Posamezna številka Dih 1* Poštnina plaCaua y gotovini. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO H UPEAVHISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTHV. 552. Rokopisi ee oe vračajo. — Oglasi po tariiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znauakfa za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.6B3. Napredna koncentracija. Včerajšnje Jutro; zopet enkrat kliče k skupnemu nastopu naprednjakov. Ker se prištevamo k naprednjakom in ker smo dalje mnenja, da ie naša časnikarska dolžnost, da na pozive odgovarjamo, zato kratek odgovor na poziv »Jutra«. Je res, in volivni rezultati govore čisto jasno, da bi takozvane napredne stranke dosegle v Sloveniji znaten uapeh, če bi nastopile pri volitvah skupno. Priborjen bi bil ljubljanski mandat, na Kranjskem pridobljen še en mandat in na Štajerskem še najmanj dva in bi imele tako vse napredne skupine v Sloveniji mesto sedanjih treh najmanj sedem mandatov! To je res in temu ne oporekamo. Odločno pa oporekamo drugi tezi Jutra*, da so pač mladini tak skupen nastop hoteli, da ga pa druge skupine niso hotele. Cisto narobe je res, da sc edino mladini krivi, če ni prišlo do skupnega nastopa naprednjakov. Da pribijemo najprej par postranskih dejstev. Če bi mladini držali svojo besedo, dano dne 19. 2. 1923., potem bi bil v Ljubljani napredni blok tako silimo zmagal ko dne 18. 3. 1923. In tudi če bi dali mladini za svoje bese-dolomstvo vsaj-'moralno satisfakcijo, bi bila ustvarjena podlaga za sporazum. Zahtevati pa, da se človek pogaja ljudmi, ki so na besedolomstvo ponosni, pa je več ko predrzno. Konstatiramo dalje, da ni prejelo načelstvo SKS niti enega oficielnega poziva za skupen nastop. Za hrbtom stranke se je skušalo ustvariti sporazum in tako stranko razbiti. Na štajerskem je to tudi deloma uspelo. Ali pa se pameten človek pogaja s človekom, ki iz zaledja napada,z nožem! Ali pa more iti poštenjak s človekom, ki uporablja zahrbtne metode! In še nekaj! Kjerkoli ste mogli, ste Škodovali kmetijcem in v svojih listih ste psovali g. Puclja, kakor nihče! In na vse to naj bi kmetijci podali roko vam in csigurali vam mandate, ko jim vi niste hoteli niti enega! Prav res, drzno je vaše čelo, da si po vsem tem upate očitati drugim, da so bili krivi razdora! •In kako ste postopali proti NSS! Kako proti drugim! Ali ste res tako Pozabljivi, da se toga ne spominjate! Pa pustimo dogodke iz preteklosti m govorimo raje o bodočnosti! Je stara resnica, da je v skupnosti moč in da bo zato napredna stvar neprimerno preje zmagala, če gredo vsi naprednjaki skupno v boj, nego lo-čeno.^To je nesporno! Toda sedaj prida kardinalno vprašanje! Al* pa m ort'm o vas še smatrati za naprednjake! Ali obstoji še ena točka naprednemu programa, katere niste že izdali! Bistvena točka naprednega programa je svoboda. Kako pa »te vi nastopali za svobodo! Iikinili ste svobodo liska in čeprav je sodišče razsodilo da je bil vaš korak napačen, vseeno ste nadaljevali z nasiljem. Ukinili sto svobodo govora. Ne samo dr. Korošcu, tudi dr. Markoviču, ki je stokrat boijši naprednjak od vas vseh, ste zaporedoma razbili shodi Ukinili ste svobodo prepričanja, še na dan volite*' je vaš vrhovni 5of Needinost med radikali in samostojnimi, demokrati glede novega volilnega zakona. noia bene minister, pozival državne nameščence na volišče. In kako ste odstavljali uradnike, če so spoštovali zakcn bolj ko vaše strankarske diktate! Ukinili ste najpriinitivnejše državljanske svoboščine. Zadostuje, da omenimo v tem oziru vaš najnovejši škandal z bojkotno notico proti trgovcu, ker ni vašega prepričanja! Nastopili ste proti parlamentarizmu in kjerkoli in kadarkoli ste mogli, ste pogazili demokratični princip. Kdo je ukinil proporc v Ljubljani? Ali ni bil to vaš šef, dr. Žerjav! Kdo je dvakrat razpustil ljubljanski občinski svet? Kdo odstavljal župane na deželi? Kaj naj naštejemo še druge vaše grehe. Napredni program je neločljivo zvezan s poštenostjo. Ali pa je to pošteno, da je po vašem nalogu dobil štipendijo samo tisti dijak, ki je vaš slepi pristaš. Celo orjunašu ste odvzeli štipendijo, če si je dovolil imeti svoje mnenje! Ali naj tu še omenjamo vse vaše j razne afere! j Niti za eno točko naprednega pro- , grama ne vemo, proti kateri se niste j pregrešili in na vse to naj prepusti- ; mo vam vodstvo v napredni politiki! Ali se to ne bi reklo izstaviti napredno misel največji opasnosti. Zato rečemo: Dokažite najprej, da ste res naprednjaki! Nastopite proti tistim, ki so se tako sramotno pregrešili proti naprednemu programu! ; Izložite iz svojih vrst one, ki so do i kosti kompromitirali napredno mi- ! sel! Osvobodite se od klike, ki hoče z bičem terorizirati naprednjake! Pustite na površje one, ki so idealni naprednjaki, ne pa samo izkoriščevalci napredne misli! To storite in sporazum med naprednjaki bo čez noč ustvarjen. Drugače pa se bo boj nadaljeval, ker se v interesu napredne misli mora dobo-jevati! Enkrat mora priti do čiščenja med lažinapredrijaki in resničnimi naprednjaki! Enkrat se mora konča- < ti frivolna igra, da se bodo predstavljali kot naprednjaki ljudje, ki z vsakim svojim dejanjem dokazujejo, da so reakcionarci in teroristi, ne pa naprednjaki in svobodomiselci! Dokler ni ta boj dobojevan, ni kompromisa in ni sporazuma! In to bodi odkrito in z vsem povdarkom povedano! Zavedamo se, da ste danes neprimerno močnejši od nas in da vam je na razpolago denar, vladna pomoč in — končno še vaš cinizem, ki se ne ustraši nobenega sredstva! roda vseeno se boja z vami ne bojimo, ker vemo, cta je na naši strani ideja — na vaši pa interes. Ideja pa je vedno močnejša od interesa in zato pripade končna zmaga nam! Danes je velik del naprednjakov zaslepljen