daily PRO VETA GLASILO SLOVENSKC NARODNE PODPORNE J ED NOTE l'rodaUkl t« uprevakàki ff ■Uri: IM T H. Uw4âl»l», Of No« Of pobUceUoa CAST So. UwniU)« ave. TeUpkoa«: LewodaU 4M«. ^Iyear xvn. snsni^-skar'r^rn^ Â^cî^/^iiîxrîrïîrr cmcm®, hl, .obou, 24. maja (May 24), m »•^'ftX"00 ŠTEV.—NUMBER 123. for maftof •• «pMtol MIO of nUh *ovWod lo» lo mím 110». Art •! Ort- ». I»? eetUd-d oo lo— 14. W» delavci zahtevajo znižanje delavnika. PrigM dnevnih do gidkev. Amerika. Delavci zahtevajo znižanje delavnih ur. * -____i ytt> t»I «tarimi in ZKIŽANJE DiLAvira^UK^JK| mUdi|ni v republikanaki stranki. La Follette in Wheeler imata priliko biti nominirana v St. Paulu. Trinajstletni sin čikaškega ini ljonerja zagonetno umorjen. Poročilo o razvijanju ugodnih razmer v Rusiji. POTREBNO V WTWtEIU ZDRAVJA. Tiko izjavlja petdeeet delavskih) organizacij. rusija prihaja sigurno na svoje nosl TO DBJBTVO SE NE DA VSČ UTAJITI. Tako se je rasvila slika o Rusiji na konvenoiji Narodnega druitv^ tovarnarjev. taleriški letalci počaščeni v Toki ju. V pondeljek bodo nadaljevali po-j let. Naradili so M75 mUj v 90 dneh. Franco si snujejo nove polete. Hew York, N. T. — Petdeset delavskih strokovnih organizacij, )ti so združene v organizaciji Worker's Health Bureau, katera Inoaemitvo. Hcrriot zanika vest, do je odo- je ravnokar obdržavala svojo dru- brU Morganove pogoje. ko konvencijo v New Yorku, za- Ekonomska in politična kriza v hteva, da se delavne ure v tednu Nemčiji narašča, znižajo na štirideset. Pleskarji, Delavci v Nemčiji razdeljeni »obni slikarji in klobučarji, ki so gledo Davvesovega načrta, deloma izvojevali štirideset ur Pap€Ž je v Btrahu vsled volilne-dela v tednu v New Torku in ga ij5ida v prancij| . Connecticutu, ao razložili, kako cMna vojnH v Albaniji, so to dosegli in tako spodbudili ATOeriski ]eta|ci počaščeni v delavce drugih strok, da nastopi- rj.^^ jo za skrajšanje delavnih ur v' tednu na štirideset. Skrajšanje delavskih ur v dnu je potrebno v interesu delav . •kega zdravjs. Profeaorji Yan j6„ M ZagOnetOII MCllI. dell Henderson z univerze v Ya-I* ° lu. Emerv Havhurta z državne univerze v državi Ohio, in Jo-|NJ1GK>V OČE JI MUJONAR seph l^nikoff s harvardske univerze so razlagali metode, po katerih se jc treba bojevati proti zastrupljenju s svincem in drugim strokovnim boleznim. Hcrriot taji, da se jo pokoril Morganu. £13-leten deček umer- I Zahtevana je bila sanj odikodni na, a naili ao fa mrtvega. ____________________________________, Chicago, HI. — Čikaška polici- Dr. James P. Warbasse, zastop- ja ima zopet pred sabo misterijo-nik Kooperativne lige v Ameri- zen umor, da ga reži, kakršni so ki, jc rekel: "Direktna akcija od mogoče le v človeški družbi, v strani delavcev na zdravstvenem kateri je pohlepnost po bogastvu polju je bolj uepeina, kot se mo- poatala velika in neukrotljiva re zanje storiti s postavami." Ko strast, jc opisoval kooperativne zdrav- Robert Franks, star trinajst stvene organizacije v Evropi, je let, sin Jacob Franksa, kapitali nadaljeval: "V Milanu umrje na sta in miljonarja, je pohajal i leto 21 oseb od tisoč, toda med Harvardovo iolo, to je v privât člani Delavske zdravstvene koo- no iolo na Sedem in itirideseti perative jih pa umrje le 9 od cesti Zadnjikrat ao ga videli ži-1000. vefa ob 5:15 nopoldne v sredo na Konferenca je sprejela razne šokkem igrišču. Deček je bil na zaključke v interesu delavskega igrišču, ko ao igrali oporiščnp žo-zdravja, med katerimi ao najvaž- go. Preden je bila igra končana, nejsi: Neorganizirani delavci ae jo deôek rekel, da gre domov. Od-naj organizirajo na zdravstvenemI šel je proti domu, ki se nahaja polju, v unijskilf pogodbah se naj tri bloke od šole. Tako ao izpo-zahtevajo zdravstvene naprave, vedali dečki, ki so bili rta ijgrišču posebno pri državnih in občin- in R. P. Williams, učitelj telo *kih delih, odpraviti je treba vac vadbe. nevarne in škodljive naprave kot Ko dečka ni bilo k večerji, je na pr. stroje za razprienje barve, njegov oče pričel skrbeti. V druž-Mbteva naj se točno izvajanje aa- bi nekega Ettelsona je šel ob de-niiarnih občinskih in državnih vetih zvečer v šolo. Priče'.5 so is-©dredb, odpravi sc naj materi jal, kati dečka. V tem času je pa m rs. ki slabo vpliva na zdravje, kot Franks sama sedela doma. Naen-brla svinčena barva in se naj na- krat je zapel telefonski zvonec in domesti z drugim materijalom. oglasil se je neki misterijozni mr. Preiskave so dognale, da 40 od- Johnson prvikrat. Telefoniral ji «totkov klobučarjev postane žr- jef da so njenega sina ugrabil:, lev zastrupljen ja s živim srebrom, da naj človeških roparjev nikar 1'rciskavo «o vodili zdravniki s ne zaaledujejo in da potrebuj*j» harvardske univerze med klobu- denar. Naenkrat je pa Johnson '»rji v Danburyju. Delegatje ao rekel "arečno", preden je dečka-poročali : "Bolezni na pljučih so va mati zbrala svoje misli in ve- * pomnožile za 144 odstotkov «v dela, kaj se jc prsvzaprav zpo-ksmnoseaki industriji, kjer obde- dilo. Mati je omedlela in ni prišla Ïuj.-jo jrranit. To povzroča prah. k Mbi, ko sta ae vrnila njen so- • 1'stsnovil se jc delavski svet iz pr0R in Ettelson. Čaksli so do delavskih delegatov držav New dveh ponoči, da se zopet oglati Vork, Pennsylvania, Connecticut,Uiiaterijozni "Johnson", toda g!a-Massachuaetta, New Jersey inLu ni bilo. Na to sta se msti in Wisconsin, ki bo sodeloval z biro- Ettelson odločila, ds grestu na J"m Miro, ki sodeluje z vsemi de-•vskimi strokovnimi organizacija i v Združenih državah, je nastavi j,»n na sledeči adresi: 799 Hroa.hvay, New York. . Nov brezuspešen napad aa labo-nuko vlado v Angliji. London, 23. meja. — Liberalci h<> včeraj zopet rešili MacDo-".«Mf.vo vlado poraza v zbornici. Predlo* konservativec v, da ae ' ""ji d« bata «lede vladnega pro-ms o vprašanju brezposelno i* bil odklonjen z 244 proti Jflaaovom. Torijaki predlog s" Tomu Rhavrn, ministru za •/niža plača, je tudi poforel. 210 v i MonsrhiiU v Nemčiji aoftajo $ mirovati. H-rim 23 maja. — Nocionoliatl T*>tedsli nove demonstracije ' >nn za prihodnjo nedeljo in '»'li »o ekskronpriaea Fride v'lj' ma, da ee tadl on ade Komuniati so Ukoj obveetill pristaše, naj bodo priprav '•s frotidmonatraeije. 1 Uredila, da na *m< ovnih d še na pet in trideset dolsrjev in ds dobe «10%, ksr j« nad V» do larjev prejemkov na teden. Poleg zahtevajo, da se ob sobotah Me-levnik skrajša za eno uro. SOCIALISTIČNI GOVORNIK SE Jt UBIL PODUCNA PREDAVANJA. Civilna vojna v Albaniji. ——- ' pari«, 21 msja. - Ciril»« voj Ohlcago, 111. — l'erey War«l Ik» ; im raxr« pil« Albanijo, Akof predaval v nedeljo zjutraj diu- 2k.1 |uno|i. ki Je bil albanski r« pr* maja o predmetu: ' Mark Twaln,. «rntant v ligi narodov lanako tet«, flloziif, ki se Je smejal metu". Z« j ^ j0 pufctavil v čelo rebejnih čet /»etek točno ob enajstih dopoblne , j„ v družbi generala (iirabuklj« v gledališču Htudebaker, 41« No jn gg poslancev v allienskem per Miehigan Ave. Inmentu okupiral Hka«ler ter rai V nedeljo zjutraj dne J, junija da Tirana ni vsč gla*n«« Ik» predaval ropM Pere/ Wnrd o mtf|0 Albanije. harjMti Kur, m«» prclmetti: "Voltaire, nejvečjl y0?tn albanski bamlit, Jc tudi v avolKidomisli« vaeh časov". ' ekeijl iu krvavi boji so v teku trk ob enajstih dopoldne v irlede m#d Albam-l. I* Hima poročajo, lišču Htudebaker. 41« H Miohigan de Mu««azno zasleduje do so pi» petdeset ern- Avr Va i n tov. |(<»j«ikofti, ki so rmožni ščine, se priporo^s, de gr< •lušst predavanja angle do po g»dke v Albaniji. Italije Je menda pr«rtf temu, «la bi bil Hkuder glavno on sto Albantje. , rih binknvfih in n.j " PP.'"1 4.h'V1, , , 4,,„ fc.k»T .IT.rl rt"-,¿.Jo. .»b .nI fm t. ,. »,. » UJ h,«lil » psf. ÄÄlfÄ -.—i» r^'r.