uto-yeab Urcdnltki in upravnlàhl pro»torI; 2U57 South Uwmlalt) Ave. Ofiic» of Publication: 205? South Uwmtalo An. Telephon«, Rockwoll 4M Subscription $6.00 Yearly STEVw—NUMBER HI PROSVETA t • " • —— • —a GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J EDICTE S'SlZ.mS^lZ irj'fliijrj'ilKrrsr Chicago, ill., torek, 25. apkiia (april 25^193» Acceptance for mailinir at apecial rate of poaUge provided for in lection 1108, Act of Oct. S, 1017, authoi J M HM8. open; ilANC RAN( Jugoslavija se postavila na stran Nemčije in Italij Zunanja ministra Jugoslavije in Italije sta k izrekla za tesnejše politično in ekonomiko sodelovanje med Belgradom in osjo Rim-Berlin. Jugoslavija morda sklene ne-napadalni pakt z Ogrsko. Srbi in Hrvatje te sporazumeli glede reorganiziranja dr- žave Benetke, Italija, 24. apr. — Vpliv osi Rim-Berlin se je povečal v Jugoslaviji, ko sta grof Ciano, italijanski zunanji mi-ligter in Mussolinijev zet, ter Aleksander Cincar - Markovič, jugoslovanski zunanji minister, aključila dvodnevno konferenco v tem mestu. Uradni komunike, izdan po zaključenju razgovorov, se glasi: "Dosežen je bil sporazum glede poglobitve kooperacije med Italijo in Jugoslavijo kakor tudi med Nemčijo in Jugoslavijo i politični in ekonomski sferi v interesu ohranitve miru in izboljšanja podonavske stabilno-iti. Zunanja ministra sta proučila situacijo in manifestacije, izvirajoče iz te situacije, in z zadovoljstvom ugotovila, da so u-fladile tudi pot sporazumu med Belgradom in Budimpešto. Raz-fovori so ponovno demonstrirali prijateljske odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, odnošaje, ki so po sklenitvi pakta z Bel-gradom zagotovili mir in re-ipekt do skupnih interesov." Na bazi te izjave sklepajo, da bosta Jugoslavija in Ogrska v bližnji bodočnosti sklenili nena-JMklni in prijateljski p*lit; Konferenca v Benetkah je le del procesa, ki ima ojačiti os Rim-Berlin proti bloku, ki sta U formirali Anglija in Francija. Cincar-Markovič bo ta teden odpotoval v Berlin, Grigore Ga-fencu, rumunski zunanji minister, pa je včeraj prišel v London. Poučeni krogi so zanikali poročilo, da je Ciano na konferenci v Benetkah predlagal, naj m Jugoslavija pridruži proti-komunističnemu paktu, ki so ga Menile Italija, Nemčija, Japonska, Mandžurija, Ogrska in Španija. Jugoslovanski minister je Ni po zaklj učenju konference K*t Italijanov na banketu, ki je vršil v palači Rezzonici. Belgrad, 24. apr. — Na konferenci v Zagrebu sta se premier Cvetkovlč in dr. Vladko Maček, vodja hrvatskih avtonomistov, »Porazumela o glavnih točkah organiziranja države. Spora Pa določa odpravo banovin in razdelitev Jugoslavije v štiri avtonomne dele — Srbijo, Hr VlUk°. Bosno in Slovenijo. Na Nnostne grupe v teh delih bojo dobile samovlado in adminis-w*ijo na bazi števila prebival-Skupaj jih bodo držale le kr'' • armada, skupno denar-ln uprava na federativni pjbfi, v kateri bodo vse grupe ^pr^,,tirane na bazi števila prebivalstva. Carinske meje med J^omnimi deli lx>do odprav- PtE^i.— ... bo sjmrazum med 'rbl m Hrvati podpisan, bo for koalicijska vlada, v ka-F» -xio Hrvatje reprezentira-1 '»ni zahtevajo, da mora bi-„ inaenovan za zunanjega '"T* Nov režim bo morda zunanjo politiko na ■M trli. Španija vrnila imetje Alfonzu Akcija parlamenta razveljavljena Burgoe, Španija, 24. apr. — rrancova vlada je včeraj vrnila bivšemu kralju Alfonzu in njegovim sorodnikom vse privatno premoženje, ki so ga posedovali pred proglasitvijo španske republike v aprilu 1. 1931. Dalje Je razveljavila akcijo parlamenta španske republike, ki je zasegel imetje bivšega kralja. Zadevno odredbo je objavil finančni minister. Osebe, ki so dobile imetje, ga morajo vrniti eraljevi rodbini v teku tridesetih dni. Alfonz, ki je vladal Španijo od 17. maja 1. 1902 do 15. aprila 1931, se je po strmoglavi j en ju monarhije odpovedal prestolu, ne pa lastninskim pravicam. Njegovo glavno imetje sta pa-ači v Santandru in San Sebas-Liunu. On je bil eden naj bogataših monarhov v Evropi, ko j« po svoji materi podedoval mi-ijonsko bogastvo, katerega je potem povečal. Ali se bo Alfonz, ki je zdaj v Rimu, vrnil v Španijo, ni znano. Franco doslej še ni naznanil, da namerava restavrirati monarhijo. Haloni za nove Wtlike baze *>■ C.. 24. apr.-ni \ *Wnica je odobrila « Amerika potroši do-, . N*.»00(000 za grad I ki .^uanaett Pointu ► ' S,tki Alaaka. JU./;- /Vtoriko, in Pearl ju' H^ij«ko otočje. Španski begunci prihajajo v Mehiko General Miaja zapuatil Pariz Vera Cruz, Mehika. 24. apr. — Devetdeset španskih beguncev je dospelo sem na francoskem parniku Flandre. Med njimi je tudi general Sebastian Poza«, ki je bil notranji minister, ko je bil Manuel Azana predsednik republikanske Španije. Pariz, 24. apr. — Geneial Jose Miaja, vrhovni poveljnik španske lojalistične armade v civilni vojni, ki se je umaknil v Francijo, je s svojo družino zapustil Pariz in odpotoval v La Rochel-le. Tam se bo vkrcal na parnik, ki ga odpelje v Havano, Kuba, kjer si bo postavil nov dom. Nemški kolonisti bojkotirajo šole Cilejake avtoritete razkačene Santiago, Čile, 24. apr. — Člani nemške poljedelske kolonije, katero so ustanovili pred desetimi leti v bližini glavnega mesta republike, nočejo pošiljati svojih otrok v čilejske šole. Oni ne spoštujejo čilejske zastave, žalijo avtoritete in hočejo biti popolnoma neodvisni. Te obdolžitve je izrekel Luis Galdames, direktor javnega šolstva, v svojem odgovoru na kritike proti zapiranju tujih vzgojnih ustanov. On je rekel, da je preiskava ugotovila, da otroci nemških kolonistov se sploh nočejo učiti španskega jezika, čeprav jim je šla vlada vedno na roko in jim dala več koncesij. Nemški otroci se nočejo mešati s čilejskimi in ne poznajo ne čilske zgodovine, geografije in pokrtaja na splošno. Avtoritete so se zdaj odločile, da naredijo konec temu. Operatorji odbili zahtevo unije Delavska tajnica posegla v konflikt Logan, W. Va., 24. apr. — Tukajšnja zveza baronov premoga je naznanila, da ne bo pristala na zahtevo rudarske unije UMWA gleda zaprte delavnice. Dalje je izjavila, da ie proti odpravi klavzule, tet dol6ča kazni za rudarje v slučajih nelegalnih stavk. Washington, D. C., 24. apr. — Federalna vlada se je včeraj formalno vmešala v zastoj pogajanj med rudarji in operatorji z naznanilom, da bo John R. J. Steelman, načelnik spravnega biroja delavskega departmenta, posredoval v konfliktu. Delavska tajnica je izjavila, da bo Steelman danes odpotoval v New York, kjer bo prevzel vlogo posredovalca. Ako ne bo dosegel ničesar, bo delavski department imenoval posebni odbor, da ta izsili poravnavo konflikta. Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bi nadomestila ono, katere veljavnost je po- Letalski napad na kitajsko luko Japonske vojne operacije v Santungu Šanghaj, 24, apr. — Japonski letalci so včeraj ponovno napadli Fučov, kitajsko pristaniščno mesto v provinci Fukien, z bombami, ki so razbile več vladnih poslopij in hiš v rezidenčnem distriktu. Koliko ljudi je bilo u-bitih in ranjenih v napadu, ni znano. f Poročilo iz Cefuja, provinca Santung, pravi, da je japonska armada obnovila vojne operacije, ko so dospele pove čete. Kitajski guerilci delajo velike preglavice Japoncem v tej provinci. Tujci, ki tvorijo veliko kolonijo v Cefuju, so odrezani od zaledja in postali so jetniki v svojih hišah. Palestina ne mara beguncev Zidje oklicali protestno stavko Haifa, Palestina, 24. apr. — Policija je . včeraj streljala v zrak, da razprši množico, ki se je zbrala ob pomolu v pristanišču, ko je dospel parnik z židovskimi begunci, katerim pa avtoritete niso dovolila vstopa. Zidje so v znak protesta oklicali generalno stavko. Druga skupina Židovskih beguncev se potiče ob obrežju med Jafo in Gazo. Pripeljali so se tja na grškem oprniku, ki je po izkrcanju beguncev odplul. Vsi bodo deportirani. Šestnajst Židov je bilo aretiranih, ker ao pri governerju di-strikta protestirali proti depor-taciji. Židovski svet v Haifi Je poslal kablogram angleškemu premierju Chamberlainu in predsedniku Rooseveltu z apelom, naj s svojim vplivom pomagata, da bodo oblasti človeško postopale napram beguncem. tekla 1. aprila, trajajo že več ted-nov. Glavna sporna točka je zahteva reprezentantov rudarjev, da mora nova pogodba uključe-vati provizijo glede