. To domnevo potrjuje na primer med drugim, tudi dejstvo, da so egiptovske oblasti, oziroma univerzitetne že poskrbele na pobudo vlade za vključitev študentov, ki so do sedaj obiskovali visoke šole v Siriji. Teh študentov je baje nekaj čez 200. Zaostritev odnosov s Sirijo zaradi nedavno sklenjenega sporazuma z Izraelom je nedvomno postavila v ospredje tudi to vprašanje.
Če k temu dodamo še vesti, da bodo verjetno ZDA posredovala E-giptu nekatere vrste orožja, potem se lahko sklepa, da je v bistvu v teku precejšen premik, ki pelje proti taboru zahodnih držav. Za dobavo določenih vrst orožja Egiptu se je zavzel sam ameriški predsednik Ford, ki je menil, da se Egipt nagiba vedno bolj proti Zahodu. U-poštevati pa je treba tudi, da bo v kratkem egiptovski predsednik
Sadat obiskal Združene države A-merike.
Ali se je na Bližnjem vzhodu res nekaj spremenilo, ali so nastale bistvene spremembe, ki terjajo drugačne odnose med raznimi silami, ki nastopajo na tem področju? Vse kaže, da se je to res zgodilo. Ta rezultat bi bilo treba pripisati vstrajnemu delu ameriškega državnega tajnika Kissingerja, ki je zastavil vse svoje sile, da bi rešil vsaj najbolj pereča vprašanja na Bližnjem vzhodu. Vse kaže, da se je ameriškemu državnemu tajniku to tudi posrečilo.
Kako odgovarjajo drugi na te spremembe? Morda je najbolj zanimiva vest, ki je prišla danes iz New Yorka in ki govori o srečanju med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom ter izraelskim zunanjim ministrom Ygalom Allonom. Kot je znano, je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Izraelom leta 1967, ko je Izrael napadel svoje arabske sosede. Sovjetska zveza še vedno vztraja, da bi moral Izrael sprejeti resolucijo Organizacije združenih narodov ter se umakniti z vseh zasedenih področij. Po današnjih vesteh sta se Gromiko in Allon pogovarjala cele tri uri. Poročilo o razgovorih ni bilo objavljeno ter je zato sklepati, da se bodo pogajanja še nadaljevala.
V vsem tem mednarodnem političnem razpletu na Bližnjem vzhodu je verjetno najtežji položaj palestinskih beguncev, ki še danes ne morejo upati, da bi se v kratkem vrnili na svoje domove. Sovjetska zveza sicer formalno zahteva ustanovitev palestinske države ter u-mik Izraelcev iz vseh zasedenih področij, toda dejansko vse te zahteve konkretno ne pomenijo nič za ljudi, ki so prisiljeni, da živijo v koncentracijskih taboriščih v Liba-
pale-ki so
nonu in v Siriji.
Najtežji je seveda položaj stinskih beguncev v Libanonu, na južni meji z Izraelom izpostavljeni nenehnim izraelskim napadom, bodisi iz zraka, ali pa na kopnem. S tem položajem palestinskih beguncev pa je treba povezati tudi zahteve libanonskih prebivalcev na teh področjih. Ker so izpostavljeni dan za dnem izraelskemu vojaškemu pritisku, so se prebivalci v južnem Libanonu povezali tesno med seboj, ne glede na to, če gre za Libanonce, ali pa za Palestince. Pri večini tega prebivalstva, posebno v južnih predelih dozoreva prepričanje, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za drugačno politiko v libanonski državi. V bistvu gre za revolt ljudskih množic proti režimu, ki ga v Bejrutu zastopajo ljudje, ki so jim predvsem pri srcu interesi ozkih družbenih skupnosti, bančnikov in predstavnikov tujega kapitala. Čisto slučajno je dejstvo, da se v tem boju postavljata nasproti dve skupini na podlagi verskih motivov: se pravi na eni strani muslimanske množice, ki praktično nimajo nobene pravice ter krščanska maronitska skupina, ki ima v svojih rokah glavne vzvode gospodarskega, političnega in družbenega vodstva v državi.
