199. številka. Ljubljana, soboto 1. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. f&haja vsak dan, iavaemsi ponedeljke in dneve po praznici K, ter velja po po i ti prejeman *a avitro-otenke deiele aa oelo leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., M *eVt leta 4 gld. — Za Ljubljano bret pošiljanja na dom aa celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gla. 30 kr., sa en mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na 4om se raenna 10 kr. aa mesec, 30 kr. »a oetrt leta. — Za tnje deiele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih iolah in za •lijake velja znižana oena in sioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., ce se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiši it 3 „gledaliSka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hiiL Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 31. avgusta. Iz Kuruk-dare se 30. avg. poroča, da so Turki od 24. do 27. avg. na različnih krajih Ruse napadli, a povsod bili z velikimi turškimi izgubami odbiti. Proti Suhumu ruska vojska vedno napreduje. Turki utrjujejo gore, ki leže okolo Suhuma. Peterburg" 30. avgusta. (Oficijalno.) Iz Gornjega Studena se 28. avgusta poroča, da je zdaj v Šibki popolnem mir. Pojasnenja, kaj namerava sovražnik zdaj, pričakuje se prav kmalu. Rusi so izgubili do 28. avg. zvečer 98 oficirjev in 2634 mož ranjenih. — Od vojske pred Ruščukorn se poroča: 26. avg. so Rusi sovražnikovo kolono, ki je proti Sadini prodirala, nazaj vrgli in 27. avg. so kolono, ki je iz Ruščuka izmarširala ter proti Hadikioi udarila, v tvrdnjavo nazaj zapodili. Od spodnjega Dunava se poroča, da sta hila 28. avg. dva za Ruse srečna konjiška boja, Rusi so jedno turško kolono, ki je živež vozila, ujeli. London 31. avgusta, „Reuterje-venui agentstvu" se iz Carigrada oficijalno poroča, da Sulejman naznanja, da Turki še zmirom sovražnika blokirajo, (?) ter njegovo umikanje v nevarnost devajo (!). Boj s kanoni se nadaljuje. Prve straže se streljajo s puškami; rekognosciranje je pokazalo, da so Rusi Ehilagač, tri ure od Gabrovega, zaseli. Črnogorci so se od-meknili od Nikšiča, a so tam pustili stražno yojsko (observacijski kor)._ Vojska. Bitva v Šibki je torej toliko, kakor končana in za Ruse zmagovalno. Sicer pač ~~ M*t«k. 0 nervoznosti. (Spisal dr. Edvard Savn i k.) (Dalje.) Higijena priporoča iu terja dobra stanovanja, da si prebivalci ohranijo zdrav organizem, — in tudi nam je treba preudariti vpliv stanovanj na čutuiški stroj. Slavni pisatelj God\viu je rekel: „kakuršne hiše, tako ljudstvo", (\Yie die Iliiuser, so das Volk), in izgovoril s temi besedami veliko resnico. — Bolehava čutuico nahajamo v palačah in kočah, v gospodskih gradovih in kmetskih lužah, na obalih morja in v alpskih dolinah. Kje pa jih je največ V Tam, kjer so stanovanja protinaravna in neprimerna drugim razmeram življenja. V stanovanjih, kjer je premnogo ljudij vkup natlačenih, kvari se zrak; jeden je na poti drugemu, drug se Luduje nad preko nezanesljivega Londona čujemo, da neki Turki še streljajo pri Šibki in celo že „bloki-rajo* Ruse; a tega ne verujemo. Ruski ofici-jalni telegram prenaravnost govori, da je po-polen mir, da so Turki otrpnili. Tudi nas je zadnji teden podučil na novo, če nam je bilo Še poduka treba Slovanom, kako velike previdnosti nam je treba, kadar so vpraša, ali je nemškim Časnikom in nekaterim angleškim kaj verovati, kadar zoper Ruse pišejo. Ves teden so ti nemški časnikarski obrezanci neusmiljeno mleli Ruse, psovali vse Slovane, porabljali našo in rusko prihodnjost, obrekovali Ruse, prorokovali Turkom sijajno zmago v Šibki in ruskej armadi jutri-jutri premet črez Dunav nazaj in pogin. A denes? Resnica dogodkov jih po zobeh bije. Najbrž zdaj tako brzo zopet ne bode na bojišči v Evropi večje akcije, ker Rusi valjda v ofenzivo ne stopijo prej, predno garda in druga pomoč iz Rusije ne pride, kar bode stoprav v drugej polovici meseca septembra. Z nevspehom pri Šibki bodo pa tudi Turki veselje do ofenzive izgubili. V Aziji pa je upati, da Rusi zopet v srečnejšo ofenzivo stopijo, ker so turške napade odbili in se pomožili. Rumunov je prestopilo uže 22.000 Dunav in marširaj o za Plevno, Osmim paši v hrbet. Tudi Srbija je poslala prvo vojsko uže na mejo. V naslednjem priobčujemo prezanimiv popis prve bitke pri Šibki, ki z živimi barvami slavi rusko hrabrost. Kako so Rusi bojevali pri Šibki. Sloveči angleški major Archibald For-bes, tisti, ki je lani Bulgarijo prehodil in turška zverstva pred vsem