od zvoka naprednjak. Ampak žo prihajd čas, ko bodo spoznali vsi naprednjaki, da so prazne vse besHe, če niso podkrepljene od dejanj! Dosedaj pa smo vidoli pri nas samo nenaprednjaška in nesvobodo-miselna dejanja in zato smo proti vam. Ko bomo pa videli tudi pri vas svobodomiselna in res napredna de janja, tedaj moremo biti z vami, pa če imamo od tega kak mandat ali ne. Beograd, 13. februarja. V teku vče- j rajšnjega dne ni bilo važnejših političnih dogcdk«v, ker so radikali slavili svoj strankin praznik. Ministri so že zgodaj odšli domov, da se pripravijo za radikalno zabavo. Tako tudi Fašic, ki je čez dan sprejel nekoliko politikov, med njimi tudi nekaj samostojnih demokratov. Samostojni demo- i krati so včeraj ponovno izrazili za- j htevo za revizijo volilnega zakona. To j svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da j so pri zadnjih volitvah v Srbiji pro- i padli po sedanjem volilnem zakonu. Zato zahtevajo, naj se volini zakon spremeni tako, da bodo oni lažje operirali« na voliščih. Radikali priznavajo, da je revizija volilnega zakona potrebna, toda ne v onem smislu, kakor to zahtevajo sam. demokrati. Dalie radikali tudi ne pristanejo nato, da se revizija volilnega zakona posta- vi kot prva točka vladne deklaracije. Kajti, kakor vse kaže, bo volilni zakon prva točka spopada med radikali in samost, demokrati. Seja opozicion Beograd, 13. februarja- Včeraj je bila seja opozicijonalnega bloka. Seje so se udeležili Davidovič, Korošec, Polič, Spaho, Behmen, Nastas Petrovič, Kumanudi in Pavle Radič. 0 seji je bil izdan oficijelen komunike, v katerem se konstatira, cla se je ljudstvo v vsej državi izreklo za idejo sporazuma. Stranke opozicijonalnega bloka so v glavnem obdržale svoje pozi- lalnega bloka. cije, Demokratska stranka pa je napredovala in to v okrožju Šumadije, v kragujevačkem okrožju, ki ji je dni mesto enega dva mandata. Ravno tako se je izrekel podrinjski okraj proti Pribičevicu in za Davidoviča in dal demokratski stranki dva mandata. Jasno je, da bi volitve, či bi bile svobodne, prinesle opozicionalnemu bloku popolno zmago. Posl. Boškovič 1 Beograd, 13. februarja. Nosilec liste SDS za volilno okrožje Pančevo-Beta Crkva Jule Boškovič je pred svojim odhodom na Simmering izjavil, da ne more podpirati politike današnje vlade. Zanimivo je, da se je Boškovič ponašal tudi v volilnem boju kot opozicionalec ter zelo ostro napadal radikale. Sedaj še ni znano, Izstopil iz SDS. kal< o se bo Boškovič opredelil, ko izstopi iz SDS. Najbrže bo osnoval avtonomistično vojvodinsko stranko, o kateri je že preje govoril. Nekaj radikalov hoče prav tako osnovati enako afranko v Vojvodini, pa ne soglašap z Boškovičem in so izjavili, da bodo brez Boškoviča ustanovili 1 tako stranko. STRAHOVITA RUDNIŠKA NESREČA V NEMČIJI. Dortmund, 12. februarja. Včerajšnjo not- se je pripetila v tukajšnjem rudniku strahovita nesreča, ki je zahtevala 140 človeških žrtev. Iz neznanih vzrokov so se užgali plini v rovu Minister Steim, sledila je nato silna eksplozija in 140 rudarjev je bilo deloma zmečkanih, deloma podsutih ali pa zadušenih od plinov. Pred eksplozijo je bilo čuti podzemeljsko grmenje. Rudarji, ki so bili tedaj v rovu, — 44 po številu — so skoraj vsi zgoreli. Le šest jih je bilo mogoče rešiti. Največ rudarjev pa je umrlo vsled zastrupljen ja s plini. Po raznih znakih se je ugotovilo, da je mnogo rudarjev živelo še več ur po katastrofi. Tako so našli napis: Do 11. ure zvečer vsi zdravi. Nas je devet. — Ko so prodrle do njih rešilne ekspedicije, je bilo že vseh devet mrtvih. Rešilna ekspedicija je šla takoj na delo. Toda njeno delo je bilo silno težavno, ker se je moralo prodirati skozi ogromne mase od eksplozije navaljenega kamenja. Ekspedicija je z največjim naporom delovala do petih zjutraj. Od ekspedicije sta se dva člana smrtno ponesrečila. — Prebivalstva se je polastilo silno razburjenje, ko je zvedelo za eksplozijo. Samo od vas je torej odvisno, če pride do naprednega bloka ali ne in samo od vaše iskrenosti do naprednega programa. Odfločitev je v vaših rokah, ker mi smo že odločili! Pred rudnikom so se nabirale velikanske množice. Razburjenje ljudstva so hoteli izrabiti komunisti, ki so pričeli razvijati čisto revolucionarno agitacijo. Vedno znova okrepljena policija pa je vzdržala red. Na Kraj nesreče odider posebna parlamentarna komisija, da dožene vzrok nesreče. KONČNI REZULTATI BODO 0B-JAVUENI V NEDELJO. Beograd, 13. februarja^ Dosedaj vlada še vedno ni objavila točnih volilnih rezultatov, ker notranji minister Še vedno nima vseh podatkov. Končni volilni izid bo objavljen šele v nedeljo. TURČIJA ODKLONILA POSREDOVALNI PREDLOG ZAVEZNIKOV. Solun, 13. februarja. Turška vlada je koncentrirala na grški meji svojo vojsko. Vsa municijska in intendan: uia skladišča so dobila povelja, naj bodo pripravljena za pot. Turški zU; nanji minister je izjavil, da Turčija ne sprejme posredovalnega predloga zaveznikov v pogledu izgona patri-jarha. CENTRALNA UPRAVA NOVINARJEV ZA SVOBODO TISKA. Beoprad, 13. februarja. Včeraj se je vršila seja centralne uprave J. N. U., na kateri so razpravljali tudi o vprašanju preganjanja tiska. Končna odločitev še ni padla. Na seji so sklenili, da se imajo podvzeti ostre mere-in resni koraki za zaščito svobod** tiska. Dr. Vladimir Ravnihar: Mojim klevetnikom. i. Iščete grešnega kozla za svoj poraz v Ljubljani. Iščete ga vsenaokoli, samo lam ne, kjer se v resnici nahaja, v vaši sredini. Zato tako kričanje in psovanje. Oglušiti hočete glas lastne vesti. Odvrniti hočete od sebe poglede, da bi ne prodrli v vaše temne kote. Očitate drugim izdajstvo, ki ste že toli in tolikrat izdali napredno misel in ne naposled takrat, ko ste snedli častDo besedo ter