Ä^^i- ¿ " ...... tU r^b komnealje katerega * ne pravem m« 5 £1ÎT • ^ukof^ Medtem je ,.a neki faaa.kar.kl' «a prate sled NVw Vork. S Y — Frank ; wmMME r.tnpWll, m iHoi ^ »aUlični g« wmmmm. vortuk, je v četrt#k svečer lak« ; M'ieago in ol^l.ea \ nedelji nesrečno padel t od re. ko jr ge- n* »talno. M«-n>ejo/i ^ v.trorl. „nt Dovodni« hi SO von! množil n. «Iiel V lirons«, ¡Temara, ur. v takorekočpel.ajo «la > P»r «.mut P"«"* * I i.» al. b dnišniei. « '«d- ob & ti, zanle ob »» .II Havajski vulkan meoe mil JI dale«. ILIo, T H , 23. meja. brtih Isva iz ki Je «ledit I sutikd viti) v veliko P '-» I »e I in rerb< milji naokoli lavo dve L. Nov U-ognjenika Kilaueje, ^!i(i>ail litres«'m ti vrgel |H*Wvi|m io. Vulkan m*** |»e-irno kamenje dve PROSYETA GLASILO tOVKWK* WAiOWg KjfOMI JiPWOfl I LAJTMIWA SLOVEHS«! ÚhÚoMk wfoáW ilOWOtR Coa* oglaaorjo áapiiin. nTijglo »e sralafa. Nar*«ni»a: Zodtajm« érkfi n mo 99.90. tu Or«W fcr tU ftarrota W-á—I jo—III Sodoty. Mnirnc. I: UafUd ItoUi (rurpt Chicago) and an4 fo—iga coontata» 99.00 ■ |l........ i II II ij^lMIMII Oataa v oktapoj« a. pr. (Moja 11.24) pota« v«l«|« Imm m aatlova i« »ml i« • te» iaavoM potokta Mrolataa. Poaorlto jo prav». Imm, Á* m na ao artarl Url. NASELJENISKA PREDLOGA JE POLOVIČNO DELO Ko je bila nova naseljenifika predloga na razpravi v kongresu, je senator Neely iz Zapadne Virginije navaja statistične podatke, ki so vsebovali sledeče fakte: Zda; je poldrugi miljon delavcev in delavk brez dela. Pred tremi leti so bili časi, ko je bilo pet miljonov delavcev brez dela, okoli dva miljona jih je pa bilo primoranih prosjačiti ali stradati. Jeklarska industrija lahko producirá vse potrebe za trg z dvema tretjinama od sedanje delavne sile. Ako v rudnikih delajo s polno delavno močjo, lahko producirajo na leto eno miljardo ton premoga, v resnici pa potrebujemo le pol miljarde ton premoga. Vseh rudarjev je 650,000, ampak 400,000 rudarjev bi lahko produciralo ves premog, ki ga potrebujemo. V čevljarski industriji producirajo lahko na leto 758,000,000 parov Škornjev in čevljev, zaliteva na trgu je pa le za 325,000,000 parov čevljev in škornjev. Pet tisoč delavcev bi lahko produciralo vso opekp, ki jo porabimo v enem letu, imamo pa 29,000 delavcev v opekarski industriji. Ti Statistični podatki so voda na mlin zagovornikov naaeljeniáke predloge, ker pokazujejo, da je že sedaj preveč delavcev in da bi novi naseljeniki v velikem številu zelo povišali brezposelno armado delavcev. Ampak če se kdo posluži te štatistike kot dokaz za omejevanje naseljevanja, mora sebe v prvi vrsti vprašati, ako se bo število brezposelnih delavcev znižalo, ko se popolnoma odpravi izseljevanje tujezemskih delavcev v Ameriko. Kdor bo to vprašanje trezno premišljeval in bo imel trdno voljo, da pronajde resnico, bo dobil odgovor: Akotudi se izseljevanje tujezemskih delavcev popolnoma odpravi, ie ne bo število brazpoeelnik delavcev znižalo, ampak ae bo večalo, če se ne podvzamejo še drugi in važnejši koraki za odpravo brezpoeelnoeti med ameriškimi delavci. Zakaj? Vsak nov izumljen strctf vrže večje ali manjše število delavcev iz industrijskih podjetij. Včasi je število majhno, včasi veliko. Včasi požene nova iznajdba le par sto delavcev na cesto, včasi pa precejšnje število tisočev. Stroji se izumljajo da prihranijo delavno moč. To pomeni, da se znižajo produkcijski stroški. Danes živimo v dobi iznajdb. Komaj je bil izumljen stroj, ki prihrani veliko delavne moči, že se oglasi drug izumitelj s popolnejšim in boljšim itrojem, ki spravi zopet večje število delavcev ob delo. To se vrši kot krvni obtok v človeku. Stroji, ki so mogoče danes še dobri in o katerih podjetnik misli, da se ne dajo nadomestiti z boljšimi, so po enem letu že zastarani, ker so boljši na trgu. Kaj moramo torej storiti, ako hočemo znižati število brezposelnih delavcev ali pa celo popolnoma odpraviti brezposelnost? Znižati moramo delavni čas. .Znižanje delavnega časa je pravo sredstvo za omejitev in odpravo brezposelnosti in ne omejevanje izseljevanja tujezemskih delavcev v Ameriko. Lahko prepovemo vsem tujezemskim delavcem vstop v Združene države, prebivalstvo lahko ostane tako številno, kot je danes, in kljubtemu bo število brezposelnih delavcev v normalnih časih danes deset let večje. Nove Iznajdbe bodo pomnožile število brezposelnih delavcev, pa magari če ne stopi en tujezemski delavec v desetih letih na ameriška tla, in če se v teku deset let ne rodi eno dete več v Združenih državah, kot umrje oseb v tem času. Kdor rešuje brezposelnost z omejevanjem naseljevanja, je na napačnem potu in ne bo vprašanja brezposelnosti nikdar rešil. Zato je omejitev naseljevanja samo polovično delo, ki ne bo nikdar znižalo število brezposelnih delavcev, še manj pa odpravilo brezposelnost Ako se delavstvu pripoveduje, da bo omejeno naseljevanje znižalo itevilo brezposelnih delavcev in povzročilo, da bodo ameriški delavci imeli delo skozi vse dni v letu, ali če se pravi, da ameriških delavcev ne bo ugro-iala več brezposelnost, ako se omeji ali odpravi izseljevanje tujezemskih delavcev v Ameriko, je to prazno besedičenje, ki ima nara«n ameriškemu delavstvu zamazati oči, da ne spozna pravih vzrokov, ki povzročajo brezposelnost Omejitev izseljevanja tujezemskih delavcev v Ameriko bo toliko hitreje privedla ameriiko delavstvo do spoznanja, da niso tujezemski delavci tisti element ki povzroča brezposelnost smpak da postoje ta brezposelnost povsem drugi vzroki. In resnico spozna, tedaj bo šele pričelo s pravim bojem za odpravo brezpoaelnoM i Moxhaui Johnstown, Pa. — Imam ravno doeti ¿ese, sato hočem nekoliko op usti delavske razmere v teh naselbinah. Kakor berem po ¿aaopisih, drugod zepirsjo premogorove ze nedoločen ¿es. Tsko se je zgodilo tudi tu. Premogareki beroni so zaprli iv ¿tiri rove, v katerih je bilo zaposlenih priblilno 500 delavcev, med katerimi sem tudi jaz. Znano je, da si mora delavee iskati drugo delo, ako je ob posel, tako tudi od tu gredo v različne tovarne, nekateri k stavbin-skim podjetnikom .in drugi v rudnike drugam, kjer ie obratujejo po dve ali tri dni na teden, včasih pa tudi ssmo po en den. Po rovih je natlačen vsak prostor, četudi je v njem vode do kolen. Če vpra-fiam delavee, ki dela v tekem prostoru ksko je z delom, previ.I da je malo mokro pa slsba oskr be radi strehe, de je težko riniti naprej. Če ga vpreiam, ako mu bos kaj pleča ze delo posebej, mi odgovori: "Yes, plače h ... al' Tu nismo organizirani v U. M W. of A., zato pa tudi nimamo pogodbe z operatorji podpisane Večina tukajšnjih premogorovov ki obratujejo, plačuje veliko poc pogodbo organiziranih delaveev, razen Csmbria Steel Co. je plača a do 15. msja t. 1. svojim premo-gerjem po pogodbi organizacije Sedaj, po 15. maju bodo rudArji tudi te družbe prejemali po* pogodbi, ki je bila sklehjena leta 1917, drugi rovi obratujejo že dalj časa pod mezdno lestvico iz ete 1917. Tsko bo najboljše tiste mejnarske klepetce povezati in lih dati cunjarju, ki pobira tudi (osti in staro železje za kos ' žaj-fe'. Toverne obretujejo še prečej dobro, Delsjo vsaki dan, toda 3 navadnimi delevci so tako napol njene, da rojakom ne svetujem hoditi sem za delom, kjer je Že tu veliko brezposelnih. To je ie do )ro, da je regret dobro rezcvctel ter ga je lahko najti. Česa imamo tudi dosti za obdelovanje vrtov a farm, kdor jih ima. Ker sem revno pri pisslni mizi, nsj ie omenim, kar jo že znano insrsikomu, de imsmo tu na Mo*. bemu,'Pa., slovensko godbo, katc« re že obstoji svojih 12 let.,Kakor vse minula lete, bomo tudi letos prsznovali obletnico obstanka. Slovensko godbo podučuje »obrat Joseph Rogel že nad ¿est let. Godba iteje dvajset Članov godcev. Slovenska godba je bila ustanov jena leta 1912 pod prvim vodi teljem g. Viktorjem Navinshe-kom. Zato so tudi godbi dali ime 'Victor" godba. Po iestlotncin poučevanju nan je zapustil g. Na vinshek, potem pe smo ji deli ime Slovenska Moxham godba. Ob tej priliki vabim v imenu godbe, druitva, de se possmczni rojaki udeleže mnogoitevilno iz bližnje in deljne okolice; kakor tudi iz Dunla Biverdala, Lloyda e, South Forke, Conemeugha, Cambria City in drugod. Vsak (dor bo priicl, bo dobrodoicl. Veselica se prične ob dveh popoldne Slovenskem delavskem domu na Moxhamu, Pe., četrtega juli* je t. 1., ki bo ravno na petek. To-iko na znanje. Kolikor se tiče abiln, ie pride. Na vsa sosednje druitva apeli-ram, de bi ne prirejale veselio na te den, ako le mogoče, ker znano je vsakomur, da povsod ne moremo biti. — Še nekaj! Ne ta den »orno tudi načeli nekaj poeebnega od side, ki že dolgo čaka ne to. orej pridite ne dvenejstletnico Slovenske godbe v Moxhamu. Na svidenje I — Frank Korelti, predsednik. I pota. — Zadnjic sem poročel /. Oregona in omenil sejo druitva Oregon Cityju. To je precej Nt ara sloveuaka naselbina s lepo ego. Z«vejo ga mesto trojčkov, ajtl dve štreni mesta sta ob pe-ajoči reki, pri kateri so papirnice, ki dajejo zaslužek mnogim preblveleem. Ob česu mojega bivanja tam so pa mnogi dobili prisilen dslopust sa nedoločen čas. Nekako v sačetku maja se prične v opiseni reki lov ne morske ribe vsako leto, ki pridejo is morje reke, de se po njih drste, e drugo