svetom konštati- drugim, on li se razvnemajo ;Strasti in družijo čutnice. Ako manjka v Btanovanjih dobrega zraka, svitlobe, gorkote, ako so izbe temne, mrzle, polne kužnega hlapa, ondi mora tudi „hudobec" nervozen postati. Kakor rastline tropičnih dežel ne morejo v islandskem snegu rasti in cvesti, tako tudi zdravili čutnic v takih brlogih ohraniti nij mogoče. Človeški organizem mora razkrojene snovi odpraviti; ako mu tega nij mogoče, začne bolehati. — Če so tedaj stanovanja tej potrebi prilična, če so gazi, kateri nastanejo iz raz-krojitve organične materije, lehko in hitro odpravijo in nadomestijo s čistim zrakom, ako je v obilnosti blizu dobra voda, ako je dovelj svitlobe in gorkote, tem lažje odpravi organizem razkrojene snovi, tem manjša nevarnost za Čutnice prebivalcev. Vprašal bode morebiti marsikdo, kaj pa pomaga, ako je stanovanje uredjeno po vseh pravilih higijeničnih, če pa stoji hiša, v ka- ral, bil je te krvave dni sam v Šibki in piše v „Daily News: Vtorek zjutraj 22. avgusta sem zvedel v ruskem glavnem stanu, da gre Sulejman-paša s 40 bataljoni proti Šibki-so-teski. Precej sem jezdil proti jugu. In res je Sulejman uže 19. avgusta vzel vas Šibko in je 21. začel napadati sotesko, ki je od Rusot bila zasedena. Skoraj neprenehoma so se bojevali. Iz Gornjega Studena je imel priti knez Meretinski pomagat v Šibko Rusom, a vstavil se je v Selvi, ker se je uže prej od tam poslala pomoč. Vodolskega polk je marširal tako urno Rusom na pomoč, da ljudje dva dni nijso ni spali ni kuhali; polkovnik je peljal svoje ljudi naravnost skozi Gabrovo; vozovi z ranjenci so vedno drdrali po cestah, njim nasproti pa so šli municijski vozovi proti Šibki. Uže pred dnem se je začela kanonada. Grmenje je bilo vedno hujše in vedno so prihajali ranjenci. V Karavli je bilo vse polno težko ranjenih, posebno mnogo častnikov, mej njimi tudi dva polkovnika. Boj v Šibki soteski se pač sme imenovati boj ruskih častnikov. Zemlja od tod proti bojišči je jako čudna. Šibka soteska nij soteska v pravem pomenu besede. Nobenega propada, nobenega defileja, nobene zaplate, kjer bi 300 mož storilo nove Termopile. Nikjer nij globoke zareze, kjer bi se lehko uničila cela armada, ne da bi mogla napasti svojega sovražnika. Najvišji vrhunec te soteske je ob vsaki strani flankiran z višjimi gorami, negc-li je sama. Najvišji teh hrbtov se dotika ceste, ki pelje do ruskih pozicij. Na severnem robu je ta hrbet strm in ne da se preko njega iti v severne doline Balkanovo. Ta teren je Turkom ugoden, da flaukirajo središče Šibke soteske. --------... ■=---_^^Msl terej moram bivati, na nezdravih tleh, v nezdravem ozemlji ali k lima tu. Določilne so pač nekoliko krajevne razmere, zemlja, voda, gore, rastlinstvo, vetrovi, vlažnost ozračja in vso drugo, kar se zapopade v besedi „klimat", vendar se more klimatičniin razmeram le pospeševalni vpliv za razvitje nervoznosti pripisovati, nikdar pa prouzročevalni. Pisarilo se je o tem mnogo, in trdilo, da je prebivalec severnih krajev ali mrzlo zono bolj hladnokrven, miren, bolj previden in delaven, da je oni, južnih krajev ali vroče zone bolj iskreu, nagel, nepremišljen in len, da jo drugi bolj Btrastim udan in torej tudi več nagnen, da se mu hitreje skali čutniško življenje, kakor prvemu. — Akoravno je v tem nekaj resnice, vendar bi si jaz ne upal te trditve statistično dokazati, ker najdemo pri orijentalih, kateri živijo v podnebjih, ki gotovo razvnemajo domišljijo in malo zavirajo vpliv strastij, manjše odstotke nervoznobti, kakor v prozajično-inrzlili Govorilo se je uže mnogo o vrednosti Šibke. Pa v reBnici ta soteska nij posebno velike strategične veljave. Ako je ne brani mnogo vojakov, se lehko napade, a brani se težko, kajti trdnost kake pozicije nij odvisna od strmine, ki jo obdaja, nego od tega, da ima odprto okolico, katero ogenj lehko obvladuje in da se ogenj lehko koncentrira na kritične točke. Tega pa Šibki-soteski ravno manjka. Brigada pehote se lehko na 300 črevljev pod prvo rusko pozicijo približa, ne da bi jej ta mogla s topovi škoditi. 