postali besedolomci. Napred-njaštvo se ne izčrpava v borbi proti klerikalizmu. Omejeno in ozkosrčno je ono naprednjaštvo, ki se izkričava samo v tej smeri. Kajti ni samo klerikalizem, ki le oklepa v duševno suženjstvo. Ako nisi dosegel one mere kulture svojega duha, ki ti daje ostro črto med poštenostjo in nepoštenostjo, ki ti veleva čuvati in spoštovati svobodo, ne samo pri sebi, ampak in predvsem pri tvojem bližnjiku, potem nisi naprednjak. In reakcijonarec si, ako si hočeš vsužnjiti prepričanje svojega sočloveka z nasiljem, z grožnjo, s podmitenjem in s kupovanjem duš. Nazadnjak si, hujši od klerikalca, ko ubijaš v ljudstvu najprvotnejše pojme o morali, pa se predstavljaš kot narodnjak. Hinavec si, ko praviš, da demokrat, pa dušiš v narodu svobodno voljo. In resnična naprednost ne pozna maščevalnosti, ampak bratstvo in ljubezen. Zategadelj si velik škodljivec svojemu narodu, ki nosiš predenj svoj blesteči program, on pa vidi tvoje grde lastnosti in tvoje pogubne vzgojne metode ter si pravi: to torej je naprednost, demokratizem, nacijonalizem?! Pa pustimo splošne doktrine, in vrnimo se h konkretnemu vprašanju. Narodna zajednica je nastopila s samostojno kandidaturo v Ljubljani. Njen program žari ljubezni do naroda in do države. Jasno in nedvoumno se izreka za edinstvo naroda in edinstvo države ter za njenega kralja. Kje zaostaja patriotizem tega programa za patriotizmom recimo ljubljanskega naeijoualnega bloka? — Seveda se pa v konceptu, kako praktično udejstviti ta program, takoj ločimo. Stojimo globoko prepričani na stališču, da samo bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na pošteni bazi: enake pravice — enake dolžnosti more vesti do notranje konsolidacije v naši državi. Šestletno izkustvo nam kaže, da je izločiti vsako drugo sredstvo, najbolj pa sredstvo sile in diktata. Perhoresci-ramo metode, ki nas ločijo v sovražne tabore, ki izzivajo na plemenski spor, ki poznajo samo zmagovalca in samo premaganra, ki nas odvračajo od kulturnega in gospodarskega dela. To velja za eno kakor za drugo stran. V tem svojem političnem naziranju hvala Bogu nismo osamljeni ne med Slovenci, ne med Hrvati in ne nuni Srbi. Smo v jako čedtu družbi. Zlasti med srbskimi politiki, ki nas prekašajo po svoji Širokogrudnosti, jih je mnogo, ki so za politiko sporazuma. Tudi in posebno še v radikalni stranki. Če hočemo biti odkriti, lahko ugotovimo, da je velika večina naroda na naši strani. Ta ideja bo prodrla zmagovito, čim se nam posreči premagati sugestivno, z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi podprto silo onih, ki so zgolj iz samo- pašDih nagibov — proti sporazumu. Odločno in dosledno sem se priznaval tej politiki. Kažem le na svoj nastop na seji glavnega odbora NRS meseca julija 1924 v Beogradu. Ze ta koncept sam po sebi, ki mu ne more nihče odrekali patriotizma, je upravičil samostojni nastop pri volitvah. Kdo more v tem videti »izdajstvo«? Nasprotno, v svojem idealizmu smo upravičeno smeli pričakovati, da se bo večina naprednjakov izrekla za politiko sporazuma. Pa preveč so bile razpaljene strasti, da bi se čul glas treznega razuma. Enega pa ne razumem, zakaj toliko sovražnosti proti evangeliju bratstva. Pač, tudi to postane razumljivo, če vem, da politična eksistenca gotovih ljudi za-visi od pogoja, da ne pride do sporazuma. — Naš koncept gre pa še dalje. Odločno se obrača proti metodam, ki jih je uvedel režim SDS v Sloveniji. Smo za red, zakonitost in poštenost. Smo torej proti nasilju, proti korupciji in demoralizaciji javnega življenja. Pravi naprednjak in nacijonalist ne more biti drugačen. Vaš nacijonalizem in vaše junaštvo so Potemkinove vasi. Za njihovimi kulisami prikrivate narodu svojo gnilobo in evojo izprijenost. Ni niti naprednjak, niti nacijonalist, ki je ob in po prevratu na debelo verižil ne samo z valutami, ampak z vsem mogočim blagom. Ker delal je to na škodo državi in narodu. Izrabljal je konjunkturo v prid svojemu žepu, ljudstvo pa je stradalo in draginja je rasla. Vaše Jutro« k bojkotu, jutri bo to storil Slovenec;:. In kdo bo imel dobičekl ,N» trgovec in ne javnost.' Dovolj že trpimo od strankarstva, r.i treba, da bi strankarstvo sedaj ubilo še našo trgovino. Oe ne znat« pomagati trgovcem drugače ko z boj-kotnimi noticami in s strankarstvo«, potem hvala lepa za vašo pomoč! Teror mladinske klike je . treba zlomiti, zato svobodomiselci na plan, zato trgovci v boj za vaše državljanske svoboščine in proti onim, ki hočejo s proglašanjem bojkota pomagati trgovcem! ..Učenec grofa Tisze.“ Pred sejo glavnega odbora demokratske stranke je sprejel šef opozi-cionalnega bloka, g. Ljuba Davido-vič, dopisnika »Zagreber Tagblatta« in mu podal sledečo izjavo: -Štirideset let, je dejal g. Davido-vič, »že stojim v političnem življenju, 'tekom vse te dobe niso bile nikdar, niti v predvojni Srbiji, niti po vojni, izvedene volitve na tak način. Pred vojno ni Srbija, katero se je včasih po krivici nazivalo balkansko drža-\o, poznala takih metod, katere je prinesel v našo deželo Pribičevič. Ni bilo preje pri nas poznano niti pretepanje meščanov, niti razpuščanje shodov, niti aretacije zastopnikov posameznih list in niti preprečitev stotinam volilcev dostopa na volišča. Vse te metode, ki so se uporabljale za časa Tisze in ki so se sedaj uporabljale pod njegovim učencem, so bile preje pri nas nepoznane! S takimi metodami doseženi rezultati ne bi zadovoljili nobene vlade poštenih mož. Samo zaradi ene stvari se čudim: Če je že vlada nastopila to pot, da si , pribori s prezirom na vse določbe zakona, ustave in državljanske svobode večino, zakaj si ni vzela takoj najmanj 200 poslancev, s katerimi bi vendar mogla delati, ne pa da ima sedaj tako minimalno večino, s katero ne more delati. Narastek števila demokratskih po- j slancev, kljub vsem odredbam vlade, edine stranke opozicije, ki more aa-znamovati pridobitev mandatov, na« daje pravico biti prepričani, da narod v polni meri odobrava politih« demokratske stranke. Za nas je v tem znak, da treba to politiko energično nadaljevati. Blok in zlasti ožji blok, je dane* bolj kompakten, kakor je bil doee-daj. V tem je dejanska garancija, da bo politika sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci rodila najlepše uspehe in pospešila konsolidacijo naše države in ustvarila pravni red. Prepričan sem, da nas te nade ne bodo varale. Vsako nasilje in vsi korupt-ni režimi so bili le kratkotrajni. Drugačne usode tudi ne sme pričakovati Fašič - Pribičevičev režim. V nasprotnem slučaju bi bila naša državna in nacionalna enotnost nevarno ogrožena.