Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 153. V LJUBLJANI, torek, 13. julija 1926. Posamezna številka Bin 1- . LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, iivzemši nedelje in praznike. Meseena naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—j inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Poplave. Leta 1913 se je zadnjič čistila struga j Donave in cd tedaj so ,se zanemarjala j Regulacijska dela na rekah in kana- ! * ',0ivodine. Vsako leto so sicer po- ' s anci Vojvodine opozarjali vlado na gro-zei:° nevarnost, vsako leto je prosilo pre-'\a v.° Vojvodine, da se prične delati asipe pr,glablja(j reke, teda vse pro-Sa Nn mntm ^ vlada se ni zga-de iir. iavn°! je ta malomarnost vlače L~,° K-f0r5ila radikalno Vojvodino in stašfn ° ^juba Jovanovič največ pri-. . ravno med vojvodinskimi poslan-tal-Je V W Vi vrsti »žašlaga« vlade, ki je v0 suvereno prezirala najvitalnejše interese naše žitnice. tudi ko V'0iv'°dina je doživela udi zagrebška okolica. Tudi Zagreb ie leto za letom ponavljal, da treba kaditi nasipe ob Savi, toda vlada se je Ef, sele potem, ko je velika povodenj že nastopila in ko je bilo pravzaprav že prepozno. In še tedaj se ne bi vlada zganila, da ni slučajno vstopila v vlado HSS in dala Zagrebu vsaj to, da* ga je na enem kraju obvarovala pred katastrofo. Danes prihajajo poročila, da ne .pozna vlada trenutno nobene druge skrbi, ko da reši Vojvodino in vsaj deloma omeji Povodenj. In s ponosom se poroča, da so odpotovali na lice mesta kar štirje mi-rri4ttr(‘'ukrenejo vse potrebno za reši--.1 ji i ^ <>?11 °^enih krajev. Pozna ie ta skrf, vlade m pozni so gospodje ministri, ki gredo v Vojvodino ravna 14 dni potem, ko je kralj že obiskal vse te kraje. Bojimo se, da so gospodje ministri sploh Prepozni. Če bi oni tako hitro pohiteli v Vojvodino ko kralj in ne dali za reševalna dela samo tistih par milijonov, temveč samo toliko, kolikor dobivajo beograjski listi iz raznih dispozicijskih fondov, bi bili danes nasipi trdni in ne hilo bi se bati, da bo vsa Vojvodina in vsa Podravina pod vodo. Pred 14 dnevi se ie dalo še mnogo storiti in tedaj je ■bilo treba napeti vse sile, ne se ,pa zanašati, da t>o solnce rešilo našo žitnico pied poplavo. Ampak, kakor vedno, ta-^ o je bila tudi tu naša vlada prepozna >n sedaj zvonimo po toči. Najtežje pa je to, da je morala biti Prepozna. Vsaj se pri nas sploh ne vlada, temveč stalno se samo križari, da se ^ krizarenju ujame ministrski stolček. 'hriga naše vodilne politike beda alinacije) kaj pcopadnje slovenskega lave 0<3arstva> kaj trpljenje kmeta in de-sjr, a’ sanio da je zagotovljen mandat ***** bi ministrski sedež njenemu vo- Povodeni se širi. OKOLICA ZAGREBA POD VODO. ( " Zagreb, 13. julija. Neprestano deževje , še noče prenehati. Stanje vode v Savi je j včeraj postopno raslo, tako da je do 6. zvečer doseglo višino 296 cm. Zaradi te ga je voda prestopila strugo povsod, kjer niso zgrajeni nasipi. Popravljen je ves ckoliš- Šele sinoči ob 11. je voda vidno začela upadati in se je ugotovilo, da je padla na 258 cm. Tudi iz bližje okolice javljajo, da je voda začela upadati. Prat tako tudi iz Slovenije ni nobenih vznemirljivih ve-;;ti. kar pomeni, da je vedna nevarnost za trenutek odstranjena. Če bi pa le še šel dež, bi utegnila zopet nastati nevarnost. Veda je v ne čisto petih urah padla za celih 40 cm. Po vesteh iz Osijeka pa se tam povodenj vedno bolj širi. Boje se, da bodo težko vzdržali nekateri nasipi, ki so do-zdaj ščitili okolico Osijeka pred poplavami. V Podravini se je pričelo pravo preseljevanje prebivalstva. Večina ljudi zapušča z vso naglico sveje domove, nesoč s seboj samo najpotrebnejše stvari. Nekaj ljudi pa kljub vsemu prigovarjanju, naj zapuste hiše, ker' jim preti neizogibna katastrofa, nečejo cd doma. Največje katastrofe se boje 16., 17. in 18. t. m. Samo z največjim napero m se bo dala katastrofa morebiti nekaj ublažiti ali odvrniti se ne da. Med Osijekom in Kravico je voda zalila državno cesto, tako da bo treba promet ustaviti1. Vodno merilo Drave kaže pri Mariboru 250 cm, pri Trnju 172, pri Miholjču 371, v Osijeku 466, a proti večeru 470. Stanje vode v Donavi je pri Passau-u 628, pri Dunaju 813, pri’Bratislavi 523, pri Budimpešti 583, Pri Moliascu 655 in pri Bcgojevu 672. Donava rase v vsem teku in je preko noči narasla za 10 cm. NEVARNOST NOVIH POVODENJ OBSTOJI ŠE VEDNO. Beograd, 13. julija. Donava je včeraj prav do Beograda povsod malo upadla, le pri Berdami in Zemunu je nekaj na- rasla- V dveh dneh je v svojem gornjem toku pri Passau-u narasla za 1 m in pol. Tudi Tisa je po zadnjih poročilih nekaj narasla. Sava je pri Beogradu že dva dni v stagnaciji in je včeraj celo za dva centimetra padla. Nevarnost poplave še ni minula. VLADA SE JE ZGANILA. Beograd, 13. julija. Predsednik vlade Uzmrovič je novinarje obvestil o korakih, ki jih je vlada že storila in ki jih misli še storiti glede povodenj. Vlada se zadnje dni bavi izključno s tem vprašanjem in z najglavnejšimi sredstvi, ki naj preprečijo nadaljnje prebijanje nasipov. V ta namen, je vlada včeraj skero vse dopoldne imela konference, na katerih so poleg ministrov bili navzoči tudi strokovni referenti. Premctrivala so se vsa poročila organov, Id delajo na terenu. Napravljeni so bili potrebni sklepi, da bi se v tej smeri dosegel absolutno ugoden rezultat. Sklenjeno je bilo, da minister zunanjih zadev, prometni, poljedelski in notranji minister še isti večer s svorjlmi referenti odpotujejo na teren in tani na licu mesta vzamejo na znanje poročila in predloge. Hkrati lahko na licu mesta vse potrebno ukrenejo in takoj v I imenu vlade izdajo potrebne odredbe vo-| jaškiin in drugim cblastvom, da zastavijo 1 vse sile, da se prepreči katastrofa, ki utegne nastati, če voda predre obrambne nasipe. Vzporedno s to akcijo se je včeraj na vse strani delalo na organizacijo za zbiranje prispevkov, s katerimi se bo pomagalo cdškcdovaucenu Taka akcija bo, kakor je bilo že povedano, v interesu stvari same izročena upravi Rdečega križa. Z »Rdečini križem« bo sodelovala Narodna odbrana«, razna druga društva in pa zastopniki cerkva. Pričakujem j, je rekel Uzunovič, »da se bo v teh težkih dneh izkazala bratska solidarnost, kakor treba, in da ne bo nikogar, ki bi hotel biti izpuščen iz števila tistih, ki bodo cd tega, kar jim je najpotrebnejše, dali vsaj nekaj, da poni ere je svojim bratom, ki so v stiski in ki trpe.« ditel v Drugi ustavni faktor je takoj obiskal vojvodino, ko so prišle vesti o mm lava h prvi ustavni faktor, naša »kuS je šla tedaj na počitnice. Krivda m t {Va zadene vlado, ki je prava vlada sn0° razumne nedelavnosti. >,’~ Vedno prepozno, to je geslo naše vlade in njene uprave. In kakor so bili zaman opomini zaradi grozeče nevarno-»aTad^ ^ni) lak° so zaman opomini zadovam?^1'^1 Iiaših cest’ zaradi “!■ davčno i aSega gospodarstva, zaradi Ko l enienitve kmeta itd. v6g 0 J)a katastrofa tu, ko je ne bo kfo °®pce Preprečiti, tedaj pa se bo re-odv’„ *nia vlada samo eno skrb, kako I 1 Pretečo nevarnost. t*?ak> gospodje, tako se ne vlada, Sam° **ra nar°d v bedo. ^ftANCOSKO - ANGLEŠKI SPORAZUM PODPISAN. n ]a aflz> 13. julija. Sporazum med Cail-in Churchillom je bil podpisan točno ob 7. J11, pa je vse dobro. UZUNOVIČ NAJ REŠI SPOR ZARADI DR. NIKIČA. Beograd 13. julija. Pavle Radič je 'bil včeraj dolgo časa skupaj z Božo Maksimovičem. V političnih krogih se zelo zanimajo za to, s kakšno nalogo je Pavle Radič po razgovoru s Štefanom Radičem prišel v Beograd. Dobro poučeni radikalni krogi trde, da je imel Pavle Radič pojasniti Užunoviču vse težkoče, ki so nastale v vladi po odločitvi od 7. julija. V političnih krogih najbolj komentirajo — in to je najzanimivejše —, da je Pavle Radič prepustil Užunoviču, naj on najde način, kako bi se rešil spor, ki je nastal zaradi izključitve dr. Nikiča. Uzunovič ' 'tega, kakor trde radikali, res v .Položaju, ker mu bo zelo lil' , . . re*'tev, ki bi zadovoljila ra- dikalni del vlade in HSS. Zato mislijo, da bo Uzunovič te dni vprašal za svet se nekaj svojih tovarišev, hkrati pa da se je razgovoril tudi z zastopniki obeh skupin HSS ter potem šele povedal končno svoje stališče. Uzunovič bo, kakor sodijo, storil vse, da sedanjo situacijo ohrani do konca občinskih volitev. So pa tudi nekateri radikalni politiki, ki žele, da se sedanja situacija nadaljuje do jeseni. PONOVNI PADEC FRANKA. Pariz, 13. julija. Francoski frank je v pondeljek zopet pal, ker je tečaj funta v Parizu narasel preko 192. Sporazum med Lj. Jovano-vicem in Lj. Davidovifem. Beograd, 13. julija. Ljuba Jovanovič, je v zadnjem času spreminjal kurz svoje politike in