Poštnina platana v gotovini.
ŠTEV. 190.
LJUBLJANI, sreda, 24. avgusta 1927.
Posamezna številka Din 1.— LETO IV. m
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšt nedelje in praznike.
Me—čna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30—.
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2832.
Rokopisi se ne vrrčajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamk« za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Politika gnilih dovtipov se nadaljuje.
Včerajšnje »Jutro« poroča o »izvrši-no« obiskanem shodu dr. 2erjava v Laškem in o »krasnih« govorih dr. Žerjava in dr. Bohinjca. Če človek prečita poročilo o obeh teh govorih, pa vidi, da je krasote bolj malo, zaio pa tem več gnilih in neresnih dovtipov.
Kaj drugega ko gnil dovtip vendar je, če govori dr. 2erjav o nazadnjaški radikalni stranki, ko pa vsi vemo, da je smatral dr. 2erjav nazadnjaštvo te stranke za tako koristno, da je z navdušenjem sklenil z njo nacionalni blok in sipal ogenj in žveplo na vse, ki se niso z njim vred navdušili za ta blok. Komaj dve e i je od tega, ko je dr. 2erjav na pod-agi zveze z »nazadnjaškimi« radikali ministroval, sedaj pa {a 5jina obsodba radikalov. Ali morda zato, ker je zveza
nemogoča in zato tudi sodelovanje v vladi.
Ni pa že več gnil dovtip, temveč cinizem, če se gosipod Žerjav pritožuje proti terorju v Sloveniji. Vsa Slovenija bi bila srečna, če bi imela leta 1925,. ko je bil g. Žerjav minister tako malo prenašati terorja ko sedaj. Naj vendar pove g. 2erjav, kateri uradnik je bil v sedanji volini borbi premeščen. Pisalo se je sicer v resnici o premestitvi g. Ravtarja, , toda pravočasno je bila stvar prepredena. Premestitev g. Ravtarja bi nam-lec mogla koristiti samo esdeesarjem, ne pa SKS, NRS ali SLS, ki so z združenimi močmi zrušili kamniško esde-esasko trdnjavo.
Silno reven v argumentih mora biti g. Žerjav, da je kot znak terorja navedel tudi gerentstvo pri mariborski mestni hranilnici. Naj bi esdeesarji malo bolje gospodarili, pa ne bi nikdar prišlo do tega gerentstva. Ali mar g. Žerjav hoče, da bo oblast po vseh slabih izkušnjah mirno gledala, kako se dajejo gotovim ljudem milijonski krediti in kako izgublja potem hranilnica milijone ali pa morda hoče g. Žerjav, da bo oblast mirno gledala, kako dobe gotovi gospodje, ki so seveda slučajno esdeesar-)i, velikanske provizije, hranilnica pa še lepšo izgubo? Naj samo pove g. žerjav kako misli, bo vsaj javnost vedela, pri čem da je!
Pa g. Žerjav ima še en klasičen primer terorja. Pravi namreč, da se gerentstvo v Ljubljani zlorablja za agitacijo SLS. Tudi to ni več gnil dovtip, o čemur bomo g. Žerjava zelo kmalu uverili. Gerentstvo v Ljubljani je namreč mogoče strankarsko zlorabljati le, če to g. gerent pusti. Ali je hotel g. Žerjav to očitati g. komisarju Mencingerju? Ali pa je nalašč uporabil napačen izraz da govori mesto o komisarju o gerentstvu, da ne bi mogel g. Mencinger.reagirati? Ali pa je mislil morda g. Žerjav na gerentstvo ob volitvah l. 1925? Malo več točnosti v izvajanju bi slovenska javnost že lahko pričakovala od šefa SDS.
Stara stvar je tudi, da je g. Žerjav mojster v finem izražanju in zato pravi, da je predsednik vlade »priznal« oba velika župana. Ali so take navade morda pri esdeesarjih?
Končno je govoril g. Žerjav mnogo tudi o socialnih stvareh. Laško je namreč v rudarskem revirju. Ni pa povedal nič o Trboveljski, ne o ponesrečenem štrajku L 1923 in tudi ne o Fakinu. Vse to namreč ne spada v esdeesarski socializem.
Za g. Žerjavom je govoril še g. kandidat dr. Bohinjec, ki pa ni povedal nobenega gnilega dovtipa. Kajti, da se dr. Korošec uči iz njegovih govorov in da SDS nikdar ni podlegla frazam demagogije je suha resnica. 2e znana es-
Uspešno agitacijsko potovanje Vukičeviča.
Perušič, 24. avg. Predsednik vlade Velja Vukičevič je včeraj iz Gospiča nadaljeval svojo pot po Liki. V Perušiču ga je sprejelo kakih 200 ljudi. Postavljen mu je bil tudi slavolok. Perušič je hr-vatska vas, kjer je Radič imel absolutno večino. Zato so pričakovali, da bodo tam kake demonstracije. Toda narod je sprejel predsednika vlade dosti mirno in ga večkrat burno pozdravil. Velja Vukičevič je govoril o težavah ljudstva. Občinska deputacija je predložila prošnjo in zaprosila predsednika vlade za posredovanje, da se občini podeli kredit za postavitev mostu.
Iz Perušiča je Velja Vukičevič odšel v Brinje, ki je bilo vse okrašeno z zastavami. Predsednika vlade je sprejela množica naroda in uradništvo. Sreski poglavar je predsednika vlade obvestil o težkih razmerah ljudstva, posebno za-
radi pomanjkanja vode. Vukičevič se je interesiral tudi za druge potrebe naroda.
Iz Brinja je predsednik vlade odšel v Senj. Na mestnih vratih je predsednika vlade sprejel skoro ves Senj. Pozdravil ga je predsednik občine in mu opisal zgodovino mesta. Dal je izraza veselju, da je napočil dan osvobojenja in ujedi-njenja in da je zdaj te majhne primorske kraje prišel obiskat celo predsednik vlade. Vukičevič se je za pozdrav zahvalil. Nato so ga spremili v škofijski dvorec, kjer ga je pozdravil upravitelj škofije, ker Senj sedaj nima škofa. Vukičevič je sprejel nato deputacije: najprej duhovništvo, potem zastopnike občine, uradnike in končno vse člane radikal-skega odbora v Senju ter deputacije nekaterih društev.
Radikali ostanejo po volitvah enotni.
Beograd, 24. avg. V Beogradu ni skoro nobenega faktorja našega političnega življenja. Zdaj se samo komentirajo razni govori naših odličnejših politikov. Vsa država se zanima v glavnem za vo-| livne izide postavljenih kandidatur in nervozno o tem razpravlja. Vsak bi rad pogodil objektivno sredino nasprotujočih si vesti in ustvaril sintezo vsega, kar ima priti. V splošnem se dopušča možnost, da bo današnja vlada v prihodnjem parlamentu imela številčno večino. Ne ve se pa, ali bo prihodnja skupščina sposobnejša za delo od dosedanje.
Prepričanje vlada, da bo demokratska stranka v prečanskih krajih dobila 2 do 3 mandate več, v Srbiji 5 do 6 mandatov in v Južni Srbiji do 10 mandatov. Tako bi Demokratska zajednica v vsem mogla dobiti največ 70 mandatov. 0 radikalih se .sodi, da bi se njih število utegnilo sukati okrog 100. Pri radikalih je bila dozdaj praksa, da so bili tisti, ki so kandidirali na disidentskih listah, med volivno borbo izključeni iz stran-
ke, po volitvah pa so prišli kot enakopravni člani v klub, kakor da bi bili izvoljeni na pravih strankarskih listah. ,Kar se tiče radikalskih in demokratskih nezadovoljnikov, pašičevcev in davido-vičevcev, vlada prepričanje, da bodo oni v svojih klubih zavzemali opozicionalno stališče; v parlamentu pa da bodo disciplinirano glasovali za predlog vlade. Mogoče je, da kak pašičevec ali davido-vičevec pristopi k SDS. Vsi pa izključujejo možnost snovanja novih klubov od eventualnih demokratskih in radikalskih disidentov.
Za radičevce se v glavnem misli, da bodo obdržali število svojih dosedanjih mandatov, četudi utegnejo izgubiti na številu glasov. Za samostojne demokrate se sodi, da bodo nekoliko pridobili, toda ne mnogo. Muslimani in dr. Korošec bodo najbrž ohranili svoje pozicije. Zemljoradniki bi utegnili narasti na 10 do 15 mandatov. Tudi hrvatski federalisti lahko dobe 2 do 3 mandate.
MARKO TRIFKOVIČ POPRAVLJA.
Zagreb, 24. avg. Marko Trifkovič je poslal »Jutarmjem listu« popravek, ki se nanaša na poročilo o radikalnem shodu v Kuli, kjer je pravosodni minister dr. Subotič trdil: 1. da je Marko Trifkovič nasvetoval volitve in razpust skupščine ter sestavo sedanje vlade in da je on vedel, da bo Velja Vukičevič predsednik vlade, 2. da je Marko Trifkovič nekoč kot notranji minister ostal brez mandata in 3. da je Marko Trifkovič spremenil besede dr. Subotiča, ki je v Subotici govoril o beograjskem pašaluku.
Marko Trifkovič sedaj izjavlja: 1, da ni nasvetoval volitev in razpusta skupščine. Nikola Uzunovič je podal ostavko, ker je bil mnenja, da je po sprejetju proračuna za najetje posojila potrebno, da ima vlada čvrstejšo, širšo in stabilnejšo podlago. Ko je bil Marko Trifkovič pozvan na dvor, da poda svoje mnenje o politični situaciji in pFedlaga osebo, ki bi mogla z uspehom sestaviti vlado, je med drugim predlagal kralju, da vzame predsednika vlade iz radikalne stranke, ki daje največ možnosti, da
desarska demagogija s črnogorskimi princi to dokazuje.
»Jutro« je začelo volilni boj z gnilimi dovtipi, voditelji ga v istem stilu nadaljujejo, treba samo še, da to store tudi volilci, pa bo 11. novembra splošno zadovoljstvo nad gnilim dovtipom, ki ga bodo predstavljale esdeesarske kandidature.
se sestavi močna vlada. Ko je kralj vprašal tudi za osebo, ki jo Trifkovič predlaga, je ta nasvetoval Veljo Vukičeviča. Ob tej priliki ni bilo govora o razpustu narodne skupščine.