« Na pripombo dopisnika, da je Pribičevič v svoji izjavi povdarjal, da je v stranki Davidoviča, ki vodi politiko sporazuma s Hrvati, samo en Hrvat, je dejal Davidovic smehljaje: »Sedaj se govori, da je v naši stranki le en Hrvat. Toda to je vsled tega, ker je v sedanjem volilnem boju nastopala opozicija kot enotna politična organizacija. Vsi izvoljeni poslanci, ki pripadajo opozicionalnemu bloku, so istočasno tudi poslanci demokratske-stranke in s tem številom smo vsi prav zadovoljni. Politične vesti- Zagrebški >0bzor . ki je še pred nedavnim pisal zelo simpatično o radikalni stranki, popisuje v svojem uvodniku potek volitev sledeče: Na onih voliščih, kjer so bili predsedniki samostojni demokrati, in kjer so bili čuvarji skrinjic odstranjeni z volišč, so čisto navadno pretresli kroglice iz opozicionalnih skrinjic v svoje. Samostojni demokrati so hoteli skoraj na vseh voliščih zamenjati predsednike volilnih odborov, samo da se ti niso pustili. Ta trik naj bi bil nadomestilo, ker ni bilo mogoče odstraniti skrinjic HRSS. Kjer je bil čuvar skrinjice nad vse udan svoji stvari, orož- 1 nik pa nasilen, tam je plačal z glavo. ! Drug manever je bil, da niso pustili j orožniki ljudi na volišče ali pa da so bile izdane posebne legitimacije, katere so bile izročene samo pristašem režima in brez katerih ni bil dovoljen dostop na volišče, kakor se je to dogodilo v Subotici. — Najenostavnejši način ustvaritve večine pa je bil v Varaždinu. Tam so bili kandidati na listi Križmana obenem predsedniki volilnih odborov in kjerkoli so bili oni predsedniki, tam so bili čuvarji skrinjic pregnani. Tako je preko noči imel Križman skoraj vse glasove, dr. Trumbič pa skoraj nobenega. Vollici teh krajev so pripravljeni s pri- si-go potrditi, da so glasovali za dr. Trumbiča. Tako se je delalo v naših krajih na dan volitev. V Vojvodini in Mace-doniji pa seveda še mnogo hujše. Tam so Nemci, Madžari in Turki, proti katerim je vse dovoljeno. En milijon Turkov in Aniavtov, torej skoraj 250.000 volilcev ima samo enega zastopnika. Ali smo se parlamentarna država, se sprašuje na vse to Obzor«. Svobodomiselci« od Slovenskega Naroda*, odgovorite na to vprašanje! Seja državnega odbor« je bila preložena, ker še vedno niso dospela poročila iz vseli okrajev. Prvo poročilo državnemu odboru je prispelo iz Ljubljane- Vsem organizacijam demokratke stranke je poslal glavni odbor stranko poziv, da mu javijo vse nezakonitosti m jih podpro z dokazi in navedbo pric. Proti vsem osebam in uradom, Ki so se pregrešili proti volilnemu zakonu, je treba vložiti tožbo in poslati njen piepis glavnemu odboru. Koko se je delalo. Zadnji rezultati iz zagrebške županije so prišli iz kostaj-niškega okraja. Predsednik volilnega odbora v Kostajnici je že enkrat prinesel materijah pa se je povrnil, ker da je izgubil dekret. V tem okraju h° Volilni rezultati posebno značilni. N« volišču v Gubici je dobila HRSS leta 1923 383 glasov, radikali 163 in demokrati, ki so bili tedaj združeni, samo 53 glasov. Letos pa je dobila HRSS samo 53 glasov, radikali 193 in samostojni demokrati 447 glasov. Sličnih značilnih razlik je bilo mnogo tudi na drugih voliščih. — Oster nastop papeža proti francoski Tiadi. Ob priliki proglasitve Francozinje Magdalene Sofije Barat za svetnico, je inel papež nagovor, v katerem je dejal: »•Gotovo smo imeli pravica pričakovati «d dežele, ki je prvorojenka velike katoliške družine in ki je našemu srcu tako blizu, drugo postopanje. Francija hoče zveze s sv. Stolico, katere je sama 'postavila, ukiniti, pa Čeprav je sv. Stolica svoje obveznosti vestno izpolnjevala. Tako postopanje ni samo razžaljenje naše osebe, ki stopi v tem slučaju v ozadje, temveč veliko bolj razžaljenje sv. Stolice. To ni pravično in plemenito in predvsem ni francosko«. — Izjava papeža je naredila naravnost senzacionelen ntis in splošno vlada mnenje, da bo papež nameravano alzaško zastopstvo pri Vatikanu ignoriral. Zelo se je tudi komentiral papežev očitek, da so francoski državniki resnico javno potvorili. To gre naravnost na naslov Herriota, ki na ta očitek gotovo ne bo molčal. — Končno poročilo mediarezniške kaatrolae komisije ugotavlja: Državna hramba in policijska armada imata preveč moštva. Protipostavno so bili sprejeti dijaki. Nemška vlada ima tajna skladišča za orožje in streljivo. Državna bnunba je tako organizirana, da more 'sak hip biti podlaga za ustanovitev velike armade. Skratka, razorožitev Nemčije ni izvedena. — 0 .vzrokih nemškega poraza se je izjavilLlofd George sledeče: »One države, ki so imele najboljše politike, so zmagale. V starih stalnih armadah so veljali generali več ko politiki. Toda v zadnji vojni, ko je bil ve snarod ena armada, ko je bil vsakdo vojak, so prišli politiki do veljave. Politiki so se naučili obvladati mase. To je bil njihov obrt. Nemčija ni imela nobenih politikov. Najbolj nevarno orožje v vojni niso kanoni, temveč sposobnost okrepiti srca. Ali ste si mogli kdaj misliti, da bo Nemčija kapitulirala na tujem ozemlju? Nismo prekoračili Rena, nismo bili v bližini Rene. uiti en kanon zaveznikov ni mogel streljati na nemško ozemlje. Kljub temu je Nemčija brezpogojno kapitulirala. Hrbtenica ji je bila zlomljena. Alj mislite, da bi se moglo to zgoditi, če bi imela Nemčija moža kakor so bili Clemenceau, tlambetta, Pltt? Nikdar! Nemčija je imela samo drugo in tretjevrstne politike, ki niso znali, kako se osvaja srca ljudstva.