stoji v zvezi s šefi opozicije. Predsinočnjim je imel daljši sestanek z Liubc Davidovičeni. Na tem sestanku se je dosegel sporazum, da bi v eventuel-no vlado Ljube Davidoviča, o kateri opozicija še vedno geveri, šla tudi skupina Ljube Jovanoviča- V isto vlado naj In prišla tudi skupina Nastasa Petroviča oziroma Petrovič sam, čeprav ni poslanec. Radikali s svoje strani zatrjujejo, da ni niti go vera o kaki vladi Ljube Davidoviča in da je vse to le smela kombinacija opozicije, ki nima nobene podlage. Poskusi Ljube Jovanoviča da so neizvedljivi. PAŠIČ SE VRNE V BEOGRAD. Beograd, 13. julija. Miša Trifunovič je včeraj izjavil novinarjem, da je v Radovih Varyli poselil Pašiča in prejel od njega navodila, hkratu pa mu poročal o situaciji. Miša Trifunovič je izjavil, da je stanje Pašičevga zdravja povoljno. Ni iz-k ji učeno, da se v najkrajšem času vrne v Beograd. Tudi dr. Šuperina je bil pri Pašiču in se je z njim razgovaujal o političnih razmerah. Prijatelji so Pašiču nasvetovali, naj gre iz Karlovih Varov v Evians les bains; toda izgleda, da Pasic ne bo poslušal tega nasveta in da se vrne v Beograd in tam aktivno poseže v raz čiščenje sedanjega položaja. ŠT. RADIČ ODPOTUJE V BAŠKO. Zagreb, 13. Predsednik HSS V BEOGRADU VERJETEN MED RADI-DIKALI ZA OBČINSKE VOLITVE KOMPROMIS. Beograd, 13. julija. Včeraj sta Boža Maksimovič in Marko Trifkovic konferi-rala s predsednikom vlade Uzunovičem o političnih vprašanjih, posebno občinskih volitvah, ker so v več krajih radikali razcepljeni v dva tabora. Občinske volitve pa v resnici ne stoje toliko v središču političnega življenja, ker ljudstvo bolj skrbi letina, ki je v nevarnosti zaradi poplav. Tudi agitacija ni tako živahna, kakor je bila prej. Najhujša je pač borba v Beogradu, kjer jih povodenj in letina ne skrbi toliko. Borba med Maksimovičem in Bobičem je dosti ljuta, ker imata oba mnogo prijateljev, ki ju podpirajo. Glavni odbor stranke je v veliki zadregi, ker ne ve, kako naj reši spor. Podpredsednik glavnega odbora Trifkovic upa, da že najde kako pot za likvidacijo spora, in je v tem cilju že napravil vse korake. Včeraj dopoldne ob 10. je Trifkovic Bobiča poklical v svoj kabinet. Pri tej konferenci sta bila navzoča tudi podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič in Ljuba Živkovi«?. Bobič je pri odhodu s tega sestanka izrazil upanje, da se bo vprašanje kandidatne liste za Beograd rešilo povoljno, ker se on za svojo osebo ne poteguje za predsednika občine. On sam želi, da se spor reši kompromisno. Štefan Radič odpotuje danes zjutraj ob 8. s svojo obiteljo v Baško, kjer namerava ostati na letnem odmoru do konca tega meseca. DO OBČINSKIH VOLITEV V SRBIJI NOBENIH IZPREMEMB. Beograd, 13. julija. V političnem življenju včeraj ni bilo važnih dogodkov. Nekaj več življenja je pričakovati, kadar se vrne dr. Nikič iz Zagreba. Pričakuje se tudi povratek Nikole Pašiča, ki naj bi prišel v Beograd preti koncu tega meseca. Sodijo, da do 15. avgusta ne bo spremembe v političnem življenju in da dotlej tudi še dr. Nikič ostane na svojem mestu. ITALIJA POSTAJA OFENZIVNA GLEDE ABESNIJE. Berlin, 13. julija. Po vesteh londonskih listov, bo Italija, če bi Abesnija odklonila italijansko-angleški sporazum glede delitve gospodarskih koncesij, zahtevala od Zveze narodov podelitev mandata nad Abesinjo. PANGALOS NAPOVEDUJE KONEC DIKTATURE NA GRŠKEM. Atene, 13. julija. Ker je Zavizianos vrnil mandat za sestavo vlade, je predsednik republike Pangalos pozval predsednika kasacijskega sodišča Silimona in mu naročil, naj sestavi novo ministrstvo. Hkratu je predsednik republik razpisal volitve za parlament. Pri tej priložnosti je dal Pangalos novinarjem važne izjave, rekoč, da bo v trenutku, ko bo nova vlada prisegla, objavil ukaz, s katerim stopijo zopet v veljavo vsa ustavna določila, ki so bila začasno ukinjena. S tem bo narod dobil priliko, da tečno izrazi svojo voljo glede vprašanja, od katerih oseb in strank in na csn vi kakšne ustave hoče biti vladan. fttran 2. NARODNI DNEVNIK, 13. julija 1926. ••***.■■ ' >#*«*► >- in' i" I I www rnunI IIIH I||| II—Ml —81 I »lil i » Štev. 153. Propadanje slovenske SDS. NASTOP DR. V. KUKOVCA NA SHODU SLOVENSKE KMETSKE STRANKE V MI- SLINJAH. Kdor čita samo »Jutro« ali celo samo stereotipne uvodnike v »Domovini«, ta bi mogoče res mislil, da napreduje slovenska SDS in da ji pripada vloga voditelja slovenske napredne javnosti. Kdor pa le malo motri naše politično življenje objektivno, ta vidi, da izgublja SDS pozicijo za pozicijo in da njene poti navzdol ne vzdrži nobena sila. In drugače tudi biti ne more. Zakaj, ni je v Sloveniji stranke, ki bi tako zatajila svoj program in se posluževala tako nečednih metod, kakor naša SDS. Po programu svobodomislena stranka je bila SDS tista reakcionarna stranka, ki je vladala s pomočjo nasilja. Javno in brez sramu je propagirala geslo, da treba uradnika iz političnih vzrokov persekvirati in ni še dolgo tega, ko je časopisje SDS ob priliki debate o znanem pismu dr. Žerjava ponosno peudarjalo pravilnost persekucije klerikalnih uradnikov. Zlasti pa je občutilo maščevalnost SDS slovensko učiteljstvo in posledica tega je bila, da je učiteljstvo tudi obrnilo SDS hrbet in danes je dokazano, da je večina učiteljstva na strani deklarašev. Izguba učiteljstva je eden največjih udarcev, ki jih je v zadnjem času doživela SDS in ta udarec postavlja najzgovornejše na laž vse triumfalne speve »Jutra«. Že pred tem pa je morala SDS zabeležiti še drugo težko izgubo — izstop članov stare narodno napredne stranke, ki z besedolomno stranko SDS niso hoteli imeti nobenega pola. Izguba ljubljanskega mandata je bilo plačilo za prelomljeno besedo in v ljubljanski občini more vladati SDS le z razpustom občinskega sveta. Poštenjaki so se od SDS poslovili in to je najtežja moralna posledica znanih ! metod SDS. Uničenje slovenske Jadranske banke, nacionalizacije, propadi denarnih zavodov, kjer so gospodarili eksponenti SDS, uničenje trgovcev in podjetnikov z nepismenimi socialnimi zakoni, vse to pa je povzročilo, da je SDS izgubila tudi zaupanje naših gospodarskih krogov. Številna zborovanja so že dokazala to in novi dokazi ne izostanejo. Ali ta proces še niti ni dovršen in v petek, ko se bo čitalo v Mariboru revizijsko poro-* čilo o delovanju velikega denarnega zavoda, ki je bil pod absolutno komando SDS, bodo spoznali tudi Mariborčani, da trpi blagostanje vsakega zavoda, na katero se vleže esde-esarska roka. Gospodarski krogi, učitelji in poštenjaki so zapustili'SDS in zapustili so jo tudi slovenski kulturni delavci. Da more izvajati politiko nasilja, je SDS stopila v službo Beograda in zatajila slovenski program in slovenske interese. Nastopila je proti slovenski univerzi, ker da ovira nacionalno ujedinlei*j» Slovencev z Beogradom? In ko je šlo za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bila zopet SDS med njenimi naj več j i m i naspro tu iki. Zato se je slovenski kulturni delavec obrnil od SDS in moral se je obrniti z gnusom, zlasti ko je videl, da obstoji vsa politika SDS v Beogradu v tem, da denuneira Slovence, ki ne trobijo v njen političen rog. Na celi črti je doživljala SDS same poraze in same secesije in edin njen uspeh je bil, da je z denarjem razvila svoj strankarski lisk in ga z nečedno licitacijo navzdol razširila med ljudstvom. Njen tisk in dobro plačano tajništvo stranke, to je danes edina pozitivna stran SDS, Ta pa niti primeroma ne odtehta njenega slabega glasu in zato so jo začeli zapuščati tudi njeni bivši politični voditelji, ki so itak le z muko prenašali strankarsko disciplino in molčali na grehe, 'ki so izzivali k protestu. Danes pa tudi strankar- ska disciplina ne drži več in to je jasno pokazal shod slov. kmetske stranke v Mislinjah. Dobro obiskan je bil ta shod in dokaz, da je kmetsko ljudstvo trdno vdano kmetski misli in da tudi najslabža situacija v Beogradu ne more omajati te njegove vdanosti. Javni shod je otvoril polanec Kelemina, ki je govoril o splošnih smernicah kmetskega .gibanja in o pasivnosti dosedanje' slovenske politike. Za posl. Kelemino je go-\orila še cela vrsta drugih govorniikov in med njimi tudi . dr. Vekoslav Kukovec. Govoril je: Rad povem tu javno svoje mnenje o razpletu razmer med Slovenci, ker so iste zelo zapletene in pripisujem zdravi duši našega naroda, če se stvari odkrito in javno pretresajo, da bomo prišli v skupnem interesu najprej do možnosti učinkovitega soodloče-vanja Slovencev. Stvar se ne tiče moje osebe, ki naj nikakor ne pride v poštev. Tiče se me le v toliko, da se oddolžim dolžnosti, ki velja za vsakega, ki je dolžen služiti domovini zmiraj in brez