leto sopet od plujejo v morje, ker rečna aledka voda je pre-topla sanj) ia po daljirm bivanju v nji hI poginile. Opazoval a« m ribiče v fttevilnik čolnih. Pravo srečo ko imeli nekateri, drugi pa ■o lovili In lovili, a vjeli ničesar. - utrgala in odplula du!j* svojo pit. Ts ribe so lososi ali salmoni, ki ae v velikem številu pri vier rjo iz morje v reke na "Ženitovanjskc potovanje". Pri psdcu reke, k« zaganjajo čez padec preko stružnih stopuio proti deroči v >di vi-«je in viijc v »kalna t o strugo. Dva dela Oregon Cityja »te torej ob bregu pedejoče reke, a tretji del je pod ravno skalnato strmino, poleg katere je izpeljana železne ceste. Na vrhu s'*daj gra de trdno pot skoraj po sUrorim »kein načinu. Dodelujejo jo s ce mentom, de je udobnejia za avto mobilsko vožnjo, kakor imejo sploh dobre pota po Oregonu in Ksliforniji. Nižje doli pod pečino dodelujejo predor, da združijo gornjo cesto s spodnjo. V predo ru so naleteli na več čevljev vi soke naslage premoga, ki pa ne izgleda dovolj čist, ali gori pa do bro kakor vsak drug premog. Ta ko sem bral v časopisih. Oregon City je združen z lepim cementnim mostom preko reke in pe predorom, ki preseka nevpične pečine, skozi katere jc sekala vo da pot miljonc let. Do več sto čev ljev visoko gori vozi ljudi vzpe njsča, kjer je visoki vrh pečine razraičen s cvetočim selenjem drevjem in grmovjem. V pečinah gnezdijo golobi in razne druge ptice. Posluial sem nekega veče rs kosa, ki se jo jezil tam gori v pečini in vabil spat svoje mlade Male ptico so prepevale v pečini tudi ponoči, zlasti takrat, -ko se jc bližal dež. Mesto Oregon City ima miČne domove, ki so zakriti med drevjem in cvetočimi vrtnicami. Slo vencev je tam preccj, ki imajo tudi po večini svoje lepe domove. Mr. Mislej dobro napreduje s svojo trgovino z mešanim blagom ke-kor tudi trgovino za obleke v družbi s sinom. Občeznana je tam najstarejša družina Justin z eno največjih trgovin v mestu. Roje ki spadajo k več podpornim društvom. Oddaljeni imajo lepe kme tije, katerih pa nisem obiskal le tos, kar storim prihodnjič. V bližnjem mestu Portlendu, Ore., sem se ustavil samo za kra tek čas, V to cvetoče mesto pri boja jo psrniki po reki Kolumbi ji, katero križajo razne železnice, kar priča, da je tu dobro razvita industrija. Tudi v Portlandu jc pat* slovenskih družin, mndgo več pa je Dalmatincev, ki lastujejo gostilne in druge trgovine. Od časa do Časa pridejo sem dalmetin ski ribiči z morja. Napredovanje Portlanda, krasnega gorskega mesta, je vidno. V bližini jc morsko pristaniiče, a v daljavi ne blesti vedno snežena gora ITood. Prihodnjič kaj več iz Wyomin-ga. — Matija Pogorele. te eeje prvo nedeljo in sliieli bo ste podrobnosti» Ako boste pa tako zanemarjali kot dosedej, tudi jez pustim svoj "prestol". Izvolite si drugega predsednika, kajti eam nočem hoditi v dvorano k zborovanju. — Martin Hudal, predsednik K. 8. doma. Peip0t0¥MjevAneriki. Braddook, Pa. — Ako deluiča-rj^noiegtt K. S. D. v Braddocku hočejo, da bomo napredovali z domom, se ni treba sramovati rednih mesečnih ali izrednih sej. Ako se nočejo bolj poprijeti doma ter se bolj zanimati kakor dosedaj, nam je nemogoče voditi ga naprej, zakaj tu ni reda In ne sloge prav radi tega, ksr se delničarji dovolj ne zanimajo. Ko imamo redno sejo alt pa izredno, bi morali prisostvovati v^olikor mogoče velikem itevilu, drflgaec nimamo komu odpreti seje. Dne 4. maja je bile redna seja, e dne 17. maja pa isredna. Ali radi premale udeležbe nisem mogel otvoriti redne seje in pri izredni seji je bilo samo 12 članov, trinajsti pa jo stal pri vratih s >lobu-tom na glavi, dočim smo drugi bili odkriti in sedeli ze mizo. Nedvomno vsi člani Želijo, da bi dosegli uspeh s naiim domom in organizacijo sploh. Kako si mo-rejo pa predstavljati, da bomo uspeli, če je tako malo zanimanja ali bi skoraj rekel, de zenimanja ni. ('lanom hi imel poročati več Prihod spomladi je sopet vzbudil hrepenenje po potovanju v srcih vseh ljubiteljev narave in o-nih, ki jim je hoje najljubši šport. Tekom zadnje generacije ali še malu bolj nazaj so ljudje takore-koč pozabili na krasoto romanja po pešpotih v prosti naravi; po« prej kolesarstvo in potem avtomo-bilstvo so potisnili v ozadje enega izmed najlepših, .najcenejših in najzdravejših športov. Sedaj zdi se, da sc ljudje zopet spominjajo svojih toog in čemu služijo, in na pešpotih in gorskih stezah, ki pe ljejo preko krasnih okolic in do divnih razgledov, v bližnji okoli ci mest ali sredi proste narave srečaš vsepovsodi vesele pešpot ni ke, moške in ženske. Veselje do pešpotovanja se urno razvija i Ameriki in povsod nastajajo dru štva in klubi, ki ga gojijo. Neka teri mislijo, da jc to v glavnem posledica vojne, ko se jo veliko mladih ljudi hočeš-nočeš privadi lo na krepko rabo svojih nog Drugi zopet pokazujejo na dej stvo, da je prva generacija deških in dekliških skavtov že odrasla in obranila veselje do peihpje, ki se jo je naučila ceniti v mladosti. Dodaten vpliv k probujenju tega lepega športa so brezdvomno do prinesli tudi priseljene! iz Evrope, kjer se peš-turistika in planin stvo goji že mnogo let in v mnogo večjem obsegu kot tukaj. In za-ree, število tujerodcev, ki so členi raznih peipotniikib klubov je jako veliko, in neke slične evropsko organizacije so celo ustano vilo v Ameriki svoje podružnice. Novodošlec seveda prav kmalu najde, da je precej razlike med peipotovanjem v Evropi in v A-meriki. V obiirni in nedavno na seljeni deželi, kot so Združene dr Ž|ve, popotnik se prav lahko zgubi. Zato je kompas jako potreben instrument pri teh peš-izletih, celo v razmeroma dobro neseljenih pokrsjinah. Zemljevid je seveda tudi neobhodno potreben, zlasti za onega, ki no pozna pokrajine, koder hodi. Vlada Združenih dr ia^ izdaje izborne m&pe, ki so ja ko poceni. Vsaka mapa je izdelana v razmerju enc^nče k eni milji in predstavlja površino 13x17 Vi milj. Prodaja jih United States Geological Survey v WashingtO-mu, D. C.; dobiti pa jih tudi v vsaki prodajalni map. Seznam map (index sheet) z imenom in obsegom mapiranega ozemlja se lahko dobi na zahtevo od United States Geological Survey. Ta-le urad prodajfe vsako mapo za deset centov; v skupinah od 60 map pe stenejo po 6 centov. K mnogim izmed teh map jo dobiti tudi geologične mape in opise (geological folios), ki stanejo dodatnih 25 centov. Jako koristno za peice so tudi knjige in brošure, ki opisujejo o-kolico, k! jih veseli pohajati. A-merican Geographical Society je zdala mnogo izvrstnih knjig te vrste z zemljevidi in slikami. Promet avtomobilov jc pokvaril nekdanjo veselje do hojo po glavnih in celo postrsnskih co-stsh. Zato sc pešci zsteksjo k stezam in strsnpotim. Ksr jc trebs, je sistem pešpoti strsn od glav-nih cest, vcndsrle zsdosti blizu mest, da so primerne zs kratek enodnevni izlet ali za turo čez soboto in nedeljo ali praznike. V rju od drŽave Maine do yTJB Popotniki morajo pn^ii ravnajo po zakonih o zs¿tl *l zdov pred požari, da t« jJj koder jc prehod prepove^ ,, 1 spoštujejo privatno lastnim V*l varnosti kačjega pik* m Zllsti novodošleci, ki ^JJ rsznih strupenih gsdih v 4w| ki, imsjo o tem popolnom» i ne pojme. Znana ksOa klop2| (rattlesnake) se odlikuje [K) ¿J da se briga le za svoje lutnji »le. Jako strupeni "eopperh^ I pa je neizmerno mirne narave T I kače nepadejo le tedaj, kader'* I sli jo, da so v nevarnosti. Kdorko.1 li se v ta bori v kaki jaiui ali m(J skalovjem, naj si zsponuii ¿J sc "rattlesnake" v gorkem v*I menu nahaja zunaj na lovu I se povrne ie le začetkom zime. p,I mnenju ravnatelja ncwyorfLJ zoologičnega parka te ksee <>| čijo povprečno le po dvtt « lovtkil na leto v vsej deželi; nevtr*|| je torej jako majhna. I Ker dober peiec potrebuj« primerno obleko, zlasti p» trpei.1 ne čevlje, kakor tudi razna pri.I merna orodja, je opažati povjodl čim dalje večjo število prodajal-1 nic s takim blagom. Zlasti vojaki ko blago in čevlji, ki se prodaje-1 jo v posebnih itacunah povsod t I vsakem mestu, so kaj primerni ri to svrho. Ženske pešpotnicc rad* nosijo kratko hlače. • Kakor rečeno, sc šport pešpotovanja, tako vdomačen v Evro. pi, tudi v Ameriki veselo razvija. V samem mestu New Yorku j« sedaj nič manj kot G0 večjih dru. štev, ki gojijo in pospešujejo ro-manje po naravi. To je razveselju. •joč znak. In ker popotnik povsod na svett* rad poje, se tudi veselje do družabnega zbornega petja čim dalje bolj razvija. — T. L I. 8. Vesti iz Jugoslavije. Samomor