2. Marko Trifkovič ni nikdar ostal brez poslanskega mandata. Dr. Subotič naj pove, kdaj je to bilo. 3. Marko Trifkovič tudi nikakor ni izkrivil Subotičevega govora, ki so ga objavili naši in madjar-ski časniki.
Dr. Subotič tega govora ni dementi-ral. Trifkovič je kritiziral samo njegove neumestne izjave. Dr. Subotič tudi ni dementiral tega Trifkovičevega govora, temveč samo tisti del, ki govori o beograjskem pašaluku.
ITALIJANSKE PROVOKACIJE.
Trst, 24. avg. »Popolo di Trieste« prinaša dopis z Raba, v katerem na neču-ven način napada naša kopališča in letovišča ter trdi, da vlada povsod nered. V istem dopisu protestira, da se ta kopališča nazivljejo s hrvatskimi imeni in ne z italijanskimi. Hkrati se trdi, da se v naših letoviščih vodi ostra protiitalijanska kampanja samo zato, da bi se škodilo turistiki.
SPAHO NA AGITACIJI.
Mostar, 24. avg. Po svojem velikem agitacijskem potovanju po tuzlanskem okraju in po povratku iz Zagreba odpotuje dr. Spaho v Hercegovino, kjer bo imel s Šalih Baljičem shode v Mostaru, Stolcu in še v nekaterih krajih.
Justifikacija Sacca in Vanzettija.
Boston, 24. avg. Razbojnik Madiero je bil usmrčen ob 12.09 ameriškega časa, Sacco ob 12.19 in Vanzetti ob 12.26, torej včeraj zjutraj ob pol 7. po srednjeevropskem času. Madiero je umrl v 7 minutah. Sacco je pred svojo smrtjo prosil, da se zavzamejo za njegovo ženo in otroke. Ko je sedel na električni stol je vskliknil: »Živijo anarhija!« Umrl je v 8 minutah. Električni tok je imel napetost 2000 voltov. Vanzetti je umrl v 6 minutah. Pred smrtjo je še.zatrjeval, da je nedolžen. Za njega so uporabili električno silo 1600 voltov napetosti. Ravnatelj kaznilnice, ki je vodil izvršitev smrtne kazni, je bil silno vznemirjen in je komaj govoril. Oba obsojenca sta ravnatelju kaznilnice pred smrtjo dala roko in se od njega poslovila. Ob 12.30 je bila justifikacija končana. Proti večeru so trupla usmrčenih prepeljali na pokopališče in jih izročili sorodnikom.
Nekaj ur pred usmrtitvijo je bila bostonska kaznilnica podobna trdnjavi. V velikem krogu naokoli je policija zasedla vse dohode h kaznilnici z oklop-nimi avtomobili. Izven te verige je na tisoče ljudi čakalo na konec usmrtitve. Od časa do časa je policija potisnila množice nazaj, posebno odkar so se začele širiti vznemirljive vesti o pripravah za napad na kaznilnico. Množice so se začele razhajati šele, ko je bila usmrtitev končana. V vsem poslopju je vladala globoka tišina. Kdor je šel mimo, se je odkril in tako izkazal čast mučenikom.
New York, 24. avg. Vlak, v katerem se je vozil predsednik Coolidge, je spremljal aeroplan, ki je pregledoval’ železniško progo, da o pravem času prepreči eventuelen atentat na predsednika Coolidgea.
Beograd, -24. avg. Vest o usmrtitvi Sacca in Vanzettija je v Beogradu med delavskimi množicami izzvala razburjenja. Včeraj so pripravljali demonstracije pred ameriškim konzulatom. Policija pa je bila o pravem času obveščena in je sporočila izvršilnemu o3boru, da absolutno ne bo dovolila nobenih demonstracij. Policija je vse ukrenila, kar je bilo iz opreznosti potrebno. Ameriški konzulat straži po 10 oboroženih orožnikov.
KAPETAN GRADIŠNIK - NAGRAJEN.
Ziirich, 24. avg. Vsi švicarski listi pišejo sedaj naknadno' jako pohvalno o jugoslovenskem kapetanu Gradišniku zaradi njegovega poleta preko Alp. Pod pritiskom javnega mnenja v Švici je predsednik juryje odločil, da se kapetanu Gradišniku da posebna nagrada v znak priznanja za njegov polet, ki ga je izvršil potem, ko je jury že ustavila tekmo.
LETALSKE TEKME MALE ANTANTE.
Beograd, 24. avg. Včeraj dopoldne so dospeli v Beograd poljski aviatiki z aerpplani, s katerimi se bodo udeležili letalske tekme Male antante. Jutri pridejo tudi čehoslovaki.
VUKOVIČ IZPUŠČEN.
Subotica, 24. avgusta. Včeraj je bil izpuščen iz zapora novinar in urednik »Vremena« Josip Vukovič, ki je tam od-sedal kazen šestmesečnega zapora. Do-sedaj je odsedel dva meseca. Vložil pa je prošnjo, da sme prekiniti zapor. Tej prošnji je pravosodni minister ustregel in Vukovič je bil izpuščen iz zapora. Vukovič je kandidat HSS za drugi su-botiški srez.
Prazen strah pred SDS.
demonstracijo so bile za Vukičeviča kakor
Pri sedanjih volitvah opazujemo zanimiv pojav, da se je težišče volilne agitacije preneslo na prav majhne sestanke in na agitacijo od hiše do hiše in od osebe do osebe. Ta način agitacije je res mnogo uspešnejši kakor veliki paradni shodi, ker se pri takih priložnostih lahko vpliva na volilce tudi z drugimi sredstvi kakor samo z volilnimi šla-gerji in zato so se tega načina agitacije oprijele vse stranke zlasti na deželi, med njimi tudi SDS, ki ne prireja skoro nikjer večjih shodov, ampak povsod dela kolikor mogoče tiho.
Razumljivo je, da pri agitaciji od hiše do hiše gospodje agitatorji niso preveč izbirčni v svojih argumentih in šlagerjih, vsaj jih nihče ne nadzira. Vidijo in čutijo pa se kmalu učinki tihe agitacije in en tak učinek tihe agitacije SDS je strah pred znanimi maščevalnimi metodami SDS, zlasti med podeželskim uradništvom.
Treba se je le enkrat vsesti zvečer v kakšno takozvano »posebno sobo« in poslušati pogovore podeželjskih ljudi o volitvah. Lahko staviš 100 na eno, da boš slišal besede: Da, vsaj bi volil tega ali tega, ali pa to ali ono stranko, če se ne bi bal! Toda kaj bo, če pride na vrh zopet dr. Žerjav in SDS? Jaz j nimamo nobenega posebnega veselja iti v j Macedonijo ali pa na račun kakšne redukcije j v prezgodnji pokoj!«
Takšne besede se slišijo danes lahko po- j vsod na deleželi in priznati je treba, da j delujejo. Spomin na komaj polpreteklo dobo j terorja je še preveč živ.
Taki agitaciji s strahom pa je treba na- j praviti temeljit konec. Danes stoje stvari ta- i ko, da se po izjavah samega ministrskega | predsednika g. Vukičeviča in tudi po deci- j dirani izjavi dr. Korošca v Ptuju absolutno I
nikomur ni treba bati prav nobenega preganjanja in prav nobene maščevalnosti od strani eksponentov SDS, ker je Pribičevič ■u ž njim vred seveda tudi dr. Žerjav iz vsake bodoče vladne kombinacije izključen. Možnost uganjati teror je obema odvzeta in oba se bosta morala že sprijazniti z mislijo, da veliko lažje zadene kakšno preganjanje esdeesarje same kakor pa da bi še oni mogli komu odvzemati kruh ali ga preganjati iz enega konca države v drugega.
Tudi najnovejša tolažba z »demokratskim blokom« gg. Pribičevieu in Žerjavu ne bo pomagala. Vse pisanje »Jutra« o nekem demokratskem bloku in vsa namigavanja dr. Žerjava, da »je nova kombinacija na po-nolu« vse to je le samo slabo preračunana tolažba in ob enem bodrilo za obupane esdeesarje na deželi, da se v njihovih srcih zaneti vsaj še ena sama skromna iskrica upanja na bodočo moč SDS. Ta tolažba pa je [ razna, ker takega »demokratskega bloka«, v katerem bo našla varno zavetje zelo nedemokratična gospoda Pribičevičevega oziroma Žerjavovega kova, nikdar ne bo! Zato j.a je tudi strah, ki ga širijo agitatorji SDS po deželi s svojim skrivnostnim šeptanjem, ila bo SDS kmalu zopet prišla do moči in veljave v državni politiki, popolnoma prazen.
To naj blagovolijo vsi nasprotniki znane klike, ki ima žalibog še danes usodo celo- ! kupne SDS v svojih rokah, primerno upošte- j vati in naj s tem tudi svoje prijatelje zlasti j na deželi pravilno informirajo, da bo vendar j že enkrat konec tistega praznega strašenja ljudi z veličino in močjo slavne SDS, ki je j danes in bo v bodočnosti še bolj popolnoma na tleh.
Ne bojte se raznih strahov in pri volitvah volite brez strahu kogar hočete, samo ne SDS!
t nalašč, ker more sedaj pred vs , dokazat;, do ne preganja vlada
sem svetom preganja vlada svojih političnih nasprotnikov, temveč da uganjajo ti :.ik teror, da niti predsednik vlade ne more 'uirno zborovati. In seveda bo prišel sedaj obračun, obenem pa so esdeesarji z razbijanjem shoda napravili Vukičeviču tako reklamo po Liki, kakor so svoje dni pripomogli orjunaši dr. Korošcu, da je bil izvoljen v Ljubljani. Esdeesarska politika je namreč povsodi enako za nič.
Krvavi shodi. Volivna borba postaja tem j pravljalnega odbora.
dar rešiti brez prizadetih narodnosti ali celo proti njim, kakor se je to že marsikdaj poskušalo. Manjšinsko vprašanje dosedaj še ni imelo večjih uspehov. Edini večji uspeh je bil storjen s sprejetjem zakona o državljanstvu v Latviji. Dr. Vilfan je končno apeliral na solidarnost narodnih manjšin v Evropi in na kolektivnost evropskih narodov. »Mi moramo voditi manjšinsko politiko,« je izjavil dr. Vilfan, »toda ta politika mora ostati evropska in biti človečanska in poštena.« — Za njim so govorili še drugi delegati iz pri-
ostrejša, čim bolj se bližamo dnevu volitev Zlasti se to opaža v južnejših selih države, iako je prišlo na zemljoradniškem shodu v uračaničah do krvavega pretepa med zem-ljoradniki in radikali. Desetorica radikalov je hotela motiti zemljoradniški zbor in pričeli so celo metati na zborovalce kamenje in gnila jajca. To je zemljoradniško množico tako razkačilo, da so padli po radikalih, da so uioiali vse prepeljati v bolnico. Orožniki so bili mnogo preslabi, da bi mogli radikale ščititi in niso mogli niti shoda razpustiti. — Velik pretep je bil tudi na shodu neodvisnih delavcev v Bački Topoli. Tu je prišlo do pretepa med komunisti in dobrovoljci. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, kdo je zakrivil pretep.