« — Naj si prebere te besede tudi dr. žerjav, zakaj tudi on spada med one slabe politike, ki ne vedo, kako se osvaja ljudska ljubezen. Drobne vesti. Sovjetska vlada je naročila v Italiji 250 ; o rop la no v iu ravno toliko v domačih ruskih tovarnah. Na njajorški produktni borzi »o pričele -dno padati cene žitu. Cene so padle na višino, ki so jo imele pred dvema mesecema. Trg je demoraliziran. Nemške (lriavne železnice bodo v najkraj-času uvedle 24 urnik. Ameriške - nemški trgovinski dogovor Je bil due 10. februarja od ameriškega senata nit Rte Iran. Dogovor je sklenjen za leto dni. Portugalski rladi je bila izrečena v par-Ismentu s 05 proti 45 glasovi nezaupnica. .laponska je dala potopiti križarico »Teza <, kakor to zahteva vvashingtonski razorožitvami sporazum. konkordat med Poljsko in Vatikanom je bil dne 10. februarja podpisan. Podpisali 'O gn kardinal Gaspari, poljaki poslanik .in bivši prosvetni minister Grab- J prišlo do velikih spopa- uhov ml ^ katoliškega shoda ln 1 oranj oni b °Uoli 20 os<'b * bi Arabski šejk — komunistični agitator Vlada v Tunisu je aretirala nekega arabskega šejka, ker je vodil komunistično propagando . Grška koncentrira svoje čete na turški meji Turška vlada bo zaradi tega zahtevala od Grčiji' pojasnila. Izjemno stanje misli preklicati bavarska vlada. Komunistična stranka in razne fa-šistovske organizacije bodo zopet dovoljene. Japonska vlada je odobrila besedilo ja-jionsko - ruskega dogovora. Holandska namerava po časopisnih vesteh odkloniti sprejem angleškega načrta, po katerem bi »i Francija, Anglija, Belgija ln Holandska medsebojno Jamčile svoje posestno »tanje Dnevne vesti. mr’ I — Rpvolversko »Jutro« nadaljuje danes svojo kampanjo proti tiskarni .■Merkur- in pravi, da ne bo omenilo uiti ene prireditve, za katero bi bili izgotovljeni lepaki, letaki ali vabila v tiskarni »Merkur«. Gospodje pri »Jutru hočejo očividno ponoviti one zločinske napade, s katerimi so zrušili Jadransko banko in pognali na stotine uslužbencev na cesto! Naj si ne domisljujejo gospodje, da bodo s temi banditskimi metodami uspeli v slovenski javnosti! Poštenje še ni izumrlo v Sloveniji in svobodoljubje še ni zatrto! —• Se boste že še navadili. Tik pred zaključkom volilnega boja so se postavili mladini na visokogosposko stališče, da z »Narodnim Dnevnikom« sploh ne polemizirajo. Gospodje namreč ne ljubijo idejnega ali programatičnega boja. temveč si domišljujejo, da je njihov tisk že tako mogočen, da morejo z argumenti kola nasprotnika čisto pobiti. Toda v zadnjem času so gospodje vendarle spoznali, da se idejnega nasprotnika ne da pobiti s kolom in pričeli so nekako sramežljivo polemizirati. Seveda samo v tonu prekoučenega in milostnega gospoda, ki odgovarja le s pomilovalnim nasmehom. Enako je razumljivo, da gospodje še niso prišli tako daleč, da bi nas imenovali po imenu, temveč govore vedno le o Ravnikarjevem listu in slično. Beseda »Narodni Dnevnik« pa jim ne gre čez usta. Se menda boje, da bi nam delali nehote reklamo, kakor jo delajo že desetletja klerikalcem. — Pa gospodje so pričeli z nami polemizirati in navadili se bodo tudi na to, da bodo nas pravilno imenovali. Zato se samo zabavamo na račun njihove malenkostne narave. — čudni slučaji. V petek je izšel v mladinski tiskalni znani krvavi komunistični letak. V soboto pa se je pripeljal v Ljubljano sam vodja komunistov inž. Gustinčič. Kljub temu pa je bila v nedeljo komunistična skrinjica prazna. Vse to pa se je zgodilo v času, ko se je g. minister brigal tudi za vsakega volivca. Pa naj kdo reče, da ni slučajev! — Za ugled ljubljanske univerze je začel skrbeti »Slovenski Narod, . Kaj ko bi prepustil to skrb njenim profesorjem in dijakom in se pobrigal raje za svoj ugled, ki pada od dneva do dneva. Ce pa je že Slovenski Narod< v skrbeh zaradi ugleda ljubljanske univerze, ga prav radi opozorimo na nezaslišan škandal. ki se je pripetil na univerzi. To je škandal z dijaškimi štipendijami, ko se hoče potom štipendij upeljati na univerzi uajogabneje kupovanje duš. Univerza je proti temu škandalu takoj nastopila, ni pa tega storil »Slovenski Narod«, temveč nasprotno hvali še danes vse, ki so ta škandal zagrešili. Bo v resnici nevarno za ugled univerze, če ga bo hotel reševati — dvakrat jrrodani »Slovenski Narod . — Vedno pogrunta kaj novega »Slovenski Narod«. Tako pravi v svojem včerajšnjem, univerzi posvečenem uvodni-ku,da bo tem večji ugled univerze, čim več dijakov bo štela. Mi pa si dovoljujemo malce drugače misliti in zato pravimo: Cim večji bo ugled univerze, tem večje bo število slušateljev. Zato skrbi za ugled univerze samo tisti, ki ji daje sredstva, da more biti kos svoji visoki nalogi. Kako pa je dejal dr. Žerjav de-putaciji ljubljanske univerze? Ali je na to »Slovenski Narod- pozabil? — »Slovenski Narod« poroča, da je vprašanje mandata Ferad Drage rešeno in da je sedaj definitivno ustanovljeno, da pripada ta mandat »naoijonalnemu« bloku. Pa to smo mi že davno vedeli in samo čudili bi se, če ne bo imel »nacionalni blok koncem tedna 170 poslancev in trdno večino. Nekateri namreč znajo! Na telefonu je eenzuru. Te dni je telefoniral tajnik Džemieta iz Beograda v Skopijo. Govoril je turško. Nakrat zakliče nekdo na telefon: »Kdo govori tu turško?