radi smrti ljubice. -V Zagrebu se je v vojašnici kralja Petra ustrelil z vojaško puško podnarednik Josip Osenjak, doma iz Ptuja. Samomor je izvršil v žalovanju za evojo ljubico, ki je utonila v Dravi. "Italija mora rasiiriti svoje mt. je." — V Verdijevem gledališču na Beki je bil obdržavan shod s razstavo darov./ ki so jih prispevala razna italijanska mesta Ke-ki v proslavo okupacije. Po sho* du so priredili manifestacijo z zastavami, Navdušenim italijanskim fašistom je govoril poslanik Gin" Botta, ki je med svojim govorom izrekel tudi tole: "Velika in mo-čna Italija mora razširiti svojo mejo preko zida, ki zapira Keko." To se seveda nikakor no ujema d prijateljstvom, ki so ga italijsu-sko dobričine naglašale jugoslovanskim zastopnikom pri sklepanju pogodbe v Rimu. Delavec Imbro Horvat sc jc po- nosrečil v Zagrebu pri zadnji poslopja. Pri delu mu je padla «s glavo opeka, na kar sc jc zgrudil mrtev na tla. Avtomobilska industrija. — V Zagrebu so imeli tovarnarji in trgovci razstavo avtomobilskih izdelkov. "Velepromet" je zagrebška tvrdka, ki ima svojo izdclo-valnico avtomobilov in jc svoj ir-delek tudi pokesala pri izložbi. Podjetje je menda toliko napredovalo, da se morajo njega izdelki kosati z popolnimi in finimi izdelki is inozemstva To je tudi prvo «lično podjetje v Jugoslaviji. Svojo izdelke so imele rszstsvlje-ne tvrdke iz Amerike, Avstrije, Anglije, Frsneije, Italije in Nem- Tudi težko ribe ae ujamejo. Ta- kadar ameriiko delavstvo to!kft na primer videl rihičo, ki ] se mu je ujela teftka riba, ga dolgo smafforala ter m« vodile tola. Slednjič se je pe ajvtaieel ženim i vom i, ki jih pa tu ne msremitom v korist, opravljati v Ibt. Pridite na sejo ________________........ . Posilil je deeetletno dekletce - tem pogledu je zaznamovstl raz- Otročo Jurina Marasovič iz 1>Ih-ni pešci si sami izsekavsjo steze'nini in nsbirsla trave za svoja preko gošče, sebi in svojim sobro- jagnjeta. Približal se ji je 1H h '- , ni Božo Doždar. ki jo je poklic ^^ J jP Turistična društva pa so se s v neko stajo in izvriil nad deklet- prvo nedeljo v mesecu ia vse bo- pomočjo držsvnih in federativnih cem grd zločin. Roditelji so pri-mo natančno razpravljali o zada- upreviteljev narodnih parkov in peljali deklieo v Split in jsvil» gozdarjev lotili sistemstično tegs Doždarja oblastim, dela in odpirajo in markirajo no- * ________ ve steze na svoje stroške. To delo1 se vrii tako le. Skavti si nsjprej! POMOTE ogledejo teren, koder bi se nsprs-vile dobra steza: Natczajo srka- vah na seji. Mislim, da je pravilno, da vsi člani. oz. delničarji vemo, kako se godi s našim domom in kako napredujemo, gremo naprej ali nazadujemo To vse slišimo na rednih »ejah. Ako vam pa ni za'nee od dreveaa do drevesa ob na-Slovenski dom, ki je ravno danes mereveni stezi. Ko so se potem "" ^°brPm llt*,.i4fu' P01*" *«vode|prepričeli, da sukanec označuje najboljio stezo h kskemu razgle-diiču. studenen, slikoviti točki ali kamorkoli že, nastopi druga četa. tekozvani "elephant squad", ki e sekirami In velikimi škarjami iaseke stezo. I čevlje široko ln zadosti vboko v ffoiči, da peiee s torbo ne hrbtu prev komodno po a jej hodi. Morda najdaljša stese. ki je bila teko izaekena. je teko svani "Appalachian Trail", ki se vije po vsem vzkodnem po go ne moremo pričekoveti, de bo kej prišlo samo od sebe. Reči moram, da napredujemo s svojo ustanovo; odkar smo kupili posestvo, za $5000, če hi hoteli prodati. Ali ai to dosti lep'uspeh T In komaj od januarja li»24! Tudi gotovioe imamo čes S1000. Sedaj, ko bi se •orali najbolj otrevet! zato. da gremo naprej i naiim domom, pe to maloftuije. Riti mora več navdu ienjs sa dom. zato se vsi udeleži Kadar zdravnik nsprevl pom< to, jo pokoplje. Ksdsr tesar izvrši pomoto, J je pričskovsl. Kadar ae sdvokat zmoti, je t< ker je hotel povzročiti, da se tri ponovna obrsvnave. Kadar sodnik napravi pomM< tedaj postane sakon dežele. Kadar duhoven nsprsvi pom to ,leda j nihče ne ve, da je je t» pravil. Kadar pa urednik naprsri r moto — tedaj pe le po nje«. Delavske (Federated Presa.) ^ja rudarjev f Wtooieu. |ri| „,. - Frank §ÉÉf predsednik 11 rudsrsL- - m» i» ...---Kon lllinoiskege di- ■ rudarske unije, jc 22. doživel velik P*™* Jmu je * *>5 proti 229 gla- .¿odvzela prsvico imenova-«znih nameščencev v ungi. kij», ki j« dokazala, da je Jton t nsitsvljsnjem na-encev organiziral evojo poU-BuSino v distriktu, je konč-PLflU v zelo važni sadevi. V % voli članstvo nastsvljence. predpoldsnski seji je Farr-onizjavil, ds pridejo illinoi-rudarji v velike stiske, «e tfd Mine Workers ne organi-radarjev Kentuckyju. Ken-ly in West Virginia danes po rljatu trg s cenenim premo-y veliko Škodo operstorjev v jizirsnih državah in posle nosijo rudarji, ki so večjidel dela Hi solucija opozicije, da 12. A na*lovi zehtevo na med Ino unijo za sklicanje izred konvcncije najkasneje v treh ^sccih v svr^o nepristranske Howstove afere, je bila tjeta skoraj soglasno. Resolu-tndi nalaga distriktnemu od-naj pozove ostale distrikte, w pridružijo zahtevku sa iz-io konvencijo. Dva diatrikta— t« iti Michigan — sta že rjfla enako rcsolucijo. Ako se He dva — pet distriktov liko iniciatirs izredno konven-po pravilih unije — bo moral ris sklicati zborovanje. | taktna jat resolucij je bilo pred lenih glede Howatove zadeve ibor za resolucije je iz vaeh teh aolucij sestavil eno samo, ki se |v«tveno strinja z glavnimi zah rimi delegatov, in ta je bila prejeta. Howat je bil navzoč, ko je vršilo glasovanje njemu v rilog. trik Stavka rudarjev v Kankdi. Calgary. — Baroni premoga v rovincama Alberta in British olumbia, kjor stavkajo rudarji rganizirani v 18. distriktu U. M F. A., proti znižanju mezde, so keeli metati stsvkarje iz kompa |ijskili hiš. Operatorji so znižali tdo s pretvezo, da imajo slab premoga v Kanadi, kef ljudje veliki meri kurijo z oljem ^krog 8000 rudarjev je v stavki 1. aprila. •rji v New Yorku so zmagali New York. — Šoferji pri Mogal hecker Cab korporaciji so kon «li stavko z zmago. Dobili so pri fmwju unije in 40 odstotkov pre te vozuine v dnevni službi, 35 Stoikov v nožni službi in polo 1(0 votnine, Če tedenski preje iek ruukH $90 in čez. Okrog 4000 oferjev jc deležnih zmage. ¡desničarji v Minnezoti se ude leže konvencija v St. Paul«. Paul. Minneeot«ke unije* kstovščine l<;komotivnih stroje '*liJ, katerih je 25 z 2500 člani pilijo delegate na fnrmarsko Msvsko nominscijako konvenci J" v St. J'aulu, ki ae otvori 17 'u,»ja. Tako so zaključil^ dele unij na sestanku v 8t. •ulii pred nekaj dnevi. Delegat fludl objavili protest proti fUaila želrzničarskih bra "Labor", ki izhaja v ^»»hingtonu i„ napada st. zborovanje, češ, da je pod to'"ndo komunistov. Mmn^tak« unije Železničarjev ;.M"p,if' v farmarsko-delavako ^ra;,J," in **hiraio " «nt- »■«"•ko konvencijo. ^resivna politfcna akcija v .Wisconsin* Mfir '' ■"' 1 "'«eonsinu so zaključili '«'»kn v Madisonu, ds Kon-"« pošlje tri delegate ns ^•nrijo v Cleveland, ki se J»l'J«, enega delegata pa Mjo v Ht. P«ulu, ki ae junija. JÜ8TIÖKI DEPARTMENT NAJ SI ODRINE OD POLITIK». Tako priporoia Orim, bivži pomožni justični tajnik. Vojna med starini in mladini v rep. stranki. Washington, D. O. — John W. il. Crim, pomožni justični tsjnik, kateremu je bilo podrejeno kri-minalno zasledovanje pod Harry Daughertyjem in ki je podal o-stavko pred enim letom, je sago-vsrjal Dsughertyja in kritisiral sistem. Rezigniral je, ker mu ni funkeijonirsnje justičnega de psrtmenta všeč. Kritisiral je več slov v juetičnem depsrtmentu, kot ns pr. špijonski sistem, biro kratične metode itd. Priporočal je, da naj bo justični tajnik su nsj kabineta, zgradi se nsj si stem po zsslugsh, ipijonatvo naj se Jfopolnoma odprsvi, da no bo mogoče "velikim zvitežem" spraviti vanj svojih ljudi, da tsko odidejo kasni. KUHATI IN POMIVATI JX MO I fi—a New York, N. Y. — John W. Steel, tenor, je pričsl pred sod nikom Davisem v tožbi za sakon sko ločitev, da je moral na svo jem domu v Evaustonu, IU., ko je bil angsžirsn v Ohicagu, vse sam kuhati in pomivati posodo. Hteel jc menda zaslužil dva ti soča dolarjev na teden v Chica gu in ker ga žena toži za zakon sko ločitev in lastno vzdrževanje, je nastopil kot priča sebi v korist. Povcdsl je, ds njegova žena ne zna kuhati, ampak vseeno je srečen, ako živi s njo skupaj. Njegova žena je tudi pevka. Ra da bi bila postala svitla zvezda ns gledališkem nebu, je pripovedoval Steel. Nikdar ji ni rekel, da bi se je* rad