21. avgusta je bila vsa ruska moč v soteski pod poveljem generala Itadeckega, in je imela 20 bataljonov, to je, 17.000 mož, kateri pa so v prejšnjih bojih užc mnogo trpeli. Operacije so se začele, ko se je dan zaznal; strelna brigada Minskega polka je napadla pozicijo Turkov, ki je žugala desnemu ruskemu krilu. Ob enem pa so Turki hoteli Ruse zajeti; razširili so svoje levo krilo, da bi prešli globoko dolino, ki je vmes, in da bi dobili nasprotne višave v hrbtu Busom. Oba napa-dujoča oddelka sta se v dolini trčila in vnel se je hud in trdovraten boj. Ker so višave, ki so v ruskih rokah, gole, morali so vojaki nezavarovani iti v dolino in so bili izpostavljeni kanonskemu ognju, iz gostega lesovja turške pozicije pa so jih podirale kugle iz pušk. ltuske baterije prve pozicije so pač tudi streljale, pa bilo je to le zapravljanje municije, da so se metale kugle V goščavo; pa turška baterija na skrajnem horizontu je bila pač dober cilj, in ne bilo bi napačno, da so Rusi tja vrgli nekaj kugel, da bi pod njihovim moraličnim vtisom napredovanje pehote pospeševale. Meni se celo zdi (pravi dopisnik „Daily NewsB,) da baterija municije nij imela. Cesta je tako izpostavljena, da je silno težko preskrbovati se z mu nic>jo. Turki so raztresli cele oddelke strelcev, ki gotovo nijso imeli druge naloge, kakor streljati na vse, kar bi se jim iz ruskih vrst pokazalo. Ko sem šel jaz gori, da bi gledal zanimivi prizor spodaj, streljalo je na mojo kapo takoj kakih sedem strelcev. Streljanje pušk na ruske pozicije je trajalo celi dan, dokler turške pozicije nijso bile vzete. Od nekaterih štabnih oficirjev, pripoveduje dopisnik, ki so bili vedno pri operaciji navzočni, zvedel sem podrobnosti o močeh, ki bo se bile in o značaji boja prošlega dno. Turki so začeli akcijo 21. avgusta; napadaje strmine nad sotesko. V soteski samej je bila deželah evropskih, o katerih se govori, da pamtijo um. Klimati z nestanovitnim vremenom, oni bo pač nezdrava tla za nervoznega človeka, ker ga bolehavost tam veliko huje trpinči, in Be je le težko kedaj popolnem iznebiti more. Vreme vpliva na ravnotežje naših občutkov, na misli in eneržijo naše delavnosti. Kdor samega sebe natančneje opazuje, je gotovo uže izpoznal, da so občutki njegovi duševni in telesni v nokakej zvezi z vremen-skimi premeinbami. Ta zveza pokazuje se nam najbolj pri bolehnih ljudeh. Marsikomu je glava ali križ, roka ali rama, noga ali očesa za njih Bkoraj boljši vremenski prorok, kakor barometer, kateri mu visi v stanovanji na Bteni. Opazujmo nervoznega človeka v vremenskih spremembah. Gledal je iz svoje izbe Bkozi okno, in hudoval se nad tem „prokletim "vremenom", naposled zapuBtil je svoj Btan bolgarska legija in eden polk devete divizije; oba ta oddelka sta bila po prejšnjih bojih jako oslabljena in nijsta štela nad 3000 mož s 40 kanoni. Iz Trnovega nijsta mogla pomoči dobiti, ker je 40 milj daleč. To je bila huda napaka. Garnizija se je hrabro bojevala in Turki nijso imeli nobenega materijalnoga dobička, akoravno so forsirali skrajno črto ruskih utrjenj na najvišjem vrhunci soteske. Rusi so bili v fronti svojih trans položili rove, ki so ravno takrat zleteli v zrak, ko se je bilo čelo turških napadujočih kolon nad njimi zbralo. Več Turkov je bilo v kose raztrganih. Izgubili so Rusi prvi dan samo 20O mož, večjidel iz bulgarske legije. Drug dan 22. avgusta, boj nij bil posebno hud, ker so Turki vedno le poskušali, iti okolo kril ruskih pozicij; a napadi so bili zares jako trdovratni in vztrajni. Včeraj so Turki napali rusko pozicijo v fronti in flanki in so prognali branitelje iz sprednjih pozicij. To pot so se napake te pozicije posebno čutile: bila je ozka, izpostavljena t n se je lehko rlankirala in izolirala. K sreči je prišla pomoč, ki je nezgodo, nam pretečo, 8e o pravem času odvrnila. General Sto-ljetov je storil vse, kar je mogel, pa tudi on nij mogel delati čudežev, (ločim je 5000 mož grmelo na njegovo fronto in flanko. Zdaj pride iz Selvija brigada 9. divizije pod generalom Dorožinskim, in ta prilična pomoč je bila za Stoljetova nezmerne vrednosti. Bili bo se celi dan, in ko je solnce začelo zahajati, bili so se Turki tako blizu prignjeli k ruskej flanki, da je bilo videti, kakor da imajo Rusi zdaj zdaj obkoljeni biti in si turške kolone, ki so plezale na ruske holmce, na drugej strani ceste, za hrbtom ruskih pozicij, roko podati. Ruska generala sta v tem kritičnem trenotku telegrafirala carju, izraževaje svoj strah in razlagaje, kaj se mora storiti, da se to zapreci, zagotavljajo, da bosta svoje pozicije tako držala, da pride pomoč, in da bosta ona in njiju vojaki vstrajali do zadnje kaplje krvi. Ob šestih je boj za nekaj časa prenehal, kar pa Rusom nij koristilo, ker so bile vse njih rezerve v boji. Vojake je nesrečno mučila vročina, glad in žeja; uže tri dni nijso nič kuhali in vodo Rusi nijso več imeli. Siromaki so zevajo ležali ob golih pečinah, še zmenili se nijso za to, da so okolo njih Žvižgale