PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- 1185*50 Din, za inozemstvo 10 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon |interurban štev. 65. Rokopisi se ne'vracajo. Oglasi'po tarifu. Štev. 25. Celje, petek 14. junija 1935. Leto XVII. Župan, ki obstruira delo mestnega sveta Celje, 14. junija. i Kakor smo poročali v zadnji številki, ' je büa 31. maia po daljšem presledku redna seja mestnega sveta celjskega, na kateri se je predsedniku občine g. dr. Goričanu očitalo, da ne sklicuje zadosti sej in da s tem oškoduje inte- rese občine, ker se zavlačuje delo mest- nega sveta. Ob koncu seje je bilo so- glasno sklenjeno, da se seja ne zaključi, ampak le prekine in da sa nadaljuje v petek 7. junija. Dva dni pred 7. junijem pa je župan , nenadno sejo zopet prekJica!. Proti , temu ponovnemu poskusu zavlačevanja dela mestnega sveta je bila vJožena pritožba na g. bana. To pritožbo so podpisali vsi člani mestnega sveta. Pri- J tožbo je izročila g. banu petčlanska deputacija v iorek 11. junija. /stočasno je biia 9. junija v!ožena od vseh mestnih svetnikov podpisana zahteva, da skiiče predsednik občine v roku treh dni novo sejo mestnega sveta z dnevnim redom: 1. poroČilo finančnega odseka, 2. poročilo ostalih odsekov, ! 3. komasacija mestne in okoliške občine, 4. volitsv odbora mestnega avtobusa, I 5. slučajnosti. Na to enodušno zahtevo mestnega sveta je župan sklical v sredo, dne j 12. junija prlhodnjo sejo na — 4.ju- lija 1935. To postopanje je vzbudilo ne samo v celokupnem mestnem svetu, ampak tudi v mestnem prebivalstvu vihar ogorčenja. Ravnanje predsednika občine g. dr. GoriČan8 je predvsem nezakonito.Res je, da določa § 69. zak. o mestnih občinah, da mora predsednik sklicati sejo na|- kasneje v roku treh dni za razprav- ljanje vseh predmetov, zaradi katerih je pismeno zahtevala sklicanje seje ena ! tretjina čianov mestnega sveta, da to- j rej ne določa termina, na katerega je treba sejo sklicati. Jasno pa je, da za- konodajalec ni hotel dati predsedniku občine na milo voljo, da skliče kako sejo za mesec ali celo več mesecev pozneje, temveč da se mora seja vrSiti takoj, to je ob prvem terminu, ki je , po razmerah mogoč. Saj drugače bi i določitev tridnevnega roka za sklicanje ne imela nobenega smisla- Uporabiti je pa tudi analogno določilo § 65., ki predpisuje imperativno, da razdobje od dneva skUcanja do dneva, za ka- terega se skliče seja, ne sme bitl daljše od osem dnf. Ne glede na to pa določa še vedno veljavni statut mestne občine celjske (§ 31), da se j mora vršiti seja vsaj vsak mesec I enkrat. Po ukrepu predsednika občine ! pa meseca junija zopet ne bo seje, dasi je mestni svet sklenii, da mora biti že prvi teden v juniju, dasi poprej toliko časa ni bilo seje in das! je se- daj še posebej zahteval celokupn! mestni svet zopet takojšnjo sejo! Ukrep, s katerim je bila sklicana seja, pa vsebuje §e drugo nezakonitost: Mestni svetniki so zahtevali, da se določijo kot 5. točka dnevnega reda slu- čajnosti. Na to zahtevo je po § 69, za- kona o mestnih občinah župan vezan. G. dr. Goričan pa je črtal 5. točko — očividno ker hoče po svojem edinstve- nem tolmačenju zakona o mestnih ob- činah na ta način zabraniti, da bi se moglo razpravljati o zadevah, ki mu niso ljube oziroma v katerih bi mestni svet grajal njegovo postopanje. 2e na zadnji seji se je ugotovilo, da zavlačevanje sej ni samo malomarno in nezakonito, ampak da je tako kršenie dolžnostipredsednika občine tudi stvarno škodljivo, ker se onemogoča delo mest- nega sveta, To je posebno pomembno v tem trenutku, ko ima mestni svet reSiti toliko nujnih in važnih zadev. Na dnevnem redu je komasacija obeh občtn. Župan je dosedaj skrbno opuščal vsitco razpravljanje o tem za vso bo- t dočnost mesta tako važnem vprašanju 1 z mestnimi svetniki. Znano je, da ob- i stoji namera, komasacijo izvršiti čim- 1 prej. Zato so tudi člani mestnega sveta i zahtevali razpravo o tem vprašaniu. Po volji župana pa bi naj mestni svet šele | 4. julija imel priliko, spregovoriti o tej stvar', — torej ob času, ko utegne biti vsa zadeva že rešena. S tem nočemo , reči, da bi mestni svet imel pravico, storitj glede komasacije kake obvezne sklepe, ker so nam veljavna zakonita I določila znana. Ali nobenega dvoma ni, ; da ima mestni svet pravico in sicer prvenstveno pravico o stanju te stvari biti izčrpno in