znebil. Ampsk nekega dne je prišel domov, žene pa ni bilo doma. w Sodnik zi je pridržel izrek do 9. junija. Zdaj Steel prejema po $250 na tederf. STARA OARDA NI PRAV NlO IZBIRČNA V SREDSTVIH. ARETIRALI SO RZMUSOVO ŽENO O nji gTe glas, da je kraljioa tihotapcev. Najbolj saffriaeal delavski iprotnild podpirajo staro gardo. Washingtoa, D. 0. — Stara garda ali starini v republikanski stranki eo predstavniki reakcije in vodijo z vsemi sredstvi boj proti mlsdinom v svoji lsstni stranki. Ta boj, ki se vrii v republi Oincinnsti, O. — Mrs. Imogene Remus, žens George Kcmusa, ob-n»- j sojenega tihotapca na dve leti v atlantiško ječo, ki je pred krat-kini bil zaslišan pred šepet nitu odsekom glede korupcijo pri iz-vajsnju Volstcadove postave, je bila aretirsna ua tirslnico, katero je izdal zvezni državni pravdnik v St. Loui.su na podlagi zapečatene veleporotne obtožnice. Obtožnica očita Rcmusovi, da (Slofcsika Nirodsi Uataaoaljana a. aprila I »04. kanski stranki, je vreden, ds so opszuje, ker dokazuje, da v vsa-1 Jc v družbi šestnajst drugih ns-ki organizaciji učinkujeta dve si- pravila zsrotniški dogovor, ds Zastopniki Konfe-I I7* progresivno politično lv Wisconaiaa so FORDOVA PONUDBA JI PO GORELA V SENATU. Washington, D. 0. — Podpor niki Fordove ponudbe io podle gli v senstnem poljedelskem odse ku. Senstor Pat Harrison is Mis sourija je predlagal, da se For doVa predloga predloži senatu Njegov predlog je bil odklonjen z ensjitimi proti šestim glasovom Odklonjen je bil tudi predlog senatorja Norrisa, po katerem pri de obrstovsnje tovsrn ob Muscle Shoslsu pod vlsdno kontrolo. Ali to je bils le parlamentarna poteza, da so ne prekine zaslišanje o tem predlogu. Senator Norri» jc sam glasoval, da se njegov pred-Še nc predloži senatu v razpravo. Vsa znamenja govore, da bo Norrisov predlog vključila večina v svoje poročilo, Fordovo ponudbo pa manjšina. TRDO DELO NE PRINESE $60,000,000. New York, N. Y. — Umrla je mrs. Jessie Creighton Woolwortb, vdova F. W. Woolwortha, znanega ustanovitelja prodajaln, v katerih so prodajali vse po grošu in deset ici. Zapustila jc šestdeset miljonov dolsrjev. Tsko pripove-dujejo oni, ki poznsjo njene premoženjske razmere. Nikče ji ni nevoščljiv teh miljonov. Ampek osredotočenje takega premoženje pripoveduj«, ds je ns stotine in stotine delavskih vdov, ki žive po bersško in v revščini. In zsto je tsk gospodsrski r«dj krivičen, ki ustvsrjs tske rezlike. Ii: roakoijonerns in nspredua. Ho-' skcijonsrna sila ni nikdar izbirčna v sredstvih, nspredna so ps bojuje z dostojnimi sredstvi. He-skcijonsrna sila misli, da jfc ljudstvo pozabilo na vse koruptno Čine, ki jih je izvršile, ko je bila v sedlu, medtem ko so napredna aila bojuje z resnico in uma svit-lim mečem. • Senator Norria iz Nebraske pripada k inladinom v republikanski stranki. Pri primarnih volitvah je dobil veliko večino. Takoj jo «tare garda pričela rovsti proti njemu s strupeno propsgsudo, največ seveda tajno, »Stara gsrda je als tsko daloč, da mu je Nugestirala, nsj so u niakne z glasovnice. In kdo podpira staro gardo? Norria je prečital dvajset strani, na katerih so bila imena podjet niških tvrdk, ki so prispevale de name doneske v letu 1920. Mod njimi je Harry F. Sinclair, ki je v letu 1920 dne 26. januarja pri spoval za svojo tvrdko $1,096. Ako bi ljudstvo opazovalo te boje, ki «e vrše povsod med re skcijonarnimi in napreduimi sila mi in jih razumelo, in po tem ra zumevanju tudi uravnalo svoje postojanke, bi bili korumpeijoni sti v vsaki orgsnizaciji brezmoČ ni. Ljudstvo sicer te boje opaeu je, jih vidi, ampak jih ne sapo pade popolnoma, ker ee vse razvija počasi. In to je vzrok, da tu di ljudstvo počasi prihaja k apo znanju in pomsga le tam čistjti, kjer jo gnilobo spoznslo za škodljivo gnilobo. Drugje sc pa gni lobs pase in razvija, dokler seve da ljudetvo ne pride do. spozna nje, da je treba tudi to gnilobo odpraviti, da gre razvoj svojo ne ovirsno pot dalje. REEIONAOIJ NE BO. krši Volstcadovo postavo. Razen nje so bili šc aretirani: Kd\verd Meningt r. prodajalcu avtomobilov, William .Muellcr, vposljen pri Remusovi kot nočni čuvaj. Dvanajst imen je ostalo zamol čanih. Vseh obtožencev je sedem najst, n ker jo obtožnica zapeča t ena, se nc morejo izvedeti vsa imena. Podporia JedntU Uker*. It. |«ai)a t tO? ' e dršavi IIIImU. ZAMORCI V INDIANI NOČEJO SLEDITI POLITIKA6EM New York, N. Y. — Zamorci v Indian! ko odpovedali pokorščino profesijonaluira poiitičarjem v republikanski stranki. Zamorska organizacija National Aasoeis-tion for Advancement of Colored Peoplo izjavlja, da ao zamorci zelo navdušeni za La Folletta in tretjo stranko. Ako se ne ustanovi tretja stranka, so baje pripravljeni glasovati sa demokratične kandidate, da protestirajo proti Kukluk«»klanu. — Ako store rad« nje, bodo prišli seveda iz dežja pod kap. OLJNI VRELOI DOBRO MOL-ŽEJO ZA DOHENYJBVE INTERESE. Los Angeles, Oal. — Mornariška oljna rezerva v distriktu Klk Hillsa v Kaliforniji dajo lep do-biček Dohenyjcvini interesom. V aprilu so produclrali 171.000 sodov olja. 2,424,285 (Talon gazoli na in 516,862,000 kubičnih čev-ljev plina. Vsi dohodki znsšsjo $188,111. TroŠki Modnijske uprave znašajo 214 dolarjev, za obrstovsnje e-nsjst oljnjskov $4,165, čisti do-biček pa znaša $184,732. Laboritje dobili ie en mandat v zbornici. Liverpool, Anglija, 23. maja.— Jos. Gibbons, kandidat dulavske stranke, jo zmagal v izrodnih volitvah, ki so h« vršile včeraj v tukajšnjem okrožju. Gibboim Je dobil 15,505 glasov, konservativce Toni White ps 13,034. Druge izredne volitve sc vrše v (llusgowu v nekaj dneh, Komunisti ao sinoči razbili shod konservativcev, ns katerem Je govorila poslanka lady Astor Delavska stranka imu zdaj 19f poslancev v parlamentu. RUSIJA PRIHAJA NA SVOJE NOOE. _____ s prve Mount Vernon, 111. — Alve N i glavi vlsda. Prvič, režim Je pre-Turner trpi na nervosnosti. IJjcljvee utrjen; drugič, vs« frakcije jo dvejset navadnih čebel, kstere upajo v mirni razvoj iu v igrav-je prijel z malimi kleščami dru- nsvo, ki ae vrši stopnjama . , . go za drugo in jih pritisnil'na KM psrkelj jc precej razširjena svoj hrbet, da so ga opikale. Po vere. da boljševiki n« drže bca« izvršeni operaciji jc izjqvil, da de. Poživljam vsskogsr, ds mi naša počuti izredno čvrsiint. vede en aam slučaj, da se sovjet -- *ka vlada ni ozirala na svoje ob GLAVNI STAN. «OST-M SO. LAWNDALK AVE., CHICAGO. ILI.INOIS. lavršcvalni odbor: UPPRAVNIODStKi Pr«d»adaib ViMM| Calakar. »*dpe«d»edalk Aadee« VUHak. R. F. D. T. Bes SI, Jokati*««, P... .1 uiaik M*llk«w Turk. Ujaik h«Uiih»a« BU. Novak, al. hlefajaik Jaha Vo«rick. aUtlia Joša ZaearSalk. «nravileli vla«ila FUlp Cediaa. POROTNI ODSEK i J«ka Undarwood. pr*d.ad«lk, 40T W. Hay S|.. 3ari*afUld. III . Martla teleaaihar, Baa ara, Barhart*«, Okia, F rad A. Vider. Bea 07», Hy. Mtaa, Jaka Taeéalj, Baa S t. Naadaeaaavilla, Pa.. Jaka Gariak. 414 W. Haf »U Spriaifiald, |||. BOLNIŠKI ODSEK t OSREDNJE OKROUEi BU« Naeak, atadiadaik, SSST N la. Uwadala Av., CkUa«a, lil. VEHODNO ORROEJEi Jaeak Aiakrali«, Ba. ISS. Maaa, Raa, Pa. Jaka Gralalh I4S2I Papper Aea., Clavalaad. O. ZAPADNO OKROEJEi Aalaa Salar, Baa U>4. Gro.., Kaa«.. sa i«S*aapad. Maa Mar«. Baa 1SC. Bakl, Mtaa.. aa «ae«raaapaA MIha ta gal, S459 g. Wia«ka«lae Si., Marrajr, Ulak Nadaorni odbor t Fr«ak Zalla, aead«adalk, SdSS W Satk 9» , Chlraga. III., Praah Somrak, SSI7 ProM.r Aea., Clavalaad, O., WilliaM Sitiar. S404 Si. CUle t«., Clevalaad, Obla. Združitveni odbor: Pradtadalhi Frank Alai, «114 Sa. Crawlard A«a., Ckiaafa, III. JaAka Ovaa, 3SSS W Nlk Si., Ckiraga. III. * Ja«. Skuk. 6404 Orlaa C».. Clav«land. Okla VRHOVNI ZDRAVNIKI De. F.J Keea.413* Sl.Clalr A«., Claealaad, O. POZOR I—ICaraapaadaaca a gl. adkaralki, ki dalaja v sUvaam «rad«, •e vrii lakalet VSA PISMA, ki «a aaaaiaja aa S1- ar*4«adaika «a aasUvai Prad«*daUte« S. N. P. J., ZCST-SS So Uwadala Ae«., CVi«a«a, IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE POOPORE SE NASLOVEi Balallha taj. aiilva S. N. P. J., 1SK7-5S Sa. LawadaU Ave., Cklaaga. III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki «a Utaja gl. lavešavelea«* •«bara la Jadaata eakla «a aaslavai TaJaMlva S. N. P. J., lSIT-St Sa. La«a-dala AvaH Cklaaga, III. VSE EADEVE V EVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa aaMUeja aa aa«la?i BlagajaUlva S. N. P. J., 2SB7-IS Sa. Uwadala Ave., Cklaaga, IU. v «a prltaába alada Mslaeaaja v gl. lavrlevalaaai adkaru sa aaj pallllaja Frank Zailaa, pradsadaikn aadaarnaga adkara, šigar naslav Je «garaj. V»l prilivi «a gl. parola! »d»ak «a aaj paiiljaja aa aaslavi Jaha Uadar-waod, 407 W. Hay St.. Spriagflald, III. V«l dapUi In dengi «pili, aasaaalla, aglasl, naralaiaa la sploh vse ha* Í» v avaai a glasllnai Jadnolo. naj sa pašilja na natUv« "Peeavnla", BMV*fB a. Lawndala Ar«., ChUaga, III. Washington, D. O. (Federated Press.) — Akoravno je bil vojaški bonus sprejet proti predsednikovemu ugovoru, nc bodo re-zignirali blagajniški tajnik in drugi Člani,kabineta. Preden jc pričelo zadnje glasovsnje, je bl lo očividno, da so parlementsrni zskulisniki atorili vae, kar je bilo v njih močeh, da se predsednikov ugovor vzdrži. Mellonovs rezignscija mogoče pride kasneje, ko bodeta pričela Frsncis Heney in senstor Cou-zens t oficijelno preisksvo notra njega davčnegs birojs. OBBELNI PIK KOT ZDRAVILO Povdarjal je, da je dvajset dežel že prlsnalo Rusijo. "Sovjetska unija je fakt, sko jo priznate ali ignorirate. Je fakt, ds kou-trolira eno šestino ozemlja nsša zemlje n 150,000,000 prebivalci, obdarjenega s nerazvitim bogastvom, ki se ne da oceniti," je končni Sherman. Ah 17. BELA VRANA O!!