Zato lahko menimo, da so tudi današnji boji v Libanonu posledica vseh teh premikov na Bližnjem vzhodu. V kakšni meri bo Sovjetska zveza dovolila da gredo ti premiki v že nakazano smer, je vprašanje prihodnjih dni.
NAIROBI, 25. — Petnajst mrtvih in 40 ranjenih so tragični obračun prometne nesreče pri Kissiju v Keniji, kjer sta čelno trčila dva tovornjaka. Med žrtvami so tri ženske in en otrok.............
(Telefoto ANSA)
RIM, 25. — Štiri letala tipa «FT04 G» (starfighter), ki so pripadala italijanskemu vojnemu letalstvu, so danes strmoglavila iz neznanih razlogov v bližini Bitburga v Zahodni Nemčiji, nedaleč od luksemburške meje. Pri nesreči so izgubili življenje vsi štirje piloti letal, in sicer podpolkovnik Piero Franzoni ter kapetani Leonardo Lanzo, Paolo Sola in Gioacchino Aragona.
Italijanska eskadrilja je odletela iz ameriškega letalskega oporišča pri Bitburgu, kjer je bila v gosteh. Vrniti bi se morala v Italijo na svoje oporišče Ghedi pri Brescii. Nemške oblasti so sporočile pozneje, da vremenske razmere niso bile pri poletu z letališča prav ugodne.
Zakaj je prišlo do nesreče se še ne ve. Gotovo je le, da je kontrolni stolp izgubil radijsko zvezo z letali kmalu po njihovem startu. Najprej je prišla vest. da se je ponesrečilo eno od letal, pozneje pa so potrdili da je ista usoda doletela tudi ostala tri letala.
Ponesrečena letala ’je našel helikopter, ki se je dvignil z oporišča takoj potem, ko je postalo očitno, da se je zgodilo nekaj hudega. Helikopter : je našel razbitine letal na nekem hribovitem področju pokrajine Eifel, nedaleč druge' od drugih ter le kakih. .f20 kilometrov od letalskega oporišča.
Ponesrečena letala so pripadala prvi verziji «starfighterjev», medtem ko je sodobnejša verzija «F-104 G» še v izvedbi. Ta letala u-porablja italijansko vojno letalstvo od 1. 1963. Proizvajali so jih na zahodnoevropski ravni istočasno za vse države članice atlantskega pakta (Zahodna Nemčija, Norveška, Holandska, Kanada in Turčija). Italijansko letalstvo je prijelo 125 letal te vrste. Pozneje so naročili 205 letal tipa «F-104 S» od katerih jih nekaj že bilo oddanih.
Letalo «starfighter» je dolgo nekaj čez 16 metrov ter doseže hitrost 2300 km na uro. Povzpne se lahko do višine 17.000 metrov, a višino 11.000 metrov doseže v poldrugi minuti. Letala uporabljajo kot lovce, lahke bombnike, za prestrezanje in za izvidniško fotografsko službo. Predvidevajo, da jih bodo izključili iz aktivne službe do leta 1980.
Nesreča štirih italijanskih letal pri Bitburgu. pravijo, je skoraj edinstvena v zgodovini letalstva. Zgodilo se
strmoglavilo v Španiji, toda zaradi čisto drugačnih razlogov (pomanjkanje goriva). V tem primeru pa gre za štiri letala, ki se komaj 20 km od letališča raztreščijo na majhni vzpetini. Zdi se, da je treba izključiti slučajno trčenje med poletom, ker so preiskovalne oblasti našle prizadeta letala na tleh v skoraj ravni črti.
Predsednik republike Giovanni Leone je poslal svojcem svoje sožalje. Tudi minister za obrambo Forlani je izrazil svoje sožalje. Že danes popoldne so odpotovali v Zahodno Nemčijo številni častniki vojnega letalstva, jutri zjutraj pa bodo odpotovali člani preiskovalne komisije.