konca ter jo obvarovati tudi škode discipliniranega molka, če se z istim nič ne doseže. Za mene je jasno, do resnično demokratičnega javnega življenja pridemo z lastno močjo, pa v zvezi s Srbi in Hrvati, toda pred vsem s Hrvati z ozirom na dejanski položaj. Tudi je meni jasno, da nas stranke, ki se ne oddaljujejo od predvojne mislenosti, ampak v borbi za sebe-obrambo v predvojne napake od dne do dne globlje padajtf, ne bodo konsolidirale. Politika je psihologični proces, ki ne dela z matematičnimi elementi. — Ako se je danes kmetska misel polastila velike večine našega naroda, računajmo s tem dogodkom in z osebami, ki pokret predstavljajo. Hrvati so srečnejši od Slovencev, ker so danes mnogo enotnejši v političnem oziru in bližje eksistenčnim ciljem države. Slovenske kmečke frakcije so pokazale veliko moč sebezataje-vanja, ko so se združile v kmetsko stranko in prišle s tem do veljave tudi na vladi. Mislim, da ta proces še ni na cilju.Imamo še preveč drobcev po Sloveniji raztresenih. Moja naloga je, da brez ozira na desno in levo pozivam k taki konsolidaciji po načelih, katera sem dovolj pogosto javno branil in ki odgovarjajo mojemu prepričanju. Iz tega vidika pozdravljam sestanek kmetskih političarjev z željo, da najdejo moralno silo pritegniti vse dobre elemente naroda in kot večina dosezati uspehe. Njegov govor je bil zelo toplo sprejet od poslušalcev. Shod sam pa je uspel nad vse dobro. Tako se polagoma završuje proces, ki je moral nastati kot odgovor na reakcionarnost, nasilnost in nepoštenost SDS. In vedno hitreje se bo ta proces razvijal v bodoče, ker bo vedno bolj razkril pravi obraz SDS. Še so danes zaslepljenci, ki nočejo videti spačenega obraza, ki se skriva pod papirnato krinko SDS, toda njih vrste so vedno bolj redke in morajo to biti! Zakaj z besedotomstvom, persekucijo urad-ništva, izrabljanja denarnih zavodov v strankarske namene, se na da vladati. Vse to pa je le del grehov SDS, ki pa za vsakega in-teligenta in poštenjaka zadostujejo. Kdor pa se med te ne misli uvrstiti, ta naj le vztraja pri SDS, ker samo v korist slovenskega naroda bo, če bodo zaeno s SDS propadli tudi njeni zaslepljeni ali pa brezvestni pristati. Mussolinijev Čredo. III. Nastop fašizma proti socializmu. Po Risorgimentu 1. 1870 in še nekaj let ( pozneje so politični voditelji Italije nadaljevali, četudi manj drastično in le bolj zlagoma, naporno delo svojih predhodnikov. Njim je bilo naloženo, utrditi moč nove države, ki je doživljala celo vrsto neverjetnosti, oni so morali organizirati vojaški, finančni, upravni in gospodarski sistem naroda, zasigurati v narodu spoštovanje pred uradnimi institucijami in oni so morali skrbeti končno — to je bil najtežji proces — za to, da si pridobe lojalno podporo italijanskih državljanov. Italijanska državna skupnost je rastla pa moči in solidnosti v težkem notranjepolitičnem boju in naraščajoči mednarodni konkurenci od leta 1870 vse do prvega desetletja dvajsetega stoletja. V tej dobi začetnega ustvariteljskega državništva so se zaceli ka-zati določni in upapolni rezultati. Toda se vedno niti ta čas ni bilo prave javne zavesti v novem davčnem telesu. V prvih mednarodnih vprašanjih, ki je z njimi mlada Italija imela opravka, se je pokazalo, da je narod sicer resno in goreče patriotičen, da se je popolnoma vdal disciplini monarhističnega režima, da pa še vedno ni prišel do tega, da bi se spontano in dejansko udeleževal poslov moderne države, ki je od dne do dne dobivala večje mednarodne pravice in dolžnosti in ki ji je vedno večji postajal njen gospodarski obseg. , . V tem političnem neudejstvovanju italijanskih državljanov je .treba iskati, če že ne vzroka, pa "vsaj ugodnih okolnosti, ki so pospeševale rast močnega, agilnega, proti-narodnega |in protidmaetičnega socializma. Danes, ko preteklost mimo motrimo, lahko rečemo, da se je naša socialistična stranka prav preudarno postavila na prazni teren, ki je ločil politično brezbrižnost italijanskega naroda od težkega, napornega in mrzličnega življenja mlade države. Lahko trdimo, da je po letu 1890 prišel čas, ko je stala slabotna država lice v lice pred močnim so-cialiLmom z jasnimi -političnimi in gospodar- skimi cilji. Kajti italijanski socialisti niso samo ponavljali Marxovih doktrin s progia-mom o izboljšanju življenja proletarcev, ampak so prinesli tudi sami nekaj lastnega. Oni so poskušali pospešiti s hitrim revolucionarnim pokretom počaspi in nepopolni razvoj države in to je bil nevaren cilj, kajti pri siabotni državi bi se bil tak opasen poskus lahko posrečil. Italijanska vlada se je morala težko boriti in brez nasilja rešiti problem razmerja -d° socializma, ki je desetletja izpodkopaval a'1' toriteto države. Močna konservativna vlada bi bila socializem ubila na odkrit način, li*5.®? ralna demokratična bi pa poskušala oči«*1” ga njegove protivladne in revolucionarne vsebine ter ga postaviti na mesto razmeroma nedolžne in napredne levo orientirane stranke. Pred štiridesetimi leti so pa b!‘f' italijanske vlade preslabe, da bi bile vodile to ali ono teh dveh politik. One so se trudile, da bi /socializem regulirale in ga spravile nekam' v .obstoječi družabni red s tern, da so ga krmile in mu dajale vseh mogočih privilegijev. To je bila zelo nespametna politika in naša generacija to napako drago plačuje. Vse koncesije so bile samo priznanje slabosti. Pravijo, da je treba pred sovražnikom ali bežati ali ga pa uničiti, ampak ta nauk je v zunanji politiki, zlasti, če gre za sovražnike »Kneza« (Macchiavelli) zelo nezanesljiv in riskanten. Italijanska koritna politika ne le, da je odrekla glede absorbiranja socializma, ampak je naredila celo državo za sužnjo socialistov in socializem za močnejšo silo kakor pa državo. Stvar je bila v resnici ta-le: ljudje, ki so sprejeli konstitu-cionalno vladavino, so se zvezali z uporniškimi protinacionalisti in ubijali državo, četudi so stali na čisto nasprotnem stališču in imeli čisto drugačne cilje. Tako politiko je imela svojčas precej dolgo francoska monarhija nap ram mogočnim velikašem: dajala jim je vse polno privilegijev zato, da bi jih priklenila na državo in jih spravila' v svojo odvisnost. To je bil po- skus, pridobiti aristokracijo. Italijanska vlada je pa na enak način po podobnem sistemu hotela pridobiti mase, zastrupljene s socializmom. Ta politika je bila brezmiselna in obsojena na propast. Odrekla je celo že pred vojno. Ta bankerot se je pa izpremenil v katastrofo, ko je bilo vojne konec in so socialisti stopili pred vlado z zahtevami za nove privilegije. Država je bila naravnost v nevarnosti pred kugo državnega socializma. Rdeče kooperative so puščale kri državni blagajni, v produkciji je redno funkcioniral samo štrajk. Vsled tega je prišla veličastna fašistična reakcija v resnici kot upor proti polževemu razvoju koritarske politike, ki je Italijo morila že cd začetka ujedinjenja in prišla je obenem ta reakcija kot upor proti najnovejšemu propadu avtoritete vlade, ki je bila udinjana tistim, ki so hoteli iztisniti iz nje poslednje pare v obliki političnih, gospodarskih in razrednih privilegijev ter jo potem — torpedirati. Udeležba Italije v svetovni vojni je v veliki meri pomagala ljudstvu, da se je razvilo v narodni samozavesti in je tako privedla tudi do organiziranja slovite legije fašistov in njenega »pohoda na Rim«. Mussolini, ki je ta pohod vodil, je bil tipičen mož časa — to je tudi najboljša utemeljitev njegove pravice, da sme reči, da je v njegovem geniju vtelesena Italija — in on je prepeljal veliko maso delavstva iz socializma v nacionalizem. Politične vesti. = Notranje politična situacija je neizpre-menjena in oficielno poročilo se zopet enkrat glasi, da vlada v Beogradu popolno zatišje. To pa ne pomeni, da bi počivale tudi intrige, temveč so te ravno ob zatišju nad vse intenzivne, čeprav tembolj tihe. Tako se poroča o nesoglasjih, ki so se pojavila v radi-čevski stranki. Gotova skupina poslancev je začela nastopati tudi proti dr. Krajaču, ki je brez dvoma danes naš najboljši minister. Govori se, da je dr. Krajač vsled teh spletk tako indigniran, da namerava odstopiti in ebenem položiti svoj .mandat. Upamo pa, so vsa ta poročila pretirana in da ne bo Hiv tvegala, da izgubi svojega najboljšega ministra. — Pa tudi v radikalni stranki se nadaljujejo medsebojni boji. Vse kaže, da je nastal vsled izpremenjenega stališča dr. Nin-Či6a tufli delen preokret v radikalni stranki. Zlasti pa se opaža, da skoraj vsi radikali vedno ostreje nastopajo proti St. Radiču in poroča se že, da je Uzunovič zahteval, da se St. Radič umakne iz političnega življenja. Na kratko bi