zaprte delavnice. NEMŠKA ofenziVA PROTI ANGLIJI IN FRANCIJI Naciji rušijo politične plotove V A 2 N A POSVETOVANJA V BERLINU Berlin, 24. apr. — Nacijski krogi se bahajo, «la So že izvo-jevali diplomat ¡Ono zmago v o-fenzivi proti Veliki Britaniji in Franciji, ki skušat» obdati Nemčijo s sovražniki s formiranjem bloka proti totalitarnim državam. Diktator Hitler bo v i>etek odgovoril na Rooseveltov apel ki« desetletni mir in gotovo je io zdaj, da ga bo zavrnil. Svoj odgovor Ivo baziral na izjavah nekaterih izmed držav, da se ne čutijo ogražane s strani Nemčije in da vslod tejra odklanjajo Roosevcltovo posredovanje. Rudolf Kirchener, urednik lista Frankfurter Zeitung, piše, da Nemčija uspešno podira poli tične plotove, ki sta jih postavili Anglija in Francija. Cham-berlain je že spoznal, da ne bo mogel uveljaviti svoje nove politike. On se fce umika, kar potrjuje naznanilo o vrnitvi poslanika Hendersona v Berlin. Kirchener omenja, da doba re vizij še ni bila zaključena in da bo še dolgo trajala. Jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič pride ta teden v Bor lin in njegovemu obisku posvečajo veliko pozornost. On je na sestanku z italijanskim zunn njim miniatrom Cianom ponov no nAglasll prijateljstvo mer Jugoslavijo in Ti ali jo, |ar po meni, da bo Belgran sledil politiki osi Rim-Berlin. Nemčija ur «"J no Ignorira Poljsko, ki je sklenila voju*ln» zvezo z Anglijo. V Berlinu trdijo, da bo Poljska spoznala svojo zrno-to in se približala NemCiJi, ki pa bo zahtevala višjo cono /n prijateljstvo. Zahtevala lie bo samo odstop Gdanska, temveč tudi drugega ozemlja* kjor N« ni-ci tvorijo večino prebivalstva. Poleg Gdanska la) Nemčija m■ htevala več sekcij industrijske Slezije. Poljska ne bo mogla dolgo držati avfljc armade pod *)!• na f. «tranL» Domače vesti CHAMBERLAIN Poročilo o učinkovitosti novega hormona 8t. Louie. Mo., 24. apr. — Nov in kemično eestavljen «polni hormon omogoča moškim srednje starosti ohranitev fizične in men-talne apoeobnoati bolj nego katerikoli doslej iznajdeni hormon. Tako poroča dr. August A. Wer-ner, profesor medicine na tukajšnji univerzi, v svojem članku v glasilu Zveze ameriških zdravnikov. Hormon Je iznašel dr. L. L. Ruzicka v Curihu. ftvica, pred tremi leti. Werner piše, da Je preizkusil učinek hormona na več bolnikih in da Je bil eksperiment uspešen. Pogretaaa m svriorai razni «vi, — n<' 7. maja bosta HarbM i p njegov sin Igrala har-moniko na radioprogramu Oleve. lu ud Kuijwny Company v Muso-i. f Theairu med tretjo In peto uro popoldne. Shaw odobrava i umore iz sočutja |y>rt 24, apr. Ucorgo Bernard *'i)aw, sloviti pisatelj, je dejal, da oii odobrava umore Iz sočutja, tO j' oseb, ki trpijo na neozdravljivih boleznih Iii bi jih m rt le reAila trpljenja. Shaw ie fssJal to Izjavo, ko je bil izvoljen za predsednika organizacije, ki »e bori za h'galiziranje umorov Iz sočutja. Francošhe avtoritete odkrile ipi o na z o Pariz, t apr. — Splonskl krožek, ki je dobival Ittformarl-Je o mobilizaciji Irancotlilh čet, je bil odkrit po aretaciji nekega vojaka po imenu Det ras. Ta Je bil aretiran, ko je skuAal pobegniti čer. mejo v Italijo. Policija je naftla pri Detrasu dokumente o narodni obrambi. SKUŠA POMIRI- ' TI HITLERJA Angleški poslanik se vrne v Berlin DR2 A VE" ODGOVORILE HITLERJU tendon, 24. apr. — Vlada je sinoči naznanila, da Je Neville Hendoraon, angleški poslanik v Nemčiji, odpotoval v Berlin. On je bil pozvan domov k posvetovanju 17. marca, ko je nemška armada zasedla Češkoslovaško, V tej akciji vidijo opaaovalcl situacije novo potezo premierja ' rhamberlainu, ki ima pomiriti liitlorja, čeprav poročila ii vseh krajev britskega Imperlla javljajo utrjevanje obrambe in drugo vojne priprave. Laboriti so naznanili, da bodo zahtevali pojasnila od Chamber-laina v parlamentu glede povrat-ka poslanika v Berlin. Diploma-tlčnl krogi sodijo, da je povra-tek v zvezi s prihajočim! dogodki, ki bodo dosegli višek prihodnji i>etek, ko 1)0 Hitler odgovoril na Rooseveltov apel sa desetletni mir v Evropi. Neka vest so glasi, da se bo tudi nemški poslanik dr. Herbert von Dirk-sen vrnil v Ix>ndon, francoski poslanik Robert Coulondre, ki jo bil |K>zvan domov Istočasno kot ungloškl poslanik, pa v Berlin. Iz tega sklepajo, da nameravajo evropske države rešiti svojo probleme brei Roosevelto-vegu posredovanja. Mnenje prevladuje, da bo Imel Hitler več uspeha pri organiii-ranjti držav v centralni Evropi nego Chamberlain In Daladier pri formiranju utilitaristično z voze proti Nemčiji, Jugoslavija «c je že pridružila osi Rim-Bor-lin in možnost je, da ji bodo sledile Rumunlja in druge države. London, 24, apr. — Enajst držav Je odgovorilo na vprašanja, katera Jim Je stavil Hitler. Ta so bila: "Ali se smatrate ogražane po Nemčiji?" "Ali ste vprašalo Roosevelta za posredovanje T" "Ali ste bile vnaprej Informirane o apelu za dosetlutni mir lil zaščito pr«d agresijo?" Na ta vprašanja so odgovorile Rumunlja, ftvica, Litva, Kln-nka, Belgija, Holandska, ftved-ska, Danska, Norveška, UtvIJa iu Grčija. Izmed teh Je samo Rumunlja odgovorila, da ne vidi, kako bi se mogla katera evropska država čutiti varno v tem času, vse ostale pa ao Izjavile, da niso bile vnaprej obveščene o Rooseveltovem a|*lu, du gu niso vpfaSale sa posredo-vunje In da ne vidijo nevarnosti napada s strani NemčljS. Francoska akcija proti Japonski Izvoz železne rude ustavijan " * Fari«, 24. apr. — Francija ne zaloga več Japonske z železno rudo, odkar Je slednja zasedla otôk .Sprutly, kl leži Južnovzhod-no od Kitajske in v bližini fran--eoake Indokinc in katerega si Je Francija prisvajala od J, 1933. Velika Britanija Je sledila Fran-H H In Je tudi ustavila pošiljanje železne tod» na Japonsko. Jup/nska Je dobvala rudo iz fndokine in Nove Zelandije. V Parizu pravijo, da bi morala Ja-pon»ka omejiti vojne operacije na Kitajskem, če bi tudi Amerika prepovedale pošiljanje starega želez j a na Japonsko, ki ga ulednja potrebuje pri izdelovanju bojnega materiala. Japonska Je po okupaciji naznanila, da bo zgradila letalske baze na otoku, . , — lista dan r»»«« •okot» *** ¡n pr»»nik(sr. ^ daily «««pt Suwisy» »B* ^ h 96.00 TOREK, 25 PROSVETA • THE ENLIGHTENMENT HI LASTNIMA ŠLO1 podmimi j woman rf mmd ***** k» Om ■ •» A* « M «to M*. M H M 0 _ Ml far tke VmHmi ŠUtm U m4 Cmm4* M P« Cblase» m4 OImm |t«M M» F«. h m k* »«» _ _„_______(Mfaa. HA) M VTM* H»llJ»lU« V «• Ja »rifaSU pUimtm». _t ........ — ^h»i. ■■KTuJ Ml to r*twMi Otk» «Hi NtofMi PBOS VETA h. LmMt Arfc. O» TBI rBDBBA (J»i» 11. Hitlerjev narodni socializem i iz , naselbin Pred nekaj dnevi umu na tem mestu pisali, kako se umeri/rti komunisti neprestano sreča-vajo z ameriškimi burbonci, odkar prvi hodijo po potih najškandaloznejšega oportunlzma. To ni nič čudnega in drugače ne more biti. Komunisti in burbonci prihajajo skupaj tu di pri razlaganju fašizma. Komunisti pravijo, da «ta Hitlerjev nacizem in Mussollnijev fašizem "ekstremna oblika najgrobejšega kaplta-lizma," burbonci (večji kapiUlisti In tudi zagrizeni maii buNinessmani) pa Še vedno verjamejo, da je if i tier "rešil kapitalizem" v Nemčiji. V bistvu prvi In drugi verjamejo eno In isto, kajti oboji varajo sebe in druge, da se fašistična diktatura v Italiji in Nemčiji vrši v interesu privatnega kapitaliima, "ki se ji poslužil diktature in terorja, da se obrani komunizma." Zakaj komunisti farbajo sebe in druge s to neresnico, je njihova zadeva, toda nekateri ameriAki kapitalisti polagoma spregleda vajo — vsi, prav za prav večina ne bo nikdar spre gledala, ker je preveč slepa — in z največjo poparjenostjo spoznavajo, da Hitler in Mussolini nista nobena rešitelja privatnega kapi talizma. Najnovejši dokaz tega spoznanja je čikaški kapitalistični in republikanski dnevnik Daily News, ki je v uredniškem članku dne 14. t. m. citiral magazin Atlantic Monthly, v katerem žurnalist Frank C. llanighen podrobno opisuje, kako se godi kapitalistom pod Hitlerjevo diktaturo v Nemčiji. Pisec članka v omenjenem čikaAkem dnevniku izrecno opozarja ame-ritke podjetnike, naj vržejo od sebe vsako upanje, da jim faAizem prinaša jamstvo njihove privatne lastnine. Hanighen opozarja na dejstvo, da kapitalisti v Nemčiji so danes prav takAni sužnji na cijske drtave kot so delavci. Nimajo več pravice najemanja in odstavljanja