turške kugle. Po sosednih višavah in iz dolov pa se je razlegal klic: allah il allah! in Šel po opravkih mej svet. — Nebo je oblačno, megla pokriva zemljo in se prijemlje njega, kakor srebrna rosa, mrzlo-mokra sapa se mu vlega na prsi; — on postajo vedno bolj čmerikav, misli leno, srce in veselje mu upadeta, življenje pravi, se mu zdi teško breme, boli in trga ga na tem konci života, peče in tišči ga na drugem. Kaj počneš s takim človekom V Tolažiš ga zastonj, modrovanje se ga ne prime, ako si prijatelj njegov, pro-rokuj mu, da bode posijalo solnce prej, ko bo šest ur preteklo, da se uže svitli na severu, in pregnal mu boš domišljevane bolečine, pregnal muhe in čmerikavost, videl bodoš, kako kmalu se mu bo razvedrilo lice in plačilo ti bo sicer malo neveren, vendar bolj vesel in hvaležen pogled. Vpliv vremena na nervoznega človeka je tako mogočen, da tudi močna moral i čna volja malo ali nič ne pomaga, tak človek je popolnem marijoneta vremenova. Omenil sem, da se nahaja nervoznost pri — Zastonj sta čakala generala pomoči — kar nič se nij hotelo pokazati. Končno zagleda Stoljetov na skrajnem horizontu dolgo kolono, ki se je bližala. T« prizor je takoj spremenil situvacijo. Vse je skočilo po konci in gledalo v daljavo, in ko zapazijo prihajajoče, zagrmi stresajoč „ura!" Čelo kolone se je bližalo Karavli — a to so jezdeci. Je-li general Rndecki v takej zadregi* da se s pehoto bije v balkanskih dolih? P* naj bode, kakor uže hoče, bila je to pomoč, ki« je zelo koristila, kajti kmalu je ena gorska baterija delovala proti turškej artileriji na obrašenej višavi, raz katero bo Turki desnico ruske vojske ljuto obstreljavali. Zdaj pa je prišla tudi pehota. Napadala je Turke ođ desne, in izza vsakega kamena, izza vsakega grma, izza vsakega drevesa se je videl dim njihovih pušk. Bil je to bataljon strelne brigade, katera je generala Gurka spremljala, ko je tako zmagovito bil napredoval. Brigada jo marširala 55 kilometrov nepretrgoma, ne da bi spala, ne da bi kuhala in je takoj začela delovati, ne da bi si privoščila pet minut za oddahnenje. Njen general, hrabri Zvitinski, jo spremlja ter napade sovražno pozicijo na gozdnej višavi v desnem ruskem krilu. General Radecki, ki je strelce poslal in tako v odločilnem trenutku rešil dan, pride tudi sam s svojim štabom po cesti gori, jaše na treh odprtih krajih preko turškega ognja in se pridruži onima dvema generaloma na čelu, blizu baterije prve pozicije. Kot najstarši in najvišji častnik prevzame od Stoljetova povelje, priznavajo mu izvrstne dispozicije in vstrajanje v protistavljanji. Takoj, ko se je dan zaznal, začeli so se Rusi zopet bojevati, da bi se osvobodili napadanja in pritiskanja turških baterij in pozicij na obraščenih višavah na desnem krilu. Dulgarski kmetje so vojakom izvrstno pomagali, douaševaje jim v vrčih vodo tja v prve vrste, katero so zadaj od daleč prinesli, prehajajo od Turkov obstreljan pot. Boj se je pomikal čedalje bolj v dolino; ukrepljenja, poslana od 9. divizije, postavila bo se zdolej prav močno in dobro. Ob devetih pride Dragomirov z dvema polkoma druge brigade Bvoje divizije. PopustivŠi eden polk pri Kanu za reservo, marširal je z drugim po cesti proti prvej poziciji. Nij ga bilo izhoda, nij ostalo drugega, nego iti preko nevarne te ceste, kajti globoko raztrgano tla po dolini premožnih stanovih in pri ubožnih, pri bogatinih in pri siromakih; nastane tedaj vprašanje: v kakej zvezi je posest in premoženje z nervoznostjo. Direktnega vpliva jima pripisovati ne moremo, pač pa z njima zvezanimi vnanjimi položaji; skrbi, si premoženje priboriti, strahu in trepeta, pridobljeno zopet izgubiti. Koliko je posestvo glede na izobraženost in vnanje svetovne razmere posameznega človeka, ali premalo ali veliko; to pač je merodajno; — ker sledi iz tega ali pomanjkanje in stradanje, ali pa razkošje in po-hotnost. Eno ali drugo jo izdatni, redko vsah-neči izvir nervoznosti. Pomanjkanje in uboščina razdova čutniški stroj, omamlja duha in vznemirja srco; — pri ljudeh pa} kateri so živeli v preobilnosti, ki so bili*nadarjeni s posvetnim blagom, katerim pa primanjkuje moralne filozofijo življenja, tem vznemirja čutnice strah, da ne bi izgubili bogatstva; — in če jih vendar zadene nomila vdušil je ruske vojake posebno in nji hura-klici so preglasovali pokanje pušk. V brzoteku so crez dolino tekli in pri zadnjej rebri vrgli se na Turke. Zdaj se je začel §turm proti srednjoj višini. Iz dreves od Turkov narejene klade in šance so Rusi preskakavali, bajonet je