točno informiran ter iz- reči svoje mnenje. Mestni svet ima nadalje nujno rešiti zadevo nakupa štirih retort v plinarni (cena 250.000 Din). To je predsedniku znano. Po!eg tega je neodložijiva rešitev vprašanja solarne v klavnici (50 000 Din\ Meseca avgusta bo v Celju po dolgih letih zopet obrtna razstava, stvar, ki je ne samo za celokupno obrtništvo, tem- več za mesto kot celoto, zlasti pa za gospodarske kroge velike važnosti. Pri- reditelji so prosili za podporo, ki je v odseku in tudi v klubu sklenjena. I Brez dvoma je, da bi prireditelji pod- poro tudi nujno potrebovali, ker sta- nejo priprave za tako veliko razstavo obilo denarja. Mestni svet kaže vso I voljo, obrt podpreti, a!i do nameri pred- sednika občine ne bo mogel pred 4. ju- lijem odobriti podpore. Ta konstatacija je tembolj važna, ker je interesanten dodatek k izvestnim agitacijskim trdi- tvam iz zadnjega leta o naklonjenosti obrtnikom in podpiranju obrti. Neodložliive so tudi razne stano- vanjske zadeve, kjer priz&deti težko čakajo odločitve. Tudi v socialnem oziru želi mestni svet re§iti nekaj stvari, ki ne trpijo ! odlašanja. Gre za podporo obubožanim j članom mestne občine. Imamo slučaj, da živi v Celju ugleden, naroden 86 let star, bolan obrtnik z SO letno ženo. Oba sta vsled časovnih razmer in sta- rostne onemoglosti obubožala in prišla v tako beden poloiaj, da se hranita s krvjo, ki jo dobivata zastonj v mestni klavnici. *e pred tedni je bilo sklenjeno v odseku in klubu, da dobita podporo od mestne občine. Ali mestni svet po županovi krivdi ne more priti do tega, da bi tu dal pomoč, ki je nujna. Vsak dan, ki se tu zamudi, pomeni zločin napram dvema someSčanoma, ki imata zakonito pravico do podpore ! Nekatere place nameščencev morajo biti regulirane, oziroma povišane. Jasno je, da prizadeti na to ureditev težko čakajo. Tudi zsdevni sklepi kluba in odsekov ne morejo biti po mestnem svetu odobreni, — in vendar spadajo te stvari gotovo med one, ki se smejo najmanj odlašati in zavlačevati. Ker se je med agitacijskimi šlagerji« v zadnjem času povdarjala ponekod ravno izredna socialnost, ki baje odli- kuje izvestne ljudi, je dragoceno po- kazati to socialnost v praksi, da se vidi, kje so resnična socialna dejanja. Že teh par naštetih slučajev kaže, da je takojšnja sanacija opisanih razmer neizbežna. Ni zlepa najti občin- skega sveta, ki bi bil tudi tako abso- lutno solidaren, delaven in delazmožen, kakor je celjski mestni svet. Akoravno je svojčas izšel v času hudih stran- karskih bojev iz različnih skupin, so ga čas in skupno delo, skupna Ijube- zen do Celja in poštena votja in stvarnost članov napravili solidarnega in kompaktnega, tako da je lahko vzgled mnogim občinskim odborom po naši banovini in menda po državi. In ta občinski svet si mora pustiti dopasti, da onemogoča in zavlačuje župan njegovo delo ! Ob tej priliki moramo tudi ugotoviti, da so nepravilne trditve nekaterih listov o konfliktu med »večino« in županom, ker stoji na eni strani so- lidarno ves mestni svet brez izjeme in ne le kaka »večina«, na drugi pa župan, ki noče sklicati sej, kakor mu to na- laga zakon. Kakih konfliktov tu sploh ni. Konflikt bi obstojal, ako bi v kakih stvarnih ali formalnih vprašanjih bila različna naziranja, ki bi jih ne bilo mogoče premostiti. Ta slučaj pa ni podan, ker predsednik občine niti ne poskuša trditi, da bi obstojala kaka različna naziranja, temveč se kratko- malo odmika razpravljanjem v mest- nem svetu. K temo 5e pridejo prav neumestna namigavanja, da bo mestni svet raz- puSčen in uveden komisarijat in po- dobno, kakor da bi bilo tudi le mogoče misliti, da se na Jjubo eni osebi raz- pusti z zakonom zajamčena deSavoIjna in delazmožna javna korporacija ravno zato, ker hoče delati in ker ne gutira izvestnih diktatorskih alir. Prepričani smo, da bo temu početju storjen kmalu konec, do Cesar ima absolutno pravico ne samo mestni svet, temveč tudi vse celjsko meš- čanstvo. Važna anketa glede komasacije občin v Celiu Celje, 14. junija. V četrtek zjutraj je prispel iz Ljub- ljane v Celje g. ban dr. Dinko Puc in ie v spremstvu svojega tajnika g. Broliha in referenta g. dr. Šraja odSel na mestno poglavarstvo. Tarn je g. ban predsedoval anketi glede komasacije občin. Ankete so se udeležil sreski načelnik g. dr. Vidmar, celjski župan, zastopniki mestnega sveta gg. direktor