Devet kandidatnih list v Črni gori. Sodišče je potrdilo sledeče liste: vladno radikalno (nosilec Ljuba Jovanovič), radikalno biv. fin. ministra dr. Stojadinoviča, ki jo je potrdil glavni odbor radikalne stranke, rad. Orahovreca, ki je hotel združiti vse državotvorne elemente, pa je postal disident brez upa na mandat. Nadalje sta potrjeni obe demokratski listi (nosilca Radovič in Cemo-vič), delavska (dr. Vukčevič), federalistična (Mihajlo Ivanovič, nar. posl.), zemljoradni-Ska (Novina Šandič) in esdeesarska (dr. Martinovič).
V devetih volilnih okrožjih Južne Srbije je bilo vloženih 49 kandidatnih list in sicer 38
Satto in Vanzetti — usmrčena.
Boj za pomilostitev, oziroma oprostitev italijanskih anarhistov Sacca in Vanzetti ja je postal boj med kapitalističnim in socialističnim svetom. Ni šlo več zato, če sta oba anarhista kriva ali ne, temveč šlo je le za vprašanje, kdo je močnejši, ali kapitalističen svet ali socialističen. Vsaj tako so pojmovali to vprašanje oni, ki imajo v Ameriki vso moč v svojih rokah in glasno je izjavil »liberalni« senator Borah, da bi bila figarija ustrašiti se protestov delavcev in Evrope. Pravno vprašanje je postalo prestižno vprašanje in s tem je bila usoda Sacca in Van-zettija zapečatena.
Mnogi so sicer upali, da ne pride do usmrtitve in da 11. avgusta dosežena odgo-ditev pomeni tudi popolen preojeret v procesu. Vsi ti optimisti so danes bridko raz-
je imela povelje, da takoj uporabi orožje, če se demonstranti ne bi hoteli raziti. Kljub vsej pripravljenosti policije pa je prišlo do težkih izgredov.
V vsej državi Massachusett je proglašena generalna stavka.
V vsej Ameriki se vrše demonstracije in nemiri ter skoraj povsod stopa' delavstvo v stavko. Policija, ki je silno okrepljena z vojaštvom, je sicer pripravljena na vse even-tualnosti, toda čisto neizvestno je še, kam more prelita kri pripeljati dogodke.
PO EVROPI.
Nič manj ko v Ameriki ni učinkovala vest o usmrtitvi Sacca in Vanzettija na velike \ evropske delavske centre. Vest o justifikaciji je dospela v Evropo včeraj popoldne in je v hipu povzročila velike demonstracije. Zlasti
= Francija je pripravljena znižati posadko samo za 5500 mož. »Daily Telegraph« javlja iz Pariza, da čaka francoska vlada na odgovor angleške vlade, ki se nanaša na vprašanje znižanja posadke v Porenju. Francoska vlada je že sklenila, da ne bo znižala svoje posadke za 10.000 mož, nego samo za 5500.
= Maršal Foch za enotno fronto z Anglijo-Tednik »Referee« je objavil intervviev svojega dopisnika s francoskim maršalom Fo-chom. V svoji izjavi je maršal Foch povdaril, • da ne veruje v to, da bi sovjetski režim v Rusiji kmalu padel. Rusi so postali že apatični. — Nato je govoril Foch tudi o leninu-mu. Izjavil je, da je mogoče zajeziti val komunistične propagande samo na ta način, da se ustvari enotna fronta Anglije in Francije. — Končno je dejal maršal Foch, da bi vladal svetovni mir, ako bi ostali v bodočnosti prisrčni zaveznici Anglija in Francija. Razmere med Francijo in Nemčijo pa se bodo znatno izboljšale, ako bo Nemčija likvidirala svoje militaristične organizacije, spolnila svoje dolžnosti, ki jih ima po mirovnih pogodbah in uničila svoje vojne utrdbe.
= Grška in vprašanje Dodekaneza. Kakor poročajo grški listi je bilo na sestanku grškega zunanjega ministra Kafandarisa z Musolinijem, tudi mnogo govora o italijanizaciji, ki jo izvajajo Italijani na tem grškem otočju. Vsa nasilja, ki so jih morali okusiti
c U11U VlUZtJIlill ti/ Ivcilllllutllllill Ubl lil	j	“‘uv/ju. » >3«	.*	•	i	„,TrtU(i
i8 radikalnih, 13 demokratskih, 3 esdeesar- j naši bratje v Primorju, se polagoma uvel*a-ske, 3 zemljoradniške, 1 socialistična in 1 jo tudi na Dodekanezu. Zato se je p lista srbske stranke.	zadnjem času med Grki močno gibanje p
zadnjem --	_	.
italijanizaciji Dodekaneza. Tako je bilo v Ameriki ustanovljeno društvo »Zveza ameriških Dodekanezanov«, ki pa se ne zado-
Politlčue vesti.
 __ .	,	volj uje le z narodno obrambnim programom.
= Stališče in program hrvatskih lederaU- tenJveg je prigela propagirati tudi iredento
Norlolia io hil« /lan nrnrrrnmjiHpnin IZ-	—	.	.
~	.	.*	,	,	,	«	j	,	.1	i	uiuu	puvmuvua	ucuiv/uouui>ijc.	uiaou
očarani m vsi znaki dokazujejo, <la je bila * y Beriinu in Parizu se trudijo komunisti, da odgoditev justifikacije dovoljena samo zato, ,	razpalijo delavce. Prišlo je že do
1	--	  1----K1""*	""	Hnvnli	tgjkih	spopadov s policijo. Berlinska policija
je močno zastražila ameriško veleposlaništvo in generalni konzulat in enako sta obe zgradbi zastraženi tudi v Parizu.
Komunistična agitacija /pa is šča in zato se je bati, da pride še do težjih
da se je mogla oblast za justifikacijo dovolj
pripraviti.
Z neverjetno iznajdljivostjo in vnemo so se sicer branitelji trudili, da iztrgajo Sacca in Vanzettija smrti, toda bilo je vse zaman, ker prestiž ja zahteval smrt, obeh anarhistov.
stov. Nedelja je bila dan programatičnih izjav voditeljev strank. Za hrvatske federaliste je to storil dr. Trumbi, na velikem shodu v Splitu. Najprej je povflaril dr. Trumbič pomen volitev, ker samo ta dan je suverena oblast v resnici v rokah naroda. Nato je govoril o znani izjavi justičnega ministra dr. Subotiča, da je namen Vidovdanske ustave samo ta, da osigura Srbijancem hegemonijo. Ta hegemonija pa ni v korist srbskemu narodu, temveč samo beograjskim političar-jem, ker prečanski Srbi od nje ravno tako trpe. Že davno pa so Hrvati na svoji koži občutili zlo srbijanske hegemonije. Vsi lju-je imajo iste pravice in zato se on bori ne samo proti srbijanski, temveč proti vsaki hegemoniji. Hegemonija je suženjstvo in zato je boj proti hegemoniji prvo načelo hrv. federalistov. Vsled hegemonije vse propada in to vidi v Dalmaciji. Vlada izdaja za
In tako se je zgodilo, da sta bila Sacco in i nemjrov_ Kako silno je ogorčenje delavstva
Vanzetti v noči od nedelje na ponedeljek, takoj, ko je nastopil njih smrtni dan —■ 22. avgust 1927 — usmrčena.
ZADNJI TRENUTKI SACCA IN VANZETTIJA.
Oba obsojena sta vedela že v soboto, da ni za nju nobene rešitve. Bila sta zato naravno silno razburjena in za hip se ju je polaščala naravnost duševna zmedenost.-Vendar pa sta hrabro kljubovala slabosti in si prizadevala, da čim možatejše prebijeta svoje zadnje ure. Skušala sta celo čitati, a jim čitanje ni šlo od rok in nato sta pričela pisati poslovilna pisma. Ko se je bližala smrtna ura, sta čakala v celici, da ju pokličejo na zadnjo pot.
Ko je odbila ura polnoč, je nastopil krvnik svoje mesto. Najprej je bil justificiran Portugalec Madeiro. Tri minute po polnoči je bila smrtna obsodba nad njim izvršena.
Nato je bil pozvan v sobo smrti Sacco. Poslovil se je od Vanzettija, ga poljubil in nato odšel iz svoje celice v celico, kjer je stal električni stol. Ko je bil pred stolom se je obrnil na navzoče priče in sodni dvor ter dejal: Zagotavljam še enkrat, da sem nedolžen. Moja ljuba mati!
Sacco je bil privezan nato na stol in v 19. minuti po polnoči je pritisnil krvnik na električni gumb in električni tok je ubil
Takoj nato je bil poklican Vanzetti, ki je bil manj miren ko Sacco, vendar pa nezlomljen. Ista procedura se je ponovila in v 27. minuli po polnoči je elektrlčru tok končal tudi njegovo življenje.
Sodba je bila s tem izvršena, toda boj zaradi Sacca in Vanzettija še dolgo ni končan. Zakaj delavstvo vsega sveta vidi v tej'justifikaciji samo umor in z vso silo se pripravlja, da se za ta umor maščuje. Tisoče in tisoče žrtev bo morda Še padlo vsled prestižne justifikacije z dne 22. avgusta 1927.
PO JUSTIFIKACIJI.
Vest o izvršeni justifikaciji je prišla v javnost šele zjutraj. Bliskovito se je vest razširila po vsem Bostonu in skoraj so se pričele demonstracije in krvavi spopadi med policijo in delavstvom.