deloval grozovito, in nazadnje je oznanjevalo pretresu -joče zmagovalno kričanje Rusov, da so vso visočino od Turkov očistili in jim pozicijo vzeli. To je bilo ob dveh popoludne. Ali Turki se nijso hoteli udati, da bi bili zmagani. Zopet so pritekli izza gore navzgor in so jo 8 štur-mom hoteli zopet vzeti, a bili so odbiti. Ob treh so nehali streljati. Radecki je pa hotel železo kovati, dokler je bilo razbeljeno. Sklenil je še ono turško pozicijo vzeti, ki leži proti vasi Šibki, v katerih po ae bili Turki prvi dan boja ukopali. Podolski polk je bil iz rezervo ven poklican in je šel navzdol proti Turkom, krit z močnim ognjem iz ruskih baterij. Tudi ta napad je imel dober vspeh in Radecki je ra/Širil se tako spredaj, kakor ob straneh. Ravnokar prihaja Bem (v Šibko) prva brigada 14. divizije. Radecki je zdaj pretrgal nevarno obkoljen je svojih flank. On upa, da bode mogel držati visočine. katere je Turkom vzel, in jih hode najbrž tudi mogel. Vsa nevarnost še nij proč, ali položaj je jasen in priprost. Turška vojska, ki je bila dozdaj v boji, je iz samih nizamov, dobro izurjenih regularnih vojakov, ki bo tudi občudovanja vredno bojevali se. Ruski zdravniki so delali, ne boječ se smrti in požrtvovalno hodeč k ranjencem v najbolj izpostavljena položenja. Njih urnost in skrbnost za ranjence, katerim so vroče obraze prali, piti in jesti jim dajali, napolnila me je i občudovanjem. Pri tem so žvižgale kugle okolo obvezovališča in eden ranjencev je dobil nov strel v sebe, ko so ga obvezovali. Politični razgled. V Ljubljani 31 avgusta. fmtttiški deželni zbor jo sklenil 30. avgusta proračun iu druge deželno finančne stvari, potem je bil pa, p red no je mogeladresno debato začeti, od ces. namestnika zaprt. — Tedaj poljski „šlahčičiw ne bodo mogli nič jezika brusiti zoper Ruse in zoper „panslavizem" etc. Na j u S u rut #7t-«r»W»m se je za- čela agitacija za volitev državnih poslancev. Tri stranke bodo stopile na noge. 1. dozdanji poslanci, liberaln« narodni (italijanisimi); 2. klerikalci in 3. vladni kandidati. Vitanje tfvittr* Na ttnij*ien-i9»-u*ie*•/ meji zbira Nemčija vojsko. Najbolj menda zato, da brani vojaškim beguncem iz Rusko-Poljskega črez mejo, p* morda tudi zato, da zaduši kak upor, ako bi ga Poljaki razpalili, kar pač nij verjetno, da bi se zgodilo. Kri'tin*f;'r „ProvinziaI-Corr.* pravi o očitanji in svarjenji, katero je nemški poslanik v Carigradu zarad zverstev turške vojske sultanovej vladi izročil, — da se vidi, da vse evropske vlade odobravajo korak Nemčije. iHf/lr.iki vladni list .Standard" poroča, da je angleški poslanik Lavard v Cari-gradu protestiral zoper brezsodno obešanje Bulgarov. Ali pravi, Turki se zanj še zmenili nijso. To je ponižanje Anglijo, ki daje Turkom denarja, oficirjev, orožja, vsega za vojsko zoper Ruse, — potem pa sama brce dobiva za hvalo. Dober jej tek! Vr-nnon.99e§ republikanci so vesele na pravdo zoper Gambetto. „Stecle" piše: „Ne-srečni vi ministri! ali ne vidite, kako bi mi sto najlepših zborov dali za nepričakovano veselje G ambetti nega zagovora pred sodbo? Tribuno ste Gambetti dali in kakšno! Mi smo vas za pametnejše imeli. Zagovor Gambettin bode v milijonov eksemplarih tiskan". Dopisi. Iw. Gorice 20. avgusta. [Izv. dopis.] Zaporedoma nam prinaša „81. Narod" žalostne vesti o požarih, ki naše slovensko ljudstvo tu in tam spravljajo popolno na beraško palico. Se nij minola draginja žita, katera je strašno zadolžila našega ubožnega, zraven pa tudi premožnega kmeta. Poln nade gledal je na letošnji pridelek, misleč si poboljšati svoj stan ter poplačati dolgove, a neusmiljena osoda uničuje marsikateremu ono nado. In ta je uničena bila našim Ročincem v malo urah v ponedeljek po noči. Stara mati je šla o mraku v hlev s petrolejevo lampo brez stekla, svetilnica so nesrečno prevrže in v trenotku bil je hlev s senom v plamenu, vsa prizadetja zadušiti ogenj bila so zastonj. Strašansko je plapolal okolo sebe užgavši brez milosti bližnja poslopja, največji sovražni pomočnik bil mu je veter. Cela vas je bila v ognji, brzojavili so po goriško požarno stražo, katera se je takoj v diru podala v 2 uri s konjem oddaljeni Ročin, a zastonj; zgorelo je už*e'*T4 hiš popolnem, 4 polovico, in kakor poroča tukajšnji italijanski list, 34 hlevov in uaa levo nijso bila za rabo, poleg tega je bilo tam mnogo bašibozukov. Ko so kasneje vojaki Žitomirskega polka tu prodirali, palo jih je mnogo, kajti turški streli so jih zadevali iz dveh pokritih pozicij. Ko so vojaki višino dosegli, morali so v