« Ko je tajnik povedal svoje ime, tedaj mu je bilo po telefonu povedano: »Ako ne govorite po srbsko, tedaj vam takoj zaprem telefon.« — Velika breiposelnost v Avstriji. Glasom izjave avstrijskega ministra za socialno politiko je v Avstriji zopet silno narasla brezposelnost. Koncem janu-urjn je prejemalo brezposelno podporo 186.900 brezposelnih. Ta številka je v zadnjem času zelo narasla in ugotovilo se je, da je vsak mesec 32.000 brezposelnih več ali povprečno tisoč na dan. — Pasja taksa za leto 1925 v znesku 100 Din za vsakega psa se mora plačati najkasneje do 20. februarja 1925 v mestni blagajni (Šolski drevored 2-1). Kdor si ne bo pravočasno nabavil pasje znamke, bo moral v smislu § 4. zak. z dne 12. avgusta 1922, »Uradni list« št. 429—131, plačali takso v dvojnem znesku. Zgradba jusdčne palače v Beogradu. Na eni prihodnjih sej bo odobril ministrski svet večji kredit za zgradbo monumentalne justične paiače v Beogradu. — »Bratstvo« v Rp. šiški priredi v nedeljo dne 15. t. m. maškeradni ples v hotelu . Bellevue«. Začetek ob 7. Dostojne maske dobrodošle. 1 — Policijske prijavo. 1 tatvina ‘premoga, 1 vlom, 1 javno pohujšanje po neznanem moškem, 1 neupravičen uboj psa, 1 kale-nje nočnega miru, 1 pijanost in 8 prestopkov eestnopolicijskega reda. 1— Vlom. Gostilno »pri Dalmatincu«, Lj., VII. Vodnikova ulica 9, sta obiskala v noči na 11. t. m. dva dosedaj še neznana svedrovca. Uradno je ugotovljeno, da sta prišla v gostilniške prostore na način, da sta razbila šipo salona in zlezla notri, nakar sta odprla s ponarejenimi ključi vrata, ki vodijo v točilnico. Odnesla sta sledeče predmete: 1 kolo znamke »Puch«, okrog 500 Din gotovine, okrog 20 škatelj sardin in 10i'i0 komadov zeta-svalčic. Poleg tega sta pojedla nekoliko salam, sira, klobas in kruha ter izpila nekaj vina. Tako pokrepčavši sta odšla skozi vrata salona na dvorišče in od tam na Vodnikovo vesto, odkoder sta jo odkurila proti Zgornji šiški. Po zatrdilu prizadetega točaja znaša skupna škoda okrog 5000 dinarjev. Ukradeno kolo — vredno okrog 1000 Din — se je zjutraj našlo skrito pod okretnico železniške kurilnice ob Dovozni cesti. — Nepošten čevljar. Ivan Grm, rojen in pristojen v Toplice pri Novem mestu, samski, čevljar, je vlekel zadnje čase dreto v čermošnjieah, kjer se je etabliral kot samostojni čevljarski mojster. Dne 2. t. m. ga je vzela nenadoma noč. Pobegnil je nežna noka m. Ker žaluje za njim precejšnje število -kundov , ld jim je poneveril materija! za čevlje in neka natakarica, kateri p; ostal dolžan plačilo za dvainesečno prehrano dveh oseb, ga išče sedaj žandarmerija in policija, da bo odgovarjal za škodo 3368 Din, ki jo je omenjenim osebam povzročil, pred kazenskim senatom. — Mica Kovačeva. Čehoslovaški državljan Rudolf Jurko, po jx>klicu usnjar, je bil meseca septembra 1. 1. zaposlen pri nekem mojstru v Ljutomeru. Žejen, kakor vsi usnjarji, je skočil od časa do časa v gostilno na četrtinko dobrega ljutomerčana. Ker ni imel žeje samo v grlu temveč tudi v žepu. mu je lahkoverna natakarica Micika kreditirala. Ko je narasel račun na 162 Din je žejni Hudel nezuanokam izginil. Zato so gu ovekovečili v policijskem dnevniku. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BOBZA, dne 12. februarja. Vrednote. 2,4% drž. renta za voj. škodo 130 do 133; 7% invest. po«. 1921, 65; Celjska pos. 207 da 213; Lj. kred. bka 235; Merkant. bka 11« do 114, 113; I. hrv. šted. 854 do 900; Slavonska bka 75; Strojne tov. in livarne 147; Trboveljska prem. dr. 400 do 405; Združene papirnice 100; Stavbena d. d. Lj. 280 do 290 Split 100. Produkti. Deske 20, 25, 80 mm, fko meja bigo «6«; trami 3,3, 3/4, 4/4, 5/6, 5/7, 6/8, fko *eja 350; remeljni 70/80, 35/70, fko meja 560; irisi od 4 9 od 15-—60, I. in II., fko mej« den. 330 do 370; bukova drva 1 m doli. fko nakl. post. 17; moka pšenična domača ft»» juta vreče b/n fko vag. Lj. 235; otrobi pšenični pol juta pol papir, vreče fko Poatojaa trans 260; oves srbski par. Lj. 340; oves bački, rešetan fko bigo; krompir bel semea-ski fko gor. post. bigo 150; fižol koks I. štajerski b/n fko post. trans, bigo 520; fižol rib-ničan čiščen b/n fko Postojna trans. 340; fižol mandalon čiščen b/n fko Postojna trans bigo BORZE. C uri h, 12. februarja. Beograd 851, Nevr -York 518.70, Pariz 27.78, London 24.774, Milan 21.70, Praga 15.31, Sofija 3.77, Bukarešta 2.67, Dunaj 0.0073, Budimpešta 0.0071. oo?eT0g^a ker se meteor na poti skozi atmo-»Vditi od trenja tako razžari, da mora vsaka klita življenja na njem poginiti. .Vrhenius je prilagodil Richterjevo teori-j« ztikonom sodobne znanosti. Ugotovljeno .ir. d« vsak svetlobni izvir odbija od sebo predmete z gotovo silo, čeprav z neznatno. To je 'mogoče dokazati, ako se na-paiai peščena ura z železnimi opilki in » pravtogovim prahom. Tako železni opilki, kafco>t' ludi premogov prah bosta padala vsrttkalno. Če pa približamo solnčni uri mo-ftm> električno svetilko, padajo težki železni apilki še vedno vertikalno, d očim odletava premogov prah vstran, kot da bi kdo vanj l»ihal. V bližini solnca znaša svetlobni pritisk i mg na kvadr. cm, ta pritisk torej skuta oddaljiti telo od solnca. Teža ga pa istočasno privlačuje. Toda ker je svetlobni pritisk toliko večji, kolikor manjše je telo i* se nasprotno tein obenem z velikostjo telesa manjša, tedaj držita ti dve sili, teža iu svetlobni pritisk v ravnotežju prav majh-»a telesa, katerih dimenzije znašajo 0.0015 ■lUirnetrov. Delce pa. ki so manjši od 0.0015 tam solnce odbija ter letajo po vesoljnosti z neverjetno hitrostjo. Vsa solnžna atmosfera j« prenapolnjena tega vsemirskega pra-liu. ki ima v sebi negativno elektriko. Tako