delavcev. To pravico si je prisvojila takozvana "delavski fronta," ki je delavska divizija nacljske stranke. Vse prednostne privilegije v industrijah imajo člani nacijske stranke In lastniki tovarne jih morajo uposllti ne glede na to, če jih potrebujejo ali ne, oziroma če so z njimi za dovoljni ali ne. TovarniAki ravnatelji in delovodje morajo tudi paziti, kako postopajo z nacijskimi delavci in člani "delavske fronte" In vselej jih morajo spoštljivo "vprašati" ali prositi in ne smejo Jim ničesar zapovedati, kadar jim dsjejo navodila. Ravnatelj ali delo-vodja, ki na kakšen način "užali" delavca, pride pred sodišče in v nevarnost, da gs pošljejo v "taborišče socialne izobrazbe" — kakor na-zivajo koncetrscijske mučilnice — kjer bo lah ko s psi s svojim bivAim delavcem-komunistom ali socialistom . . . Nacijska diktatura absolutno kontrolira dobičke in cene. Davek na dobičke narašča do 60 odstotkov in le'v nekaterih primerih si sme podjetnik obdržati šest odstotkov profita, v mnogih primerih je pa dobiček docela odprav Ijen. Surovine se oddajajo po odmerkih in po določeni ceni in prav tako morata tovarnar In trgovec pnslajati po pod«»ločenih cenah; dosti krat Je cena nitja kot pa znašajo izdatki produkcijo. Med tem morajo kapitalisti neprestano jirisjievati čim večje vsote za nacljsko propagando in za isidrftavijeiia |xidjetja. ki di reklno tekmujejo z njimi. Tako je Hitler "rešil kapitalizem" v Nem-čiji. Vsi oni nemški maguatje. ki so prej ft* iiancirali Hitlerjevo gilianje — so to v polni meri ¿aslužili in mi Jim na vsej črti privoščimo šikane in udarce, ki Jih danes prejemajo v povračilo! Hanighen naziva Hitlerjev gospodarski red državni Kocializem in piše, da se "ta red telo prilega ideologiji bivših nemAkih komunistov in ekiitremnih socialistov, ki so za časa ouia Kaferle. Je dovolj za enkrat _ Cleveland. — Več naAih do nikov me spodbuja k vztrajnosti, naj še nadaljujem z dopisova njem, kakor da sem tako pre straAen, da bom vrgel puAko v koruzo in zbežal. Ni Ae nobene sile, ker tisti, ki so mi naperili lopje, so ga naperili telo nerodno in zgrešili cilj, ker je bil napačen. Ko sem v soboto dne 15. apri-a posetll čitalnico kluba 27 J8Z v SNI), sem čltal dopis predsednika "najsvetejšega imena" iz Newburgha Jakoba Resnika. Prav tako sem v A. D. čltal tud dopis Toneta Grdlne. Takoj sem videl, da ti ljudje vedo, da so streljali kozle in da so na tleh. Kadar pa človeka zbijeA na tla, ni gentlemansko, ako ga Ae br caA. Pusti ga. ker je — "down and out." To je ameriAki običa, v borbi z nasprotnikom. In ker se smatram za boljtega Amerl kanca «kot je naš pogrebnik, bom prenehal brcati poraženca. Ako pa mu ozdravijo tiste bule in bo zopet začel brcati in pokata svoje strupeno žrelo, bomo pa zopet nabrizgall protlstrupa in to ponavljali, dokler ne izgine s površja. Da so moji nasprotniki na mojem mestu in jaz na njihovem. ali da so oni to, kar mani očitajo — brezverci — jaz pa veren katoličan, kaj bi jaz storil? Kako bi se boril s svojo 8*. armado proti "ajzenponarju"? Well, takole, frojaki! Pri "ajzen-ponarjih" je Uko. ako se "fl-rarju* električne pripeti večja nezgoda, o kateri družba smatra, da je nastala po njegovi krivdi, je "firar" enostavno — odslov, ijen. Do dela prid* zopet le, (* ga more unija naaaj spraviti. In tako bi jaz, kot pobožen človek molil Boga, da bi se temu brezvercu pripetila taka nesreča, kar bi se tudi zgodilo, ako bi me pri tem podprlo vseh 88 in bi vsi skupaj molili. Onemu nad nami >i rekli: UsliAi nas, da bomo bojkotirali tegale predrzneža in ga spravili ob delo. Potem se nas ne bo drznil nihče več kritizirati. Svojih proSenj pa ne bomo več priobčevali v listih. In kaj drugega bi Ae storil? Namesto, da bi s svojimi verskimi pripadniki vred poslal I ¡18,000,000 v Rim papežu, ki je potem ta denar posodil Mussoli niju za vojno v Etiopiji, bi jaz prihranil letos $18,000,000. dru-go leto prav toliko in bi kupil vse "Atritkare" v Clevelandu. >otem bi pa lahko rekel: out you go, ker ne maraš svete resnice za lunch! Mi smo sedaj boesi tukaj! Vi pri "najsvetejšem imenu" bi to lahko storili brez vsa-rih bojkotov — mar ne? Jakob Resnik med drugim pravi, da duhovni vodja J. J. O-man ni avtor tistega "pojasnila" ali ultimata, oziroma da ga on ni prinesal na sejo. Meni se zdi, da vem, kdo to dela — dva redna dopisovalca v A. D. Ampak to ni važno. Gre za to, kdo je podpisan in kdo je tisto odobraval. Vsem članom SNPJ in osta im čitateljem še enkrat rečem: Ohranite naša načela in svobodomiselno podlago naše jednote n natega tiska. Mi moramo na prej, ker le z napredkom bomo )rišli v novo družbo. Tudi ne pozabite, kaj bi se bilo skoraj zgodilo na konvenciji 8NPJ leta 1929. Br. Lotrlch je prečital iz Javo br. Molka, da kandidira za urednika, br. Somrak pa je prečital izjavo br. Andreja Kobala. (i je tudi kandidiral za urednika. Molek je prejel 129 glasov, Kooai pa 99. Cital sem pozneje, da je Ko-bal pristopil h KSKJ. Ako bi bil izvoljen za urednika Prosvete, bi bila lemontska kontrola nad listom veliko lažja, ker bi svobodo-selstvo prihajalo od drugega vetra. Dopisi Matta Tekavca bi bili na primer prav toliko priob čeni v Prosveti kot v Ave Mari jI, Amerikanskem Slovencu in v AmeriAki Domovini, naši bi pa Ali v koA, kot gredo pri "našem" listu v metropoli, dočim priobčijo oglaševalni dopis Jožeta Grdi-ne. Ne glejmo toliko, da ohranimo delo posamezni osebi. To je sicer važno za posameznika in je pravilno, ako mu pokažemo simpatije, Če vidimo, da se mu krivica godi, ker se tudi vam dru gim lahko kaj takega pripeti. Moramo pa biti vedno na «tiaŽi, da ohranimo ono, kar so drugi s trudom zgradili in se naprej borili. Potem smo jim tudi drugI priftli na pomoč ter odbijali na pade. Glejmo, da jih bomo tudi v bodoče, Skrbeti moramo tudi, da povečamo našo organizacijo a pridobivanjem novega članstva. Potrebno je bilo, da smo pokazali, na kako nizki stopnji so ti ljudje, ki nam le kažejo kaj bo po smrti. Da bi pa nam povedali, dA smo vsi enako ustvarjeni in da imamo vsi pravico do življenja —o tem pa nočejo nič sli ftati. V resnici si le oni las te pravico do življenja, ne na drugem, marveč na tem svetu. Zato pa je naša dolžnost, da si to pravico tudi mi lastimo In se zanjo borimo, ker nam pripada prav tako kakor njim. Frank Barbič. M J S pota v» , V akrajni several Minnesoti so ta otnanjevalci ljubke pomladi. Prvei ptice selivka so se že vrnile In tvrgole ter veselo dona-šajo material, da si zgrade letošnji dom za svoje mladiče. V sredi aprila jih je za par dni ia-nenadilo snežno vreme. Poskrila so se v goščavi in njih petje jo potihnilo. Zdaj pa že zopet prepevajo pesmi novi ppmladi. Te dni sem se vozil s poulično» ko me neka dama vpraša, če grem poslušat'bivšega češkoslo-škega predsednika dr. Beneša, ki bo govoril v Duluthu. Začuden sem jo vprašal, ali je Cehi-nja. Ne,tja odgovorila, pač pa tukaj rojena Američanka irskega pokolenja in sočuvstvuje z ubogo Češko. Ko sem se.drugi dan zopet vozil s poulično, me je pa druga dama vprašala, kakega rodu sem. Zopet sem bil iznenaden nad tem vprašanjem. Pravi, da vidi, da imam «nan slovenski list v rokah (imel sam Prosve-to). In tako sva se dogovorila, da sem Slovenec. Potem me je ogovorila v češčini. Povedala mi je, da je bila tam rojena in izšolana. Pogovarjati sva se pričela o Čehoslovakiji. Povedal sem ji, da sem imel zelo zadovoljne čase na Češkem leta 1908, ko sem obiskal sobratske Cehe in Slovake. Pozdravila sva se s slovaškim pozdravom, "Zdravstvujte, pa-ničko!" To omenjam zato, ker je obče zanimanje za prihod v Duluth bivšega češkoslovaškega predsednika dr. Beneša. V bolnišnici St. Mary's je poleg rojaka in člana SNPJ Johna Gornika iz Chisholma tudi Anton Velen Iz Hibbinga, kateremu se je zdravje dobro vrnilo. Tam je srečno prestala operacijo tudi mrs. F. Centa iz Chishol ma. Istotam sem se tudi jaz fino pozdravil in ne morem prehvap iti fine postrežbe. Med veščimi zdravniki je tudi slovenski zdravnik dr. Grahek, rojen na Ely ju. Ta dobri in mladi rojak je z vsakim prijazen, posebno pa rad govori s Slovenci v njih jeziku. V tej bolnišnici tudi de- In je naša dolžnost, da ga podpiramo. Na Boydsvlllu bo obenem proslava Prvega maja in je dolžnost vsakega naprednega delavca, da se udeleži te proslave, kajti ta dan je najpomembnejši za nas. In ko pridemo skupaj, bomo lahko kaj po-debatirali o Hitlerju in Mussoli-niju, da ne raztrgata Jugoslavije. F. Plakek. 