Policija je bila sicer na demontracije izborno pripravljena. 3000 redarjev s 50 strojnimi puškami je stražilo jetnišnico in policija
zlasti se
volilno borbo milijone za najnujnejše izdat-stražem tudi v ^aiizu.	j	j,0	nj	denarja. Tako so morali za Zagre-
stična agitacija	naia-	j	advokati	plačati	sodišču	stroške	za	razne
tiskovine, ker ni bilo kredita za ta majhen izdatek. — Sodstvo, temelj države propada,
pa se je pokazalo ze v ponaeije«, ko se spion , & da tudi kmetijstvo, ki je ponekod tako m pnsla v Evropo vest o justifikaciji Sacca j	kakor	v Kristovih časih. Železnice
in Vanzettija.	i„„_:	,	propadajo in nesreča, ki se je pripetila že-
Tako je vdrlo v St. Nazairu -5 s_ samokres	lezniškemu ministru ni bila slučaj, temveč
oboroženih delavcev v policijski komisarijat s klici: Živio Sacco in Vanzetti. Policisti so , telefonično zaprosili za pomoč, ki je tudi ! prišla, nakar so delavci pobegnili na vrt, od- ( koder so obstreljevali komisarijat.
Vest o usmrtitvi bo seveda ogorčenje delavcev še povečala in bati se je najtežjih izgredov. Pariška policija pripravlja zato obsežne obrambne odredbe.
posledica hegenionistične uprave.. Vse delo za šolstvo obstoji v tem, da povsod vsiljujejo cirilico. — In naš parlamentarni režim. Drugod postavljajo parlamenti vlade, pri nas pa ustvarjajo vlade parlament. Ne pravimo to mi federalisti, temveč državotvorni Srbi. Ironija usode je hotela, da čutijo vsi, ki so ustvarjali proti Hrvatom centralistično ustavo danes na lastni koži njene blagodati m
. 1	_ •_:	alamonli
  	_	Ji	1	1	VO	UMUVU	   -	„	_
Enako se pripravljajo velike delavske ae- , ^ go ,n-eganjani kot protidržavni elementi.
monstracije v Nemčiji. V Halle so delavci ,r tska federalistična stranka zato ne bo
velik nrotestm	.	.	,	•	.	 ,_________:::
stopili v stavko in priredili velik protestni shod. Ko je hotela policijo po shodu trg izprazniti, je začela množica policijo obmetavati s kamenji. Policija je izvedla številne aretacije, nemiri pa so trajali pozno v noc.
NAPAD NA POSLOPJE ZVEZE NARODOV.
Ob priliki demonstracij za Sacca in Vanzettija je prišlo v Ženevi v pondeljek zvečer do težkih izgredov. Množica je začela razbijati šipe na palači Zveze narodov in policija je le s težavo preprečila, da niso vdrli demonstranti v poslopje samo.
Vso noč so se vršile demonstracije pred hoteli kjer prebivajo Amerikanci. V enem hotelu so razbili demontranti vse šipe in pr škodovali tudi pohištvo.
ZADNJE NADE.
Najvišje sodišče v Washingtonu je sprejelo peticijo zagovornikov za obnovo procesa. Ker bo zasedanje sodišča šele jeseni, bi morala biti do tedaj odložena justifika-cija. Da pa mora pričeti najvišje sodišče v tej slvari poslovati, je potrebno, da peticijo sopodpiše vsaj en sodnik najvišjega sodišča. Zato so se zagovorniki trudili, da dobe vsaj enega sodnika za ta podpis, toda ves njihov trud je bil zaman in vsi sodniki so podpis odklonili.
odnehala od boja proti hegemoniji. Nato je govoril dr. Trumbič proti Radiču. Glavna njegova napaka je, da je priznal dne 27. marca 1926 vidovdansko ustavo. Dejal je tedaj, da je to storil vsled tega, da zaščiti narod pred preganjanjem. In kaj se mu je zgodilo v zahvalo, da je podprl centralističen režim. Danes izjavlja Vukičevič, da ni za Radiča nobenega mesta v vladi. Pri Radiču je bila koncentrirana vsa politična moč hrvat-skega naroda, a kaj nam je dala ta sila?
Nič! — Težak je zunanje političen položaj naše države }n edina rešitev je, da so vsi doma zadovoljni. To pa je mogoče le, če hegemonija pade, ker hegemonija se more vzdržati le na bajonetih. Dokler ne bo država federalistično urejena, se bo vedno potoni raznih dispozicijskih fondov zapravljal državni denar. In zato zahtevamo, da skupne posle opravljamo skupno, naše pa da opravljamo sami mi. — Izvajanja dr. Trumbiča so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem.
= Otvoritev manjšinskega kongresa v Ženevi. V torek popoldne ob pol 4. uri je olvoril ob navzočnosti 100 delegatov, mnogih drugih udeležencev in žurnalisov slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Vilfan manjšinski kongres v Ženevi. V svojem otvo-
na Dodekanezu.
= Grki so navdušeni za fašizem. Te dni so osnovali v Atenah prvo fašistično organizacijo. V organizacijo je vstopilo takoj 1500 meščanov. Po vsej Grčiji so uvedli obširno akcijo za ustanovitev fašističnih organizacij' ki bodo imele poseben borben značaj. Organizacije se bodo imenovale »Vsegrško udru-ženje rumenih strajc«.
= Važni zgodovinski dogodki na Šp»n' skem. Vladno glasilo »La Nacion« je objavilo vest, da se bodo na Španskem dogo i važni zgodovinski dogodki, ki bodo pop0 -noma prenovili Španijo v političnem in kulturnem pogledu. Španija bo čisto prerojena. Državne institucije bodo tipično Španske in bodo popolnoma odgovarjale tradicijam španskega naroda V prvi vrsti se bo osnovala patriotska zajednica, v kateri bodo včlanjeni vsi Španci brez razlike političnega mišljenja. Patriotska zajednica, dasiravno politična organizacija, bo delala na tem, da dvigne blagostanje španskega naroda. Organizirala bo tudi s sodolavanjnm vlade sindikalne (strokovne) organizacije delavcev, intelektualcev in delodajalcev.
Beležke.
Ta je dobra!
Slavno »Jutro« piše, da hočejo nasprotniki SDS onemogočiti trezno gospodarsko delo naprednjakov, to se pravi esdeesarjev.
Ali naj pričnemo hvaliti to trezno delo pri Agro - Merkurju ali pri Slavenski banki ali pa kje drugje. Gospodje, kar z besedo na dan.
Za smeh in kratek čas.
»Jutro« piše: Kandidat dr. Bohinjec je v krasnem govoru razvil svoj program in pri tem zlasti povdarjal, kako danes gosp. Korošec govori, kakor da se je naučil naše govore skozi sedem let.«
Škoda, da ni dostavil g. Bohinjec še to. kakor da bi ves čas bral »Novo Pravdo« in njen neprekosljiv roman »Tajinstveni mori-lec deklet.c
Prav je dejal dr. Korošec, da je od resnega do smešnega Je en korak. Samo da tega esdeesarski voditelji ne spoznavajo.
kateri   *	.	.
godil. Zlasti so to upali, ker se je govorilo, da bo tudi Coolidge v tem smislu posredoval. Vse te nade pa so bile na pesku in guvernerja Fullerja sploh ni bilo mogoče najti.
Tako je bila tudi ta zadnja nada pokopana in justifikacija se je ob napovedanih minutah izvršila.
ŠAHOVSKI TURNIR V KARLOVCU.
VI. kolo. Dr. Singer je dobil proti Cirilu Vidmarju, Abraham proti Ačimoviču, Bošen proti Jonkeju, Pirc proti Rupniku, Agapje-jev proti Filipčiču. Nedeljkovič proti Fritzu in Toth proti Grenčarskemu. Partija
vec — Kundjukov je bila prekinjena. rkon_ njena partija Abraham — Jonke se čala remis.	orenčarske-
VII. kolo. Pirc je dftbl1 P|gger proti Fri-
Rupnik
i Volivna borba.
Slaba špekulacija esdeesarjev v Liki. Kakor smo poročali, je doživel predsednik vlade prvi dan svojega agitacijskega potovanja po Liki, naravnost triumfalen sprejem. To je šlo se\eda esdeesarjem na živce, ker so bili pač prepričani, da je in ostane Lika
---------------------------------------- ,	ritvenem govoru je povdaril dr. Vilfan, da
Edina nada je bil guverner Fuller in ne- faba nwnškega jezika na tem kongresu m-iteri so tudi upali, da bo ta justifikacijo od- | ma pontičnega pomena, temveč samo prak-
’	   ‘	tičen. V imenu kongresa se je nato zahvalil
dr Vilfan predsedniku Švice in švicarski vladi za gostoljubnost. V svojem govoru je izjavil, da se bo končno veljavno uredilo vprašanje sprejema novih narodnih manj šele potem ko se bodo izdelali posebn tuti. Pred sprejetjem novih ?Wuto , rodne manjšine, ki se poteguje] orRanjZacijo. ne bodo sprejele v manjšinsk	in na
V tem slučaju gre za Beloruse ^ Q Poljskem. Bolgare v J«««! Litayce y Frize v NemčijijJu	gresa je ugotovil,
S-Si»rsss5. «»**
manjšine in da je vpraašnje narodnih man,-šin vprašanje sporazumnega sožitja v Evropi sploh! Manjšinska vprašanja se ne smejo mk-
njih domena. Zato so hoteli drugi dan doka zati, da še niso vsi esdeesarji izginjli iz Li ke in skušali so motiti Vukičevičeve shode. Deloma jim je to tudi uspelo, pa čeprav je imel Vukičevič dovolj orožnikov na razpolago, da bi mogel vse dati aretirati. Toda te
mu, Toth proti aRupnik proti tzu, Bošan proti Acim KurdjUkovu, partiji
^ FiliP^ in Abraham ~ Žido-Nedeljkovič — F P^js prekinjeno partijo vec sta končaUur|fi dobU
prvin kolo. Pirc ie d.obl1 P';oti Agapjejevu, Bošan proti Abramoviču in Nedeljkovič pro-h Tothu Partija Filipčič — Singer je kon-Acimoviču. Partija Ciril Vidma r— Židovec mu, Fritz proti Kurdjukovu in Rupnik proti Ačimoviču. Partija Ciril Vidmar — Židovec je bila prekinjena v enaki poziciji.
IX. kolfl. Senzacija kola je bil poraz dr. Singerja proti Tothu. Pirc je zmagal nad Nedeljkovičem in s tem dosegel vodstvo. Bošan je dobil proti 2idovcu, Rupnik proti Abrahamu, remis so bile partije Agapjejev-Jonke, Filipčič-Kurdjukov, Vidmar-Fritz m prekinjena partija Vidmar-Zidovec.