nastanejo nebesne megle, ki, kadar se približajo zemlji, izpuščajo svojo elektriko in ustvarjajo veličastni prizor polarne svetlobe. Ker eksistirajo gotova živa bitja, bakterije, ki »o manjše od 0.0015 mm, moremo »klepati, da tudi ona letajo skozi vsemir, nošene od svetlobnega pritiska. Njihova brzi-na bi bila potemtakem tako velika, da bi dospele od zemlje do planeta Marsa v 20 dneh, do uajbližje zvezde pa v tritisoč letih. Toda v vsemiru vlada mraz 273 stopinj in absolutna suša. Prostor je brezračen in tnnogobrojni ultravioletni žarki, ki uničujejo vsako živo bitje, ga prodirajo-. To so okolnosti, ki govore proti Arhenijevi teoriji, vendar pa se mu je posrečilo eksperimentalno dokazati, da more kljub vsemu temu- klica letati po vsemiru, ne da bi poginila. Po svojem, mnogo vekov trajajočem poletu, more klica naleteti slednjič na planet z zanjo ugodnimi življenskimi pogoji in se t« razviti v živo bitje. MADŽARSKI JUSTIČNI ŠKANDALI. Glavni urednik lista »Esti Kurier*: dr. Ladislaus Boros se je zagovarjal te dni pred nekim budimpeštanskim senatom, katerega predsednik pripada k stranki probujajčih se Madžarov. Zagovarjal se je radi pregrešita zoper varnost časti, ki ga je zagrešil, kakor trdi obtožba, s tem, da je obdolžil organ braniteljev rase »Srosrak, da jemlje organ braniteljev rase »SzosraU, da jemlje volucionarje. Tekom obravnave je prišlo med predsednikom in poslancem Rupertom, ki je bil slučajno med poslušalci, do scen, ki spadajo preje v beznico kakor pa v sod- d'-! no. Sodišče namreč ni dopustilo dokaza resnice in ni dopustilo, da bi se bil obdolženec obširneje zagovarjal. To je Ruperta tako razburilo, da je protestiral proti omejitvi praviee zagovora. Predsednik je udaril parkrat s pestjo po mizi, nato pa je citiral poslanca pred sodišče. 1‘oslanec se je skliceval na imeniteto, toda sodišč« je izjavilo, da je bil prijet in flagranti ter ga obsodilo na 8 dni zapora, poostrenega vsak drugi dan s postom. Kazen ie moral takoj nastopiti. Tudi šefredakter dr. Boros je odnesel 8 dni zapora. Ta dogodek je povzročil v parlamentu veliko razburjenje. Poslanec Rassay je prosil predsednika naredne skupščine dovoljenja za prijavo kršenja poslanske imunitete. Mnenje parlamenta glede postopanja sodišča variira. Čuje se„ da bo poslanec Ru per izstopil in bo sodišče prosilo narodno skupščino za njegovo izročitev. Poostritev kazili s postom je sodnik naknadno preklical. : Zakonolomska drain«. Osemintridesetletna Giordana Biecher v Trstu je sumila že dalj časa, da ima njen mož Mario razmerje z drugo, zakaj njegova ljubezen do nje se je popolnoma ohladila, in grdo jo je zcaemarjal, ne da bi mu bila dala kak povod za to. Po trudapolnem iskanju je te dni slednjič našla svojo rivalinjo v osebi triintridesetletne Bice Colarič, razporočene. Višnovič. Od uslužnih ljudi je izvedela nesrečna zakonska ženica, da je prebila zaljubljena dvojica dne 9. t. m. ljubezensko noč na nekem obskurnem plesu. Zato je pričakala svojo konkurentinjo na ulici ter io stavila na odgovor. Colaričeva svojega razmerja ni tajila ter je cinično izjavila, da da nima ničesar prikrivati. Ljubosumna zakonska žena je potegnila v odgovor iz žepa stekleničko vitriola ter ji ga izlila v obraz, je pobegnila. Colaričeva je od bolečin kričala iz vsega grla. Prihiteli so ljudje, ki so jo dali z avtomobilom prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili hude opekline na obrazu, na vratu,, kakor tudi na obeh očeh ter izjavili, da bo nesrečnica najbržo popolnoma oslepela. Uonkejeva lista umorov. Dasi vrati-slavsko državno pravdništvo liste, ki jo je vodil, kakor znano, Denke o svojih umorili, še vedno ni objavilo, je prišel v juvnost, da je bil Denke pri svojem knjigovodstvu tako natančen, da ni upisaval samo imena m dneva smrti svojih žrtev, temveč tudi a jih o -\o živo in mrtvo težo, kakor tudi težo po-t-.miezaih delov trupla. — Zagovornik en>-ječasno radi umora Eme Sander na 15 leta* ]«'■,o obsojenega mesarja Trautmana j* prad-lagal obnovo postopanja. Zdi se, da s* k* dalo ugotoviti, da je bil morilec Dank*, kajti v njegovi listi je vpisano pod 21. d«-l embrom 1909, ime »Ema", in tega 4m j* Ema Sander izginila. Izdajatelj: itr. Josip Haeie. Giarai in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani Najboljši ■Hvalni stroj je ed Ino le Josip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler *a rodbino, obrt In industrijo Ljubljana “*£££ •>tuk v »eiemu brMsiačen. Večletna g«r»itc!ja. Delavnica »a popravlja fta veliko Telefon 913 Na malo — Štiriindvajset ur ste že nezavestni — je nadaljevala — in jaz sem skrbela za vas. Vstali boste, kadar vam dovolim, toda ne preje, Sedaj pa povejte, ktera zdravila jemljete? Kinin? Tu imate de^et srn. Tako je prav. Morate biti priden bolnik. — Milostljiva, je začel. — Ne smete govoriti, ga je prekinila, — to so Jack London: UM | | Burni doživljaji. Roman južnega morja. — Pro-prosim oproščenja, je zajecljal ter napel vse sile, da bi vstal. Toda opotekel se je, v grlu _ _ ga je pričelo dušiti in zgrudil se je na tla. Občutil j pravi - oporekati ne smete. Sicer lahko govorite. | je lahne zadoščenje, ko je videl, da se je v njenih ■ — I oda plantaže očeh pojavil strah. Nato pa ga je objela tema in v i _ Mrtvega človeka ni mogoče rabiti na plan- trenotku, ko ga je premagala nezavest, je še po- j tažah. Toda, ali nočete ničesar vedeti o meni? Moja mislil, da je to prva omedlevica v njegovem živ- j nečimumost je užaljena. Tu sem jaz, ki sem pravljenju. ' i kar doživela svoj prvi brodolom in tu ste vi in ni- Prebudil ga je glas velikega zvona. Odprl je ! ste niti malo radovedni in govorite o svojih bornih oči in opazil, da leži v svoji sobi na postelji. Po- j plantažah. Ali ne vidite, kako me takorekoč razgledal je na uro in videl, da je šest in po smeri ganja želja, da bi mogla komu pripovedovati o svo- sclnčnih žarkov, ki so poševno lili v sobo, je sodil, jem brodolomu? da je zjutraj. Spočetka ga je mučila negotova slut- j Nasmehnil se je. Prvič po dolgih tednih. Ni nja, da se je zgodilo nekaj neprijetnega. Potem pa i ?e 8mejaj temu, kar je pripovedovala, temveč bolj je zagledal Stetsonov klobuk, ki je visel na zidu naejnu, kako je pripovedovala — nasmehnil se je ^ _k in pod njim z naboji napolnjen pas in Coltov re- šega vem u izrazu njenega obličja, njenim veselim ^ teni boljša prijatelja bova. Kar se pa tiče kori volver, z dolgo cevjo, kaliber 38. Ozki jermen je ofem in lahno-šaljivim potezam, ki so se pojavile : -------- „i„x— — i.