se dala označiti situacija s tem, da delo vlade počiva, zato pa tem bujneje eveto intrige. = Dr. Ninčič na Bledu. V nedeljo je prispel na Bled dr. Ninčič in se nastanil v vili »Epos«. Popoldne je bil od kralja sprejet v dveurni avdienci. Isti dan ko dr. Ninčič je prispel na Bled tudi črnogorski princ Peter Petrovič z rodbino. Princa spremlja njegov osebni tajnik Italijan prof. Attilio G črvini. Poudarja se, da je s prihodom princa Petroviča pojasnjen tudi namen Nineičeve avdience ter da gre za ureditev vprašanja apanaže bivši črnogorski vladarski rodbini. — Brez dvoma pa ima dr. Ninčičeva pot še tudi drug pomen in verjetno je, da bodo to dogodki v krakem pokazali. — Donavsko vprašanje pred Zvezo narodov. V ponedeljek je sklepal transportni odbor Zveze narodov o poročilu donavske komisije. Amerikanec polkovnik Hines priporoča. da se uredi donavsko vprašanje na la način, da se zasigura čim večja svoboda plovbe za vse zainteresarane države. Kumu-nija in Jugoslavija pa hočeta, da se njima za-sigurajo posebne predpravice. Po vsej 'er-jetnosti bo prodrlo stališče ameriškega polkovnika. — Fašistovsko glasilo »Popolo d Italia« piše silno ostro proti priključitveni propagandi, ki jo vodi predsednik nemškega par-lamenta Loebe. F-ašistovslco glasilo pravi: 1. Sedfmja karta Evrope je določena po do- covorih, ki jih je mogoče menjati le v so- Slasiu vseh prizadetih strank ali pa z v.jno. » Evropa si želi miru, ne pa vojne in zato [udi ne more dopustiti, da ^edog=eno-tiransko izprenunjali. 3. Italija nikauoi m vol na izpolniti nemške nacionalistične zelje. Nemška propaganda da je zato popolnoma odveč. 4. če ho£e Nemčija izpremenil i dogovore, potem naj pove koncesije, ki jih more dati.' Gospod Loebe ne more dati nobenih koncesij in zato naj molči. 5. Priključit veno gibanje sloni na trditvi, da Avstrija sama ne more živeti.To se je pa že izkazalo kot popolnoma neresnično. Končno pravi faustovsko glasilo, da je Evropa že itak dovo j razburkana in zato ni treba, da bi gospod Loebe privedel nove črne oblake ned eviop-ski horizont. — Nas zelo veseli pacifistično stališče fašistovskega glasila, toda silno bi bilo priporočati, da bi gospodje fašisti tudi sami malo manj rožljali z orožjem Zakaj tako ko fašisti, gospod Loebe pač nikdar ne bo ogrožal evropskega miru. = Anglo-amerikanski finančni svet proti franku. Vsak francoski finančni minister *e ie moral redno boriti proti anglo-ameriske-inu časopisju, ki je dosledno skušalo diskreditirati že vnaprej vsak poizkus za res tev franka. Anglo-amerišk. fmančmki so « vsak način hoteli, da bi morala tudi Fran | sprejeti kak mednarodni da bi prišle tako francoske /.‘"S^iinisier narodno kontrolo. , , seveda z vso Francije se je teni poizku . kljujeno da bi silo uprl, ker je bl!f .‘^egT pristaL Ko je francoski nty'od na g sVOjj,m finančnim nastopil sedaj angio-ameriški finanč- načrtom * ° a„Vt onemogočiti. _ Iz niki tudi njego . n»v«rji„ Amerike in Londona se je otvorua ze tuli v tem zmislu časopisna kampanja, na angleških in ameriških božali pa so začeli rušiti frank. Že celo pa so nastopali angleški finančniki proti Caillauxu, ker so ga smatrali za odločnega nasprotnika Anglije. Ko pa je Caillaux kljub vsem intrigam v parlamentu zmagal, se je taktika Angležev nakrat spremenila. Izprevideli so, da Caillaux sedaj še ni bil v stanu iz\esti samo sanacije franka, teni več da bi se mogel v ta namen sporazr umeti tudi z Nemci in Rusi, Tedaj pa bi mogle nastati za Angleže in Amerikance prav nerodne posledice. Zato so Angleži nakrat odnehali v beju proti Caillauxu iu postali napram francoskim zahtevam nad vse popustljivi. Posledica lega je bila, da se več ne govori o finančnem Locarnu, temveč da pride le do kooperacije centralnih bank Angli-je, Amerike, Francije in najbrže tudi Nem-'] čije. Na ta način bo poskrbljeno, da pride do skupnega dela vseh velikih notnih bank, kar bo za stabilizacijo valut največjega pomena, j = Tangersko vprašanje bo v krakem odstavljeno z dnevnega reda. Italija je Pff stala na to, da odneha od svoje opozic*/.e proti tangerskemu statutu, če se prizna ■ ista pravica pri izvedbi statuta kakor jo i®?' jo Anglija, Francija in Španija. Madrid se Je v začetku taki rešitvi upiral, končno P| Je na pritisk Anglije na to rešitev pristal. Spa' nija dobi zalo od Anglije dolgoročno p050'f jilo. ' " , ;J§ = Nove aretacije v Španiji. Položaj je jj® nadalje nad vse napet. V Madridu je bn® izvršenih znova 170 aretacij. Vojaški zapor1 so prenapoljeni. Primo de Rivera se poslužuje pri aretacijah samo policije, kar si»a' trajo za dokaz, da se ne moro več popolnoma zanašati na vojsko. Ves odbor skega društva »Atheneo<, obstoječ ® 9 ^ španskih umetnikov, je bil aretiran, ke hotel priznati od vlade nasilno imenovan v predsednika. Po aretaciji odbpra je 300 'm lektualcev izstopilo iz društva. . ; — Italijansko-švicarski spor. V zadnje111 času so se začeli Nemci naseljevati v Švicar- ■ skein kantonu Tessin, kjer so Italijani v večini. Tessinski Italijani nimajo nič proti tfr| mu naseljevanju in njih listi pišejo, da seij ni bati prav nobene germanizacije, ker jamčijo italijanske šole za ohranitev italijanskega jezika. Kljub temu pa so fašisti vsled tega naseljevanja silno ogorčeni in v svoje® strahu vidijo že, kako novi nemški posestniki zidajo betonske temelje za dalekosežae nemške kanone. Proti fašistovski hujskarijj je sedaj nastopila tudi Švicarska vlada, k|f izjavlja, da so skoraj vsi v Tessinu na .n03f j naseljeni Nemci švicarski državljani, ki 9H ne sanjajo o prelomitvi švicarske nevtralnjgj sti. To naseljevanje je le naravna potledic* notranjega gibanja švicarskega prebivalstv in so italijanski strahovi brgfl podlage. Kratke vesti. Mussolini je .prevzel še šesto ministrst'’0 in sicer novoustanovljeno ministrstvo za str<* kovne zveze. Za*državnega podtajnika v fl°' vem ministrstvu je imenovan Suardo. . .j Francosko-nemška pogajanja za trgovin® provizorij bodo v kratkem ugodno zakU čena. Bra:tjilija je llikvidffala svojo delegat* pri Zvezi narodov. Na mednarodnem ženskem kongresu v P" blinu je zastopnica Avstrije izjavila, da J.e edina rešitev avstrijskega vprašanja v pr1'/ ključitvi Avstrije k Nemčiji. M Književnost. Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja pl® fesorski zhor juridične fakultete. V letn 1925/26. V Ljubljani 1920. Založba juradicn fakultete. Cena 1O0 dinarjev. Natisnila tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. — Pravkar je 1 šel V. letnik »Zbornika znanstvenih razpra i obsegajoč 411 strani, s sledečimi velezanm1 vimi razpravami: 1. Univ. prof. dr. Pitamic: Pomen človeških in državljanski pravic. 2. Univ. prof. dr. Aleks. Bilirno*?®-Položaj delavcev v Jugoslaviji po poročil«« inšpekcije dela. 3. Hon. prof. dl. Ivail Pravna funkcija številke v budgetupdav&|f. dohodkov. 4. Univ. prof. dr. J«™.. u j0r-, Jedan pokušaj podele državnih meto-: malnom i materijalnom smislu U ■ ^ dološko 'izučavanje. 5. Univ. prof. d • . ^ Dolenc: 1'ruvosodstvo klevevSke >n bosta J graSCtne od lconca 17. do začetka l9. ® j# (V. Univ. prof. Mihail Jasinski: Zakoni Veprinca (Statut Veprinački). 7. Univ. pr°’ dr. Rado Kušej: Pasivna resistenca pri šanjh zakonih po prejšnjem in po novem * tol iškem pravu. 8. Univ. prof. dr. Stanko pajne: Današnje kondikcije. 9. Univ. Milan Škerlj: O izumu, stvorjenem v »slu* Zbornik V. je posvečen spominu pokoj^ ^ pil nas mi ali naravnost j; &0 natu juridične fakultete v Ljubljani' { tudi še v založbi prvi štirje letniki Zbovi'1 znanstvenih razprav, ki grinašajo na drugi na 12, tretji na la, četrti na 18 teko ^ polah skupaj 27 znanstvenih razprav {ef no zgodovinske, civilno »in kazenskoip /j narodnogospodarske stroke. Vseh pet le« ’ Zbornika znanstvenih razprav stane, ni i /JUSJIJHIVt* I....... pri dekanatu juridične fakultetcf nar 250 Din (franko priposlano). Marija Kmetova, Večerna pisma. I^s» Zveza kulturnih društev, založila Tisk0 zadruga. V Ljubljani 1926. »Prosveti iOfl^ bavi >. 12. snopič. Cena broširani knjigi v 1(3.—, vezani v celo platno Din 24.—, P°^tneyj Din 1.25 več. — Knjiga posebne vrste, bogate pesniške duše. Prvih e»“J; - xernu pesmi v prozi, ni namenjenih čitatelju, z naslado pa bo užival to bogasi^ e izbrane pk prilagodeno čitatelju, z naslado pa bo uzivai r)0lO' slik, le izbrane plastične primeie 11 J teženju prilagodeno dikcijo oni, k1 1S j,vH' sedi lepoto, v vsebini globino, izoranu ^ ležno snov nudijo recitatorju solin.na .p-ska o pomla