4. Angleški delarrl isdelujrjo "šelesns pljuča" ta botnfšnk*. Novice iz Yukana Yuukon. Pa. — Človek se nekam bolj težko pripravi k pisanju, in to posebno še. ker pre-mogarjeve roke ne znajo držati | peresa, ker je držalo premajhno. No, ker pa sedaj že par tednov nisem premogar. sem se namenil sporočati našim po Ameriki. | da Slovenci še Živimo tukaj. Res je. ds urno izgubili rojaka in rojakinjo, oba člana SNPJ. v zadnjem tednu meseca marca. Prva je umrla soproga Josepha Koračina. drugi pa se Je ponesreči s avtomobilom, namreč sin Petra Jemca. Tako smo imeli (dva pogreba \ enem tednu. Obema družinama izrekam sožalje. Drugi Slovenci pa le živimo. Koliko časa bomo, ne vem. Od- . , as 8. ftrma! * Tedenski pogovor ANTON GARDEN potreba novega PREROJENJa^\ Dasi je ameriška delavska zgodovini pletena z radikalnimi gibanji, do danes , ^ glo še nobeno dobiti pravega razmahi ^ utrditi. Prvo v resnici "domače" r^ii?.1 gibanje so bili Vitezi dela. Prva leta h ? tajna organizacija, ustanovljena v ji leta 1869. Proti koncu velike krize i j-! 77 ja prišla na dan in se v kratki dobi ra^i zelo mogočno Vaaarhistifino" gibanj«, Je imenovala reakcija, in vodilo aelo vih'1 industrijske boje. Imelo je tudi radikalno!! litično platformo in zahtevalo podržavliiE industrij. Vitezi dela so bili v resnici 2 velika unija" t radikalnim programom in jemali v organizacijo vse od kraja, izučene lu neizučane delavce, farmarje in malomefcJ obrtnike in profesioniate. * Toda to gibanje je v nekaj letih prišlo d viška in začelo barometrično padati. S pJ rišča je izginilo nekaj let po znani čikaiki hai marketski aferi L 18««, ki je služila reakciji \ diskreditiranje in zadušitev tega gibanja, d«, ni imelo nobenih direktpih stikov s tem atei tatom in masakrom. Po mnenju zgodovin»i jev so ga inecenirali policijski agentje-provi katorji v službi industrijcev in reakcije, i ubijejo veliko zahtevo za osemurni delovni za katerega je bila agitacija takrat na viaki Vitezi dela pa so podlegli deloma tudi radi u java Ameriške delavske federacije, ki je ^ bolj konservativna in sej je znala utrditi. Naslednik tega gibanja je bilo "populiHtiči* gibanje, ki je tudi grmelo proti velebizniftkii roparjem, ki so si osvajali kontinent in gn dili velika premoženja večinoma z goljufijan in nezaslišano korupcijo. To gibanje je zahb valo razne reforme, kljub temu so njegove pr staše nazivali z — anarhisti. Izginilo je v n kaj letih. Prav tako tudi "Greenback Party1 katere glavna zahteva je bila denarna ref« ma in je pri predsedniških volitvah leta m podpirala pokojnega Bryana opičjega triova ki je tudi izpovedoval to reformo. t Tista leta je bila organizirana tudi Social» Labor party, katero še danes sem in tam m čate na glasovnici, dasi je mrtva že eno geni racijo. Životari kot majhna sekta. Ob prek mu stoletja se je od nje odcepila skupina « cialistov radi njenega sovražnega stališča ni pram unijam in ustanovila socialiatiči stranko. "j Socialistična 'stranka je kmalu dobila več zamah in postala sila posebno v delavskem g banju, v unijah. Pred vojno so tudi kapital stični politiki morali z njo računati, ker je zi čela prodirati pri lokalnih kakor tudi pri d žavnih volitvah. Njena dinamična sila »ta h la velik idealizem ln razredna bojevltost, h k ter ima je gibanje pritegovalo v svoje vr« močne in poštene karakterje med inteligeai delavci in farmarji, Največji simbol strank nega idealizma in borbenosti je bil veliki hi manitarec in revolucionar Eugene V. Dete. Ameriško socialistično gibanje je tisti l«( pred vojno dobivalo svoje inspiracije tudi i bojevite socialne demokracije v Evropi, kjer korakala od zmage do zmage in postajala v« no večje upanje Širokih delavskih in brezpri ' nlh mas. Iz Evrope so tista leta prihajale tu trume imigrantov, od katerih so bili m prežeti s socializmom in postali najsUbilM element Debsove stranke pod okriljem «svoj federacij. Ko je prišla prva svetovna vojna, so »e vi noma vse socialistične stranke v Evropiia verile svojim socialističnim načelom in podpf kapitalistične vlade. Edina izjema od v* važnejših socialističnih strank je bila a»a ška, ki je tudi med vojno ostala zvesta ** socialističnim načelom in se s svojim antivoj« stališčem ni zbala vladnih persekucij. « no za demokracijo" je v svoji znameniti * louiski deklaraciji pravilno analizirala to* ■ perialistično vojno. Na tem »tališču stoji danes. Z razkolom je šlo mnogo idealističnih ag stov in najboljih agitatorjev v komun*« tabor, kjer so bili nekaj let aktivni v j** skem gibanju in v frakcijskih bojih, nsi« pustili komunistično stranko radi rsz*»™ mnogi pa so bili izključeni. Teh Je niu Od originalnih komunistov, ki «o dsnes» dilnih mestih, jih jaz poznam samo se i manj kot je prstov na roki. Vsi znejši rek rut je, katere je pritegnila v revolucionarna opojnost ruske revon^ prve delavske driave. Ta državs ševiški režim je zadnja lete Mff revolucionarje, tudi mnoge komuni« • vedno manj razlikuje od fašističnih r^ (Dalj« »• * Pred (tajtetimi Mi (Iz Prosvete, 2&. aprila 1*1») Domate ventL V Great KalUu. umrla 30-letna Ana Pašič. članica h• ^ MMfti m* organiziran» rudsij' loradu se pripravljajo na štrajk ^ Po MV rtorni vojni. Francijs J' » 000 mož v Rumunijo za napad as sovjete. — Pruske čete so nsi^' sedež bavarskih sovjetov. ^ Sovjetska Rusijo. Unlaovs g spel ..grške sovjetske vlad.' ** l»omoč. aprpila PROSVETÄ ovice starega kraja , jloveni ic kajpbe okrog IAMNE GOBICE bM gorica. 11. aprila.j-V Kamne gorice najdejo ¿S «leherno leto pri razne lončene črepinje, hitro razpadejo. Le je tako močnih, da tudi na zraku. Ce točno ogledamoj io to dna majhnih posodic. Naš ugledni Vojak dr. Valter Smid pri Kranju, ki je bil vojno kustos v ljubjjanr muzeju, sedaj pa je redni E zgodovine na univerzi je ugotovil, da so naj-lončeni koščki deli piskrč-katerih so davni narodi, japodi, topili rudo in to kovačnicah. Taki delci pigkrčkov iz davne dobe najdeni tudi letošnjo popri Kamni gorici in sicer to pot pri oranju. O starih rudarjev v dolini Lip-¡čajo stari rudarski rovi v hribu Vrečah in Bre-hribu ter v Paplarje-rovu. Težko žlindro so na-v kamnogoriški okolici, ¡z rimske dobe je bilo nekaj predmetov W dolini in njeni^kolici. bilo lansko jesen objav-v časopisih, da so lončene najdene pri Otočjah, brž-ostanki starega rimskega je neki drugi pisec da to ne drži in da so take izdelovali sosedni Ljubi j^A-ki že dolgo slove po vsem kot mojstri v lon-itvu. K tem navedbam mora- liti naslednje: doba ljuben-loncarstva sega morda„200 j. Iz te dobe bi pa goto-znano in bržčas tudi za- 0 vsaki večji naselbini, ki 1 v naši okolici tako na-la in tako praktično ureje- bi si bila izgradila izpod tve do Otoč okoli 400 ,me-dolj? vodovod z lončenimi ti. Toda iz sedanje naselbi-zapiskih iz Otoč nikakor ►goče sklepati, da bi bivali M v času, odkar slove lju-i lončarji, tako podjetni !»da bi si bili izgradili tako en vodovod. To je moralo pred ljubenskimi lončarji, fcj moji sodbi me podpira tole: Ko smo se nekoč po« 'jali o tej zadevi, se je o-na« okoličan inž. Z.: "$po-~ se Ae prav dobro iz otro-. da nam je nekoč mati i. ko smo se peljali iz Ra-I v Podnart iz vlaka neko » v bližini Otoč, češ: Tod tekla stara rimska cesta." * "«Mikaj drugega zanU bi se bilo tudi to izgu-m bi bil slučajno tako Pogovor. j dni za tem sva se pa v Ljubljani s profesor-\alterjem Smidom. Ne na moj ¿|anek in odgovor ju ki ni bral, ker je ^ takrat šele prispel iz omenil: "No, letos vide,a' kopal »*t'v Otočah." Ker je bi-»nje na kolodvoru nepo- * ^ odhodom vlaka, se » ««*n.l« točneje pogovori.?* J«. da znanstve- /0w ' mora vodeti kaj ^ ah «n okolici, ker na ""o n.kjer ne prične raz- im I t n.Jm°' da J " -I-ha kakor ZZt^ tudi vpra-v<"To ■ >da v ()(<>. ** h"l«v*e bitke LaitV1 a,'ri,ft- — Spet j* ¿£*d': «vlj^nj^ kot Trti? < Pretepa. ' ¿al v °m,inJ '«nodeljek «.