Stanje po IX. kolu. Pirc 7, Bosan, dr. Singer 6, Jonke, Nedeljkovič, Toth 5, Agapic-jev, Filipčič, Vidmar 4'A, Rupnik, Židovec , Ačimovič VA (1), Abraham, Kurdiukov 3, Grenčarski 2 lil.
Dnevne 'vesli.
— Stanovanjski zakon bo ukinjen. Kakor poroča zagrebški »Večer«, se pretresa v ministrstvu za socialno politiko vprašanje
o	stanovanjskem zakonu. Kot smo poročali, je bila razpisana o tem vprašanju anketa. Večina gospodarskih organizacij se je izjavila proti stanovanjskemu zakonu. V ministrstvu prevladuje mnenje, da je treba stanovanjski zakon ukiniti, vendar pa naj bi ostalo pri delni zaščiti najemnikov, in sicer-naj se stanarina maksimira.
— Učiteljska disciplinarna sodišča. Prosvetnemu ministrstvu so predloženi predlogi ° jzpremembi in dopolnitvi uredbe o učiteljskih disciplinarnih sodišč in uredbe o mestnih in oblastnih odborih. Kot poročajo, stopite uredbi v veljavo že začetkom letošnjega šolskega leta.
— Zatvoritev letoviških sezonskih pošt. letoviške sezonske pošte prenehajo funk-cijoniraii koncem avgusta, ko preneha letoviška sezona. V onih krajih, kjer se bo sezona podaljšala, pa s 15. septembrom.
— Izseljeniški kongres v Rogaški Slatini. Od dne 25. do 27. septembra se vrši v Rogaški Slatini izseljeniški kongres. Na kongresu se bodo pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo, zaščite naših izseljencev. Ministrstvo so socialno politiko pošlje na kongres posebnega delegata.
— Zračna proga Beograd—Zagreb se otvori dne 15. februarja 1928. Prvotno je imela biti otvorjena proga, kot smo poročali, jutri. Vsled tehničnih ovir je bila otvoritev preložena.
— Tiskarski škrat. V včerajšnjem našem poročilu o glavni skupščini UjU v Skopliu nam je tiskarski škrat napravil pomoto. Rečeno je, da sta referenta Dušan Šesfan in Slobodan Zivojinovič povdarjala potrebo, da se emancipira učiteljstvo od dnevne politike in se osamosvoji v strogo strankarskem pravu. Pravilno je: in se osamosvoji v strogo stanovskem pravcu. V odsek za p avno^ poročilo je bil izvoljen Josip Kobal
ne Dušan Kobal, kot je bilo javljeno.
— Razpisano mesto knjigovodje. Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto za knjigovodjo II. kategorije državnih uradnikov z enoletnim provizorijem. Knjigovodja mora biti vešč vsem knjigovodskim poslom, dobro verziran v gospodarstvu in vodstvu podjetij. Zahteva se srednješolska matura ali pa trgovska akademija in izpit iz državnega računovodstva. Prošnje je vložiti do dne 5. septembra t. I. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 87 z dne 20. avgusta 1927.
— Cerkev in radio. Lombardijski episko-pat je izdal naredbo, ki graja postavljanje radiotelefonskih aparatov v stanovanjih duhovnikov ter v cerkvenih zavodih in ustanovah, ki vzgajajo mladino. »Osservatore Romano« to naredbo odobrava ter se skli—
, cuje pri tem na to, da se širijo potom radi-ia pogosto zmote in nemoralnost.
~ Novo sredstvo zoper raka. Angleška medicinska revija »Lancit« poroča o novem sredstvu zoper raka. Profesorja Lumstien in Stephen sta iznašla nov serum ter ga preizkusila na raznih živalih, posebno na podganah. Od 40 za rakom obolelih podgan sta ozdravila več kot polovica popol-noma.
— Mednarodni kongres kemikov. V Varšavi se otvori dne 4. septembra mednarodni kongres kemikov.
— Usoda delavcev v Sovjetski Rusiji. Kot poročajo iz Rige, je prišlo v raznih pokrajinah Rusije, posebno južno od Moskve do velikih delavskih nemirov. Brezposelni delavci so priredili manifestacije. Delavci so vzklikali: »Kruha hočemo! Doli sovjeti!« Oblasti so rekvirirale vojaštvo, ki je uporabilo orožje. Samo v Tuzli je 15 mrfvih in 20 ranjenih.
~ Umor pri Čemomercu. Afera je znana: Dva hlapca sta v bližini Černomerca vse popoldne in ves večer pila. Zvečer je bil eden od njiju ubit, drugi pa težko poškodovan. Sprva so sumili kolego umorjenega, ki so ga našli naslednje jutro v hlevu v slami težko poškodovanega, da se je v pijanosti s svojim tovarišem stepel, pozneje so aretirali kajžarja Leskovarja, o katerem se je sumilo, da ima tudi že neki drugi umor na vesti. Dečko je bil, kot smo poročali, aretiran, vendar ga je preiskovalni sodnik čez par dni radi pomanjkapja dokazov izpustil. Sedaj so prišli novi momenti na dan in Leskovar je bil ponovno aretiran.
— Podgane ogrizle otroka. V neki vasi v Vojvodini so napadle podgane v neki kmetski hiši otroka, ki je spal v zibelki. Preiskava je ugotovila, da je privabila podgane krema, s katero je bil namazan obraz otroka. Podgane so jele glodati lica deklice. Ker se je otrok, naravno, drl iz vsega grla, je prihitela njegova mati ter rešila otroka sigurne smrti.
— Mojsterski skok. Iz Salzburga poročajo: Konji voza, na katerem so se voziti irije otroci v starosti od treh do- petih tet, so se splašili. Divjali so v najhitrejšem tempu po salzburkih ulicah. Srečal jih je v automobilu privatni uradnik Seizinger Seizinger je skoči! bliskoma iz avtomobila na hrbet enega od splaenih konj ter je voz ustavil.
— Spomenik Devici Orleanski v San Franciscu. V Newyorku eksistira družba, ki si je postavila za poseben cilj, da reši v Ameriki spomin na Devico Orleansko. Družba je postavila devici pravkar v San Franciscu spomenik. Spomenik je reprodukcija spomenika, ki stoji v Newyorku na obali Hudsona in ki ga je ustvarila miss Anna Vaughan Hvatt Huniington.
— Lindbergh noče, da bi se izkoriščalo njegovo ime v reklamne svrhe. Dejstvo, da je Lindbergh nepušilec, je hotela izkoristiti neka ameriška ženska organizacija v svrho ljute kampanje zoper tobak. Borbene dame so afiširale po vseh ameriških mestih plakate zoper kadilce. Pri tem so zlorabljale Lindberghovo ime ter grozile kadilcem z
vsemi mogočimi neugodnimi posledicami. Ko ga je povabila te dni ena od filijalk strumne ženske organizacije na banket, je prižgal Lindbergh nenadoma cigareto ter jel puhati liki lokomotiva. Svojim prijateljem je dejal: »Sedaj se hočem privaditi pušenju, ker nočem, da bi me uporabljali kot ustra-šilno sredstvo.«
— Tomanova proslava v Kamni gorici.
V	nedeljo, dne 28. avgusta 1927 ob 3. uri popoldne se vrši v Kamni gorici proslava stoletnice rojstva tukajšnjega rojaka, slovenskega rodoljuba dr. Lovro To-man-a. Vspored: I. Pred njegovo rojstno hišo, kjer je vzidana spominska plošča: a) Savici — poje moški zbor; b) Slavnostni govor — dr. Joža Lavrenčič; c) Pesem koroških Slovencev — poje moški zbor; d) Pozdrav gostov. — 11. Poklonitev na pokojnikovem grobu. — 111. Igra »Berite Novice« (Jurčič) — Razne deklamacije njegovih pesmi, petje ter prosta zabava. — Pokojnikovi prijatelji kakor častilci, vaščani ter okoliški sosedje so vsi vljudno vabljeni k tej stoletni proslavi.
— Zračni promet Beograd—Zagreb se otvori dne 15. februarja 1928.
— Zaplenjeni listi. Državno pravduištvo v Zagrebu je zaplenilo v soboto radi komunistične propagande »Borbo« in »Organiziranega Radnika«. Tudi »Narodna Politika« je bila zaplenjena, ta pa radi žaljenja kralja. Sodišče je vse tri zaplembe potrdilo.
— Zaščitnik morale. Iz Mostara poročajo: '2e pred vojno je vzbiljalo preklinjanje neizobraženih ljudi, ki so blatiti s svojimi nedostojnimi izrazi vse, kar je bilo drugim ljudem sveto ogorčenje, ki je izzvalo naredbo zoper to grdo navado. Naredba pa se žalibog ni dovolj strogo izzvajala. Po vojni pa se je grda navada tako razpasla, da je strah in sramota, zato pozdravljajo inteligentni krogi v Mosiaru in okolici z veseljem odredbo predstojnika mostarskega okraja, v kateri je rečeno med drugim sledeče: Ob priliki inšpekcijskega potovanja po svojem srezu sem opazil za javno moralo zelo škodljiv pojav, da psujejo namreč neomikani ljudje Boga in druge svetinje, zato zapovedujem vsem vaškim županom in orožniškim postajam, da naj prijavijo vsakogar, ki bo kaj takega zagrešil sreske-mu poglavarstvu, ki ga bo najstrožje kaznovalo. Če vzamemo stvar natančno, ima sreske poglavar prav, ker nima prav, kdor žali religijozno, oziroma etično čustvovanje sodržavljanov.
— Mednarodna geofizična in geografična anketa v Pragi. Meseca septembra se vrši v Pragi mednarodna geofizična in geografična anketa. Za anketo vlada veliko zanimanje: cela vrsta držav je že priglasila svojo udeležbo
— 62 leten oče umoril svojega 35 letnega sina. V Lačaraku pri Mitroviči se je odigrala te dni krvava kmetska rodbinska drama. 35 letni kmet Nikolaj Jankovič se je vrnil z neke krstne slavnosti. Prinesel je s seboj kolač, s katerim je pogostil 62 letnega očeta Bogoljuba. iNenadonia je izbruhnil med očetom in sinom prepir radi izkupička za steljo, šlo je za 40 dinarjev. Stari je izjavil, da denarja ni prejel, nakar je navalil sin nanj z nožem. Oče je pograbil vojaški bajonet, 'ki ga je imel pripravljenega za rezanje koruznega listja. Starec je izbil sinu nož iz rok ter ga z bajonetom zaklal. Tako opisuje vsaj on dogodek, priznava pa, da je bil preje mnogo žganja. Orožniki so ga aretirali in izročili državnemu pravdništvu.