Mravljak, dr. Kalan, dr. Vrečko, Lečnik in Loibner, magistratni direktor g. J. Šubic, okoliSki župan g. Vinko Kukovec z dvema članoma okoliškega občin- skega odbora, petrovški župan g. Ur- baäek in teharski župan g. Cajhen. Zastopniki občin so iznesli svoje poglede in želje glede komasacije in razpravljali o zadevnih projektih. Debata je bila stvarna in resna, brez demagogije, ki se je te zadeve dosedaj polaščala na tako grd način, in brez poskusov, izrabljati to za Celje in okolico tako važno in bitno vpra- šanje v agitatorične svrhe, kakor smo jih bili v zadnjem letu toliko vtjerii. To je v prvi vrsti zasluga g. bana dr Dinka Puca, ki je pokazal veliko ra- zumevanje za stvar samo, temeljito | poznanje razmer — saj mu služi dol- ! goletna izkušnja, ki si jo je pridobil j kot ljubljanski župan — ter je vodil anketo liubeznivo, stvarno ter jedr- nato in obljubil, da bo vpošteval iz- neSene želje v okviru možnosti, ki jih dopuščajo potrebe in interesi, ki jih ! mora čuvati banska uprava. ! Po zaključeni anketi je g. ban od- i potoval dalje v Maribor. Politični pregled i p Seja Narcdne skupščine se je pričela danes »lopolCilvi veiitika- «ijskega odbora o verifikaciji poslan- skih manat'n P Verifikacijski odbor Narodne sknpščine ie odobril vse poslanske | niatidftte /. liste predsednika viade g. l Dete jc staro šele 8 mcsecev in že govori ata, mama in ... bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Jevtiča. Odločitev o mandatih z Mač- kove liste pa je zaradi nejasnosti xa- konskili določb odgodena. I p Senat je 7. t. m. definitivno odo- \ bril mandate 23 senatorjev, ki so bili i izvoljejii pri iloj>olniliiili volivah 3. j februarja. Novi senatorji, ki so bi'.i [ po večini navzoči, so bili takoj za- 1 priseženi. Med novi mi senatorji so, kakor znano, iz dravske bauovine ! gg. dr. Albert Kramer. Ivan Puce I j I mi dr. Marušič. Minister dr. Marušič bo najbrž odložil' svoj senatorski maiulat in obdi'zal poslanski man- dat. \ p Dr. Beneš v Moskvi. Češkosio- j vaški zunanji minister dr. Beneš ie i te dni obiskal Moskvo, kjer je bil I zelo prijazno sprejet. Dr. Beneš se je I razgovarjal /. ruskimi državniki o I sodelovanju Češkoslovaške z Kusijo \ na političnem, gospodarskem in pro- j svetnein področju. Po teh l-azgovorih [ je dr. Beneš izjavil, da ni med Češko- j slovaško in Husijo nobenib zaprek j več. ! p General Goring predsednik prus- ke vlade in nemški letalski minister, je pred povratkom iz Jugoslavije v j Xeincijo izjavil novinarjem, da je ' dobil o Jugoslaviji najlepše vtise. Nemško časopisje je z zadovoljstvom in s simpatijo poročalo o Göringovi avdijenci pii Nj. Vis. knezu namest- niku Pavlu ter obiskih pri predsed- niku vlade B. Jevtiču in niinistru za vojsko in mornarico generalu Živko- viču. p Nova angleška vlada. V Angliji je odstopila Macdonaldova vlada in ! novo vlado je sestavil Baldwin. Zu- ! nanji minister je postal Samuel Ho- are. Izgleda, da se angleška zunanja politika ne bo bistveno izpremenila. p Za pooblastihni zakon, kt ga je j-rexllozil predsednik francoske vlade Laval, sta, se izrekla poslanska zbor- nica in senat z ogromno večino. Ta zakon pooblašča vlado. da izda do konca oktobra vse ukrepe. ki jih smatra za potrebne, da zatre speku- lacijo proti franku in prepreči nje- gov padec. Zadevne uredbe pa mora predložiti parlamentu Še pred prvim januarjem 193(5 v odobritev. p »Diktaiura v Avstriji«. Pod tem naslovom je izdal avstrijski podkan- celar n. r. ing Franc Winkler 244 strani obsegajočo knjigo, ki je izšla v založbi Orell Füssli. Zürich in Leipzig. Ovitek knjige skicir^i v-i.ti- no kratko takole: »Tragična bo.!>a med narodom in vlado v sodobni zgodovini Avstrije z uavedbo doslej neznanih zvez«. Podkäncelar Franc Winkler, temeljit poznavalec povoj- ne Avstrije, navaja objektivno na podlagi doslaj neznanih dejstev vz- ročne zveze, ki so dovedle do usod- nega iiazvoja dogodkov v Avstriji. Avtor je bil deset let član štajerske deželne vlade in skoro tri leta mini- ster v Enderjevi, Bureschevi in Doll- flissovi vladi. Kot Dollfussov namest- nik je intimen poznavalec dogodkov. ki so vodili k diktatuii in izloCitvi naroda od soodločanja v državnem živijenju. Kot nacionalno konseiva- tivno usmerjen vodja Landbunda se je upiral temu razvoju. Od leta 1933. dalje se je vpliv zuiianjepolitičnih činiteljev uveljavljal z vsem povdar- kom in borba za državno neodvis- nost jo v resnici borba /.a italijanski pix)tektorat nad Avstrijo. V zname- nju razgovo?