— n— —Svoje ljudi! je vzdihnil. — In s konservami jih hočete hraniti? Ne, ne. Pošljite jih, naj jedo z mojimi delavci. — Oči so se ji zaiskrile kakor prejšnji dan in opazil je ukazujoč izraz na njenem obrazu. — Tega nočem. Moji ljudje so ljudje. Bila sem zunaj v vaših bednih barakah in sem videla, kaj tam jedo. Fuj, krompir! Samb krompir in nič drugega. Brez soli! Nič! Sam krompir! Morda sem se zmotila, toda mislim, da sem jih prav razumela, ko so mi pripovedovali, da ne jedo nič drugega. Dvakrat na dan jedo, ali je to vse dni v tednu? Pritrdil je ... — No, moji ljudje tega ne bi prenesli niti en dan. Kaj šele ves teden. Kje je ključ? — Na obešalu za obleke visi, pod zvoncem, — To ji je še precej rad povedal, toda ko je snemala ključ, ga je slišala govoriti: — Pomislite vendar, črncem hočete dati konzerve. — Moji ljudje niso črnci. Čimpreje te spozna- izdajal, da je last žene. Tedaj se je spomnil na ribiški čoln od prejšnjega cine in na sive oči, ki so se iskrile pod ravnimi obrvmi. Bržčas je bila ona pravkar zvonila. Zaskrbelo ga je, kaj je s plantažami in vsedel se je v postelji ter se oprijel zidu, da bi se obdržal pokonci. Pri tem pa se je zamajala mreža zoper moskite in to gibanje mu je povzročilo omotico. Še vedno je sedel pokonci, z zaprtimi očmi, naslanjajoč 9e na zid; trudil se je premagati omotico, ko je zaslišal njen glas. — Takoj mi zopet lezite, gospod — je rekla. Bil je to oster ukazovalen glas, ki je vajen velevati. Obenem ga je neka roka potlačila nazaj na blazino, dočim ga je druga podprla na hrbtu in mu pomagala leči. v kotu njenih ust. Bil je sila radoveden, koliko las ima. ko je rekel glasno: — Da, pripovedujte mi, prosim. — — Tega ne storim — vsaj sedaj še ne, je odkimala. Si že najde mkoga, ki mu bom povedala svoje doživljaje in ki ga ne bo treba prositi, naj me posluša. Tudi jaz bi rada nekaj izvedela. Posrečilo se mi je dognati, kdaj je treba zazvoniti ljudem, todi, to je vse. Smešne govorice vaših ljudi ne m«rem razumeti. Obkorej jih kličete z dela? — Ob enajstih — in ob eni zopet prično. — To mi zadostuje, hvala. Sedaj pa povejte, kje imate ključ od shrambe. Svoje ljudi moram hraniti. _____________ Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu , ter ima lepo bodočnost I II Din. Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna*vrednost;d ,000.000* Za varnost posojila nudi poieg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod ..Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko Disarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. II. zerv, vam plačam vse, kar bodo pojedli. Prosim vas, da se za to ne brigate. V vašem položaju vam skrbi slabo denejo. Tudi ne ostanem tu dalje, kol bo potrebno. Skušala vas bom spraviti pokonci, da mi ne bo treba oditi z zavestjo, da sem pustila be-Urga moža na cedilu. _ — Američanka ste, kajneda? — je vprašal mimo. — Da, — je odgovorila dobrovoljno, toda z upornim pogledom. — Zakaj? — O nič. Mislil sem si to. — Ali hočete še kaj povedati? Odkimal je z glavo. — Kaj naj bi povedal? — je vprašal. (Dalje prih.) .1»-— MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadal]na beseda 30 para. Pisanja na »troj prevzem« na dom perfekt-mi strojepiska proti nizkemu honorar}«. Ponudbe na upravo lista pod »Nutantnac. Din 5.000 se odda kot posojilo za pol leta le proti visokim obrestim. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurnost*. nniuni Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika"! nudijo popolno varstvo I I Industrijsko, obrtniška in trgovska podjetja, ki | I l vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba as o. ▼ LJubllanl, Wolfovn ulico 1. - U. as. Razširjajte >fNarodni Dnevnik" I Išče se za takoj meblovano mesečno sobo 7. dvema posteljama za dva solidna gospoda. Ponudbe na upravo pod »Hoba«. lista Dijak-sedmošolec išče kakorfnekoli popoldanske znpp-slitve. Ponudbe na upravo lista pod »Testen in energičen« Ženitna ponudba. Inteligenten gospod v najboljših lotih se želi seznaniti s premožno damo. Preteklost, zunanjost in starost postranska stvar. Ponudbe na upravo Dlskre- Usta pod »Moderni sakon«. el ja zajamienu. Kontoristinja i dveletno prakso, absolventinja IT. razreda trgovske Sole, vešča popolnoma vseh pisarniških del išče služ-oe v Ljubljani za takoj ali pozneje. 3re tudi proti nizki plaži. Ponudbe orosi na upravo Usta pod »Marij*** in zanesljiva«. Znanja želi mlad inteligenten gospod z dobro «tuirano, če tudi starejšo damo v tvrho preganjanja še vedno dolgih timskih večerov. Cenjene ponudbe pod »življenje nad vse« na upravo »Narodnega Dnevnika«. Upokojenec bivši skladiščnik, zmoten jezi- kov in pisarniških del, twc mesta kot hišnik, skladišč«1*1*, sluga, Ink« s ant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vestei«. CenitviHipi. iSThliji irili prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspo-zeje) Oospodarnk» pisarna družba z o. z. v Ljubljani, Woltova »M** 1W.