— Beg hajdučice Stoje Markovič. Naravno je, da zagrebška policija bega hajdučice Stoje Markovič ne more pozabiti kar tako. Aretacije komunistov, o katerih sumi policija, da so bili z organizacijo bega v zvezi, se nadaljujejo. Vendar pa policija doslej ni dosegla še prav nobenih pozitivnih rezultatov. Razširila se je govorica, da se nahaja 'Stoja na Dunaju, od koder namerava odpotovati v sovjetsko Rusijo. Vest pa še ni potrjena.
— Večne smrtne obsodbe v Budimpešti.
Honvedsko sodišče v Budimpešti je izreklo te dni zoper tri huzarje, ki so zaklali, kot »mo poročali, pred tremi tedni v Nagya-palati ob priliki nekega gostilniškega pre-tega nekega orožnika sodbo. Obsojeni so bili: Huzar Julius Mezey radi nameravanega umora, težke telesne poškodbe in pre-greška proti subordinaciji na smrt, neki drugi huzar na tri leta ječe in degradacijo, tretji pa na tri leta in pol ječe.
— Pobuna kaznjencev na Poljskem. Iz Krakova poročajo: V kaznilnici v Poljskem Tešinu je izbruhnila te dni med kaznjenci revolta. Kaznjenci so se v svojih celicah zabarikadirali ter vprizorili gladovno stavko. Oblast je pohuno hitro udušjla, kaznjenci pa so z gladovno stavko tudi že drugi dan prenehali.
— 'Pobalinski vandalizem. Na Dunaju se je pojavil zadnje dni neznan zlikovec, ki
Kv?ri avtomatične telefonske postaje. Doslej je porezal pri 25 telefonskih avtomatih žice slušalk.
~ Katastrofa, ki jo je povzročil tajfun v vzhodni Buliji, zavzema vedno večje dimen-7,IK; Vladivostoka, šmakova, kakor tudi iz 1 ransbajkalije in Armenije prihajajo ved-no nova poročila o velikih škodah. Pri vla-divostoku so nastale nove poplave. Mesto Sejastk je pod vodo. Nasip reke Iman je porušen. Tudi večji del šmakovskega okrožja je poplavljen. Samo nekatere strehe mole tu in lam iz vode. Število človeških žrtev še' ni ugotovljeno. Tajfun se pomika s hitrostjo 15 km na uro v severovzhodni smeri proti Amuru. V Armeniji je uničenih doslej nad 60 hiš. Vsled orkana, ki divja nad Črnim morjem, je ustavljen ves promet.
-- Še je umrl v pravem času. Te dni je umrl v Londonu »kralj mesa«, multimili-jonar Ogden Armour. Zapustil je premoženje 25 milijonov dolarjev. Njegovi intimni prijatelji pripovedujejo, da je znašalo
premoženje mesarja svoječasno okoli 150 ■milijonov dolarjev. Kot poroča »Chicago Tribune«, je izgubil špekulant Armour za časa zadnje velike industrijske krize skozi 130 dni vsak dan po 1,000.000 dolarjev.
— Roman iz življenja. V Černovicah živi 73 leten čevljarček, čigar sin se je izselil pred leti kot 20 letni ničvrednež v Ameriko. Ro dolgotrajnih bojih za obstanek je postal fant končno pameten. Tekom časa se mu je posrečilo postati lastnik dobroidoče tovarne za čevlje. Kot tovarnar si je nagro-madil v kratkem času premoženje 1,200.000 dolarjev. Kljub temu ni poslal svojemu v bedi živečemu očetu nikdar niti beliča. Te dni pa so udrli v njegovo vilo v Chicagu neznani banditi ter ga umorili. Vsled tega je pripadlo njegovo premoženje njegovemu očetu. Stari mož je vzel vest, kot poročajo černoviški listi, popolnoma brezbrižno na znanje. Dejal je, da ne ve, kaj naj spričo malega števila let, ki jih utegne še preživeti, s tako velikim premoženjem počne.
— »Menda ja!« Iz Osijeka poročajo: Policijskega nadstražnika Bogoljuba Dabiča, ki je izvršil v sodnem poslopju atentat na svojega tovariša in njegovo ženo, je obsodilo disciplinarno sodišče na odpust iz službe. Sedaj čaka fanta še sodna kazen.
— Na promenadi oklofutan obrekljivec. Te dni se je odigral na promenadi v Nego-tinu za gledalce zabaven, za trgovskega pomočnika Kosto Petkoviča pa precej neprijeten prizor. Komi Kosta Petkovič je modern »kavalir«, ki rad več govori, kot more zagovarjati, posebno kar se tiče nežnega spola je zelo gobezdav. Tako se je obregnil s svojim jezikom v družbi tudi ob gospodično Vasilijo Caričevo, deklico iz najboljših krogov. Te dni, ko je bilo na promenadi najbolj živahno, ga je gospodična ustavila in stavila na odgovor. Petkovič je jel jecljati in tajiti, resolutna gospodična pa mu je pritisnila tako krepko klofuto, da je kar odmevalo. Osramočen jo je dečko urnih krakov odkuril. Prisotno občinstvo je energični nastop gospodične splošno odobravalo, dasi negotinska kronika kaj takega še ne pomni.
ŽREBANJE LOTERIJE DRUŠTVA »TRGOVSKE AKADEMIJE« V LJUBLJANI
uepreklic 110 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. — Dobitkov 885, od 50 do 100.000 Din. — Poizkusite srečo, naročite takoj srečke!
— Usoda Nungesserja in Gollija nekaterim ljudem še vedno ne da miru. Pariški »Matih« objavlja vest iz tVashingiona, po kateri je videl neki parnik 150 milj od rtiča Cherbourg na Virginiji krila nekega aeroplana. Ker se domneva, da bi utegnila biti, to krila »Bele ptice«, je bil poslan na lice mesta nemudoma neki parnik, da preišče, kaj je na stvari..
— Nova faizifikatorska afera na Madjar-skeih. Nedavno je bilo aretiranih v Monie Carlu par madjarskih lopovov, ki so igrali s potvorjenimi francoskimi novčanicami. Na podlagi rezultatov preiskave je bil zaslišan med drugim tudi dr. Bela Varga, lopov, ki je figuriral kot obtoženec tudi v Windisch-graetzovi aferi. Podrobnosti glede uspeha preiskave še niso znane.
— 100.000 dolarjev za memoare ge. Gro-savescu. Kot poročajo iz Leipziga, je sklenila morilka svojega moža, Grosavescujeva, da bo izdala svoje memoare. Neko veliko založništvo v Newyorku, ki je prepričano, da se bo našlo dovolj prijateljev »šundlite-rature«, Iti bodo memoare z veseljem kupovali, je ponudilo eksaltiraui ženski za knji-
j go lOO.OoO dolarjev. Ponudnik pravi, da je prepričan, da bo prevedena knjiga v vse svetovne jezike. Prva izdaja izide v 1 mili-jtjp izvodih.
— Ugrabitev dekleta pri belem dnevu. Neki agent v Kopenhagenu je srečal te dni, sedeč v avtomobilu, na eni od najbolj prometnih cest svojo prejšnjo zaročenko. Ustavil je automobil ter deklico povabil, da naj prisede, češ da jo bo peljal do njene pisarne. Da^ se je izognila neprijetni sceni, je vstopila deklica v avtomobil, s katerim je pa oddrvel agent mesto pred pisarno, v kateri je bilo dekle zaposleno, v okolico, kjer si je najel vilo. Med potjo, predno sta se pripeljala pred vilo, je oddal ageni, da je prepričal dekleta o resnosti situacije, v zrak dva revolverska strela. Ker ji torej ni pre-ostajalo ničejsar drugega, je sledila deklica svojemu bivšemu ženinu v hišo, kjer je morala storiti, kar je zahteval, nakar je šla ž njim tudi v iblžnjo kavarno. Od tam je avizirala telefonično svojega sedanjega zaročenca. Ko je prihitel mladenič po dvaj-
| 3etih minutah v kavarno, jo je njegov tek-• mee v največji naglici odkuril. Kljub temu je j policija ljubezni potrebnega agenta še isti j dan v Kopenhagenu izsledila in aretirala.
Zamorska vas v Ljubljani pd 17. do 26. sepiembra 1927. — Upravi velesejma se bo posrečilo pridobiti za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni« v goste celo zamorsko vas s svojo godbo, plesi, šegami in običaji. Vas šteje 4Q prebivalcev, ki se nahajajo sedaj v Frankfurtu. Zamorcem bo prideljena še posebna .skupina indijcev-fakirjev, ki bodo s svojimi fakirskimi čarovnijami presenetili Ljubljančane. C m e ladys in genlle-mans bodo vsekakor atrakcija za Ljubljančane.
Ljubljana.
1- Jeanne Marušič, roj. Harel - preminula. Včeraj ob pol enajstih dopoldne je preminula po dolgi in mučni bolezni gospa jeanne Marušič, roj. tiarel. Pokojnica je bila rojena Francozinja in je v kratkem času iskreno vzljubila svojo drugo domovino. Bila je nad vse blagega in ljubeznjivega značaja in zato je vest o njeni smrti vse nje-j nc znance težko zadela. Slava njenemu spominu! Njenemu najtežje prizadetemu soprogu pa naše globoko sožalje. — Pogreb
blage pokojnice bo ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Ažbetova ul. 1.
1— Poštni minister g. Vlajko Kočič v Ljubljani. Presinočnem ob 9. uri je dospel v Ljubljano minister pošte in bržojava g. Vlajko Kočič. Včeraj dopoldne je inšpiciral poštno direkcijo na šentjakobskem trgu v spremstvu kabinetnega šefa g. Dragotina Jankoviča. Tu ga je pozdravil poštni ravnatelj g. Alojzij Gregorič z osfalim urad-nišivom. G. minister si je ogledal tudi avtomatično centralo.
1— Merkurjev izlet. Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. septembra 1927 celodneven izlet v Grosuplje v zveži z ogledom županove podzemske jame na Taboru pri Ponovivasi. Prijave, ki so potrebne radi kosila in voz sprejema in daje pojasnila društvena pisarna Gradišče štev. 17-1. (telefon 2652) do najkasneje 27. avgusta v uradnih urah. — Odbor.
1— Stalna higienska razstava v Ljubljani ostane radi preureditve pokrajinske razstave zaprta do 17. sepiembra t. I.