¿¿T* *°*u]ni n» v ki so vne- Nd„K z,,at,,n povod je je spopj, ,'rez hujših posle. ,;»ntje vračali do-"Poprijel!. Vrh ' '«vlit hoda fan-o bitki so ** fan_ '/"«intje f)a ^ nA. ! n« se ljudje na veliko soboto zvečer vračali iz sosednje župnije Dola od vstajenja, jih je prevzela novica, da se je vrgel 21-letiii rudar Ladislav Verdaj pod osebni vlak, ki krene iz Hrastnika proti Zidanemu mostu ob 19.80. Žaloigra se je odigrala v bližini čuvajnice, kjer je za čuvaja železničar Sumej. Čuvaj Su-mej je našel truplo brez glave na progi. Takoj je obvestil bližnjo postajo. Železniška komisija, v kateri so bili zdravnik dr. Mart-ko iz Radeč, načelnik hrastniške postaje Rutar in drugi, je lahko po legi trupla takoj ugotovila, 4a ne gre za nesrečo, temveč za samomor. Razkosano truplo je t)i- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s I. atranL) kar sem zapustil rov, se počutim dobro in drugi tudi ne izgledajo slabo. Samo nekateri jamra-jo in se vprašujejo, kaj bo. Jas upam, da "nič", draži pa me vreme, ker solnce ne mara nas pre-mogarjev. Odkar smo zapustili rove, pada vedno le dež in sneg, tako da se ponekod že boje po-vodnje. Igleda, da smo premo-garji bojkotirani z dveh strani, in sicer od operatorjev in od narave. Prvi nam ne privoščijo poštene plače, narava pa nam je solnca "favš". Torej smo še na slabšem kot je bil elevelandski Barbič. Njemu so grozili z bojkotom samo od ene strani — vsak tako smo razumeli. He, he .Frank! Prej si imel krtačo, "najsvetejši" pa so ti dali še plankačo. Zdaj pa le obte-savaj tisto brumovje, da bo vsaj nekoliko izgledalo v "žnoro". Povedali so že drugi ,ampak tudi sam veš, da nisi sam, da tešemo tudi drugi. Ampak to ti je brumovje — same grče in ne vem kaj še vse. Rečem le to, da pra-vica in resnica morata poraziti ostudno reakcijo. Naj se vrnem k prvemu predmetu. Ko sem bil že večkrat v večjih mestih, kot so Cleveland, Chicago, Milwaukee in tudi drugje, sem slišal pritožbe nad pre-mogarji, češ vi štrajkate, mi moramo vsled tega pa veliko več plačati za kurjavo. Delali bi, delali, da bi lahko mi sedeli pri topli peči! — Kako ste nedaj založeni s premogom, ne vem, sliši pa se, da ga ie marsikje pri- lo prepeljano v mrtvašnico na Dolu. Sorodniki in znanci pokojnikovi so potrdili, da Je živel mladenič nekaj časa v hudi pobito-sti, ki se je stopnjevala od dne do dne. Blagi rudar je bil splošno priljubljen in na glasu dobrega delavca. Dne 14. t. m. bi moral odriniti k vojakom, da odsluži kadrski rok. Ubožec pu je trpel na mučni bolezni, (da je močil posteljo) in se je silno bal, da bi mu ta nesreča nakopala preglavice v vojaški službi. V hudi duševni zmedi se je siromak rajši sam poslovil od življenja. Pokopali so ga na velikonočni ponedeljek na dolskem pokopališču. Oče ustrelil sina Celje, 11. aprila. — V Nova-kah pri Novem Olju se je odigrala na velikonočno soboto popoldne krvava rodbinska drama. Posestnik Kranjc in njegov 26-letni sin Martin sta že dalje časa živela v sovraštvu. Na velikonočno soboto je oče zalotil sina na svojem travniku. Stopil je k njemu in ga razburjeno vprašal, čemu hodi na njegov travnik, ko mu Je to prepovedal. Začela sta se prepirati, nakar je oče v razburjenosti potegnil samokres, ga naperil proti sinu in trikrat sprožil. Sin je bil zadet v vrat ter v levo in desno stran prsi fn Je nezavesten obležal. Celjski reševalci so z avtomobilom prihiteli na kraj nesreče. O-če Je pobegnil v gozd, a šofer reševalnega avtomobila Kezln Je stopil za njim, ga dohitel in mu dejal, da je od policije, nakar se Je oče vdal in izročil samokres. Hudo poškodovanega sins so prepeljsli v bolnišnico, kjer Je pa na velikonočno nedeljo podlegel poškodbam. Očeta so oddali v zapor okrožnega sodišča. manjkuje. Ce ga komu manjka, ga ne po naši krivdi. Mi smo bili pripravljeni nakopati premog za šest mesecev naprej, toda ako ga niso marali, ni naša krivda. Kdaj ga bomo sopet pričeli kopati, ne vem. Ne mudi se nam nič, Saj veliko ljudi živi brez dela, zakaj ne bi tudi premogtr nekaj Časa. Frank Medved, 117. Zbiranje angleških čet v Egiptu Bojne ladje odrinile na Sredozemsko morje s Aleksandrij«, Egipt, 24. apr.— V zadnjih dneh je več tisoč angleških vojakov dospelo v to pristanišče, ki tvori važno pomorsko bazo. Velika Britanija ima zdaj v Egiptu armado najmanj 50,000 mož poleg domačinov, ki tvorijo posebno armado. V pristanišču se nahaja i>etnaj*t angleških bojnih ladij, ki ščitijo Sueški prekop na severni strani. Bomba j, Indija, 24. apr.—Na-daljnje angleške čete so se včeraj vkrcale na prevozne parni-ke, ki so odrinili v doslej še neznano smer. Mnenje je, da se bodo Čete izkrcale v Aldenu, pri-staniščnem mestu ob južnosa-padni Arabiji. Valetta, Malta, 24. apr. — Cez trideset angleških bojnih ladij je odplulo na Sredozemsko morje. V to luko so dospele po italijanski okupaciji Albunije. Vest iz Londona pravi, da je odhod ladij v zvezi z običajnimi manevri na Sredozemskem morju v tem času. Preiikava nacijskih aktivnosti v Kanadi Montreal, Kanada, 24. apr. — Nemško-kanadska liga, ki ima svoj glavni stan v tem mestu, je apelirala na vlado, naj odrodi preiskavo nacijskih aktivnosti v Kanadi. V sprejeti resoluciji poudarja, da so Hitlerjevi agent, je silno aktivni med kanadskimi Nemci, toda ona noče imeti z njimi nobenega opravka. Iz tega razloga poziva vlado, naj od redi preiskavo. V Kanadi živi pol milijona prebivalcev nemške ga porekla. Francozi razpustili nacijske grup* Pariz, 24. apr. — Francoska vlada je udarila po nacijski propagandi v Alzaciji-Lorenl, ko je razpustila tri organizacije. Med temi 'je tudi grupa, katero je vodil Hermann Bickler, načelnik gibanja za avtonomijo. Bickler je bil rojen v PruslJI. V Havru Je bil aretiran Cesar Franck na obtožbo, da je zanetil ogenj na par-niku Pariš zadnji torek. Unij* tožene za odškodnino Aurora, III. — Stone Mfg. Co. je vložila tožbo proti trem unijam pri okrožnem sodišču, v kateri zahteva odškodnino v vsoti 9180,000. Ta vsota predstavlja škodo, ki Jo je kompanija utrpela zaradi etavke. V obtožnici so omenjene unije elektrlčarjev, voznikov in strojnikov, ki so včlanjene v Ameriški delevliki federaciji. Ali rte naročaal m rrarete'T PodelratU Ntf f Poraz katoliških fašistov v Belgiji Socialni demokrati imajo v parlamentu 64 mandatov, v Me-natu .15 V Belgiji ho se vršik» dne 2. aprila volitve v parlament In senat. Volitve so se vršile pred potekom zakonite dobe, ker je bilo nemogoče nestavlti vlado radi nasprotovanja liberalcev. Ti so odklanjali vstop v vlado, ker je bil imenovan za člana aksde-mlje znanosti neki prof. Mar-tens. kateri je bil med svetovno vojno dezerter in kot tak tudi obsojen, potem pa pomiloščen. Volitve so imele pa tudi globlji pomen. Belgijo pretresa spor med Flamci in Valonci. Valonci tvorijo večino in so za enotnost drŽave, ki je potrebna, ako naj Belgija uspešno nastopi proti nevarnosti, ki ji preti od zunaj. Med Flamci pa se je pojavilo gibanje, ki je bilo financirano od zunaj in Čijega cilj je kar najbolj ratrahljati zveze, ki vežejo Flamce na državo. Zato je izid volitev prav značilen. Kajti večje stranke raztezajo svoje delovanje na vso državo in so Flamci, ki so glasovali za te stranke, pritrdili potrebi enotnosti države. Izid volitev je tak-le: Socialni demokrati 64 (—6), katoliki 73 ( + 10), liberalci 3tt (+10), flamski nacionalisti 17 ( + 1), komunisti 9, reksisii(>a-toliški fašisti) 4 (—16), neod-visni 1, bojevniki 1 mandat. Skupno 202 poslanca. V senatu pa je izvoljenih: Socialnih demokratov 3fi (—4), katolikov 3« (+4), liberalcev 16 (+5), Flamskih nacionalistov 8 (+3), komunistov 3 (—1), reksiatov 1 (—7); skupno 101 senator. Nadaljnjih 66 senatorjev bodo volili pokrajinski sveti, dočim Jih 22 im&iuje senat sam. V volilnem boju eo bili popol T Tviiinvm iiuju «NI IHII |mporočilom zadnje konvencija, stranka danes «tej« okrog 70,000 članov. H svojim dobro razširjenim časopisjem In periferijskimi organizacijami — Ligo za "mir' In demokracijo", International Workers Order, v veliki mwl danes že tudi Workers Alliance of America, rsznimi "slovanskimi" In panslavistlčnimi kongresi, ki m nastali po posiljstvu fohoalovakije, International labor Defense, North American r«mmitte for Aid of Spanish Democracy In še |iar tin-atom stičnih "inocentnih" organlzarij In komitejev, z zajedanjem komunistov na odgovorne pozicije v raznih unijah f'IO — vse to skupaj tvori mogočen props-gandistlčni aparat, ki Je od za-! tetk* do konta v službi Stalino- vega tiranskega in s krvjo o-Akropljenega režimu. Toda kljub vsemu temu