Na koncu naj navedemo še nekaj podatkov o nesrečah, ki so se pripetile letalom vrste «starfighter». Zahodna Nemčija je izgubila 171 letal od 843, Holandska 21 od 138, Belgija 24 od 112, Danska b od 49, Norveška 5 od 51. Hude so bile izgube tudi za Kanado (83 na 239) in za Japonsko (73 na 296).
Britanska gornika preplezala Everest v petih tednih
KATMANDU, 25.	— Nepalsko
zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta britanska gornika Dougal Ha-ston in Doug Scott kot prva preplezala jugozahodno steno Evere-sta. Gornika sta postavila s svojim podvigom še drug' rekord, saj sta rabila do vrha gore samo pet tednov.
SAN SALVADOR, 25. — Salvadorsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je danes razrešilo njegovih funkcij generalnega konzula v Genovi Oscarja Ernesta Rosalesa. Kot je znano je bil konzul areti-dan, ker je večkrat prodal genovskim bankam ukradene obveznice.
RIM, 25. — Claudio Francisci, avtomobilski dirkač, ki je bil ugrabljen pred enim tednom, je bil osvobojen danes ponoči nedaleč od svojega stanovanja v Ul. Panama 96. Po nepotrjenih vesteh je družina odštela okrog 300 milijonov lir odkupnine.
Francisci se je vrnil domov okrog
4.	ure zjutraj v spremstvu svojega prijatelja dr. Rossija, ki poveljuje oddelku policijskih agentov na sodišču. Policija ga je na kratko zaslišala takoj po osvoboditvi, popoldne pa je moral k namestniku državnega pravdnika, ki vodi preiskavo. U-grabljenec je v pogovoru s časnikarji poudaril, da je bil ves teden zaprt v majhni in temačni sobi in da so ga banditi priklenili z verigo k postelji. Dodal je tudi, da se je banditov zelo prestrašil in da je zato vestno izpolnjeval njihove ukaze. Tudi zaradi tega je dal preiskovalcem le malo podatkov, ki bi jim lahko koristili pri lovu na bandite.
Kot rečeno naj bi Franciscijev oče plačal za sina 300 milijonov lir odkupnine, čeprav so ugrabitelji sprva zahtevali nad milijardo. Kaže, da je gradbenik imel precejšnje težave za izplačilo odkupnine, ker je v slabih odnosih z bankami. Carlo Francisci, ki je bil še do pred nedavnim eden od najmogočnejših rimskih gradbenikov, je imel velike težave s pravico zaradi nedovoljenih lotiza-cij v rimskem predmestju. Neki pre-tor je podpisal zanj zaporni nalog, vendar pa se je možakar izognil zaporu, ker je pravočasno zvedel za nevarnost in je pobegnil. Vrnil se je šele, ko je kasacijsko sodišče umaknilo zaporni nalog. Kljub temu pa ima od tedaj težave z bankami, saj so mu na ukaz sodstva zamrznili tekoči račun, šele po posegu svojih vplivnih prijateljev je lahko zbral znatno vsoto in plačal odkupnino za sina. Kaže tudi, da je v tem času vselej zavrnil sodelovanje s preiskovalci in se je šele danes odzval vabilu sodstva, naj sodeluje v preiskavi.
Claudio Francisci je bil ugrabljen prejšnji četrtek, ko je bil pri prijatelju v mehanični delavnici in je popravljal avto, s katerim bi moral tekmovati v dirki formule 3. Banditi so najprej uprizorili rop in šele nato so odvedli dirkača s seboj. Ugrabitev Claudia Franciscija je sedmi primer ugrabitve v zadnjih sedmih mesecih v Rimu. Pred njim so bili letos ugrabljeni Gianni Bulgari, Giuseppe Di Gennaro, Claudio Giacchie-rini, Amedeo Ortolani, Fabrizio An-dreuzzi in Giuseppe D’Amico. Z izjemo kasacijskega svetnika D’Amica je bilo ujetništvo Franciscija najkrajše.
Na sliki: Francisci z ženo takoj po osvoboditvi. (Telefoto ANSA).