** I»; - Mrs. Kmm« Til-^ J' ^'bila zakonako ločitev ti,,, ;. 'In,kom Joseph Ssbhe-W,s/,'B/0pr'>f > 78 let. k . * P" ločene žena re-rl0,H dovolite, de ma pla-n»J*t dolarjev na teden i'refclab jr. .la bi as» i a» i'j a». DESET DOLAEJBV SE ZA PARFUM NE ZADOSTUJE. Atlantic City, N. J. — Kvelyn Nesblt, ločena žena Harry K Ths-wa, je izjavila, da ne sprejme iz rsvnsve za deset dolarjev na dan, ker jI d «mM dolarjev na dsn ie za perfurn ne zadostuje. Ona zdaj namreč toži Thaws, da ga morajo zapreti v norišnico, ker m» ga boji. Tej izjavi je dodala, ds še misliti ni, ds bi sprejela deaet dolarjev na dan, empek one smatra ponudbo satno za zaMek j^gs-jsnj. Thaw je uatrelil arhitekta Stan ford Wbita zaredi nje, ko mu je pr znala gotove ekrivnoeti, ki jih je im*la z Whitom. Koliko delavakib družin pa ima deset dolarjev na dan za prehrs- Radiotelefonska sveža med Anglijo in Ameriko, vesnosti, ni «polnila svojih poyo-i!» all du ni držala avoje bese- IZVAŽANJE DENARJA IZ SHS. Po predpisih prsvilnlka o ra* gulirsnju prometa z devizami In vslutsml a) se smejo v našo deželo prinašati tuje valute in devize v vsa« fci količini i ' b) potnik, ki potuje iz naše de Želo v Ameriko, lahko, čc jo naš podanik, kupi po visiranrm pot« nem listu jyi vsaki pooblnščenl banki tuje valute (dolarje, funte, franke in dr.) do iznosa od 3,000 frankov, in poleg tega lahko iznese 1,000 dinarjev v naših novčanicah. tfc je potniku potreben večji znesek kot ¡1,000 frankov za pot, se mora z vlziranlm potnim listom in uradno prošnjo obrniti na Generalni Innpektorst Kinsnčriags Ministrstva za odobritev, «la lahko kupi večji znesek tujih valut ali deviz. Če je potnik tuji podanik, se mora z vidirauim jiotnim liatoiu in uradno prošnjo obrniti do Inšpektorata za odobritev, du kupi potrebne valute za potovanje, V slučaju, da imajo jioluiki, ki gredo v Ameriko, pri sebi dolarje ali drugo tujo valuto za potovanje, so dolžni obrniti se z vidim-ni m potnim listom do Inspeklora-ta, da sc Jiui vpišejo tuje valute ali deviz«- v potili li»t, da morejo brez ovir priti če/, našo incjo. LISTNICA UREDNIŠTVA. . P. P. — Zemlja se vrti okoli svojo osi od sapsds proti vzhodu. Tsko imsjo v Kvropl, ker ao vsho. dno od nss, prej dan, aolnčnt kakor Itinin v shod, kot pa v Ameriki. Tam tudi prej naatopl noč. Solnee ae na Slovenskem ns primer že nagiba proti gatonu, ko ga vidite v Kentuekyjn lele vihaju-ti. In kinslu ko je pri Vsi sallo solnoe, zašije jutranja zarja naslednjega dne čez slovenske gore. Z luno je ravno isto. Ker ss ssm-Ija obrača, na mors sljati mesea vedno na ieto etraa, V teku 14 ur, ko se semlja obrne okoli svojs o-sl, je obsijana okoli in okoli. Vzhod Imajo na Slovenskem za malo več kakor oaem ur prej kot ga imate v Kentuckyju, In tako tudi zahod. Vzemite krogljo in jo obsljsno od luči vrtite v poševni smeri! Sonca Vsm predstavlja noč, rsssvetljona stran pa dan, ki se menja kakor aa vrti kroglja (semlja) pred lučjo (solnuem ali luno). — Pozdravi NAUČITE SE ANOLEIKO Ml tm aaaSImo «•»•rtU. eilntl la sleaU ««•MSI »«IS ••«»•• * kr«»k«a» teta. O« »•• avanrlSaai« v«m i>*4liMna «• e«*k«4. «Ja «aa a«U««- Zm«I« «aeUSSla« >w k* * kuri*I. H« «4l«S«|i« « uiaajesi. _ Neeiei" ilt, N« «4l«laJ*< U¡w»aM.H*«H« Ulgl sasa W. ssm s».,' ««TkiiiUr? A*«.. O»IN. (AS. I DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSl PO NAS? PRODUKTE. Imamo v «alogl alad, hmelj, sladkor In vsa druge polrebšiine. Poskusit« In sa prepričajte, «ta ia doma pri na«, kuhani vedno la najboljši in najce-ttajftl. (Irorarljam, «ladiičarjem In v pre» ■lajalo« lalamlna damu primeren pa-pust pri va4Jih nameilih. Pišite |»o informacija liai London. 23. maja. — nedna |dc. brezžičnotelcfon«ka zvsza med "Ruska trgovina raate, nj-na, Anglijo in Ameriko v trgovske produkcija, s« niimži, njm poli j iftOEJO SE Ugo Oasinottl iz Orsbičs \ f)fcl-| macijli zadnji naslov llobokeiij , Toma Zakarija iz («robnika, llr ,| vat»ka; zednji naslov Jersey i j FRANK OGLAR. 4401 Saparlar Araaaa, Cleveland, O. <* iraiKia—irta».».« i rhe post s ne fakt v približno I lični preatiž pridobiva iu «jeni ¿ »tih ^eeeeih uo mnenju lomlen- go^po.laraka moč. pričenja vpil-,-«» jadranska, ......................................................,, banka Kl*etri< Oa in generalno po tih ruklji» ' J' "J ' , ............ . V(!„ J ,pf,(.m. b.aoilne ääärs1 ä........ fr~" Ä Ä^i.'aWÄi C« «« - 10% in av šeatih mesecih po mnenju V skik strokovnjakov |'oi/ku«i tra na. svetovni trg, J- jajo ž«* več ko leto dni m«d West I«!., rman. J'Ako rs-unlmo v ern ito phon govori Anglij«, toda Anglija lie more od . aiu tok znua« Od nO,WJ,lSgl do JI», ' aaf>| fjfxi rubljev. Njena ».' denja rekel! »'" I , , .. . ,B rlM. Darinka Popoviéj zadnji nsalov.^ Detroit, Miek.j ..... | niec pri Metliki, Slovenija govoriti radi pomanjkanja |K> j "»h "¡' «»i« Mrados, Pa.j irelmib eparetov, AngWka ,n>its ............¿ • ^ f)(|> Franjo Oolob i« K,nja. lirvaUkg zdaj gradi veliko oddejno ponU- J .ubiliziral «idajl Baalov Uarelv.tt«. ' ki Ik> dogotovljeua enkral v||f .......N „ „„ Bsndor Loeraer '»d„|l r,.j j n sni o v Ilsllimore, Msrjlsndj j 'i i|j j, Nikola in Jslka Lakiel /-doji ns- diotelefousks sveža s Ameriko. ii.dii , . .. -----T ' Sf* ,i\nm i,,dM.trlla /m ' Kdor bi kaj \edel o leh Ijttdeh, '«trna za W r, Oljna in«iu«»rija za . ,, k Rum uns k) la poljeki manevri ob knvtmku ,H m leh. j* n*pr*+u, da blagowdi to na ruski maji. „ j/nainli |/m lj« uišk. mu p«aleB"f. jo, k Iki dogotovljeua ensrai v • , - j . " / - m im» zlat«» /« podlago, prihodnjem novembru sli decern } u> 7V{ brn i« tedaj bo «stsnovlje,,. rs-,^^^ ¿ |#fi , m w Dunaj, meja. — Romunaka "Aürl nfwyor«ke ivrdke ao a vlada J« akl«-mla, pnrcdiH Vrlike j Ho« jetsko unijo napravil«- v vojaške manevra v Hesarabiji v rih štirih m*-aecib ra ko dvaj 1 «epietnbru Istočasno ho Poljaka «et miljonov dolerjev kufx-ije. A imela vojaške menevre v (lelleijl ko ae jr ruska trgovina tako ne-, in trgot na za n rszMla kljub »aemjjeko promrliM-m nd Mr., NsvaleAke (Škornji iz volne), lepega, jasnega mrzlega dne kaj delati na vrtu ali na dvorišču, ali pa čitati v gorko zakurjeni sobi, sli pa sedeti poleg kamina pri o^etu, ali kopati se v vaškem kopališču . . . Toda, če ni pri hiši matere, nestre ali otrok, tedaj je težko, tedaj so zimski večeri v resniei nenavadno dolgi, dolgi in silno sem bil žalosten in vsled žalosti eelo čitati niaem mogel; dsn se že Še prebije, bodisi ns vrtu, kjer se lshko kids sneg, ali krmi kokoši, živino, s ve/er, — kdsj ta preteče. Poprej nisem ljubil gostov, a sedaj sem jih bil vesel, ker sem vedel, ds liode rssgovor mnogokrat o Ariadni. \>4krat je prišel spiritist Kotlovič, da bi pokram-Ijal o sestri in tudi večkrst je pri-peljal a seboj kneza Maktujcva, kateri ni bil v Arladno nič manj zaljubljen kakor jaz. Sedeti v A-riadnini sobi, gledati klavir, dotikati se tipk in urejevati note,— je bilo knezu U kar nekaj navadnega in brez tega ni mogel živeti in duh deda Hilatijona je vedno ponavljal da bode Ariadna goto vo preje ali posle je njegova žena. Pri nas je ostajal knez dolgo, od za jut reka do polnoči in navado » molčal; molče je pil poeaai dvoje, troje steklenice piva in le izjemoma ae j c udeležil razgovora, smejal ae s kratkim, žaloatnim