\>v med Londonom in Strao 2. »Nova Doba« 14. VI. 1935. štev. 2&M Berlinoni, konferetue v iStresi, bodo- ( c> podunavske konference nudi ta j knjiga pojasnila velikega politične- ga poraena, saj se v sredini Evrope, h kateri sp«da seveda tudi Avstrija, odl oča bodočnost kontiuenta. Vzro- ke, ki so dovedli do nasilnega razra- čunavanja med narodom in vlado do državljanske vojne v uporih ljudstva v lanskem fehruarju in juliju in ki so dosegli svoj višek v umoru kan- celarja dr. Dollfussa. opisuje knjiga zelo nazorno. Končno avtor krono- loško in sist;jinatično obravnava naj- novejšo zgodovino Avstrije: proble- me avstrijske bodočnosti, prizadeva- nja za restavraeijo habsburškega princa Otona in premise za konsoli- dacijo države ob Dunavu, katere pre- bivalstvo kaže pasivnost nasproti razvoju, ki ne upošteva nacionalnih in gospod-arskih potreb ljudstva. Ob smrti dr. Dollsussa in številnih usinr- titvab upornikov apelira avtor: »Za to mi gre: ali ni mogoče spričo veli- čanstva smrti, spričo neizmerne ža- losti, spričo te človeške tragike najti poguma za veličino, za notranje za- vedenje in človečanstvo? Ali ni skraj- iii čas. da se scvraStvo in maščtvarje zamenja s pravim krščanstvom, z ljub?znijo in .spravo?« p Zaradi Abesinije je nastaia na- petost med Italijo in Anglijo. Italija očita Angliji, da podpira Abesinijo in ji daje potuho. Italijanski tisk pravi, da je Abesinija na čelu vse- afriškega gibanja, ki je naperjeno proti vsem tujim državam. ki imajo v Afriki kolonije. p Gr&ke volitve. V nedeljo so bile v Grčiji volitve v drzavni zbor. Vo- lilna borba je bila v glavnem med tremi skupinami: med vladno, mo- narhistično in Venizelosovo. Vlada je dobila 287, monarhisti 7 in veni- zelisti 6 mandatov. Domače vesti d Gradnja moderne ceste Zeman - Novi Sad. Ministrski svet je odobril prvo ofertalno licitacijo za gradnjo moderne ceste in sicer tretjega od- seka na progi Zemun - Novi Sad. Stroški so proračunani za betonsko cestišče na Din 15,447.95 in za as- i faltno cestišče na Din 15,469.695. De- lo je dobilo kot najnižji ponudnik j podjetje Labor iz Beograda za beton- I sko cestišče za Din 14,458.576.52. j d Nove poštne znamke s sliko Nj. j Vel. kralja Petra II. pridejo v krat- I kem v promet. PoŠtna uprava izjav- 1 lja, da so nove znamke umetniško izdelane. d Premestitev. Z odlokom prosvet- nega ministra sta predsednik in pod- predsednik JUU gg. Ivan Dimnik in Djordje Mirkov, ki sta bila do sedaj dodeljena na službovanje v Beograd, premeščena na svoji prejšnji službe- i ni mesti v Ljubljano, odnosno Novi Sad. d Rado Železnik f. Dne 7. t. m. je umrl v Ljubljani v starosti 41 let Clan ljubljanskega Narodnega geda- lišča, odlični slovenski igralec in umetnik g. Rao Železnik. Pokojnik je po vojni nekaj easa z uspeliom vodil Mestno gledališče v Celju. Še pred kratkim je nastopil v celjskem gle- dališču 7. velikim uspeliom v Krleže- vi drami »Gospoda Glembajevi«. Je- seni je ljubljanska drama namera- vala proslaviti 25-letnico Železniko- vega izredno uspešnega gledališkega udejstvovanja, Mrtvi umetnik Rado Železnik j estopil na vidno mesto v zgodovini našega gledališča in nje- govega poslanstva. d Dvojni jnbilej. O\ binkostih je praznoval znani restavrater in po- sestnik g. Alojz Šritoar v Doberteši vasi pri St. Petru v Savin j ski dolini 70-letnico. njegova soproga ga. Ber- ta pa 60-letnico. Uglednemu. splošno priljubljenemu narodnemu paru is- kreno čestitamo k jubileju! d Banovinska kmetijska sola v St. Juriju pri Celju začne novo šolsko le- to 1935/36, ki traja 11^ meseoa, 15. septembra. Prošnje za sprejem, na- slovljene na upravo sole, naj se poš- ljejo do 1. avgusta. Prošnji, ki naj bo kolkovana s 5 Din, se priloži: do- movnica, krstni list, nravstveno in z izredne naše izdaje, obveščamo, da izide prvi zvezek tega spisa juüja ali avgusta, drugi zvezek pa izide že jes^ni. Zakasnitev izida tega po- membnega dela so povzročile tehnič- ne težkoče, narast gradiva. delo s klišeji itd. Zdaj bodo prejeli subskri- benti oba zvezka še pred konrein le- ta. Prosimo subskribente, naj vzame- j jo to na znanje in nam nepreprečlji- vo zamudo oproste. Oba prva dva zve/.ka bosta vsebovala s}K)šen opis vsega slovenskega ozemlja ne glede I na državne