1— Neprevidni kolesarji. 17 letni Lojze K. je radi neprevidne in nagle vožnje povozil na Sv. Petra cesti 38 letno služkinjo Ano Primožič. Primožičeva je pri padcu dobila lažje poškodbe na glavi in na roki. j — Neki 20 letni kolesar je v divjem diru
1	podrl na Dalmatinovi cesti Marijo Tavčarjevo, trafikaniinjo z Dunajske ceste. Kolesar je srečno pobegnil. Tavčarjeva ima lažje poškodbe na desni nogi.
1— Korajžni France. V nedeljo so imeli pevci društva »Škrjanček« vrtno veselico pri gostilničarju Kebru v Šmartnem ob Savi. Pozno popoldne pa je prirogovilil na vrt tudi junaški France. V roki je držal samokres, hudo gledal in vpil: »Auf biks! Kdo mi kaj more? Kdor pride blizu, pa bo po njem!« No in stražnik je res prišel h korajžnemu Francetu in mu — zaplenil samokres. France se bo pa moral zagovarjati pred sodnikom.
1— Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 14. do 21. avgusta je bilo rojenih 36 oseb m sicer 18 moških in 18 žensk. Umrlo je v istem času 13 oseb, od tega 9 moških in 4 ženske. Smrtni vzroki so bili: 1 škrla-tinka, 2 jetika, 2 bolezen na srcu, 2 prirojena slabost, 1 starost in 4 slučaji drugih bolezni. V tem času je obolela tudi na oseba na škrlatinki, ki je bila takoj oddana v javno bolnico.
1— Policijska kronika. Prijavljenih je bilo precej lahkih telesnih poškodb. Prijavljenih je tudi 10 ponočnjakov radi nedostojnega vedenja, kaljenja nočnega miru in pijanosti, naznanjenih je bilo tudi nekaj kolesarjev in voznikov radi prestopkov cestno-policijskega reda. — Stavbeniku Viljemu Treo-u je izginilo iz njegove blagajne 5000 dinarjev v gotovini. Policija zasleduje tatu.
—	Neznan kolesarski tat je ukradel iz veže hiše, kjer se nahaja trgovina Šinkovec nasl. Soss — popplnoma novo kolo znamke Peugeot št. 31.843. Kolo je last Antona Ko-serja. Lastnik trpi škodo 2000 Din.
šolstvo.
Na L državni (humanistični) gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili razredni, dopolnilni in zasebni izpiti v avgustovem roku po razporedu, ki je nabit na črni deski v avli gimnazijskega poslopja. — V 1. razred se bodo vpisovali učenci 1. septembra od 10. do 11. ure. Vsak učenec mora prinesti s seboj: a) šolsko izpričevalo, da je dovršil s po-voljnim uspehom 4. razred osnovne šole in da je bil lepega vedenja; b) krstni list kot dokaz, da navršuje v letu vpisa 10—13 lgt.
—	Lanski učenci zavoda se bodo vpisovali 2. septembra od 9. do 11. ure. Vsak učenec mora k vpisu prinesti lansko letno izpričevalo. Brez tega se ne vpiše nikdo. — Vsi drugi podatki in pojasnila so nabita na črni deski v avli.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. V zadnjem oglasu je pomotoma izostalo: Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v soboto, 3. septembra od 9. do 11. ure.
Poravnajte naročnino! Športne vesti
II. KOLO JUBILEJNEGA NOGOSpITNBGA TURNIRJA S. K. SLOVANA.
Jutri ob 5. pop. se na igrišču S. K. Ilirije odigra II. kolo jubilejnega turnirja S. K. Slovana. Kot nasprotnika si bosta stala nasproti Hermes in Slovan. Oba kluba sta v turnir stopila dobro pripravljena in se radi tega obeta trd boj. Hermes je v nedeljo v tekmi proti Slaviji dokazal svojo odlično formo ter bo sigurno poskusil vse, da vrže Slovana iz nadaljnega tekmovanja. Nasprotno je tudi Slovan pokazal, da je z jubilejnim letom začel upoštevati dejstvo, da more le sistematičen trening prinesti uspehe klubu. Svoje moštvo je tekom leta izpopolnil v vseh ozirih tako, da bo kakor vse kaže v jesenskem tekmovanju igral odločilno vlogo. Odlikuje ga izboren start ter nezlomljiva volja. Občinstvu se bo nudil zopet prav dober šport. Zmagovalec v tem kolu igra potem v nedeljo proti Iliriji.
Mednarodni letalski miting v Dobcndorfn
se je zaključil s švicarskim nacijonalnim alpskim poletom: zmagal je poročnik Immen-liauser. V finalu mednarodnih akrobatskih tekem je dosegel Francoz Frondal prvo mesto, drugi pa je bil Nemec Fischer.
Polet ruskih letal po Evropi. V nedeljo zjutraj je startalo rusko letalo »Proletarec« za polet po Evropi. Proga, ki jo namerava preleteti, vodi čez Konigsberg, Prago, Dunaj, Pariz in Stockholm, odkoder se povrne v Leningrad. Istočasno se Je odpravilo drugo letalo proti vzhodu ter namerava doseči Tokio, odkoder se zopet povrne čez Sibirijo y Moskvo.
Iz Dunaja v Beograd po Donavi v 9 urah.
V	marcu 1928 se bo otvoril na Dunavi med Dunajem in Budimpešto promet z drsalnimi čolni, ki bodo prevozili to progo s hitrostjc 80 — 90 km na uro v 3 in pol urah, dočin rabijo sedaj 13 oziroma 20 ur. Drsalni čolni so ploski in nizki čolni s tremi tonami, raz polagajo z 800 konjskimi silami, imajo 24 do 28 sedežev in prostora za 600 kg potniške poštne in brzovozne prtljage. Progo Dunaj
—	Beograd, za katero rabi orient - ekspres 19 ur, bodo prevozili ti čolni v 9 uran.
Iskanje ponesrečenih letalcev na progi Oakland (Kalifornija) — Honolulu (Haway). Več ko 40 ladij in letal išče po tihem oceanu pogrešani letali >Miss Doran« in >Gol-den eagle«, glede katerih so že tri dni brez vsake vesti. Na letalih se je nahajalo pet oseb, od katerih vzbuja 22 letna letalka Mild-red Doran največje zanimanje. Na obeh letalih so montirani »plavači«. Ustanovitelj nagrade za polet Kalifornija — Haway, Doli, je nakazal 10.000 dolarjev za rešitev posadke obeh aeroplanov; istotako časopis >Exa-miner< 20.000 dolarjev, tako da znaša razpisana nagrada sedaj 50.000 dolarjev.
Letošnja kmetijska razstava. Ugodni uspehi, ki so jih dosedaj dosegle jesenske kmetijske razstave, so dali upravi velesejma in merodajnim gospodarskim organizacijam nadaljnjo pobudo za prirejanje takih razstav, ki so poklicane, da pomagajo našemu kmetijstvu do novih uspehov. Letošnja razstava, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra v Ljubljani na velesejmu in bo imela 6 raznih oddelkov, ima namen dvigniti trgovino s tistimi pridelki, pri katerih je završen nadaljnji razmah produkcije, predvsem od boljše trgovine. Važen namen zasleduje pa tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje dosedanjih uspehov. Ker bo imela razstava trgovsko obeležje, bodo vsi razstavljeni pridelki naprodaj in se bodo
obenem sprejemala naročila na razstavljeno vzorčno blago.
DVE TISKOVNI PRAVDI.
Včeraj zjutraj sta se vršili pred tukajšnjim deželnim sodiščem dve razpravi po tiskovnem zakonu. Pri prvi razpravi je bil obtožen Filip Omladič, odgovorni urednik »Domovine«, ker je dal tiskati v 1. številki tega lista »Belokranjsko pismo«, vsebujoče razne očitke na občinske svetovalce in pristaše SLS v Semiču. Od teh je bil omenjen Jakob Plut s celim imenom. Obtoženi urednik Omladič je pri preiskavi izpovedal, da je dopis pisal trgovec Anton Sever, ki pa ni hotel prvotno nič izpovedati, ter je šele pri razpravi priznal, da je on res napisal ta dopis.- Z ozirom na to je bil Omladič oproščen.
Zanimivejša in načelnejšega značaja je bila druga razprava, kjer je bil obtožen glavni urednik »Domoljuba« Franc Zabret. »Domoljub« je namreč v št. 19. z dne 12. maja t. i. prinesel članek »O naših napakah,« v katerem opozarja svoje somišljenike, naj ne podpirajo liberalnih gostilničarjev in trgovcev ter vprašuje: »In spet? Zakaj nosiš denar v mestne hranilnice, ki so po večini gospodarski stebri našega svobodomiselstva?« Radi teh besed se je čutila prizadeta Mestna hranilnica v Kamniku, ki je vložila tožbo. Tožena stranka je tožiteljici odrekala tožbeno legitimacijo ter trdila, da ni podan objektiven stan klevete, ker so navedene besede le agitacija in nikako obrekovanje. Sodni senat je Mestni hranilnici v Kamniku priznal tožbeno legitimacijo, pač pa je zanikal, da bi članek vseboval kako kleveto. Iz teh razlogov je bil obtoženi Zabret oproščen. Pri obeh razpravah je predsedoval senat, sestoječ iz ss. dr. Sajovica, dr. Kaiserja, dr. Gradnika in Kralja. Mestno hranilnico v Kamniku in Filipa Omladiča je zastopal dr. Knaflič, Jakoba Pluta dr. Adlešič in Franca Zabreta dr. Brejc.
Gospodarstvo.
X Na domačem sladkornem trgu ni bilo v cenah znatnih izprememb. Zaloge že zmanjkujejo. Produkcija sladkorja bo nekoliko padla, ker je velika suša, vendar pa je upati na najmanj 80.000 ton. — Tudi svetovni trg ni enoten, vendar pa ni pričakovati naglih izprememb v cenah.
X Izvozniki suhih češpelj in sočivja. Neka tvrdka v Franciji želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in sočivja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
BORZE 23. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99125 — 8.02125	(8.00625), London
275.85 — 276.65 (276.25), Newyork 0—56.78, Praga 168.17 — 168.97 (168.57), Trst 308.5 d c 310.5 (309.5).