  • hlWe«., voljno orodje strenr^ učiteljice, zaključi pisateljica |,e. »Elegijo« o tragični smrti skrbne m Dnevne vesti.. RAZOČARANJE ZA RAZOČARANJEM. Vse je pri nas ob preobratu samo prekipevalo navdušenja za čim ožje sodelovanje z Beogradom, pa skoraj je prišlo razočaranje za razočaranjem in vse navdušenje je izpuhtelo. Mislili smo, da bo vendar enkrat že iz-previdel Beograd svoje napake,- pa kakor kažejo dogodki zadnjih dni, še dolgo nismo tako daleč. Akademično društvo »Triglav«, ki je še ' ei-lnOv trdno vztrajalo na nekdanjih mislih, je prišlo sedaj na vrsto, da tudi ono doziv i svoje razočaranje. Hotelo je prirediti koncertno turnejo po ji in potem še po Bolgarski. Turneja po t °]?ar*k' je bila preprečene ne brez »zaslug« udi slovenskih esdeesarjev. Človek bi mi-!l!, da *>o zato Beograd še posebno slovensko sprejel »TŠrlgC in s tein popravil svojo HW0V,et! turneie po Bogarskem, toda ni bilo , ’ kakor poroča jasno beograjska »Poli- še eno razočaranje »Triglava«. — I® *• ena sramota Beograda. Eno najstarejših akademskih društev ^ v naši zemlji, »Triglav« iz Ljubljane, je došlo sem z mnogo vere v Beograd, da seznani brate Srbe "z onim, kar je najlepše v slovenski pesmi. je mnogo vere, toda pri prvem ko-njU naletelo na neštevilna razočaranja: ‘ °.®§ l?ga, da so morali njegovi člani, ko so beograjsko postajo, iskati kakega Beograjčana, da jim preskrbi stike z »nad-ie :t!„T -ln kolegi iz društva »Obilic«, ki jim vzelo« d8 -0!)etal0’ da se bo »najtopleje za- da tn vsle^ predvčerajšnjega slabo obiskane-Ceryta zapadli deficitu, so tudi doživeli Varnf n?Cera (9- l- m-) okroS 2‘ Ule V,k£l' usnol >rrielav«, kjer >so se hoteli po slabo ejeni koncertu malo založiti in poveseliti neko nezaslišano avaturo. '°ten}, ko so se malo založili, so pričeli m slovenske pesmi, ne brigajoč maPso^t^ Tako kot v svoji hiši. Ali ko- se je predstavil kot po ciklf * * ' gično protestirajoč, pesmi. Prišel je v spremsCdLh ie'- ki l>h je postavil na določena mesta"11 Ko so začudeni Slovenci pokazali odobrene mestne uprave, je razjarjeni človek trdil, da je to nemogoče in da je čudno, da on o tem nic ne ve. Nastalo je objasnjevanje, tako, da je nazadnje prišlo do tega, da je »agent i pokazal še svoj revolver. Isti človek je prišel včeraj popoldne ob 5- uri in ponovno našel še bolj črne in grde Slovence ter jih opsoval z vsem, kar mu je prišlo na usta. Ko so se ti ponovno uprli, jih je pričel maltretirati in šikanirati, ma-hajoč z nekim policijskim odlokom ter kri-vidim vefi ,*,? *ula vsa ulica: »Da vas ne mačke.« e ne vas Prijem vse kot Potem ko ni bilo več mogoče boriti se ž njim, je bil predsednik društva prisiljen da pokliče na pomoč meščane, ki so poklicali nekega policijskega organa. Temu se je s težavo posrečilo, da ga ,odvede na stražnico, kjer so spoznali, da je to neki poročnik črnogorske vojske v pokoju. — Toliko »Politika«. K temu dogodku opozorimo kot komentar samo na dejstvo, kako je nekoč neka bohinjska kmetica dobesedno tekla zjutraj za svojimi gosti, — srbskimi jlijaki, da jih še enkrat pogosti s pogačo in mesom. Prepričani smo tudi, da bo onih 60 srbskih dijakov, ki se slučajno danes mude v Ljubljani, odneslo iz nje vse drugačne vtise, ko pa Slovenci i/, Beograda. ~ Dr. Fran Detela umrl. .Predvčerajšnjim je umil v Ljubljani vpokojeni gimnazijski ravnatelj .m slovenski pisatelj dr. Fran De-ela Rodil se je leta 1850 v Moravčah, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Po dovršenih gim-nazijskrh študijah v Ljubljani se je podal na Dunaj, študirat klasično filologijo. Ko je ab-solviral, je nastopil suplentsko mesto v Her-naLsu na Dunaju. Od tam je bil predstavljen v Wiiener-Neustad't. Pozneje je bil imenovan za ravnatelja .novomeške gimnazije. Leta je stopil v pokoj ter se preselil v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti, Pogreb se r*i danes ob 15. uri s Sv. Petra ceste 93 na Pokopališče k Sv. Križu. Več poročamo jutri ~7. V ministrstvu prosvete je podpisan Ji “Jp17- p umirovljenju učiteljev osnovnih lil meščanskih šol. goslovenskega u&Uelj^iaLl^08v|&ik°nC’es ^U" du, in sicer v dneh od 8. do lo. a« Beogra-gresu bo prisostvoval tudi Kon- - Rdeči križ za poplavljene. Obratna uprava Rdečega križa v Beogradu je nakazala za pravo pomoč popravljencem kredita "v zneska po 30.000 in 300.000 Din. ~ Znanstvena ekskurzija slovanskega se-^a. Prejšnji teden so napravili člani no V? ' , . . . >1«* v°d.il univ. prof. dr. Prijatelj. ter zeilei so napravili izlet tudi na Blegas W-se yra«»n n«'L*. jz »Cvetja v je- izletniki gostje Jlm pripravi sprejem; poleg tega, «enu pacali po poti, znani iz »Cvetja v je-indiioi - Rlegašem so bili izletniki gostje s0 im 'Jcev Hajnriharjev, na Visokem pa s0 im.,:1 najnrinarjev, na visoKem »slo,.S6m'nar Isti priliko spoznati pravo Tavf«^ gostoljubnost gospe Franje dr. enom ul' Udeleženci ekskurzije so obje nmi I i rojstno hi&o Luke Jerana, kjer flie “r na kratko očrtal delo in življe- Sokpin 11102:1 • Tavčarjevem grobu na Vi-s!aJmela nagovore dr. Prijatelj in Ifitiiiv• ne Debeljak. V Škofji Loki so bili iz- ^ca D^bei^ka' °d gostoliubl,e družinR tr‘ sa,7i,a"ve, ,cwie ,nesa v Zagrebu. »Savez me-ln 1 klobasičarskih obrtnika u Zagrebu« je imel v -soboto sejo z edino točko dnevnega reda- regulacija cen mesu. Savez je sklenil ■l ozirom na to, da je poslednji živinski sejem v Zagrebu pokazal, da se bodo sedanje nizke cene živine držale tervpoštevajoč težke živlienske prilike srednjih in nižjih slojev prebivalstva prostovoljno cene mesa zmizati in to kljub temu, da mestno poglavarstvo meseca aprila, ko s* cene živine poskočile m so mesarji zahtevali, da bi se maksimalne cene mesa zvišale, na to zahtevo ni pristalo. Savez je znižal cene govejega, telečjega m svinjskega mesa za 2 dinarja pri kg, tako da stane od včeraj dalje n. pr. govedina L vrste 16^-20 Din, II. vrste po 13—17 Din, dočim šo bile dosedanje cene 18—-22, oziroma 15 (io 19 Din za kg. — Na Osrednjem zavodu za žensko domačo cferit se razpisujejo tri učna mesta strokovnih učiteljic na tem zavodu. Zahteva se strokovna sposobnost za poučevanje ženskih ročnih del, v prvi vrsti kleklanja čipk, tolego, file ali bisernih del. Za eno mesto se daje prednost prosilki s komercijalno izobrazbo. Prošnje opremljene po čl. 12. zakona o civilni uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo ll^ov',"e 0‘“ industrije v Beogradu, vložijo pa do dne - . julija 1926 pri Upravitelju Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v — \a državni puškarska soli > Kranju »e r;» ?„„«i»u« »i™ «p»x s Suftrij" » Beograd«, vložijcJ^po dne 26. julija 1026 pri .ravnateljstvu Puškar- sive sole v 'K.i~l. raz ven celokupnega profesorskega zbora m difasdva predsednik republike, vojm mini-ster, zastopniki vlade in zastopniki državnih in komunalnih oblasti. — Židovska konferenca v Berlinu 1 a ,Je,“ den se sestane v Londonu 50 najuglednejših rabinov iz raznih držav, med drugim rz Zedinjenih držav, iz Francije jn iz Nemčije. Konlerirali bodo z voditelji zidovskega libe- lalnewksPplo®U» v New-Yerseyu je bila mno- — , i!nt i str of a ln a, kot se je prvotno dogo bolj kat.a .gila je nad eno desetino celo-mnevalo- iiske zaloge vojne mornarice kupne ™“^TŽJaV. Pri eksploziji je našlo smrt f 60 vojak0'’, ki jih je raztrgalo na tako "oihne kose, da so dobesedno izginili med ruševinami, ubitih je bilo tudi večje število civilnih oseb. Učinek eksplozije je bil teko močan, da so popokale celo v razdalji 35 km na hišah vse šipe. V zrak je zletelo nad 200 skladišč in drugih poslopij. Eksplozija traja dalje. Strokovnjaki »o mnenja, da bo trajala teden dni. Prvi dan je divjal med eksplozijo silen vihar. Eksplozijo je povzročila strela. — Velikanska vročina v Ameriki. Nad Zedinjene države je prišel katastrofalen_vai vročine. Te dni je kazal v Nevvyorku ermo-meter 94" Fahrenheita, v Ch!f .^5 v’ v Arizoni in v Kaliforniji celo nad 1-a.^v Ne\vyorku prenočuje ka 11■ • j- j tej, ski obali. Drugi spe na ^hah, so padli med spanjem na ■ ' j Vodo-tudi odrasli ljudje iščejo hladila pod vooo meti. V Filadelfiji je umrlo v "0^ ’8.