meje ter bosta obsegala j skupno b)i2u 700 strani! — Uprava i Slovenske Matice. ! d Poševno izhojena peta uniči ele- ! ganco najboljše oblečenega človeka. ' Pri gumastih podpetnikih Palma, j ki so rezultat znatnih tehničnib iz- ¦ boljškov v produkciji in prvorazred- ne kakovosti, se porablja guma zelo \ počasi in enakomerno. Zato zahte- ! vajte, da Vam Vaš čevljar montira na pete guma^te Palm -a - r» o il npt- n i k e. i d Vodilna znamka in blago se na- ' vadno vedno ponareja. To je najeno- , stavnejši naCin, da pride ponareje- ; valec z minimal no vlogo do nezaslu- j žene koristi. Ta navada ponarejanja v trgovskem življenju zelo Škoduje gosjKjdarstvu. preprečuje se pa tako. j da se lahko patenti in zaščitni žigi j po zakonskih predpisili registrirajo. j da se ponarejanje otežkoči. Kakor j smo omenili, zakon ne more popol- j noma preprečiti ponarejanja, marveč ! ga samo otežkoča. Zelo pogoste so I tudi potvorbe Albus mila kljub za- ; sčitnim žigom. Zato priporočamo \ konzumentom. da pri nakupu mila j posebno pazijo, da jim namestu Al- | bus mila ne podtaknejo kake druge »slično« potvorbe. d Dunajska vremenska napoved za j soboto 15. junija: Najbi*ž še pretežno jasno in vroče. v Severnih Alpali juž- ni vetrovi, polagoma se bo zopet po- javilo nagnjenje k nevihtam. Celje in okolica c Celjski večer v radiu. Ljubljan- ska radijska postaja bo prenaSala kot otvoritev serije ^Prodstavljamo \'am naša mesta« v torek 25. t. m. od 20. do 21.30 »Celjski večer« iz Ce- lja pod vodstvom urednika g. Viadi- ! mira Regallyja iz Ljubljane. Spored J tega prenosa je naslednji: Uvodna j beseda (Vladimir Regally1 Celje v j prošlosti (g. prof. Janko Orožen). Od- lomki iz del Vladimira Lcvstika -ii dr. A^tona Novačana. Nastop mla- dinskega zbora mestne deške os- novne sole (pevovodja ? Ciril Pre- gelj). Celje kot srcriišVc tujskega j prometa (magi^tratni direktor gosp. Ivo Šubic). K. Sancin: Celjska suita (orkester Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina). Paleolit^ka postaja Olševa (g. prof. Srečko Brodar). Splavarske dogodivščine (g. Branko Zemljič). \ »Splavarska« (pevsko društvo »Svo- boda« pod vodstvom g. C. Preglja). »Predstavljamo Vam i-eljt-ke >klada- telje« (Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. Peca šegule). Zveza med I posameznimi točkami in pojasnila: urednik g. Regally. Vmesno sprem- ljevanje na klavirju: urednik gosp. Rado Pečnik. c Komorni večer gojencev Glasbe- ne Matice v Celj«. Kot zaključek šol- skib nastopov gojencev je Glasbena Matica priredila v petek 7. t. m. v nabito polnem gledališču komorni večer svojih gojencev. Nastopili so gojenci višje stopnje klavirskib šol ge. Mirce Sancinove in ge. Ljudmile Božičcve ter violinske sole g. ravna- telja Karla Sancina. Pianistka g(\(:. Tjaša Pregljeva je zaigrala Viu No- väka »Pesem mesečne noči« z enot- no koncepcijo, fineso in občutjem, »Pesem vihai-ne noči« istega sklada- telja pa polno in močno. Pianistka gdč. Ada Žumrova je izvajala Cho- pinovo »Uspavanko« nežno, Toclio- vega »Žonglerja« pa učinkovito. Pia- nistka ga. Jela Watzkejeva je po- vzročilo dejstvo, da mestno poglavai - stvo ni odredilo, da bi se mestna k>. I pališča odprla že o binkoštih, ko bilo zelo lepo vreme in bi bilo me>t- na kopališča gotovo obiskalo zt in mnogo domačinov in tudi tujcev, ki so prispeli o praznikih v Celje. Mu- go izletn.ikov je nevoljnih odšlo \ Rim. toplice, ker se v Celju niso mo- gli kopati. Ali je to potreb no? Za to zadevo odgovarja župan, ker odbori mestnega sveta nimajo o.ksekutive n v.e morejo reševati tudi takih zadt\. c Na pravoslavni praznik Duhovo bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne slovesna liturgija v pravoslavni cei- kvi sv. Save. Pel bo pravoslavni cer- kveni zbor. c Pregled gimnazije. Na podlu-: § 116. zakona o srednjih šolah je bil g. Franc Vrhovnik, inspektor banske uprave v Ljubljani, z odlokom pro- svetnega ministra dolo^en, da kot odposlanec pix)svetnega ministra opravi pregled drž. realne gimnazije v Celju. c Sokolski pešizlet k edinici v Voj- nik, ki ga priredi Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 16. t. m., se zaradi stopnjujoče se vročine izpremeni ta- ko, da je oniogocena udeležba z avto- busno vožnjo po znatno znižani ceni. Odliod za pešce v nedeljo ob 13. dvorišča pri mestni sokolski telovaa- nici, za izletnike z avtobusom pa ob ; 14. z isteg-a mesta. Stroški prevoza z avtobusom do Vojnika in nazaj 6 Din za osebo. Obleka civilna z znakom. Vse članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo vabljeno! c Sokolski lutkovni oder na oko- liški deški liarodni šoli v Celju bo priredil v soboto 15. t. m. ob 16. ¦/.:-.