Beograd. Newyork 56.655 — 56.855, Milan 308.4 — 310.4, Praga 168.14 — 168.94, Dunaj 7.985 — 8.015, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.71 — 35.21, Atene 75.25 — 75.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.43, London 25.21625, Ne\vyork 518.625, Pariz 20.33, Milan 28.355, Praga 15.38, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.19, Dunaj 73.075.
j .	Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Dušik Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 350, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Lljubljanska blagovna borza (23. t. m.). Les: Tendenca nespremnjena. Zaključena
sta bila 2 vagona. Deželni pridelki: Tendenca mirna, zaključkov ni bilo.
To in ono.
KAKO ŽIVI ROMUNSKI KRALJ MIHAJLO?
Šestletni romunski kralj Mihajlo že govori dva jezika, in sdcer angleško in romunsko. Njegova vzgojiteljica je Angležinja. V šolo bo šel mladi kralj drugo leto, ko bo dovršil sedem let. Dosedaj se največ zanima za mehanične igračke, modele vozov, avtomobilov i. dr. Zelo rad ima svojo mater prin-cesinjo Jeleno, pri kateri bi bil vedno rad.
Mali Mihajlo je dobrega zdravja. Do sedaj še ni bil nikdar bolan. Mnogo se sprehaja. Ukvarja in igra se s kolesi, vozički in drugimi igračami. V svoj voz ima vpreženih dvoje konjičev. Zelo ljubi lahko atletiko in kakor izgleda, bo velik sportaš, kot je njegov stric princ Nikolaj. Zelo ima rad živali. Ima dva mala psička in konja - petuljka.
: Charlesion v točkah, črtah in krogih. Prihodnje leto se obeta pariškim plesalcem precejšnja neprijetnost. Lepi časi, ko ie označil plesalec lahko vsak ne popolnoma pravilni korak kot »osebno noto«, so minuli* Neki gospod Peters je iznašel sistem, po katerem se da vsak ples reproducirati’pismeno po vzorcu glasbenih not. Note so napisane na sedmih črtah. Vsako skupino not
—	plesno melodijo — označuje poseben znak, ki pomeni položaj noge v dotični fazi plesa. Točka na eni od sedmih linij označuje korak, pri čemer je rezervirana vsaka linija za drug korak. Z znaki so označene skratka vse minucioznosti plesa, tako da bo gledalec na podlagi not plesalca prav tako lahko kontroliral, kot kontrolira kritik godbenika. Če pa bodo prijatelji charlestona in blackbottona te plese res najpreje natančno teoretično študirali, ali pa bodo pričeli kar z bolj zabavno prakso, se bo seveda šele videlo.
lija Erenburg:	16
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Tako so potekali tedni. Zdelo se je, da so se vršili neki dogodki, pa ti so šli mimo Jeanne-e. Spet so začeli zahajati člani misij, ki so sočutno vzdihovali in pregovarjali Jeanne-o, naj se z njimi odpelje v Pariz. Jeanne ni ugovarjala; glede vsega je bila z njimi soglasna, vsako pot pa je dan pred odhodom parnika zbolela. To ni bilo hinavstvo, pa tudi ni bilo res: Jeanne-a bi imela dovolj sile za poljubno potovanje. Bolezen je ni zadrževala, ampak ona je čutila, da se iz Fesdonije ne (more ločiti. Ena Jeanne je ponavljala: mokra glina, kabinet, isti fotelj, ista preproga in rujavkasti madež na njej, kakor znamenje na licu — ali je mogoče to zapustiti? Druga Jeanne pa sploh ni ničesar razumela. Bala se je rauzmeti, bala se je pomisliti, da ne mara oditi iz tega strašnega mesta samo zato, ker po njem, ali pa v okolici, nekje v gorah, ali po predmestjih, po Otuzah ali Nasipkojih brodi, vsak dan drugače oblečen, menjajoč ne samo obleko, ampak tudi obraz, dušo, zdaj krotko dete, zdaj strašni morilec s kolunom, kakor severovzhodnik, vedno ista, ne na radost vzljublje-na senca.
8.
Ušesa in srce tovariša Zaharkeviča.
Vedno bolj pogosto so streljali pod okni vile »Ibragija«. Že davno so nehali zahajati k Jeanne-i člani različnih misij. Najbrže so bili vsi že daleč v prekrasnem Parizu. Neka pošastna borba se je vršila ne smo v srcu Jeanne-e, ampak tudi v temnem, gladnem izmučenem mestu. Nazadnje je nastal večer, ko je v sobah vile »Ibragija« naenkrat ugasnila luč. Bilo je zelo tiho .Še celo streljanje je prenehalo. Kakor ono noč, je tudi zdaj divjal severozahodnik. Po ogromni vili ka-raima Saruma, sezidani za sprejeme in slavnosti, je samotno brodila Jeanne Ney. Ona je bila popolnoma sama: Vanja je že zdavnaj zapustil službo, služkinja Maša se je pa ustrašila streljanja in se je od sinočnjega večera skrivala pri sestri v kleti. Jeanne je poslušala veter. Bilo ga je dosti, bilo je tudi dosti zraka, pa se je Jeanne ne glede na to dušila.
Sredi noči se je zaslišalo trkanje, glasno in jasno. Ta zvok' je bil v temi strašen. Srce Jeanne-e mu je odgovorilo z divjim udarcem: on! To bo smrt! Naj bo! Naj vstopi, mokra glina pa bo lažja ... Jeane je pokorno stopila v vežo in odprla vrata. V hipu jo je zajel severovzhodnik. Ničesar ni videla. Vrata so se zaprla. Nazadnje je zletela iz teme drobna preplašena lučka vžigalice.
Človek. Tujec. Droben, shujšan zidek s tako velikimi ušesi, kakor bi ta živela ločeno od njegovega življenja, da se je zazdel kakor metulj z razprostrtimi krili. Kaj hoče ta tukaj? Ubiti? Mučiti?
Tiho je človek odšel navzgor, sedel v sprejemnici v naslonjač, privihal ovratnik svojega plaščka, ker je bilo v zdavnaj nekurjeni hiši mraz, in je nazadnje v zadregi spregovoril:
— Jaz sem — Zaharkevič. Ostal bom tukaj.
Jeanne ni vprašala, kdo je on in zakaj je prišel. Če že ni onega, — je vseeno.
Mogoče bo ta ubil, mogoče pa samo stikal po vsej hiši, kakor so to že večkrat delali tuji ljudje v 'papahah. Do jutra je .brodila po temnih, praznih sobah. Človek pa, ki se je imenoval Zaharkčviča, je legel na tla, položil pod glavo pretolsti album karaima Saruma in takoj zaspal.
Zjutraj je delovito vprašal Jeanne-o:
— Tovariš, kje imate mangalko?
— Mangalko? Kaj je to? Vi hočete denar? Tukaj, kar vzemite.
Zaharkevič je mahnil z roko, poiskal nekje trske in zavrel vodo. Jeanne-i je prinesel čašo čaja.
— Kar pijte tovariš!
Jeanne je prišla v zadrego. To je bilo prvo postransko, izvirajoče izven sveta, v katerem
je že toliko tednov tekla tožba papana z Andrejem, kar je vzbudilo njeno zanimanje. Ne da bi se bila kaj pečala z boji, z odhodom belih, s prihodom rdečih, je ona naenkrat obstala v osuplosti pred nerazumljivim dogodkom: kdo je ta človek: Kaj dela on tukaj? Prišel je po noči, ko je pihal ostri severovzhodnik, ni ubil, ni stikal p° omarah, ni vzel denarja, spal je na tleh, zdaj prinaša Jeanne-i čaj — kaj naj to pomen''-’ Kako naj si ona to razloži? In ko je Zaharkevič, ki je bolj ko vse na svetu, bolj ko Marksa, bolj ko svojo hčerko Bello, ljubil molk, je spregovoril.
—	Vi, tovariš, se ne bojte. Jaz vam ne storim nič hudega. >Zdaj je tak prehoden čas. NaSih regularnih čet Se ni v mestu. Vaša hiša je pa slafio zapisana: Sarum — znan izkoriščevalec, [»tem francoska misija ... Lahko pride do izgredov. Zato pa jaz zaenkrat ostanem tukaj, da vas nihče ne razžali.
Besede Zaharkeviča pa niso pomirile Jeanne-e. Zmedeno je gledala na tega nezaželenega zaščitnika. Neki tuj, popolnoma tuj človek s štrlečimi ušesi, ki jo divje kliče za “tovariša« se je vzel iz globoke noči, da jo reši in obvaruje. Ne, to je nemogoče! Take stvari se godijo le v ljubih, žoltih knjižnicah, Jeanne pa zdaj dobro ve, da knjige lažejo. Tuja skrbnost jo je potrla. Bolečina se je poostrila.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifinejii in naiokusnejSi namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevaj t« ponudbo.	Telefon It e v. 2389»
Tehniino In hlgijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
ai
I
Mesto posebnega obvestila.
MestnifpogrebnI zn*od.
TISKARNA »MERKUR-
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2893.	TELEFON	ŠTEV.	2852.
Se priporoča za vse v tiskarsko široko spadajoča dela
V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga in sestra, gospa
Jeanne Marušič roj. Harel
danes ob pol 11. uri, po dolgi, mučni bolezni, mirno in boguvdano preminula.
Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 26. avgusta 1927 ob pol 10. uri, iz hiše žalosti, Ažbetova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Bonnifcres (S. & O.), dne 23. avgusta 1927.
Odvetnik dr. Drago Marušič, soprog.
Louise Lamy, roj. Harel, sestra in vsi ostali sorodniki.
- - Širite - -.Narodni Dnevnik"!
Drva - čebla
Wolfora i/n. - Tolol. «1
KUPIMO
gledeSe knjige — tod) rabljene: »Trije mušketirji c, »Dvajset let pozneje«, »Deset let poineje« Jugoslovanska knjigarn« Ljubljana.
Carinsko poirednliki In ipedicijski bureau
»GROM«.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica ^
Naslov brzojavkam: »GROM«.	Telefon z
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vso v to stroko spadajot« P"*1* najhitreje In pod kulontnlmi po«ol». Zastopniki druibo epatajh vos *. O. E. *a ekspresne
mali oglasi.
Za »»ko besedo i« a late 50 pw. Za debelo ti tkan*
P» Din 1.—.
Dipl. pravnik
£eli nastopiti primerno Isužbo. — Cenj. ponudbe pod Šifro »Pravnike na upravo lista.
Prodajalka
dobra mol v moiuont
blagu, leli prem eni ti m» *to. Genj. dopise na »pr»-vo toga liota pod »Z a n o o 1J1 v *<■
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.