aparatu. ki so ga zgradili ameriški komunisti, imajo med masami danes v resnici le malo vpliva. Več ga imajo med tako zvanim iiiU-lektuulnim proletariatom in to deloma vsled tega, ker marsikomu lahko nudijo službo, ali pa mu odjedejo kruh v privatni službi ali poklicu, ako se jim ne pokori. Marsikakšen pisatelj« ček šibkega značaja in na|>ol praznega želodca se trese pred njimi. Kljub vsemu temu pa je ameriško gibanje "foreign" kakor iti bilo še nobeno drugo radikalno ali psevdoradikalno gibanje. Svoje oči ima uprte v Moskvo od začetka (to danes in ga ho imelo tudi v dogledni bodočnosti. V Ameriki je aktivno, toda Živi v Sovjetski uniji, v Moskvi, jd kjer prejema programatična in taktična navodila in tudi naj-brže precej težke subvencije. Ameriškemu delavstvu tako gibanje ne more koristi, marveč mu le Škodi, ker ga le moti in /.avaja in skuša izrabljati za interese, ne ameriških mas, marveč za Interese neke druge države, v tem slučuju za Interne'terorističnega Stalinovega režima. (Kdor ne verjame, da Je terorističen, naj čita serijo člankov v Saturday Evening Postu, prl-čenši s 15. aprilom, izpod peresa W. O. Krlvltskyja, bivšega generala rdeče armade in načelnika sovjetske vojaške šplonske službe v zapadli! Kvropi do lan-*kegM leta, ki je prlbežal v A-meriko pred Stalinovimi morilci.) Ne, komunistično gibanje ne prinaša rešitve, še munj pa demokracije, ne glede kako s« fantje zanjo ogrevajo — kdor jim verjame. V Ameriki bo moralo vstati novo radikalno gibanje. (Se nadaljuje.) Angliji in Franciji (Nttdsljsvanje s 1. strani) orožjem, ker je finančno skoro izčrpana. Vrniti se bo morulu v Berlin na kolenih in prositi milosti. Senator štraii z vojno Washlngton, D. C., 24. apr.— Senator Thoodore F. Green, demokrat iz H hode Islanda in član senatnega odseka za zunanje zadev* je po konferenci z-Koose-veltom v Hell hiši svečano Izjavil, da Je vojna v Kvropi neizbežna in da bo Amerika potegnjena v konflikt. On bi odsvetoval vsakemu Američanu odhod v Kvropo v prihodnjih mesecih', HUMOR Obljub« Oče: "Obljubil si mi, da boš ob devetih doma!" Sin: "lies Je, oče." Oče: "lu obljubil sem ti, če ne boš obljube držal, da boš tepen!" Sin: "Ker pa nisem obljubo držal Jaz, Ju tudi tebi ni treba!" • Kad uat reža Lepa Slavka Ja ležala v postelji namišljeno bolna. Zdravnik, ki Jo Je preiskal, je spoznal, da Ji nič ni in se je polglasno zasmejal. — Kaj se pa smejete, gospod doktor, m* Je razburila Slavka, čs bi vi tu ležali — — O, prosim, prav rad. Izvolite ml dntl prostora. Noče v nebesa Župnik; "Slišite, Hanzeljc, kaj naj to pomeril — že šest tednov vas nI bilo pri maši!" Ifanzi'ljc: 'To pomeni, da nočem priti v nebesa." župnik: "Kaj, nočete v nsbe-ss?" wHanzeljc: "Ne, ker Je tam moja žena." HI/OVKNHKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA is4aja s« oje pubflUel)e hi fte poaebn» list ProaveU a« k artet!, ter potrebi»« aglUrlJe svojih draštev in !l««»tve ta «a prorado svojih Idej. NUuÜior M am n propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka ar-gan tiari ja »ms običaj«« «v« Je glasilo. Torej afftt«t«r!tei doptet I« «a sna nI Is dragih podpornik organizacij I« ajfth Mit Mj kralj alkohql ROMAN . Spisal JACK LONDON \ n angleUin* prevedel JOS. PO U AN K C .. "Ne tako/' je rekla Chalrman, prezirajoč grobost kralj« Alkohola, kakor znajo mnoge ženske. "Saj se vendar niti pokazal, da bi bil alkoholik ali da bi imel bolestno hrepenenje po alkoholu, temveč si zgolj pivec iz navade, človek, ki ti se bil seznanil m kraljem Alkoholom, ker si se dolgo vrsto let pajdaill z njim. Zato napiii vse to in naredi spisu naslov: "Spomini na alkohol." DRUGO POGLAVJE Pet let mi je bilo, ko sem se prvikrat opijanil. Bilo je nekega vročega dne in moj oče je oral na polju. Poslali so me z doma, kake pol milje daleč po vrč piva. "Ampak pazi, da ga ne zlljei," so mi naročili, ko sem iel. Posoda je bila zgoraj iiroka in brez pokrova. in kakor se spominjam, prvotno namenjena za loj. Ko sem tako koracal s pivom, se mi Je razlivalo preko roba po npgah. In ko sem koracal, sem premilljal. Pivo je bilo prav dragocena stvar. In če sem dobro pomislil, je moralo biti tudi čudovito dobro. Ako ne, zakaj mi ga potem doma nikdar niso dovolili piU? Spoznal sem bil, da so bile druge stvari, ki so mi Jih odrasli branili, prav dobre. Odraslim se mora zaupati. Oni že vedo. Povrh tega je bil vrč prepoln. Pijača se ml je razlivala po nogah in po tleh. Cemu ta potrata? In Živa duia ne bi vedela, «II sem jo bil razlil ali popil. Bil sem tako majhen, da sem sedel, ako sem jo hotel prav prijeti, in jo vzdignil v naročje. Najprvo sem posrebal pene. Bil sem razočaran. V njih nisem naiel nič posebnega. Oči-vidno ni bilo nič posebnega v penah. Povrh vsega okus ni bil dober. Nato se spomnim, da sem videl, kako so odrasli odpihavali pene, preden so pili. Zagrebel sem obraz v pene in srkal pravo tekočino pod njimi. Kar nič ni bila dobra. Vilic Umu sem pil. Odrasli so te vedeli, kaj so delali. Glede na mojo malo postavo, velikost vrča v mojem naročju in glede na to, da sem pil is nje zadrtevaje sapo in im«1 obraz do uftes zakopan v pene, Je bilo precej težko preceniti, koliko sem spil. Požiral sem tudi kakor kako zoprno zdravilo v naglici, da bi bil ie konec tdžke preizkušnje. Zdrznil sem se, ko sem Jo mahnil dalje. In sem si dtjal, da se dobri okus pozneje pojavi. Na tisti dolgi polovici milj« sem ir nekoliko* krat pokusil. Tedaj se začudim, koliko je manjkalo piva. Ko pa sem se spomnil, da sem videl, kako so postano pivo zopet vzpenili, sem vzel prot In mešal pivo, kolikor ga je ostalo, dokler se ni penilo prav do vrha. In če ni nič opazil. Izpraznil je vrč z veliko žejo potečega se orača, mi ga vrnil in prijel zopet za oralo. Skuial sem stopati vfttric konj. Spominjam sem, kako sem se spoteknil ob kopita, padel pred blesteči se lemei in kako Je oče tako močno potegnil vajeti, da so konji ma-lodane sadil. Pozneje mi Je pravil, da je za las manjkalo, da mi ni trebuha razparalo. Megleno se tudi spominjam, ksko me je oče v naročju odnesel do konca polja In kako se je je ves svet vrtel in sukal, in zavedal sem se, da mi Je bilo na smrt slabo. In sem si bil svest, da sem storil strašen greh. Popoldan sem prespal pod drevjem in ko me je ob solnčnem zahodu oče zbudil, sem se vzdignil na moč bolan In se s težavo vlekel domov. Bil sem ves izmučen, udje so mi bili teftki in v ftelodcu sem čutil neko podrgctavanje, ki se je raztezalo do grla in moiganov. Podoben sem bil človeku, ki je prestal borbo s strupom. Resnično,-zastrupil sem se bil. Tedne In mesece po tem mi je bilo prav tako malo do piva, kakor do železnega ognjišča v kuhinji, ob katerem sem se bil opekel. Odrasli ni imeli prav. Pivo ni za otroke. Odraslim ni nič Ntorilo, ampak nJim tudi ni nič bUo, kadar so jemali kroglice In ricinovo olje. Kar se mene tiče, sem lahko popolnoma dobro ftivel brez njega. Da, in lahko bi brez nJega popolnoma dobro živel prav do smrti. Ampak okol-nosti so drugače nanesle. V tistem svetu, v katerem sem jaz iivel, Je na vsakem vogalu stal kralj Alkohol In mi migal. Uteči mu ni bilo mogoče. V na pota so vodila do njega. In dvajset let pajdašenja In pozdravljanja z njim in pogumnega govorjenja je bilo treba, da Je v meni vzrai«tlo neopravičljivo nagnjenje do tega lopova. _ TRETJE rOOUVil Drugič sva se poakuaila « kraljem Alkoho- lom, ko mi je bilo sedem let. To pot je bila kriva mola domišljija in me je pognal strah v borbo z njim. Moji starši so se bili preselili na pusto, žalostno obalo v okrožju San Matea, južno od San Frančiška, kjer so kmetovali dalje. Pokrajina je bila tiste čase divja, malo obdelana; in pogosto sem slišal mater, kako se Je bahala, da smo starega ameriškega rodu in ne priseljenci Irci ali Italijani kakor naši sosedje. V vsem našem okolišu je bila samo še « ena stara ameriška družina. Neko nedeljsko jutro, ne spomnim se več, kako ali zakaj, me je našlo na Morriseyevi kmetiji. Tam se je bilo zbralo več mladih ljudi z bližnjih kmetij. Tudi starejši so bili Um, ki so popivali od ranega jutra, nekateri celo že od precejšnjega večera. Morriseyevi so bili ogromna družina in med njimi je bilo mnogo vnukov in stricev, sami hrusti z velikimi škor-nji, mogočnimi pestmi in sirovimi glasovi. Zdajci so dekleta