notranjem redute čepeti rin na tesnem čakati, da jih bode treba. V dolini se jo vedno enako ostro streljalo iz pušk celo dopoludne. Turki so se čutili v svojem pokritem položaji' v gozdu močne in varne in so gotovo nameravali s svojim levim krilom prodirati, dolino tam, kjer je najožja, prekrižati in Rusom za hrbet priti. Sicer je pa divjal boj po dolini sem pa tja. Ob jednajstih do polu dne so bili Rusi uže zašli v leščevje na rebri, katero so bili Turki za-seli. Rusi so bili pri tem prodiranji doli v od-prtej dolini polno mrtvih in ranjenih za soboj pustili. A v sredi ognja bo občudovanja vredni ruski ambulanti ranjence pobirali. Ali Rusi so morali kmalu zopet umakniti se in so bili od Turkov nazaj potisneni. Pri tem so pač ruski strelci pokazali veliko urnost v iskanji in porabi vsacega grmička in drevesa za pokritje, ali vojaki Minskega polka so stali na prostem polji, nepokriti proti sovražnim puškam. Zavoljo tega so ti vojaki ta dan največ izgubili. Vse strahote gozdnega boja so se tu razdivjale bile in iz gostega lesovja se je slišalo pokanjo strelov, srdite krike bojujočih in bolestne klice ranjenih. Forbes dalje pripoveduje, da je šel potem ob 11. uri na goro k generalnemu štabu, kjer so generali stali. Tu so okolo žvižgale kugle kakor ose. Ena je zadela generala Dragomirov na levem kolenu in morali so ga proč odnesti. Ob 12. sta bila dva bataljona žitomer-'rika polka komandirana, naj vzameta desni kot turške pozicije. Turški gorski kanoni so jih močno zadevali, vendar so prodirali v gozd. Ruska artilerija je delala pred njimi, ker jo močno v gozd streljala, a zdaj je morala ogenj vstaviti, da ne bi lastnih ljudij zadevala. Zopet je prišla le na puško in bajonet. Zdaj je bila kriza bitve. Oster boj spredaj na čelu in na strani je trajal več kot eno uro, a bilo je očitno, da so Rusi korak za korakom tal pridobivali. . . Bitva se je bližala odločitvi in na ruskej strani je bilo največje razburjenje. General Radecki so postavi osobno na čelo ene kompanije rezerv, na čelu druge polkovnik in tako Bta jih peljala ven v ogenj. Zavest, da jih vrhovni poveljnik sam vodi, na- esoda, da se morajo boriti za vsakdanji zaslužek, ako so prisiljeni premišljevati, kaj in kako no drugo jutro, ko so imeli prej vsega obilo na razpolaganje, potem jim je toško rešiti čutnice bolehavosti, postane jim skoraj nemogoče ubraniti se nervoznosti. „Čas j e de nar," to je pregovor sedanjega časa, in da si denar pridobiš, treba je uporabiti čas, treba je delati. — Kako pa more delo biti, da ostanejo čutnice zdrave? Ako dela človek z nevoljo, ako je dolo proti slovno individualnim in vnanjim razmeram Človeka, potem utrudi in slabi, Človek postane apatičen, nervozen. Zadnje opazujemo zlasti pri delajočej ženski. Žensko delo je po ve-cem v jako neugodnem razmerji s telesnimi močmi in zdravjem ženo. Delavkam v fabrikab preti razen drugih nevamostij za življenje in zdravje tudi ta, da jih telesnemu njihovemu Btroju neprimerno, prenapeto in utrudljivo delo dotira do nervoznosti, katera je večkrat za- < četnica telesnih in dušnih bolezni j. Le ako jo delo v pravoj, naravnej razmeri s telesno konstitucijo, s temperamentom, s klimatič-nimi odnošaji, s hrano itd., če dela človek z veseljem, ako delo nij enostransko, torej utrudljivo, ako nij prenapeto in zato slabilno, le potom vpliva ugodno na čutniško življenje in postane dober pripomoček, ubraniti se nervoznosti. Omenil sem uže v svojem razpravljanji higijene. Kaj pa nas ta uči, kaj terja od staršev, učenikov in od go j it e Ij e v , od vseh onih, katerim je sveta naloga in dolžnost, skrbeti za srečo in blagor človeštva? Ona nas uči: fizično in mornlično zmožnosti enakomerno izroditi in gojiti. Ali se pa ravna tako? Svojeglavim večina zanemarja dobri nauk higijene. — Uže otroku so vložijo slabo kali, ker ga zanemarjajo starši in prepuščajo skrb zanj večjidel služabnikom in poslom; marsikateri otrok je bil uže žrtev brezumnih in brezvest- nih dojnic, ali malopridnih in potuhnjenih poslov ; od teh dobil jo v svojo mlado dušo prve kali slabega, iz katere so mu je razvilo in vzrastlo z leti drevo, katerega vsaka vejica je ena človeških slabostij, strasti in napak. Kako redkokrat sta izreja in poduk primerna telesnemu in duševnemu razvitku otroka, mladeniča ali deklice. Stori so preveč in premalo. — S podukom so omikuje sicer razum, ali malo so gleda na to, da bi ta blažil tudi srce, in kako lehko polastijo so tacega mladega bitja strasti, katere mu vznemirjajo čutnice; — se slabim