- ključno predstavo v tern šolskeui lo- tu in bo vprizoril igro »Jurčkov ju- naški sin«. Vabljena je zlasti de< pa tudi naraščaj in članstvo Sokoi- skega društva. Vstopnine ni. ! c Razstava ženskih ročnih del bo I v nedeljo 16. in pcnedeljek 17. t. ni. j na osnovni šoli šolskih s es ter. Ne zamudite si ogledati izdelkov naj- mlajših! c Pešizlet v Šmartno v Rožni doli» > ni bo pi iredilo Celjsko pevsko dru- ! stvo na Telovo 20. t. m. s svojim zbo- ¦ l'om. Prijatelje društva in lepe do- mace pesmi vljudno vabimo, da se nam priključijo. Na cilju bo preskr- bela okrepčila znana gostilna pri Poharcu. Za pevski zbor je udeležba obvezna. Odhod ob 13. izpred Narod- nega doma. — Odbor. c Cvetlični dan bo priredil Rdt križ v Celju v nedeljo 16. t. m. Odbor vljudno prosi obcinstvo, da bi ne od- klanjalo prodajalk cvetja, teniveč r bi po svojih močeh podprlo društvo, da bo moglo v čim večji meri izvr- ševati svojo nalogo. c Poučno čebelarsko predavanje bo priredila čebelarska podružnica za Celje in okolico v nedeljo 16. t. m. ob 15. pri čebelnjaku g. Josipa Mo- čana na posestvu ge. Stegujeve v Za- gradu. Vabimo na to predavanje vse Cebelarje. clane in nečlane, in vs, ki se zanimajo za čebelarstvo. — O»!- bor. c Pončni izlet v Prekmurje je pri- i edilo Ljudsko vseučilišče v Celju o binkoštih. Izleta se je udeležilo 20 Celjanov. c šoferski izpiti vozačev motornih vozil bwlo na sreskem načelstvu v Celju v petek 21. t. m. ob 8. in ne is. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. c Razdelitev ustanov velefrgovca Antona Kolenca v Celju. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Kolenca v Celju je pod predsedstvom g. dr. Ernesta Kalana imel nedavno sejo. na kateri je razdelil 52 visokošolcem skupaj 25.200 Din in 37 srednješol- cem skupaj 9.000 Din. skupno torej 34.200 Din. V sedanjih težkih časih je taka pomoč blagega pokojnega štev. 25. _____________»Nova Doba« 14. VI. 1935.__________ ' Stran 3. celjskega narodnjaka, nepozabnega Antona Kclenca gotovo zelo drugo- ti, ni rešena. Nujno je želeti. ('a se ugodi tej upravičeni za- htovi kuratorija. c Žetev smrti. V celjski bolnišnici so unirli: T. t. m. ti8-letna zasebnica Barbara Lebičeva iz Zavodne. v so- boto 40-letna ko&ariea Ema Kunsti- čova od Sv. Eme pri Pristavi. v po- nedeljek 24-letni redov 39. p. p. Da- vid Gjorgjevič s Crnega vrha pri Ni- §u, H3-letna dninarica Marija Omer- zova iz šentjurske okolice in H7-let- na dninarica Marija Gučkova od Sv. Krištofa nad Laškini. v sredo eno- letni logarjev sinček Slavko Cirn- feld iz Zdenčina pri Zagrebu, v če- trtek pa 80-letna dninaric-a Jožefa Jagrova iz St. Juri ja ob j. ž., (>6-let- na občinska reva Frančiška Spolena- kova iz Lise pri Celju. (>2-!etni vojni invalid Jakob Bratuša iz Dornave pri Ptuju in 2-letni Franc Oblak iz Št. IJja pri Velenju. Xa hribu sv. Jožefa 4? je umrl v četrtek 49-letni delavec Aloizij Yanovsek. N. p. v m.! c Žrtev napada. V sredo okrog 21. je posestnik Karl D.. iz Škofje vasi napadel na eesti v Lkofji vasi 44-let- nega grobarja Karla Kresnika z že- leznim drogom in ga močno poško- doval po glavi in levi roki. Kresnik se zdravi v celjski bolnišnici. c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo pri- javilo 25 brezposelnih (16 moških in 9 žensk), delo je bilo ponujeno za 23 oseb, posredovanj je bilo 8. odpoto- valo je 8. odpadle so 4 osebe. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 353 brezpo- selnih (301 moški in 52 žensk) na- sproti 348 (298 moškim in 50 žen- skani) dne 31. maja. Delo dobijo: po 2 krojača in hlapca, 1 mizar, po 2 natakarici in dekli ter po 1 hotelska kuharira, sobarica in postrežnica. r Primarij dr. I. Raišp ne ordinira do 8. julija t. 1. c Iz policijske torbe. V petek zju- traj je pustil posestnik Franc Delč- inak iz Vojnika svoje 1.100 Din vred- no kolo znamke »Rekord« pred po- slopjem davčne uprave na Cankar- jevi cesti. Ko se je vmil iz poslopja. je opazil, da se neki moški pelje z njegovim kolesom po cesti proti Te- harju. Tatvino je takoj javil policiji, kl je nato