zavreščala In kričala: "Tepejo se!" Vse je bilo pokonci. Moški so planili iz kuhinje. Dva hrusta z zardelim obrazom in osivelimi lasmi sta se bila spoprijela. Eden je bil Črni Mat, ki je bil svoje dni ubil dva človeka, kakor je vse govorilo. Ženske so tiho cvillle, se prakrižavale ali zdaj pa zdaj molile, zakrivale oči in kukale skozi prste. Ampak jaz ne. Pošteno govorim, da sem bil najbolj veren gledavec. Mogoče da sem hotel videti tisto čudo, kako ubijejo človeka. Vsekakor pa sem hotel videti boj med moškimi. Moje razočaranje Je bilo veliko. Črni Mat in Morriseyev Tom sta samo držala drug drugega in privzdigovala v nerodne škornje obute noge na čuden način, kakor bi plesala dva slona. Bila sta preveč pijana, da bi se borila. Nato so se jih lotili mirivci ter ju odpeljali v kuhinjo, da bi iznova utrdila prijateljstvo. Kmalu sta govorila oba hkrati, grmela in rjovela kakor radi delajo v prosti naravi živeči možaki z mogočnimi prsi, kadar žganje prežene njihovo molčečnost. Jaz pa, majhen sedemleten paglavec, sem bil ves razburjen in tresoč se po vsem životu kakor srna, ki iioče zdaj zdaj zbežati, sem radovedno kukal skozi odprta vrata v hišo in spoznal še več čudnih človeških navad. In občudoval sem Črnega Mat« in Morriseyevega Toma, ki sta se široko poslanjala po mizi, se držala okrog vratu in od ljubezni jokal«. Popivanj« v kuhinji se je nadaljevalo in dekleta zun«J so postal« boječa. Vedele so, kaj je tako popivanje, in so bile vse prepričane, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Rekle so, da ne želija biti zraven, kadar se bo, in ena je sprožila misel, da bi šle na veliko italijansko, štiri milje oddaljeno kmetijo, kjer bi lahko plesale. Kakor bi trenil je bilo vse v parih in so rinili po peščeni poti. Vsak fantje šel s svojo drago —• kolikor se da na sedemletnega otroka zanesti, da je prestregel in poznal vse ljubavne zadev« domače okolice. In glejte, tudi jaz sem bil fant s svojo punco. Meni so bili dali majhno irsko deklico mojih let v par. Midva sva bila edina otroka pri tej prostovoljni nenadni prireditvi. Najstarejšemu paru je bilo morebiti dvajset let. Po večini so bile dekline š« n« povs«m dorasle, štirinajstih in šestnajstih let, ki so hodile s svojimi fanti. Midva pa. mala irska deklica in jaz, sva bila posebno mlada In sva se vodila za roke, včasi sem jo pa tudi po zgledu starejših držal okoli pasu. Samo da ml je blloio kaj nerodno. Bil pa sem od sile ponosen tisto vedro nedeljsko jutro, ko sem spal po dolgi puščobni poti med peščenim gričevjem. S«j sem tudi jaz imel dekle in sem bil majhen možak Na tisti italijanMki kmetiji so bili sami ne-oženjeni moški. Radostno so i>ozdravlli naš obisk. Natočill so nam vsem rdečega vina v kozarce in uredili dolgo jedilnico za ples. In mladi fantje so pili in na harmonike plesali z dekleti. Zame je bila godba nekaj nebeškega, fte nikdar nisem slišal tako krasne. Mladi Italijan, ki je godel. je včasih celo vstal In plesal objemaje svojega dekleta In obenem je igral la njenim hrbtom. V«> to je bilo prečudovito zame, ki nisem plena!, ampak sem sedel za mizo In zijaje strmel na čudo življenj«. Ril sem samo majhen fantek in bilo se mi je še toliko učiti v življenju. --(Dalje prihodnjič.) GrU JonftMora: V kleti % Dan za dnem je sedrla v «kla-dišču, v kleti, razsvetljeni s plinsko svetilko. Hodila je tja s pot (»leno glaV« in s pomladnim Milncem v očeh. ki ga. Je prinašala s eeboj. 7.9 na hladnem utopnišču je čutila, da držijo «topnic* v klet. In nameeto •olnčne ly£i jo je v oči zabolela oetra plineka avetloba NI ljubila tega prostora Ime-la j« občutek, da j« to kraj, ki j« določen le zs proklete. «»d notne«. Rog« in ljudi zapuščene trpine. Le ona in še par ne- srečnežev Je bilo obsojenih v to trpljenje. Četudi Je vedno ljubil« mr«čne. zastrte prostore, J« vendar zdaj sovražila to temačnost. Najbolj Je blagrovala tiste ljudi, ki so lahko svobodno uživali poml«d«nsko solnce. njegovo čisto luč. njegovo toploto. Sedel« je pri bl«g«jni vse dneve. Vč«aih se je zagledala Iz te Ječe. kjer je postal njen obrat od večneg« glavobol« rumen ko limon«. Pobegnil« bi kamorkoli. na deželo, in tam bi kmetom panla krave. In solnce bi sijslo okoli nje, nemesto umazanih, mokrih, po pleenlvl moki smrdečih zidov M dišala okrog la temno zelena trav«. po prostosti In sproščenju zjutraj, ko j« odprl« oči in se zavedela: v službo moram! N« njej Je še nepresp«n« od pre šnjega dne ležala pusta, zoprna, kot mor« težk« zavest: služb« Vst«j«l« Je in premišljevala ušla bi kar zdajle, še to uro, pobral« bi teh p«r cunj, ki bi Ji potrebov«l« in bi utekla. Tod« ost« I« Je, ker se je vselej spom nil« uboge matere. Videla kako bi ob novici obsedel« v ku hinjl n« zaboju z« premog, glavo naslonjeno v rokah, čisto tiho. I« rame M se JI stresale od neutofaftenvga. tihega in silnegs Joka Razholelo glavo bi prevešala i brlim robcem, nemotenim «Najhujše je bilo hrepenenje v kis. Počasi bi bolehsla, dokler PKOSTBTI' ne bi legla nekega dne. Pa še vedno bi imela belo prevezano čelo in ležala bi nepremično, iztegnjena. Zastokala bi z dolgim, tožečim glasom, kakor je včasih v spanju stokala. Nazadnje bi utihnila in bi se. ne zbudila več. i Ob takih mislih je hrepenenje ;>o soincu v Sabi zamrlo. Z mrvo visečimi rokami je sedela, «le solze, ki so ji prilezle po icu, so jo streznile, da je priče-delati. Včasih je na kosu papirja bežno zapisala svoja do-vetja, a je vse skrivala pred judmi. . Dasi sfe je zavedala nujnosti, da mora zavoljo matere ostati v službi, je bilo vendar le malo verjetno, da bo ostala. Njeno delo je bilo pomanjkl/tvo, slabo, zelo slabo. Morda je bilo te pa-vnosti, omrtvelosti, večne zaspanosti res krivo le kletno vzdušje, zakaj tudi za ceno smr-— svoje in materine — bi ne postala drugačna: ker ni zmog-Njeno delo je bilo skrajno nezadovoljivo, v njem je kar mrgolelo majhnih napak. Toda te napake so se ob vsakodnevnem zaključku povečale v o-gromne, kričeče napake, ki so vzburjale osobje. Dva meseca e že prakticirala, a da bi to de-o vodila sama, brez nadzorstva, toliko ji niso mogli zaupati. Saba se je zavedala: točno, natančno, jasno, nemogoče je, da bi to stanje trajalo dalj časa. Kot nezmožno jo bodo odpustili. Kakor bi bila rada odrešena, se je tega vendar bala bolj kot smrti. Iklenila je, da stori samomor. Morala se bo resno pripravit) nanj, ne tako kot do sedaj, ko zbrala sredstva tako hinavsko, sama sebi je lagala, češ da zadostuje ta in takšna količina in kakovost strupov. Hinavsko previdno je bilo storjeno, samo da e zbolela le za par dni. Sedela je v blagajni in računala: Ostuden posel, ki ga je sovražila čisto tako kot golazen, pajke . . . Toda čim dalje je bl-a v tem poslu, iem večja muka „i je postajal, manj ji je šel od rok. Prav gnusilo se jI je, tako ,e sovražila računanje. Delala je neverjetne napake, ki so bile po svoji enostavnosti vsega občudovanja vijedne, ker je bilo to de-o tako lahko, da so ga vsa dru-ga dekleta s šestimi ljudskimi iolami opravljala brezhibno In to brez vsakega truda. Ta trimeaečna doba je bila za njo muke polna. Najbolj zabito dekle v hiši je veljalo več kot ona. Nobapo dekle ni zagrešilo toliko nerodnosti, kot jih je Sa ba. Ta zavest je bila za njo najtežja preizkušnja. To, da so se .i zbadljivo smehljali in se ji na vse mogoče načine čudili, ji je poskusno dobo, v kateri bi se sleherno dekle že davno naučilo n privadilo delu, ona p*. je bila Še bolj neumna kot v začetku, j e postajalo to stanje docela ne znosno. Sram jo je bilo pred služkinjami, ki so se jI upale posmehovati In so ji dajale nasvete, naj pusti blagajno in na sprejme mesto sobarice, ki Je bilo ravno prosto. Kadar so jedli pri skupni miti, bi zlezla va se in bi se kot hišni pes skrila kam, da bi je ne ^gledali, tako o-bupno majhno, poniževalno maj h no se je počutila. Jasno je vi delq, kako so majali z glavami in se smehljali. Ne pred iefom pred osebjem jo je bilo srsm pred služkinjami, pred pomival kami, pred kuharicami in kuhar skimi vajenkami. Govorile so narečju svojih vasi, toda oblač le so se dražje kot ona in si la stile pravico, da so pri blagajn slonele ob njej in ji gledale pod prste in se debelo čudile njeni ne rodnosti. 