it) glu-I »itn smehom. Predno pa je odšel, pa je vselej poprosil mene tre-nutek stran in me poprsŠeval polglasno : — Kdsj ste vi videli poslednji': Arisdno Grigorjevno? Je li zdrs val Mialim, da ji tam ni dolgčas f Prišla je spomlad. Treba je bilo pričeti vlačiti, potem pa aejati jarino in deteljo. Težko, čeprav je bila spomlsd, je bilo pozsbiti na zgubo. Pri delu na polju sem poslušsl škrjančke in se vpraševal: naj li končam Že enkrat s tem vprsšanjem o er<£i in ae oženim z priprosto deklico f A po-naenkrat pismo z itslijsnsko znsmko. Vse se je liaenkrst razblinilo v meni kakor dim, detelja, teleta, čebele, kmečka dekleta. To pot je Ariadna pisala, da je zelo, brezmejno nearečna. Očitala mi jc, ker ji niaem stal na strani in jo gledal z viška svoje blagohot-nosti in jo zapustil v trenutku nevarnosti. Vse to je bilo napisano z nervozno, veliko pisavo z mnogimi poprsvki, iz česar je bilo očividno, da je piaala v težavi in trpljenja. H koncu me je za-klinjajoč prosila, naj pridem k nji in jo rešim. Zopet me jc prevzelo in odšel sem tje. Ariadna je Živela v Hi-mu. Prišel sem k nji pozno zvečer in ko me je zagledala je za-stoksla in se mi vrglš okoli vratu. Cez zimo se ni nič spremenila in je bila ravnotako mlada in pre-lestns kot prej. PovcČerjsla sva in se pozneje do jutra zabavala in ona mi je pripovedovala o evo-jih doživljajih. Vprašal, aem jo, kje jc Lnbkov. — Ne spominjajte me na to kreaturo 1 -t je kriknila. Ou ml jc zoprn in ostuden! — Ali kot je bilo videti, ste ga ljubili, — sem rekel. r -r- Nikdar! V prve čaae4 ae je kazal originalnim in mi vzbujal sočutje — to je vse. On je nesramen in si s tem pridobi žensko takoj, ksr to jc vabljivo. Pa ne go- voriva o njem. To jc samo boleča stran mojega življenja. Aef je v( Husijo za denarjem — tam jc njegova pot. Prepovedala sem mu se vrniti. Ona tedaj že ni več živela v hotelu, pae pa v zasebnem stsnovs-nju obstoječem iz dveh sob, katere si je po svojem okusu uredile, aicer hladno s rszkošno. Pozneje, ko jfc odšel* Lubkov, si je ons pri svojih znsneih izposodila okrog pet tisoč frsnkov in moj prihod jc bil v resniei njens rešitev. Hotel sem jo sprsviti v vas, a ni se mi posrečilo. Ona je tožils po domu, ps spomini na prejžno revščino in pomanjkanje, o zarjaveli strehi na domu njenega brata so vzbujali v njej odpor in drget in kadar sem ji predložil iti domov, mi jc pričela krčevito stiskati ro ke in govoriti: Ne, ne! Tam umrjem od bolesti I Zstem je moja ljubezen do nje v poslednji fsai. dosegla popolno višino. — Bodite prejšni in ljubite me malo, — je govorila Ariadna sklanjajo se k meni. — Vi mračnež iu neumnež, se bojite uda t i se svojmi željam in mislite in mislite vedno le ns posledice, a to jc dolgočasno. No, prosim vas, zakll-njam vas, bodite laskav! — Moj nežni, moj sveti, moj mili, moj ljubi, jaz vas tako ljubim! Postal sem njen ljubček. V resnici, čez mesec dni sem bil tako blazno zaljubljen, da sem kar tri-umfiral. Imeti v objetju mlado, prekrasno telo, naslanjati se uad njim, občutiti vselej, prebudivši ae is sns. njeno toploto in sporni njati se, da je ona tukaj, ona, moja Ariadna. — oh, k temu se ni kar tako lahko privaditi! Pa aaj sem se vendsr počasi privadil svojemu novemu 'položaju z za vestjo. Pred, vsem sem spoznal, da me Ariadna, kakor preje, no ljubi. Ona se je bala samote, a glavno, jaz zem bil mlad, zdrav, krepek, ona je bila občutljiva, kakor so vobče hladni ljudje — in oba ava ae delala kot bi se sešla po medsebojni, strastni ljubezni Pozneje sem se seveda nveril acm pati,) tudi o msrsičem drugem. Živela sva v Rimu, v Neepolju. v Florenci; odšla v Pariz, a ker je bilo tam Šc hladno, sva se vr nila v Italijo. Izdajala sva se za možs in Ženo In se seznanjala z bogatimi velepoaeatuiki in Ariadna je imela vedno uspeh. Ko je po-eečala slikarje iu se učila slikati, ao jo imenovali uaravnost umetnico, čeprav salo ni imela najmanjšega "talenta. Vsak dan j« do dveh ali treh spala; kavo jc pia in zajuterkovala v poetelji. Pri obedu je jedla juho, ribe. rae-so. šparglje in divjačino, a potem, ko je legla, aem ji prinašal v posteljo ksk rostbif, a pojedla ga je z nekakšno težavo, a po noči. kadar se je prebudila, je jedla jabolka in pecivo. * Glavno, takorekoč osnovno svojstvo te ženske je bila izumi-teljaka prekanjenost. Ona je stalno prekanila koga vsako minuto, navidezno brez veake potrebe, a kakor po nagonu, iz navade, kakor Čivka iz navade vrabec ali miga ščurek z svojimi» brki.'Ona ae jc hlinila meni, lakajem, krojačem^ trgovcem, znancem; brez kakšne miene in rezkosti se ni končal noben razgovor, ni en.) srečanje, če jc prišel v nsše stanovanje moški, — bodisi bogat ali priproat, — bi jo morali vsi videti, ksko je premenila pogled* izražanje. glas in celo konture njene postave so se menjavale. Če bi jo vi videli one čase, bi gotovo rekli, da bogstejših ljudi ni v vsej Italiji. Niti enega sliksrja ali godbenike ni odpustile, ne da bi ga ne nalagala vsakovrst-nik stvari z ozirom na njegov ta lent. — Vi imate velikanski talenti je govorila ona, s skoro pojočim glasom. —- Vi šte strašni. Mislim, da vidite Človeka v notrn njost. (Konec prihodnjič.) SOBOTA, 21. MAJA, Josfp Jurčič! PONAREJENI BANKOVCI. Povest iz domaČega življenja. (Konec.) Paaje lajanje ga prebudi. Izza ogla je bil pri-ikakal stari hišni pes in oblajal čudno oblečenega neznanca. Zakrajec spozna svojega stsrcga pss In gs pokliče po imenu: "Svlgeljl" Pes ta glaa svojega prejšnjega gospodarja tudi spozns, po trebuhu se priplazi do njega in veael cvileč skače ob njem. "Tedaj ti me šc spoznaš, žival! Da vidim, kaki bodo drugi," misli ubežni kaznjenco in gre na okno trkat. • Oglasi se mu nek moški glaa, ali on ae ne more domisliti, kdo bi bil. Ko se vrata odpro, pride pol oblečen mož ns prsg. — Zskrajee spozna, da jc to iz vasi oni Florijan, ki nI imel evoje hiše, in jc zdaj tu sdaj tam na vasi oscbenjkoval. Zatorej ga precej neprijetna slutnja strese, ko zagleda tega moša odplrajočega. "Kaj bi radi?" vpraša Florjan. Kaznilnična obleke in upsdlo lice mu je Zakrajca delalo neznanega. , "V svojo hišo menda vendar Še smem!" "Ojmene, Mika, VI, VI atft" se začudi Flo-rjsn in ns steŽaj odpre vrata. Ko Zakrajee stopi v izbo, vidi tujo Žensko, tujega otroka tu, a svoje šenc ne, niti svojik otrok. "Kje je moja lena t" vpraša zamolklo. '|vaj Vam niso pisali?1' vprašuje Florjan namesto odgovora. "Včeraj je bila osmina, kar smo jo pokopali, potlej sva midva tukaj v it a nt vaela hišo io polj* zs dve leti. ker so rekli, ds Vss še pet let ne bo is ječ* domov j dve leti je nsše, sdaj ne gremo ven-kaj, naj pride kdor hoče." govori vse obenem trna Florjanova. Pokopali so leno! To je Zakrajec «dišal. drugo le napol, a bilo mu je dovolj- Spusti se na klop In drae glavo med dlani v kolena uprte. Umrla je šrna' "Kako beleaen je imela? tpraša Zakrajee ees nekoliko časa. "I. Bo» ve!" odgovori najrmnlea njegove hiše. "Saj veš, keko so ljadjc slih jetikor, oni pravijo, da je umrla od žalosti zavoljo tebe, ker «i •aprt Pravijo, da se ntef ti polekomnil tistih bankovcev, bil« bi ena še šiva in zdrava." "Jaz sem jo umoril?" vpraša Zakrajec ke-kor »am sebi, p»] tiho In ne posluša daljšega be-»+dovcnje leuske in mola. Naposled po dolgem molku se vzdign* in hlastno vpraša t "Kje »o moji otroci t" "Pri ljudeh." odgovori Florjan, raaloši ma. kdo je postavljen otrokom za jeroha. kdo je vse! tega tsnta sli to deklieo ter nsposled še pove: "Tvoj Nseek je pa pri ne* ostal, tam le v kota •P»" To je bil Zakrajčcv drugi ainck. "Pokliči gh!" prosi Zakrajec. Florijan pokliče kakih šest let stsrcga dečka, M »ered, ali vendar vataoc zaspan lz posteljice svoje. "Glej, oče tvoj so prišli, pojdi k njim," reče najemnik Florjan. • "Nacek, pojdi aem k meni," kliče prijazno-žalostno Zakrajec sinks. A deček postrsni pogleda in reče: "Ne grem I" "Pojdi k očetu, glej ga!" ga aUi tudi Flo-rjanka. "To ni moj oče!" Ko to Zaksajcc sliši, vstane, opre desno laket na steno in zglavo na njo butne, zajoka, in ihteč glaano izgovori: "Tudi otroci moji me nečejo že več poznati! Bog, to jc preveč, to je prehudo I" Florjanu se jc Zskrsjee smilil, tolažil ga ja, ali elabo je znal, ni vedel, kaj bi rekel; sam bi ae bil akoraj jokati aačel, ker ei jc mialU: joj, ko bi jaz v teko prišel, da bi žena od žaloeti zavoljo mene umrla, in bi me otroci moji več ne poznali. In MIha, ta, ki mu jc nekdaj tako dobro bilo, ubogi Miha