berilom razburja so mlademu človeku domišljija, razvnemajo se mu prezgodnje in škodljive želje in nade; — dan za dnevom odkrhuju so mu košček za košče-kom od zlatih gradov, katero si je sezidal, — enostranski poduk mu značaja nij utrdil, strasti nadvladajo — iu kaj je konec? — Nervoznost in bolebanjo dušo! (Dalje prih.) -d nizih poslopij. Škoda je bila cen j ena nad 80.000 gld. Prav malo je bilo zavarovanih in iz mej teh mnogo, ki nijso plačali zaostaline. Kdo more popisati strah, revščino in obup naših ubogih gorjanov. Zima se bliža, lakota, mraz bosta uničila jih, ako se jim ne pomaga po milodarih. Čitalnice! zdaj vam je dana žalostna naloga, delati za revne naše brate in vam, gospoda duhovska, da pri svojih vernih po cerkvah nabirate doneske za naše uboge Ro-Cince, ki so tudi lani imeli veliko nesrečo po ognji. Vam pa, hišni gospodarji, je žalosten nauk da se vendar enkrat daste prepričati, ter za par letnih goldinarjev lehko zavarujete svoje imetje, da ne pridete na beraško palico. Tudi ne glejte za par soldov, ter kupujte luči se steklom, ker največ je nesreč po onih „lampah" brez stekla. Nek tukajšnji žitni trgovec je poslal 200 funt. turščine moke nesrečnežem. Gospodje trgovci, posnemajte ga, ker dobro vam je znano, da ravno naši hribovci dajejo največ skupiti z žitom, vrnite jim malo onih mastnih dobičkov, hvaležni vam bodo. V Gorici je razpisana služba izkušenega živinozdravnika se sedežem v mestu, ter vladno plačo. V Korminu pa služba okrajnega c. kr. sodnika. Ravno, ko sem hotel skleniti zgornji dopis, došli so dragonci „kvartirmacherji", govorica je, da pridejo trije, nekateri pa trdijo, da le 1 škadron teh rudečehlačnikov na konjih. narja iz kase. V Pragi so ga vjeli in vteknili v zapor. * (Os trup i la) je v Pragi žena tajnika najdenišnice sebe in svoje dveletno dete. Bala se je eksekucije. * (Zmrznila) je 15. t. m. v Konigs-bergu na Pruskem triletna deklica, katero je oče vzel Boboj v ledenico, pa jo pozabil notri. * (Obesil) se je 17. avgusta v Hrelj-inu v Istri nek mlad delavec. Prišel jo iz Slavonije, kjer si je dela iskal, domov, pa brez v.sega denarja. Mati ga je pustila omenjeni dan samega doma in je šla na polje. Ko se vrne, najde sina v hiši obešenega. Poleg tega je krvavel nesrečnež iz treh ran, ki so mu bile z nožem zadane. Vso oživljenjo je bilo zastonj in še zdaj nij prišlo na dan, od kod je obešenec rane dobil. * (Strašen v ihar.) 22. in 23. avg. je bil na Škotskem strašan vihar, ki je veliko ljudij tftko ljuto telebil ob tla, da jih je umoril. Veliko železnic je razdrl. Po cestah mesta Selkirk so ljudje ujeli več rib jegulj, ki so bile po štiri črevlje dolge. * (Nemški g olj uli.) V Avrincourtu na Francoskem so te dni zaprli več Nemcev, ker so uže dolgo v cilindrih nosili cigare črez mejo. V tak visok nemšk klobuk gre pa veliko cigar. Dunajska borza 31. avgusta. (Izvirno telegrafićno poručilo.) Enotni drž. d«.lg v bankovcih . 64 gld. 5 0 Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 6o Zlata renta........ 74 „ 75 1860 drž. posojilo..... 111 „ £0 Akcijo narodne banke .... 836 „ — Kreditne akcije...... 202 „ 25 London......... 119 „ — Napol.......... 9 „ 52 I C. kr. cekini....... 5 „ 67 Srebro ......... 104 „ 10 Državno marke...... 58 „ 35 kr. Domače Nt v ari. — (Zbirko okolo 600 starih denarjev) podarila je gospa Julija Materne deželnemu muzeju ljubljanskemu, mej niimi 5 zlatih, katerih 3 so iz dobe rimskih cesarjev Valenta, Ilonorija in Zena. Srebrnih je 379, in sicer 16 rimskih, 15 akvilejskih, 5 tržaških in 16 benečanskih. Deželni odbor se bode bla-godušnej gospe za ta dragoceni denar zahvalil pismeno. — (Gozdni požar.) Na Storžiču blizu Bašlja na Gorenjskem je gorel te dni gozd. Zvečer se je plamen daleč videl. — (O požaru v Kompoljah) piše nam drug dopisnik: Od vseh 18 pogorelcev bilo jih je 9 zavarovanih in sicer 6 pri graš-kej vzajemne j zavarovalnici, 3 pa pri banki „Slaviji". Od teh sta pri „graškej'1 zamudila 2, pri „Slaviji" pa eden plačilo, tako da vsega vkup samo 6 pogorelcev odškodnino dobi. Pri banki „Slaviji" je bilo več časa mnogo Kom-poljcev zavarovanih, toda razun omenjenih treh bo vsi leta 1875 odstopili. Ali nij škoda? „Slavija" je trdna banka in izplačuje škodo redno, zdaj bi bilo vBem onim Kompoljcem pomagano, ko bi bili še zadnje dve leti vplačevali. Javna zahvala. Podpisani sem v Podlipi polog Vrhnike cerkev in stolp popolno novo a cinkom pokril. Ker so mi ondotni cerkveni ključarji ves zaslužek precej in popolno izplačali, ter me