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiuiiiiiiiiii
V PRVEM POLLETJU 1975
UGODNI POSLOVNI USPEHI DRUŽBE «ASSICURAZIONI G.»
v
Se vedno težave v zavarovanju proti prometnim nesrečam in tatvinam
BENETKE, 25. - Pod predsedstvom sen. C. Merzagore se je včeraj sestal v Benetkah upravni syet zavarovalnice Assicurazioni Generali. Na seji so med drugim odobrili bilanco poslovanja v prvi polovici letošnjega leta, ki so jo zavarovalnice dolžne sestavljati na osnovi zakona štev. 216 iz lanskega leta.
Poročilo upravnega sveta prinaša najprej glavne podatke o delovanju zavarovalske grupe: glavna zavarovalnica in trideset kontroliranih družb je v prvem letošnjem polletju skupno kasiralo za 1.095 milijard lir premij, kar predstavlja povečanje za 16,8% v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Pri tem niso všteta medsebojna pozavaro-vanja. Premije, nabrane na tujih tržiščih, predstavljajo 66,6% celotnega inkasa. Če poleg grupe Assicurazioni Generali upoštevamo tudi pridružene zavarovalnice, pri katerih je «Assicurazioni Generali» prisotna z vsaj 10% glavnice, se skupna v z.suuuvuu itiaiiuva. ^tsuunu	j nav vrednost kasiranih premij dvi-
je sicer, da je več. francoskih letal I gne na skoraj 1.500 milijard Ur.
Podružnice zavarovalnice so same kasirale za 393 milijard lir premij (13,6% več kakor v prvem polletju lani), uspeh pa izkazuje tudi poslovanje kontroliranih družb, ki se u dejstvujejo na nezavarovalskih področjih (Gefina, Gefina International, Genagricola in Fincral). Kar zadeva samo glavno družbo Assicurazioni Generali pa je iz poročila upravnega sveta razvidno, da je do konca junija letos kasirala za 278 milijard 159 milijonov lir premij (11,3% več kakor lani), od tega 40% na tujih tržiščih.
Poročilo nadalje naglaša, da se poslovanje proti prometnim nesrečam in proti tatvinam še vedno odvija z velikimi težavami. Assicurazioni Generali meni, da so v prvem primeru premije odločno prenizke, v drugem pa je čutiti pomanjkanje novih prijemov na področju javnega reda. Nadaljnje težave nastajajo zaradi stalnega dviganja stroškov.
Danes se bodo v Benetkah sestali člani glavnega sveta zavarovalnice, da bi obravnavali temo: «Velik ri-ziko in hude nesreče».
OMOGOČITI
ŠOLANJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
tovno vojno del avstro-ogrske monarhije, vsaj na papirju to določilo že obstajalo. Reforma, ki jo sedaj snujejo, pa bo korenito spremenila ustroj višje srednje šole. Sčasoma bodo uvedli obvezno desetletno šolanje, dodatni dve leti pa bosta odpirali vsem dijakom možnosti za vključitev v delo ah za nadaljnje šolanje. Gre torej za usmerjevalni pouk, ki ne bo avtomatično zapiral vrat v nadaljnji študij nikomur, kot se to dogaja tistim, ki po končani osemletki ne gredo na gimnazijo. Odpravljena bo torej selekcija ob vpisu na srednjo šolo in prav tako bodo. odpravljene bistvene vsebinske razlike v prvih dveh letih srednjega šolanja.
Ob zaključku svojega posega J« Lipužič pojasnil stanje šolstva na področjih, kjer živijo narodnostne manjšine. Dejal je, da imajo v Prekmurju skupne dvojezične šole, ■v katerih je uporaba slovenščine in madžarščine na enakovredni ravni, v obalnih občinah pa imajo, na osnovi mednarodnih sporazumov, šole s slovenskim in šole z italijanskim učnim jezikom. Omenil je še, da ima albanska jezikovna skupnost na Kosovu možnosti rabe svojega jezika tudi na univerzitetni ravni.