Zakrajec! "Nič ne marej, MIhe." ga je tolažil, "tvoj fant te ne pozna, ker ai tako grdo oblečen" (Zakrajee je imel namreč Še kaznjenzko obleko na sebi) t "če si ušel — ksr se mi zdi — pojdi nase j, oglasi se sam in doeedi, kar imaš še aedcii, potlej pa prideš ven. Ni doetl dolga na hiši, tačaa ti otro-el dorastejo io vse bode apet bolje, ko d ostaneš zapor in se vrneš, lo verjemi in v Boga saupaj." Tako ga je Florjan učil. A Zakrajee smeje s glavo ln reče tožnoi "Ne, ne! Izgubljen sem! Jsz ne pridem ni-kder več iz jeAe. če ee ssm oglsslm. sli če me do-bodo. Zsto me živega ne bodo imeli. Da sem mogel uiti. morsl sem uetreliti človeka, ki je bil najet, da jc pezil name in na druge." "TJetrelltl!" se preatrati Florjan. "Tako je. S slabim denarjem začet, s umorom končal!" "Bog se usmilil" XII. Dandsne* je zločincem težko ubegniti oblast-maki pravici. Hitrejši nego konji lo železnico je telegraf. preprešen že povsod. Ta jik pretečo ia jim Aaadarje in policaje postsvi na pot, da jih Ae čakajo tam, kamor so hoteli pribeči. tako ja tndi to landar prišel naravnoat v vas tekat begunca le malo nr keeneje. kakor je prišel oni. In daljna zgodba je s Zakrajee m kratka. Zakrajee je Jtandarja ugledal, skočil škod okno In kotel nteči. Zaadar ja vpil sa njim: stoj, stoj! Zakrajee jo bežal, ne smeneš ae m oni kile. ta oder streli, zadene Zakrajee v roka, a ne močno, zato da b*M dalje. Drugi strel poči 7* krajec se zvali aa tla. Zadet je bil Uko v oeredje. ds je še tisti dan umrl. Nevs nemška nsrki. Ko so številke nemške valute rastle v milijarde in bilijone, ko jc na primer ena žcmlja veljala dvesto milijsrd mark — in je vse mislilo, da jc to konec koncev, se jc zgodil čudež. Volja nekaterih mož in občudovanja vredna diaci-plina celega naroda je povzročila nedavno in zaenkrat trajno epre membo. Tehnično in peihološko je ta čarovnija najbolj čuden poskus prečudnih časov, v katerih živimo. Celo zadevo so Nemci narav post imenitno provedli. Najprej je bilo treba zagrabiti ugoden trenutek. Inflacija je v Nemčiji tako naraztla, da je vzakdo moral v navadnem življenju računati s sto tisoč i bilijonov in milijard in U denarni nered je povzročil splo šno ner/oznoht, prenapetost in u trujenost. To razpoloženje so voditelji Nemčije ugodno izrabili za popolno zopetno vzpostsvltev položaja. Potem so se odločili, da bodo mednarodne (adevc urejevali samo potom tujih deviz, ke terih si je bila Nemčija med tem časom sadoatno preskrbela, prodajajoč cele tone barvanih listi čev proti dolarjem in angleškim funtom. Slednjič pa so stsvili v promet nov denar, ki jc bil atro-go določen samo za notranjost dežele in omejen v Izdaji. Bil je pa zajamčen s teoretičnim davkom na nepremičnine. To je nova nem ška marka imenovana Rentmark V resniei je ts msrks samo teore tično aasigurana in riima sploh nobene reslnc podlsge. Drži jo pa čudovita nemžka disciplina in zaupanje. Priznati moramo, da pdmeni Renten mark kristslizo. vsno saupanje. Zgodil ee je narav nost (Judež, kar priznavajo tud Francozi. Naj izvedenci rečejo, kar hočejo, toda v zadnjih dese tih letih, prevledujejo psihološki Ako želite e^iljk. ■slrtmjto »4 va|n* UaUrJa, JADRANSKO BANKO Vaša nokasfls se tsrriajejo hitre, točne in brss veakegs od-bitkopotom naših podruftak tn Noi »■»Hh»a«bl o44*bk Jo TCZFLAČSO m momenti. In kar po nekem nagonu sO začeli Nemci nazivati to novo marko Goldmark, ali skratka] marko, "nafto staro, dobro marko", katere je bilo včasih treba dvsjeet komadov, da se .kupi funt Nj. Britanskega Veličanstva. Danes zadostuje za to- samo sedemnajst lepih, sveže tiskanih papirčkov. Nemci še drže točno povelja, da U novi denar velja samo v notranjosti drŽave. V inozemstvu kupujejo vee v franluh, dolarjih n funtih. Nova marka si nc upa preko državne meje. Dogodil ae je torej slučaj, da ima ena država denar zase, ki ae norčuje iz valut vaeh drugih. Narodni ekonomi prej tega niti v teoriji ne bi dopustili in danes jc ps to istins! f • Ds se utrdi politika "ugodnega zaupanja", je Nemčija ukrenila prav posebne stvsri. Rsje ni plsčala gotovih uradnikov, kot bi nadaljevala s politiko inflacije en sam dan. Kar čez noč jc bilo "likvidiranih" 3750 uradnikov in 2800 naetavljencev v ministrstvu za javna dela, 2500 in 1036 pri earinarnicak, 1450 in 7727 pri financH in tako naprej. Pri želez nicah, da omenimo večjo številko, nad 60,000 uradnikov in okoli 150 tisoč delavcev. Nemčija pa razen tega organizira izseljevanje v posameznih stopnjsh. Brezposelni ae čisto si stematično pošiljajo v latinsko A meriko. "Clemenceau je imel prav, ko je dejal, da je 20 miljo-nov Nemcev preveč," ^je pisal pred kratkim oficijozni nem. list. Teh 20 milijonov Nemcev, ki ob težujejo nemške finance, jo začela vlada počazi raztrezCvati po širnem svetu, ds ga kolonizirajo. Kdor potuje danes po Nemčiji, opazi dvoje: prvič, da jc življenje zelo drago, drugič pa, da Nemci še bolj energično in sistematično delajo in proizvajajo kot prej in da so si nakopičili ravno v zadnjih dveh letih ogromna bogastva. Mera za to je število avtomobilov in to je v teku zadnjega leta* podvojilo. Imajp jih danes že nad 150 tisoč. En cel socijalni razred je pa umrl, namreč upokojeni uradniki in mali rentjeji. Najprvo ao začeli prodajati dragulje in pohištvo, potem so pa šli v hiralnice — u-mret lakote. Najencrgičnejši so Izvršili samomor. LJudatvo se nad tem ni zgražalo. Življenje je boj. Tem zlabše za neizbežne žrtve 1 V Nietzacheju se nahaja dovolj opravičb za to. Voditelji Rcicha so se edino brigali za usov do intelektualcev. Profesorji in dijaki so pač preživeli težke dni, toda prišli so jim na pomoč. Danes so vsi. duševni in ročni delavci, plačani v zlatih markah in življenje sc prsv lepo razvijs. Delavski list je aila, s katero računa vaš nasprotnik. Razno. m » _____ Iz dežele diktator^ _ M . de 1'namano, bivši r k t. ai ee v Salamanki. in mcida oajbJi li pesnik iu filozof fyiauije, j.. ¿T ker se ni hotel pokor.t¡ Jikmtor skem režimu generala l'r¡,no J Rivera, izgnan jr. Španije n« Jú naroke otoke. Proti d-porta^! jc protestirsla "Uga t&fo človefikih pravi. , kralju» Več nj»covih tovanJ ki so ae potegnili zu liuaij zasleduje diktatorski režim. leg tega je dal Primo dr Ru 1 general vojaške ječi Ñpanij. ^ preti madridsko univ.rio. zuraljivo jc, da ni diktator™ |(l. voljen a avobodno znanostjo. ^ odklanja vsako tirumjo. SLiJuir Sli um v Barceloni je bil (,t>V(J(.a Barceloni je bil namreč obsoja radi njegovih "uporniških kHri. katur." . Dva nesrečnika. N, A ,nlaiiNt, ¿ nik, ki je potoval po svetu, obiakal v velikepi mestu tudi bi nico. Predstojnik zdravnik ^ spremljal gosta po zavodu. \«j. prej mu je pokazal nevarne blatnike. Med drugimi „ta videli človeka, ki se je gugal na gutrai nem konju. Zdravnik pripoved» je: "Tcžaveif slučaj. Mož m j zaljubil v neko drkle, in kor •_'» je dekle odbilo, je znorel: t* Če tako riba premakne svoj rr| potem bog Kaiima brž zavali g njeno repno plavuto ogrmai skalo. Če ta skala ne zadostni in riba noče mirovati, potem p< tegne Kažima svoj čarobni meč • in tega se riba zelo boji ter j* stane mirna — in potres prei'<¡« Vzrok. "Ti ai gotovo odpovedal hln/l^j ker ne inorefi več izhajali > fom." "8 šefom že, a s píaéo ne.* t i oe>e»eeesoeeeeeee»»eeeee»e»»eee»eee»»»o.»o»»c^>w-^ VABILO na KONCERT DELNIČARJI SLOVENSKEGA DOMA ▼ Girard, Ohio, priredijo KONCERT IN PLESNO VESELICO « dna 30. maja 1924 v Slovenakem Domu v Girard, O. Prič«tok veselice točno ob 2 uri popoldne. Na koncertu bodo sodelovala raina pevska druitva, kakor tedi Eavsko društvo "Ljubljanski vrt" I* tilr*rda, ki nam bodo x«Hi v«-« rasnih pesmi. Igrala bo domala, na novo ustanovljena fodb«. UUudno vabimo vsa domala in bllinjlh naselbin druitva In v*e rojake In rojakinje, da se tega koncerta v obilnem Atevilu vdHe#l«». Toroj ne svidenj« dne 80. maja. Vabi Odbor 81. Doma. >OMIMMeCCO>SICCOOCOSOO<>MMeCCSO<< >-x-:-:-• H Za vee Informacije obrnite it CENTRALO JADRANSKORANKO. AMBRIKANMU ODDELEK LJUBLJANA JUGOSLAVIJA BLA60DEJIM MOČ HRANJENJA Ustvarja zaupanja, naodvianost in priliko. Mnoga velika bogastva so imala avoj zadetek v skromnost. MIUONE LJUDI HRANI - RAV-NO ZA TA CILJ. Zavaamite ae tudi vi tako dalati in sadovoljni boste s uepehi KASPAR STATE BANK 1900 Blue Ialand A*- vogal 19. ceste. CHICAGO ILLINOIS INOZEMSKI ODDELEK V.» •ajboljšo poet rožo pri pošilja*;« ja . porokrodsk«». « i. Evropo, «adelajo r.£ lajava ia dtmn P*"*"