ves čas, ko sem tam to delo imel, z vsem potrebnim najboljše postregli, njim moram najtoplejšo zahvalo izrekati. Vrhnika, dne 30. avgusta 1877. Koloman llaberman, (233) kleparski mojster. .ALfffnozu, IIoHlnik, rojena Wou-kovlč, daje v največjej žalosti 8 tem v svojem in v imenu Bvojih otrok porodilo o tužnej smrti svojega prisrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, deda in tasta, gospoda Gašperja Hostnik-a, trgovca, hišnega in realitetnoga posestnika in meščana v Kamniku, ki jo 30. avgusta t. I. ob */« na 10 zvečer po dolgem, hudem trpljenji in prejetji sv. zakramentov za umirajočo, v 71. lotu, blaženo v Gospodu zaspal. Pozeuoeljski ostanki dragega umrlega so bodo soboto 1. septembra t. I. ob 10. uri do poludim od Žalujočo hiše v curkov na sv. Jožefa gori nesli, tam slovesno blagoslovili in potem v lastni grob k večnemu počitku položili. Sv. maše za dušo se bodo čitale po več cerkvah. (5235) V Kamniku, 31. avgusta 1877. Kaziie vesti. * (Veli kan s k požar) je bil v Nim-burgu na Oeškem 27. avgusta. Zgorelo je 40 hiš, ne da bi računih druga poslopja. Tudi troje otrok je našlo v ognji smrt. — V trgu Kreuzbeigu pa je 21. avgusta požar uničil čvetero hiš in drugih poslopij ter naredil 25.000 gold. škode. * (Velik ogenj.) V Časlavi na Češkem je v noči na 27 Prošnja za mile darove za vas Kompolje.. Po ukazu vis. c. k. deželnega predsed-ništva od 26. t. m. št. 2034 se bodo za 58-rodbin iz vasi Kompolje, katerim je požar vse vpepelil, tukaj mili darovi sprejemali, po čas-nikah potrdili in svojemu namenu oddali. Mestni magistrat v Ljubljani, 27. avgusta 1877. Župan: sLascIiaii m. p. /«» bolnim moč in zdravje bre* lek» in brez stroškov p« izvrstni Bevalesciere k Barrj 30 let ai« Je sij bolezni, ki M Jo a* bila oidrini* ta prijetna zdravilna hrana, pri odrAŠčenih i »lrocih broz medicin in stroškov; zdravi vso bolezni / čelodoo, na živcih, dalje prane, i na jotrah; i loze i nadnbo, bolečine v ledvicah, j etiko, kaSelj, nepre-bavtfenje, zaprtje, prehlajenje, neapanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje. Bdenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšan j o, bledičico in pre« idajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-/al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-ftevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, prapora profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. llampbetla, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinjo Oastle-■tu&rt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno sahtovauje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 ipričevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wu rze rj a, Bonn. 10. jul. 1862. Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in grizi, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih iu mehurji, trganje v mehurji u t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. W u r z e r, zdravilni svetovaleo in člen mnogo učenih drultev. Winc nestor, Angleško, d. decembra 1842. Vala izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletno i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede /aJega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledč Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo it. 76.921. Obergimperc, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pationt, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnotic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaie Bevalesciere du Barry po-pounuua zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo st. 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strasnih želodčnih in čutnicnih boleznG, katere so u. o deset let ju uči le. (UoBpa) Armanda Prevost, posestnica. Bevalesciere jo 4krat teonejša, nego meso, ter •o pri odra&čonih in otrocih prihrani ouarat več aa oom, ko pri zdravilih. v piUiasua posij^h po pol funta 1 gold. 60 kr., I uniii 2 gold. 60 ijr., a funui 4 gold. 60 kr,, 6 funtov 10 golcL, IS fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold. iiovaios«noro-l>ijoaicen v patrom iu Bevalesciere« Chooolateo v prahu ±x mu i l»ljetu pn iokarju Aljiuoviću, v Trstu pri leaarju Jukobu .Serravallo, pri drogeristu P. Kocua i J. Uit-m-hu. v /adru pri Androvičn. (1^6) Kavnokar jo v ,,Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se Uooiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Boinau, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr. Izdate^' in urednik Jo&ip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.4