telefonično obvestila ob- činskega stražnika na Teharju. Po- sestnik je najel avtomobil in se pe- Ijal za tatom. Spotoma je vzel v Sto- rah s sebo.j orožnike. Na cesti pred St. lurijem so dohiteli tatu. Ko je možak opazil orožnike, je skočil s kolesa in jo ubral čez njive, orožni- ki pa so ga dohiteli in aretirali. Sto- rilec je 26-1 etni. v Litmerku pri Or- možu rojeni in pri Poljčanah stanu- joči Franc Majcen. Policija sumi. da ima Majcen na vesti še več tatvin ko- les. Celjska policija je ugotovila, da je neki mesarski pomočink ukradel svojemu mojstru 350 Din vredno volovsko kožo in jo prodal. Policija je ukradeno kožo zaplenila. Mojster ni nič vedel o tatvini. Razen tega je tudi policija ugotovila, da je neki delavec krailel v nekein celjskem podjetju, kier je bil uslužJjen. kri- stalni sladkor in ga prodajal. Pri za- slišanju je priznal. da je kradel slad- kor po malern že leto dni. Tudi v tem primeru niso lastniki vedeli o tat- vinah. Izlet Jadranske straže v Bakar. Mariborski oblastni odbor JS priredi ob blagoslovitvi Doma Jadranske straže v Bakru izlet v Bakar in na gornji Jadran. Posebni vlak z udob- ninii onlmani bo \mi' v petek 28 t. m. zvečer iz Celja z brzino brzega vlaka. V soboto 29. t. m. zgodaj zju- traj prihod v Bakar, nato blago^lo- yitev Doma in naroclna veselica v Bakru. V nedeljo 30. t. m. izlet s par- nikoni po Jadianu (Kraljevica, Cri- | kvenica, Omišalj, Malinska. Krk. | Sušak). Odhod iz Bakra ob 21. Vsak I udeleženec plaf-a za vožnjo z vlakoin in parnikom, dva zajtrka, dva obeda I in ilve večerji ter prenočišče 220 Din. ' Prijave sprejema krajevni otlbor JS ! v Celju. g. C. Sailar, blagajnik Mest- ; ne hranilnice v Celju. Vsak udeleže- nec plača ob prijavi celotni znesek, Ker je prilika zelo ugodna, poziva j krajevni odbor svoje Clane in pri ja- j telje, da se udeležijo tega potovanja I I v čiin večjem številu. j c Olepševalnemu in tujsko-proinel- nemu društvu v Celju je naklonilo Združenje trgovcev za mseto Celje podporo v znesku 1.000 Din, Celjska j posojilnica d. d. v Celju pa 250 Din. j j Društveni odbor se prisrčno zaliva- I ljuje velikodušninia dobrotnikoma, ; ki ivaj bi našla nmoim posnemoval- j cev. c Mestnemu nbožnemu sklada je poklonila tv. Rudo in kovine d. d. v Ljubljani 1.000 Din namestu venca na grob umrlega člana uprave druž- be g. Ivana Ravnikarja. c Barve, črnila, tuše, risaine po- trebščine, nalivna peresa v največji izbiri po vseh cenah. albume in spo- minske knjige kupite zelo ugodno pri K. GoriČar vdv., Celje, Krlaja Petra j cesta 7, knjigarna in veletrgovina s I papirjem. c Nočno lekarniško sln^bo ima od 15. do 21. t. in. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. ! c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 16. do 22. i t. in. I. vod, reševalno III. skupina, inspekcijsko poveljnik g. Kosr-biov. Laško. Sokolsko društvo v Laškem bo vprizorilo v soboto 15. in nedeljo 16. t. m., obakrat s pričetkom ob 20 30, pred Sokolskim domom v Laškem (v primeru slabega vremena pa v dvorani Sokolskega doma) opereto »Hmeljska j princesa«, ki jo spisal in uglasbil g. Radovan Gobec, avtor uspele operete »Beg iz harema« in spevoigre »Tre- merski dukat«. Sodeloval bo orkester | 14 članov. Vstopnice so v predprodaji | v veletrgovini A. Elsbacher. Vabljeni ! i Teharje. Sokolsko društvo Store - I Teharje bo priredilo v nedeljo 16. t. m. j ob 15. svoj letni nastop v občinskem j parku na Teharju. Po telovadnih točkah ; prosta zabava z bogatim sporedom. | Sodeluje železničarska godba iz Celja. Iskreno vabljeni ! j Griže. V nedeljo 16. t m. bo v j Grižah slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne Prostovoline gasilske čete v Grižah. Ob 14*30 bo spreiem gostov, ob 15. blagoslovitev, nato pa se bo pričela pri gasilskem domu velika vrtna veselica s plesom in razno drugo zabavo. Vabljeni ! Gledališče Mcstno gledališče v Celju Repertoai: Petek 21. junija ob 20.:: »Matiček se ženi«. Gostovanje Ijubljanske dra- _______ * Zaključek gledališke sezone v Celju bo v petek 21. t. m. ob 20. z go- stovanjem Ijubljanske drame, ki bo vprizorila v Mestnem gledališču veseloigro »Matiček se ženi« v novi, inoderni režiji g. dr. Gavelle. Pred- j stava je za abonma. Neabonenti do- i bijo vstopnice v predprodaji v knji- j garni »Domovini«. j * Gledališki abonenti se pozivajo, ; da poravnajo zapadle obroke čim- i