^ v na solnčarici. V \Vashinglonu so odpustili ^ soboto vse državne uslužbence iadi -sne vročine že opoldne domov. Leni ’ je zahtevala neznosna vročina v Amen ki slej med prebivalstvom vsega skupaj > -smrtnih žrtev — Dva milijona ljudi umrlo vsled kolero. Kot poroča »Telegraph Union?, je pomrlo francoskih kolonijah tekom zadnjih sedem mesecev nad dva milijona ljudi za kolero. — Palača \Vodworth v N>wy.orku v nevarnosti, ila, se zruši. Kot poročajo iz Newyo^a, obstoji nevarnost, da se palača WodworK, ena od najvišjih ne\vyorskih zgradb zruši. Palača ima 54 nadstropij. Ob količkaj nem viharju se gorenja nadstropja tako m no gibljejo, da nameščenci sploh nočejo 'eS delati. Prof. dr. David Tood je kategoiu-110 da se bo vrti polače v kratke zrušit, . Melika bolnica pogorela. Te dni je bol-niea v Harflewu (Francija) do tal pogorela. Dva bolnika sta našla v plamenih smrt, vse ostale pravočasno rešili. — Izplačalo se jima je. Beograjski policijski šef uligorij Popovič in policijski uradnik Dušan Filipovič sta razkrila svoječasno skupno z neko tretjo osebo znano afero vtilio-tapljanja zlatnikov i? Avstrije. Obvestila sta pristojne oblasti. Uvedena je bila pretakava, Id ie končala s tem. da so bile beograjske in 7'iCTiebške banke, ki so vtihotapljale zlatnike ne da bi plačevale carino razven ene spoznane od carinskega sveta, oziroma od finančnega ministrstva krivim, samo prestopkov ad-ministr. značaja, vsled česar so 'Hora e placa-ti naknadno samo redno carino. Sa no ena od bank je bila obsojena po kazenskih določbah pravilnika o valutah iu devizah na denarno globo 300.000 kron. Popovič in Filipovič se s tem nista aadovoljila. Tirala sta stvar pred državni svet, ki je razsodil, da gre za tihotapstvo, radi česar bi bile morale obsoditi oblasti banke na plačilo enkratne plus desetkratne redne carine. Ker je bilo vtihotapljenih vsega skupaj 28.000 zlatnikov, bi bila imela znašati globa okrog 28 milijonov dinarjev. Po zadevnih predpisih se ima izplačati tretjina globe ovaditelju kot nagrada. Zato bosta dobila sedaj Popovič 111 Filipovič vsak po tri milijone dinarjev. Dasi sta postala policijska uslužbenca na lahak način takorekoč preko noči milijonarja, ne misli nobeden od njiju na to, da bi podal ostavko na svojo službo. — Hud defravdant. V blagajni postajena-čelnika v Temerinu je bil ugotovljen primanjkljaj 6000 dinarjev. Vsled lega je bil po-stajenačelnik Stojan Marjanovič od sluibe «ft-spendiran. To ga je silno razjezilo. Ko je prišla v Temerin komisija, da prevzame blagajno in ja izroči njegovemu nasledniku, se je zoperstavil hudi postajenačelnik z bombo in puško. Zagrozil je, da vrže eno bombo v železniško poslopje v Temerinu, drugo pa v lioslopje železniške direkcije v Subotici, ki ga je suspendirala od službe. Komisija je brzojavila na direkcijo, ki je zaprosila za orožniško asistenco in predlagala, da se Marjanovič aretira. To se je zgodilo. Ker Marjanovič ni hotel iti z orožniki, so ga ti oklenili ter prepeljali v verigah v Subotico. Izročili so ga sodišču. _ IzpiidiMia mladina. Zagrebška policija aretirala te dni tolpo mladoletnih zločincev, ki imajo kljub svoji mladosti na vesti 'prav težke stvari. Vlomili so v neko trgovino z živili. Njigov namen je bil oropati blagajno. Ker niso našli nobenega denarja, so se zadovoljili s šunko, slanino, klobasami in žganjem. Del teh stvari so povžili, del pa so jih hoteli prodati ciganom. Cigani so bili tako pametni, da od frlcovcev niso hoteli ničesar kupiti, temveč so opozorili nanje nekega gozdarja, ki je prišel slučajno mimo. Gozdar jih je aretiral. Medtem se je ugotovilo, da so nameravali izvršiti tudi neki roparski umor. Hoteli so namreč oropati neko prodajalko, o kateri so vedeli, da hrani v kovčegu 19.000 Din. Za slučaj, da bi se branila, so sklenili, da jo ubijejo. Svoj načrt so skušali pred par dnevi 'tudi faktično si izvršiti. Ker pa so culi t baraki prodajalke ponoči kašljati prodajalkinega moža, so se zbali. Zalo so sklenili, da bodo zažgali prihodnjič pred barako kup sena, odvrnili s tem pozornost prodajalkinega moža ter oropali njegovo ženo. Z denarjem so hoteli pobegniti na Su-šak. .Sedaj sede, mesto da bi se na Susaku zabavali, v zaporu. Mladi zločinci so priznali v polnem obsegu. — Justifikaeija dveh kačakov v Tirani. Te dni sta bila obešena V Tirani kaCaka Abdmt Bojko in Bedžir Nuredin, ki sta svoječasno odvedla okrožnega načelnika Blažiča in pro-to Miloševiča v albansko gorovje. Z njiju smrtjo je rešeno ohridsko okrožje dveh najnevarnejših odmetnikov. — Natakar obračunal z bivšim oficirjem. Te dni se je prigodil v enem od najelegant-nejših restavrantov v Ostende za prizadetega mučen, za gledalce pa smešen dogodek. Bilo je ob času večerje. Vse mize so bile zasedene od distingviranega občinstva. Natakarji so dirkali po restavraciji, da so jim frfotala krila frakov in serviete po zraku. Nenadoma se je ustavil eden od njih pred nekim gospodom. Par hipov ga je ostro motril, nato pa mu je treščil z vso silo v glavo tableto z vsemi jedili, tako da so se cedile gostu razne polivke in drugo z glave preko prs in hrbta po vsem telesu. Medtem je natakar mirno obstal ter povedal razburjenim gostom, ki so planili kvišku in silili od vseh strani v bližino politega gospoda, da je spoznal v njem bivšega nemškega oficirja, ki ga je za časa vojne v nekem ujetniškem taboru na vse mogoče načine šikaniral. — Kuriozna ljubezen. Te dni sta se zagovarjala pred dunajskim sodiščem neki 321etni zakonski mož in neka 64 letna vdova. Mlada žena toženca, nekega tramvajskega uslužbenca se pritožuje, da ima njen mož kljub veliki razliki v starosti med njim in toženko, ki bi 'bila lahko njegova stara mati, ž njo ljubezensko razmerje ter radi tega njo popolnoma zanemarja. Obtožena seveda tajita. Več ženskih prič je navedbe tožiteljice potrdilo. Protestirale so zoper »kaj takega- ogorčeno v imenu vsega ženskega spola. Končno je to-žiteljica svojemu možu za enkrat odpustila, vstrajala pa je na tem, da se toženka kaznuje. Zato je bil nezvesti zakonski mož oproščen in takoj nato zaslišan kot priča. Ker pa je razmerje zanikal tudi kot priča, je sodnik obravnavo prekinil ter odstopil akt radi suma krivega pričanja moža državnemu pravdni-štvu. — IJmobolcn — množestvpn morilce. Iz Berlina poročajo: V St. Vithu pri Malmedy-ju je umoril neki umobolni vseh svojih pet otrok ter se nato obesil. Mož je trpel, odkar mu je utnrla žena, na težkih duševnih depresijah. — Senzacionalen proces v Linču. Pred porotnim sodiščem v Linču se je zagovarjala te dni 24-letna Mizzi Spiessberger, obdolžena, da je dne 31. januarja t. 1. zahrbtno ustrelila in oropala svojega ljubimca, 46 letnega bivšega majorja in trgovca Sehafraneka. Porotniki so vprašanje gl#de zavratnega roparskega umora zanikali, pač pa so potrdili vprašanje glede navadnega umora in tatvine. Obtoženka je bila nato obsojena na 16 let ječe. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. — Zverinski oče. Policija v Plonayu na Francoskem je prišla te dni na sled zverinskem zločincu. Neki premožni kmet je Imel »vajo hčer, ki je s 16 letmi obolela, zaprto že 12 let v temnem, smrdljivem hlevu. Dekleta so našli popolnoma golega, shujšanega do kosti na kupu napol gnjile slame. Po vsem telesu je imela gnojne rane. Ves čas njenega jetništva ni prišla, razven s svojo sestro, ki ji je prinesgla tu pa tam jesti, z nikomur v stik. Ljubljana. 1— Planinskemu društvu bi bili turisti zelo hvaležni, če bi dalo markirati pot na Ratitovec z izhodiščem postaja podnart-Kropa do vrh Jamnika bolj na gosto, ker je sedanja markacija do Jamnika zelo pomanjkljiva, posebno v gozdu med vasjo Česnica in vasjo Jamnik, kjer je vse polno steza brez markacij, ki vodijo na vse mogoče smeri le na kolodvor Podnart, oziroma Jamnik, ne. — Nesreča pri Kresnicah. Predvčerajšnjim so našli na tračnicah blizu Kresnic nezavestnega moškega s težkimi poškodbami na glavi, rokah in nogah. Njegove poškodbe so tako težke, da jim bo najbrže podlegel. Prepeljali so ga v državno bolnico v Ljubljano. Pri njem so našli listek z naslovom >Krulc Franc«. 1— Zagoneten napad. Ko se je vračal predvčerajšnjim zvečer okrog 11. ure trgovski potnik tvrdke Jax Štefan Turnšek po Danajski cesti v mesto, ga je napadel baje v bližini artiljerijske vojašnice neki neznanec. Ker se mu je postavil Turnšek v bran, je potegnil neznanec revolver, ustrelil Turnška v roko in zbežal. Če je šlo za čin maščevanja ali pa mogoče za roparski napad, se ne ve. POPLAVE. Iz vseh krajev Evrope poročajo še vedno o dežju, nalivih in poplavah. O neurju v Zagrebu naj poročamo še sledeče podrobnosti. * Lilo je kakor iz škafa. Kmalu je bilo alarmirano moštvo rešilne postaje in vojaštvo. Vendar pa je bilo nemogoče pomagati povsod, kjer bi bilo treba. V kratkem času je bila naprošena rešilna postaja nad 600krat telefonično in ustmeno za pomoč. Najhujše je besnela voda v podzemskih prostorih notranjega mesta* V paničnem strahu so bežali ljudje izr suterenskih stanovanj. V nekaterih stanovanjih je stala voda kmalu nad meter visoko. Nočne omarice, klopice, košare, blazine in posteljnina so plavale po vodi, ki je odnesla marsikak čevelj, marsikako obleko ild. na ulico in od tam neznano kam. Kmalu je bila pod vodo vsa remiza cestne železnice. V strojnici in v delavnici je stala voda pol metra visoko. Podobno je bilo v nekaterih žagah. Ognjegasci so črpali vodo iz poplavljenih lokalov ves naslednji dan. Ves tramvajski promet je bil v nedeljo občutno omejen. Med neurjem je udarila v stanovanjsko barako na Tratinski cesti strela. V baraki je stanoval uslužbenec cestne železnice Ivan A11-cela s svojo ženo, dvema otrokoma in treriii drugimi osebami. Vsi stanovalci so bili od strele omamljeni in težje ali lažje poškodovani. Posebno težke poškodbe je dobil Ivan Au-cela. Oni, ki so obležali lažje poškodovani so se kmalu zavedli. Iz barake so se začuli pretresljivi klici na pomoč, nakar so prihiteli sosedje. Bil je pa že tudi skrajni čas, kajti stre-, la je užgala zastor in da ni prišla pravočasno pomoč, bi bila baraka s ponesrečenci vred pogorela. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. Med silnim neurjem so se odigrale tudi številne tragikomične scene. V neki veži so iskali, stisnjeni v kot, zavetja neki zakonski par, neki kolporter in neki policijst. Nenadoma se je veter obrnil ter jim jel zanašati vodo v obraz. Zato so zbežali, čim najhitreje so jih nesle noge, na vse strani. V par trenutkih so bili mokri kot da si jih potegnil iz vode. Na vogalu Gunduličeve in Kukovičeve ulice je hotel nesti neki galantni gospod neko damo preko velikanskega pol metra globokega »jezera- na cesti na drugi »breg-. Sredi vode mu je spodrsnilo in padel je s »sladkim bremenom«, kakor je bil dolg in širok v vodo. Ko sta se izkobacala iz vode, ju je pozdravila iz višje stoječih vhodov v hiše salva krohota. Šport. Jack Dempsej’ je svetovni šampijon v boksu že 7 let. V tem času je svoj naslov branil štirikrat. L. 1921 je izvojeval slavni »boj stoletja; proti Georgesu Carpentieru, ki ga je v 4. rundi knock-out porazil. Dve leti kasneje je nastopil proti Billu Brennan, ki je s spretnim izmikanjem vzdržal 12 rund, nakar ga je poslal Dempsey v deželo sanj. iPar mesecev nato se je boril z Argentincem Firpo. ki razen močne desnice ni imel nobene kvalifikacije za boksarja; podlegel je Dempeeyu že v 2. rundi. L. 1924 pa je imel za nasprotnika Tommy Gibbonsa, ki je vzdržal 15 rund v proslulem Shelbv boju, ko je i)empsey vedel, da ne bo živ zapustil ringa, če potolče Gibbonsa knoek-out. Svojega najnevarnejšega tekmeca, črnca Harry Willsa, pa se je Demp-sey dosedaj skrbno izogibal. \Vills je športnik idealnega telesa in kar je pri črnih bok-serjih redko, tudi izredno zmernega življenja, brez dvojbe pa boljši bokser kakor Dempsey. Tega večnega izmikanja pa se je slednjič naveličala newyorška bokserska oblast in zahtevala kategorično od Dempseya, da podpiše do 22. junija kontrakt za boj z Willsom. Dempsey je moral na to pristati, poprej pa se bo boril še z Gene Tunneyein, šampijonom srednje težke teže. Koncem koncev pa bo vendarle moral nastopiti proti NVillsu in ta boj bo odločil, kdo je boljši bokser, vsaj za nekaj let, dokler se zopet ne pokaže nova zvezda na bokserskem nebu. .......... lil 1 I.. Rad. Peterlin-Petruška: PRAŠKE SOKOLSKE SLAVNOSTI. Ni bil in ni moj namen, da ‘bi poročal *ia-tančne podatke in vse podrobiiosti o skem zletu, temveč bi vam rad v par kwrt-kih odstavkih izrazil le »ploien utis teh sla nosti. Mene niso* toliko zanimale mnogoštevilne postranske prireditve v čast gostom v gledališčih, koncertni h- dvoranah na športnih prostorih td., kakor pa vežbe Sokolstva na zle-tišeu, ker ravno s tem je pokazalo Sokolstvo ono veliko vztrajnost in silo, s katero se ne more ponašati nobena druga tudi številnejša organizacija. To žilavo vztrajnost je češko Sokolstvo pokazalo najprej že s tem, da je skoraj v središču Prage, tik ob Hradčanih izbralo rekel bi na najvišji točki mesta za svoje zletišffe stare kamnolome in z neizmernim trudom postavilo in uredilo tam naj večji stadion sveta. In tukaj na tem stadionu sem prebil vse popoldneve, kar sem jih preživel v Pragi in občudoval od začetka do konca krasno vež-banje Sokolstva. Pomislite kakšen utis bi napravil na Vas recimo ta-le prizor: Sto p e td esetii soča a množica je napolnila do zadnjega kotička vse tribune, vse prostore pod tribunami tik do ograje spodaj ob vež-bališčui, Ako bi vrgel jabolko tja doli, bi ne moglo pasti na tla. šum in prerivanje pa naenkrat neha, ko zadoni onstran glavne tribune na cesti vzklikanje »nazdar«. Vsa množica se ozre na glavno tribuno in nepremično Čaka. Minuto na 'to se vzvije nad tribuno državni Standard znak da se je pripeljal na zletišče predsednik republike. Množica spo-zna»tatička Masarvka« in ga navdušeno pozdravlja. Godba odigra himno Kje dom je moj«. Zopet val navdušenja in pozdravnega vzklikanja množice. Strel poči. Gori na mostiču nad glavno tribuno zamahne načelnik češke Obci Sokolske dr. Vani ček z zastavico, godba zaigra koračnico in skozi četiri široke vhode pod tribuno na nasprotni strani vkoraka na telovadišče petnajst tisoč sokolov in se razlije v potokih ravnoiftemo po polju. Še en vzmah Vaničkov tam gori, godba neha igrati in pred vami stoji cela sokolska armada v ravnih vrstah na vse strani, v enaki razdalji brat od brata, mirno ko pribita. »Vlasti zdar! zaori ko en mogočen glas po telovadišču; to je pozdrav sokolov Masa-ryku — predsedniku republike. Še en vzmah i i po taktu godbe valovi enakomerno od kraja do kraja polje temnoruja-vih rok in glav, belih strajc in temno modrih hlač sokolskih in izpreminja v valovanju barvo ko žito v vetru. Tak prizor Vam ostane neizbrisljivo v spominu do konca dni. Po prostih vajah se to polje glav zlije v peterorede, nato v petnajsiero in tridesete-rorede in zapusti pod gromom ploskanja in navdušenih vzklikov zletišče, da da mesto so-kcMcam, ki se na vzmah z zastavico njih načelnice Male ravno tako razidejo po prostranem telovadišču, katero izgleda pri izvajanju prostih vaj v resnici kot ogromno polje maka; zibajočega se v vetru. i)a to je treba videti, ker opisati vse to tako živo, kot se godi v naravi je nemogoče. Te proste vaje članov in članic kažejo, koliko energije, koliko truda je bilo treba porabiti, prednb se je volja- enega samega prelila v voljo petnajstih tisočev. Obenem pričajo tudi o višku discipline in razumevanja sokolskih idej v posameznem članu in v celoti. Ljudske množice so strme gledale sokolske vaje in se niso premaknile, ko se je vlila nenadoma ploha, temveč so kakor za hip no tizo-vane čakale konca vaj. Navdušenja in pozdravov pa ni hotelo biti ne konca, ne kraja, ko so prikorakali na telovadišče jugoslovanski mornarji in vojaki in predvajali: vojaki'proste vaje in vaje s puškami, mornarji pa proste vaje in vaje na pesem »Naprej«. Gledalci so glasno hvalili točno prednašanje in izpeljavo težkih vaj naše vojske in se kar ločiti niso mogli od njih. Grom ploskanja in vzklikov jih je spremljal neprestano, kjerkoli so se pojavili. In fantje so mi drugi dan pravili, da jim ni treba ničesar plačati za pijačo, ker jim dajejo ‘Praža-ni vse kar zastonj, tako so se jim prikupili. Razun vojaštva je jugoslovanski Sokol nastopil v raznih prostih vajah, ki so zelo ugajale in na orodju, posebno krasno pa so telovadili naši Lionci (10 mož) na štirih bradljah. To je bila ena najlepših točk vsega zleta. , Tudi ruski Sokoli so nastopili v večjem številu in izvajali prav prikupljive proste vaje s praporci. * Opazil pa sem, da istočasna telovadba več skupin na takem prostoru mnogo trpi veled razdeljenega zanimanja gledalcev. Zadnji dan zleta 6. julija zjutraj je bil sprevod Sokolstva po mestu, ki se ga je udeležilo nad 35 tisoč članov in članic v kroju in v narodnih nošah z nad 50 godbami, in ki je trajal tri in pol ure. Navdušenje dvestotisoč-ne množice, ki je že na vse zgodaj napolnila in zagradila vse ulice, tribune in okna hiš mimo katerih je šel sprevod, je bilo ne skončno. Popoldne je na zletišču čehoslovaška voj- I ska predvajala vaje dveh sovražnih vojsk, pri čemur so sodelovale čete vseh vrst orožja. Nad zletiščeni pa je istočasno krožilo nad 60 aeroplanov. Gospodarstvo. BILANCA VI.. LJUBLJANSKEGA VZORČNEGA VELESEJMA. Šestič je bila letos Ljubljana, naše gospodarsko središče, poklicala jugoslovansko industrijo, obrt in trgovino na svoj velesejem, kjer so bili v pestri reviji razvrščeni pred domačim in tujim svetom izdelki indusirijal-ne, obrtne in agrarne marljivosti. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejem pokosil svoje prednike po bogastvu izločenih predmetov in po svojem kupčijskem uspehu, prekosil pa bi jih tudi po številu obiskovalcev, če ne 01 od IB dni trajanja velesejma 7 dni deže-, j'.i da 'Si ie Ljubljanski velesejem utrdil svoj sloves in dh si leto za letom pridobiva novih interesentov, kakor si vse dobi e piometne naprave ustvarjajo nove prometne toke. Naš velesejem je uspela stavba Kraljev protektorat ji je zadal zasluženo krono. iNa VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu je razstavilo 646 tvrdk, od teh 141 iz inozemstva in sicer: iz Amerike 7, Anglije 13, Avstrije 36, Bolgarije 1, Češkoslovaške 6, Francije 13, Italije 14, Nemčije 27, Ogrske 1, Poljske 21, Švice 2. Razstavljal« so bili porazdeljeni v 10 velikih skupin. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je prejela velesejemska uprava od razstavljalcev izjave, iz katerih izhaja, da je bilo 65.8% obiskovalcev z uspehom zelo zadovoljnih, 23.7 srednje zadovoljnih, 10.5% pa nezadovoljnih. Obiskovalcev je bilo letos oa. 103.000, od teh 90.000 iz Ljubljane in ožje Slovenije, primerjalna tabela z letom 1925 nam prikazuje stanje in pomen Ljubljanskega velesejma za gospodarsivo. - - Resnih kupcev je bito letos 13.180, lansko leto pa 11.360. Od teh je bilo: 1925 - % 1926 - % Od oddaljenejših krajev Slovenije in Prekmurja 31.8 30.5 iz Hrvatske 15 13.1 iz Slavonije 3.5 4.7 Dalmacija Banat, Bačka Srem Bosna in Hercegovina Srbija Macedonija Črna gora Inozemci Inozemskih obiskovalcev 1093, leta 1926 pa 1145 in s Italija Avstrija Nemčija Češkoslovaška Madjarska Grčija Turčija Bolgarska Rumunija Francija Holandska Poljska Anglija Švica Egipt Belgija Švedska Ostala Evropa LJUBLJANSKA BORZA, 12. julija 1926. Zaključki: Bukova drva, zdrava, 1 m dolž., letošnje sečnje, Ico na Id. post., 50 vag., D; hrastova, meterska, sveža drva, do 20 odst. okroglic, fco nakl. postaja, 3 vag., 13; smrekovi hlodi, I., II., od 25 cm prem. naprej, dolž. od 4D—6 m, fco vag. namembna post-Gorenjsko, 7 vag., 235; pšenica bačka, 76, 2 odst., fco vag. nakl. post., 2 vag., 310. Celjska posojilnica 194; »šešir«, tovarna klobukov 103. Zagreb, 12. julija. Newyork ček 56.427— 56.727, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.03—276.23, Pariz izplačilo 147.5—149.5, Praga izplačilo 167.38—168.38, Italija izplačilo 192.5—193.7, Berlin izplačilo 1348.18— 1352.18, Dunaj izplačilo 798 pet osmink—802 pet osmink, ček 798.525—802.525, Budapešta C.O780—0.093. Curih, 12. julija. Beograd 9.1375, Newyork 516.50, London 25.115, Pariz 13.20, Berlin 122.975, Dunaj 72.9625, Milan 17.55, Praga 15.30, Bukarešta 2.34, Sofija 3.725, Budapešta 0.00723. 4.7 4.5 ‘ 6.2 5.2 1.7 1.6 6.9 7.9 18.5 17.8 ' .> 1.9 1 1 8.7 8.1 je bilo leta 1925 cer : 1925 1926 560 800 325 270 33 40 30 60 30 30 23 25 17 22 14 20 9 16 12 13 6 5 6 o •5 7 4 6 4 9 3 — 1 — J 9 6 Jack London; 2 22 MorsJks ^rčt0. . Tedaj sem zaznal, da sem pozabil na držalne vrvi. Vsled tega sem moral splezati na škarje; dvakrat sem splezal, predno sem vse uredit Ko je. bilo vse to gotovo, se je jelo mračiti. Wolf Larsen ki je ves čas popoldan sedel na svojem mestu in poslušal, ne da bi bil usta odprl, se je bilpodal v kuhinjo k večerji. V Križu sem bil ves trd, tako da sem se s težavo in bolečinami vzravnal. Ponosno sem zrl na svoje delo. Sedaj je bilo nekaj videti. Obhajala me je silna želja, kot otroka z novo igračo, da bi bil nekaj vzdignil s pomočjo teh Da bi vsaj ne bilo tako pozno,« sem dejal. »Rad bi videl kako deluje.« »Ne bodite nenasitni, Humphrey,« me je Maud oštevala. »Pomnite, da je jutri še en dan; in utrujeni ste, komaj pokonci stojite.« »Pu vi?« sem dejal. »Močno morate biti utrujeni. Naporno ste delali. Ponosen sem na vas.« »Ne pel tako ponosni kot sem jaz ponosna vas, niti nimate polovico tolikega vzroka,« je odgovorila; pogledala mi je naravnost v oko. Nato jih je povesila m zopet vzdignila ter se nasmejala. »Ako bi naju sedaj videli najini prijatelji,« je rekla. »Le poglejte, kakšna sva. Ali vam je kdaj prišlo na misel, da bi pogledali najino zunanjost? Da, pogostokrat sem pogledal vašo,« sem odgovo-lil začuden, ker je tako nenadoma zasukala pogovor drugam. »Moj Bog!« je vzkliknila. »In čemu sem podobna, prosim?« »Strašilu bi dejal,« sem odvrnil. »Poglejte samo umazano krilo, na primer. Poglejte tiste trivoglate raz-pore. In tak pas! Ne bi bilo treba nobenega Sherlock Holmesa, ki bi sklepal, da ste kuhali pri gromadi in preiskušali mast morskih psov, In višek vsega, ta čepica! In taka ženska, ki je napisala take pesmi!« Naredila je krasen poklon in rekla: »Kar se pa vas tiče, gospod « A vendar je bilo v pet minut trajajočem klepetanju, ki je sledilo, nekaj resnobnega v šali, kar sem pripisoval edino tistemu^čudnemu izrazu v očeh, katerega sem bil videl. Kaj je bilo to? Ali je bilo mogoče, da so najine oči’ govorile, o čemur nisva hotela govoriti z usti? Meje oči so govorile, dobro vem; izsledil sem te zločince in sedaj bodo mirovali. To se je bilo večkrat prigcdilt. Ali pa je ena epazila njihfcv govor in ga razumela? In ali so njene oči govorile meni? Kaj drugega je mogel pomeniti tisti izraz — tista drhteča svetloba in še nekaj več, česar besede niso mogle opisati. In vendar ni meglo biti. Bilo je nemogoče. Povrh vsega jaz nisem bil vešč v govoru oči. Zgolj Humphrey Van Way-den, tisti knjigebrbec je ljubil. In ljubiti, čakati, pridobivati ljubezen, to je bilo res krasno zame. Take misli sc mi rojile po glavi celo tedaj, ko sva brbljala o najini zunanjosti, dokler nisva dospela do brega, kjer je bilo treba na druge reči misliti. »Strašno je to, da ne moreva uživati nemoteno spanje, ko sva ves dan tako naporno delala,« sem potožil po večerji. »Sedaj nam vendar ne more pretiti nobena nevarnost, kaj? In od slepca?« je- vprašala. »Jaz mu ne morem zaupati,« sem zatrjeval, in vse manj sedaj, ko je slep. Verjetno je, da ga bo njegova nesreča naredila še bolj hudobnega. Že vem, kaj bom jutri najprvo naredil. Vrgel bom malo sidro v vodo in zasidral ladjo v daljavi od obale. In vsako noč bo gospod Wolf Larsen ujetnik na krovu. Zavoljo tega bova danes zadnjikrat stala na straži, potem pojde vse lažje.« Vstala sva zarana in sva bila baš gotova z zajtrkom, ko je napočil dan. O, Humphreyk je Maud prestrašena zaupila in iznenada umolknila. Pogledal sem jo. Zrla je proti ladji. Sledil sem njenemu pogledu, vendar nisem \^del nič nenavadnega. Pogledala je mene in jaz sem se vprašujoče ozrl vanjo. »Škarje,« je rekla in glas se ji je tresel. ■Pozabil sem bil nanje. Iznova sem se »zrl tja, vendar jih nisem videl nikjer. Ako jih je — —« sem srdito zamrmral. (Dalje prih.) a K promenadne, bele in barvaste, * ClJ vCj ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samovezniče, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • • potrebSSine, svilene trakove. Sipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIHC-U LJUBLJANA v blizu Preventovega spomenika ob vodi XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»XXX TISKARNA »MERKUR« SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332] Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča Rela. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Uprava,.Narodnega Dnevnika*1 prodnfa makulaturni- papir kg Dlrt 4-50. „GR0M“ CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDI- £ OIJSKI BUOEAU . _ £~ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. = Haslov tw»ojavk«mi ,QBOM*. 1 Telefon Int. St. 4,5-4. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Hakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod ku-lantnlml pogojL ^ Zastopniki drukbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošiljke. mali oglasi Vsaka beseda 30 para, debelo tiskano 50 para, Din i -. Strojepiska, perfektna, išče zaposlitve za par ur zvečer odnosno popoldne proti malemu plačilu. — Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Perfektna«. S Volna in bombaž 4t za strojno pletenje in Vsakovrstna ročna dela so debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul- 3. — Stari trg 12 Mizarska delavnica Franc Planinšek, Maribor, Mlinska utica 11, izdeluje najfinejše in prosto pon -štvo po zmernih cenah. DRVA-ČEBIN Votfovi 1/11. - Telet. 56. Modrece iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijsko patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana, Krekov trg 1- Krasne dckoraeijske patent’divane v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled! Knjigovodkinja samostojna, z večletno prakso, vešča korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, želi pre-meniti službo. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Vestna in točna«. Celulozni les mehka drva, plača naj" bolje Frur.tus, Ljubljana, Krekov trg 10. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Sprejmem v inštrukcijo dijaka nižjih šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcija«, Naročajte .Narod. Dnevnik'. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.