8obota: dela je bilo čez gla vo. "Radirati se ne sme!" JI Je u kazala kuharica. Slonela je pri blagsjni In pregledsvala številke ki jih j« Saba pisala. Iz rok J je obenem potegnila radirko Saba je zardela, vstala in igjavi-la: "Prosim, bodite tako dobri. In se od m t ranite. Ne trpim vas ob sebir Dekle J« zraslo In zakričalo: "Tsko, gospod šef je mene postavil, da vas nadzorujem, če drugegs ni pri hiši, da veste!" "Rszumete. izginite takoj, ne trpim vas ob sebi, ker smrdite po Česnu.** "trn dobro, satožim vas gospodu." J "Ni potreba, ker se bom sams potrudila do njega.'* Hal.S Je Odložila svinčnik, zakaj v prste Jo je prijel krč. Sto- |f V** •» Kacjt pik No, gospod zdravnik?" je prašal detektiv Smith in nervozno pobobnal s pisemskim nožem po prstih svoje levice. Nič!" Srčna kap bo, kakor sem si mislil. Zato bi bilo bolje, da bi bili prej poklicali zdravnika kakor kriminalno komisijo. Pri tem je očitaje pogledal starega profesorjevega služabnika, ki je stal v kotu. Ta pa ni ničesar videl in slišal. Samo neprestano je strmel v svojega gospodarja, ki je ležal negibno na tleh. Dolga desetletja mu je zvesto služil ... V ušesih mu je še zmerom zvenel krik, ki je pretrgal nočno tišino, še zmerom je slišal padanje stolov in potem zamolkli padec človeškega telesa. Zgrozil se je in planil iz postelje. Dobil je profesorja takšnega, kakor je bil zdaj. Tik ob vratih, s skrčenimi udi in spače-nim obrazom. Morda je pa sluga le prav storil!" je vzkliknil zdravnik in se dvignil. "Profesor je umrl za cačjim pikom. Tu nad stopalom ahko pogledate obe ranici." Detektiv Smith se je sklonil truplu. "Hudiča!'* mu je ušlo. "Prav imate!" "Ali je imel profesor kakšno kačo?*' je dejal slugi. Ta se je zdrznii, kakor bi se bil zbudil iz dolgih sanj. "Kačo? — Da, kače imamo. Tamle na dvorišču v cvetličnja-ku so." 'Pojdite z menoj. Videl bi jih rad!" • Sli so čez vrt in stari, sivola si služabnik jih je vodil. Potem so stopili v cvetličnjak. Njegov topli, od vonja cvetic opojeni zrak jih je čudno prevzel. V ve-iki stekleni kletki so se ovija-e okoli suhih vej tri debele kače. Mežikaje so strmele živali soj žepne svetilke, s katero ih je detektiv osvetil. "Ali so kače nevarne?*' "Ne. Gospod profesor je rekel, da nimajo strupenih zob." pila je iz blagajne, da bo poiska a šefa. Bilo ji je jasno, da je o-dIgrala: letela bo Itak, zato je hotela prizor izigrati ponosno in dostojno. Prihajal Je šef. Saba je stopi-a k njemu in mu rekla: "Gospod ief, prosim vas, odpustite me iz ilužbe." Pogledala je ie bolj fti roko kot šef sam, zakaj prestrašila se je: šele to minuto je iz-pregledala vso grozoto svojega početja. "V redu!" je rekel šef in od-hitel naprej. Sabi so roke omahnile, kakor da bi pravkar podpisale ukaz < materini usmrtitvi. V glavo j je šinilo, da bi stekla za šefom pokleknila bi predenj, mu obje-a noge in bi ga prosila, naj je ne odpusti, za božjo voljo, naj jo obdrži, ker bo sicer gotovo mat od žalosti zbolela in morda celo umrla. Naj se je usmili! Tako bi ga prosila: toda stala je na mestu, kot da bi bil« zrasla zemljo. Tisto noč je doživljala pekel Počasi p« jo je obšlo novo up« nje: V možgane se je zajedla fik sna ideja, da je Šef ne bo spodi in bo ns odpoved sploh pozsbil Zdaj si je naenkr«t silno zažele I«, da bi še ostala med temi prekletimi zidovi in prejšnje hrepenenje po soncu se je hipoma razblinilo. Lep pomladni dan. Saba je po stopnišču stopala v klet. Teda jo je ustavil šef. "Gospodična, lahko greste domov, ker sem že dobil novo moč Ključe oddajte kar meni." Z om rt velo roko je oddala ključe, bolelo Jo Je. kakor da b II trgali živo srce iz telesa. Ihte je odlezla v spalnico« V sobi Je vložila svoje stvari. Saj ni imels dosti s seboj: nekaj najnujnejšega, toda še to malo Je bilo tako zelo odveč. Zelo rada bi pustils vse skupaj, kjer J« bilo: kam naj neki ponese to kramo. Premišljala je samo. kako naj bi se rešila sramote. Ali n«j se obesi? Edino U motnost JI Je i« ost sls. D« se ne bi preveč slišalo, kako je iokala. se je zaprla v ornem Jo-kala je s tako strastjo, da je bila do lasišča prepotena, iz široko razprtih usta p« so ji lezle štrene slin. Nensdoma je umolknila in napeto razmišljala. Snele sil je pas. ds bi g« privez«!« n« okensko kljuko. Tod« ob pred-St«v| ksko strahoten bo pogled n«njo z odprtimi usti in visečim Jezikom, se je premislila. In koliko kač je imel profesor?" v "Tri." •Tri?" "Da. Prinesel Jih je pred leti Indije." "Odkod?" Detektiv je prisluhnil. "Moj gospodar se je mudil tri eta Um. Študiral je." "Ali ste ga spremljali?" "Ne. Paziti sem moral na hišo." Hvala!" je rekel detektiv in po rožljajočem pesku so se vrnili v hišo. V delovni sobi, kjer je ležal mrtvec, je začel Smith iznova preiskovati, zdravnik pa je te-efoniral pogrebnemu zavodu v sosednem mestu. Vendar pa kače ni bilo mogoče nikjer odkriti. Zastonj so jo iskali. Pač pa je dobil detektiv na oknu nekaj zrnc drobnega peska in žaganja. Skrbno je preiskal še profesorjevo pisalno mizo. Tam je odkril nekaj zapiskov. Bil je dnevnik s potovanja po Indiji. Pre-istal ga je. V njem so bile skoraj same številke in kratke, ne pomembne opombe. Med zad njim listom in platnicami pa je dobil neko fotografijo: bila je slika čudežno lepega dekleta z očarljivim nasmeškom, hdfera te skrivnostne, pravljične deže-e. "Suraja, moja Indija!" je bi o napisano na drugi strani. Detektiv Smith je vzel sliko, dal služabniku še nekaj navodil n se vrnil v mesta Prvi žar ki jutrnjega solnca so srkali meglo, ki je pokrivala ravnino, e Zvečer se je oglasil detektiv svojimi ljudmi in nekim izvedencem pri ravnatelju cirkusa Nelsonovem parku. Skupaj so se ves dan pogovarjali o zločinu in ugibali, kako bi razkrili skrivnost umora. Iskali so, toda dobili niso nobene pametne rešitve. Naposled pa je detektiv velel, naj mu prinesejo oglase vseh zabavišč. Med njimi je dobil tudi tistega, ki je naznanjal nastop indskega fakirja Halima cirkusu. Ravnatelj je bil ves iz sebe, ko je slišal, kaj gospodje žele. Da bi zaslišali fakirja, ki je glavna privlačnost njegovega cirkusa, deset minut pred nastopom? Zaslišali? Ravnatelj se je nasmehnil: "Ali mar ne veste, gospodje, da je Halim gluhonem?" Skoraj nevljudno je detektiv segel ravnatelju v besedo: "Odvedite nas v njegovo so- S^apuj Pazil dve okrogli kolari bovega protja. Kače, kaj?" se i. ravnatelju. -Ali * * . B?« ne daj! Cisto , so.^ Na Halimovo piical 'Ali res nI nobena itn je nadaljeval detektiv Indu, ki je slonel Je i i i—. : 0,unei » M nimi rokami ob ogledu zoval svoje obiskovale® zasmehljivo. Prav tedaj, ko je hotel tiv pomigniti svojim naj Inda primejo, zvonec nad vrati. "Morate ga pustiti, d* pi, gospod Smith," je ravnatelj. "Saj veste, ljJ kajo ..." n "Prav. Spremili g« bom gova umetnost me res Ko se je zastor dvignil vsi stranski izhodi i oda deni. Pri prvih kulisah detektiv Smith z izveden« Fakir je kazal svoje u je. Požiral je ogenj in me dil je po žebljih in drobcih. Potem je po ind del in odprl obe košari, rih so se kakor blisk pop! čje glave. Vzel je piščalki ke in začel igrati mehko, dolgočasno melodijo. Ka£e se neprestano vzpenjale krogu zibale, kakor bi Iznenada pa je fakir odla ščalko, potisnil z rokam v obe košari in udaril po kači, ki se je upirali, je košari zaprl. Ko je hotel vstati, glasu omahnil. Njegove dobile steklen izraz in t je začel grebsti po prepn je ležala pred njim. "Mrtev," je dejal zdij ko ga je preiskal. "Kača pičila v desno odvodnico.1 "Čudno," je menil izve ko so preiskali Indovo ga bo. "Nikjer ničesar!" Tedaj pa je stopil det« mrtvecu, ki so ga bili na otomano. Skozi odpet« co je zapazil višnjeva zna na Indovih zagorelih prti "Ali znate to prebrat vprašal detektiv izveden razgrnil srajco tako, da ves napis videl. "Indske črke!" je "Neko žensko ime je na| Suraja ..." je bo!" Fakir je sedel pred ogledalom, ko so gospodje stopili v garderobo, in si ovijal belo ruto okoli glave. Radovedno jih Je pogledal. "Policija!" je dejal detektiv Smith in ga ostro premeril od glave do nog. Ind pa je samo malomarno odkimal in nadaljeval svoje delo. Na mizi v kotu je detektiv o- Nepotrebno Žena ima nov klobuk, njenemu možu nikakor n "Pa še povrhu ta cvet na ku. Zakaj neki?" Ona: "Ti veš, da imami da rože." On: "Tudi jaz imam ra rete, pa jih zato še ne obei klobuk.'* HIÖA NA PRODAJI 2—lest sobni stanovanji » ▼ basementu. Cen« $6.9