Sledil je pregled o razvoju in problematiki slovenskega osnovnega oziroma dvojezičnega obveznega šol stva na Koroškem, ki ga je podal direktor znanstvenega inštituta ZSO iz Celovca dr. Avguštin Malle. V referatu podaja natančen pregled kratenja oravic koroškim Slovencem, od druge polovice prejšnjega stoletja pa do danes. Vsekakor bomo o tem referatu še poročali.
V drugem delu zasedanja je spregovoril prof. Darko Bratina o tem, kakšna naj bosta kultura in vzgoja v slovenski šoli v Italiji. Sledil je referat prof. Pavia Petriciga (ki ga je zaradi odsotnosti predavatelja prebrala Živa Gruden) o smernicah za poučevanje slovenščine v Beneški Sloveniji in prispevek prof. Marije Pirjevec o ordožaju slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Trstu, Vsa tri poročila podajamo v daljšem izvlečku na 4. strani.
Danes se posvet nadaljuje z vrsto’ dokumentarnega in statističnega gradiva o stanju slovenske šole v Italiji. Tudi današnje zasedanje bo v mali dvorani Kulturnega doni z začetkom ob 16. uri.
Nalezljiva obolenja v tržaški pokrajini
V obdobju med 15. in 21. septembrom je bilo v tržaški pokrajini razmeroma nizko število primerov nalezljivih obolenj. Vsega skupaj je občinski zdravstveni funkcionar zabeležil 18 primerov. Največ oseb je zbolelo za nalezljivim vnetjem jeter in sicer 5. V ostalem pa je bilo stanje sledeče: garje 4 primeri, škr-latinka 1, otroško vnetje črevesja 2, ošpice 2, revmatična infekcija 1, norice 2, vnetje priušesne slinavke 1.
• Rajonska kenzuita za Sv. Vid in Staro mesto, ki se bo sestala drevi ob 20.30 v Ul. Colautti 6, bo razpravljala o gradbenih dovoljenjih in šolskih vprašanjih.
• Drevi ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara», Ul. Madonnina 19. prof. Stelio Spadaro govoril o temi «Reforma šole — zaposlovanje mladih — nov gospodarski razvoj».
Občni zbor osebja otroških vrtcev Onairc
V ponedeljek se je sestalo na občnem zboru osebje zaposleno v vrtcih, ki jih vzdržuje organizacija Onairc. Na zboru, ki so ga oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, je prišla do izraza zlasti skrb prizadetega osebja ob skorajšnjem začetku novega šolskega leta. Po zakonu se mora namreč organizacija Onairc razpustiti, glede nadaljnje zaposlitve prizadetega o-sebja pa je vprašanje še vedno odprto. Na zboru so nadalje obravnavali vrsto drugih vprašanj, bot so zlasti pomanjkanje učnih mo«, izplačilo zaostankov zaposlenemu o-sebju in druga. Predstavniki ose,r ja se bodo v prihodnjih dneh s?s:?g s pristojnimi funkcionarji tržask občine — ta naj bi prevzela v ia^ stno režijo sedanje vrtce Onairc —• in tržaške pokrajinske uprave.
V	Portorožu kongres združenja anatomov
V	portoroškem Avditoriju se Ì® včeraj začel 16. kongres 7-^ru^ u. anatomov Jugoslavije, ki se v. deležuje tudi večje število njakov in znanstvenikov iz U - _ Evrope, Azije in Amerike Na bon gresu je prisotnih več
stov, med drugim clanica P ve. stva Socialistične republike = nije Anica Kuhar, Preds^" vstvo publiškega komiteja za .•f.uiianske Anton Sazarilc in rektor Ijubljans^
univerze Janez Milčinski. - fera.
gresu bodo obravnavah L» tov, glavna tema Pa D , čanjem-vanje žlez z notranjim j.°vditoriju V dnevih kongresa bo , stro-
tudi odprta razstava o raz fke de, kovne, znanstvene “ .Pefnaiitut0v za javnosti jugoslovanskih embiolo-anatomijo in histologij on letnici gijo. Razstavo so ,Pf vfLan0Vitve osvoboditve in 20-letnici , jje. Združenja anatomov Jugosto .q