prej v knjigarni »Domovini«. Sport t SK Železničar: SK Celje. V nedeljo 16. t. m. ob 1730 se bo pričela na Železničarjevem igrišču v Mariboru podsavezna prvenstvena tekma med SK Železničarjem in SK Celjem. Igralce SK Celja čaka težka borba, iz katere pa bodo izšli častno, če bodo zastavili vse svoje sile ter igrali smiselno in z elanom. t Nogometni brzoturnir v Celju. V nedeljo 16. t. m. ob 17, se bo pričel ; alb us: I terpentinovo milo ^ y odstiani vsoxxesnaqo ^ in varuje Vase perilo na Glaziji nogometni brzoturnir v korist blagajne LNP. Izžrebana sta para SK Alletik:SK Olimp in SK Celje :SK Jugo- slavija. Prvo tekmo bo sodil g. Seitl, drugo g. Veble. Nato bosta igrala oba premaganca in končno še zmago- valca obeh parov. Vsaka tekma bo trajala dvakrat po 15 minut. Zanimiva prireditev bo gotovo privabila mnogo gleda!c3v. t Izreden teniški dogodek za Celje bo ekshibicijska igra, ki jo bosta predvajala državni prvak v tenisu g. Pallada in Davis cup igrač g. Mogin v soboto 15. t. m. ob 16. in v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne na tenišču SK Celja v mestnem parku. t Team Zagreba :SK Celje. Ob pri- liki izleta članov zagrebškega >Mer- kurja« v Celje bo prispel na Telovo 20. t. m. v Celje tudi team Zagreba, ki ga tvorijo člani »Merkurja«, in bo I igra! ob 1630 na Glaziji zanimivo prijateljsko nogometno tekmo s SK Celjem. Team Zagreba bo nastopil v naslednji močni postavi : Urch (HaŠk) — Bivec (Gradjanski), Beloševič (Con- cordia) — Janoševič (C), Jazbec (C), Butkovič (C) — Petermanec (Uskok), Podvinec (Viktorija), Mrzljak (Zagreb), Lolič (C). Pleše (C). Rezervi : Steiner in Matersdorfer (Makabi). Šest igralcev tega teama bo igralo v nedeljo 16. t. m. v Zagrebu v reprezentanci Zagreba proti reprezentanci Trsta. Po tekmi na Telovo bo družabni večer. Podrobnosti bodo razvidne z lepakov. t Alpska tekma v smuku v juniju. Na binkoStni ponedeljek je bila, prvi- krat v naši državi v juniju, smučarska tekma in sicer alpska tekma v smuku, ki jo je Savinjska podružnica SPD v Celju priredila v Savinjskih planinah. Start je bil pod Škarjami, cilj pri gozdu nad Klemenškovo pianino (dolžina proge 1400 m, višinska razlika 290 m). Startalo je 11 smučarjev in 1 smučarka. Rezultati so bili nas'ednji: mcški: I. Fric Jelen (Smučarski klub Celje) 042 ; II. Drago Pavlinc (SPD Celje) 104; III. J. Levačič (Ski kiub Zagreb) 1'05; IV. Mirko Polutnik (SK Olimp Celje) 1'26. Dama : I. Berta Sadnikova (Smu- čarski klub Celje) 2"37. Vreme je bilo krasno, snežne razmere zelo dobre, organizacija brezhibna. Prireditev je potekla brez nezgod. t Zvezdna kolesarska dirka v Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju razpisuje za nedeljo 16. t. m. 13. veliko ' propagandno zvezdno dirko v Celje z naslednjim sporedom : Proga Zagreb— Celje ; start v Zagrebu ob 5. zjutraj, i cilj pri Grenadirjevi brvi na Polulah ! pri Celju. Proga Ljubljana — Celje; j start v Ljubljani ob 6., cilj na Krekovi j cesti v Celju. Proga Maribor — Celje; i start v Mariboru ob 6., cilj na Mari- j borski cesti v Celju. Proga Slovenj- ! gradec — Celje; start v Slovenjgradcu j ob 6., cilj na Krekovi cesti v Celju. Proga Celje—Groblje—Celje; start ob 6. na Krekovi cesti v Celju, cilj istotam. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo podelil za vsako progo in vsako sku- pino po tri darila v obliki kolajn in diplom. t Vabi Vas Logarska dolina! Aleksandrov dom (prej Planinski dom) nudi po nizki ceni izborno oskrbo za daljše bivanje. Pojasnila daje Savinjska podružnica SPD v Celju. t Planinske postojanke v Logarski dolini, prav tako frischaufov dom na OkreSlju in Kocbekov dom na KoroSici, so oskrbovane. Na Korošici je smuka Še vedno ugodna. Gospodarstvo Ljubljanski velesejem Celih 11 dni je imela Ljubljana pra- znično lice, tujci iz vseh delov naše države in tudi precejSnje število ino- zemcev so ji dajali velikomestni pečat. Z dnem, ko so se zaprla vrata XV. ljubljanskega mednarodnega vzorCnega j velesejma, pa je dobila slovenska me- ' tropola svojo navadno vsakdanjo sliko. j Naša domača industrija, obrt in tr- j govina so v najtežjem času krepko I zastavile vse svoje sile, da se nam predstavijo kot prvenstveni činitelji domače pridnosti in znanja, ker so postavili na velesejmsko razstavno mizo izbiro najboljSega in cenenega kvali- tetnega blaga, z edino željo, da najdejo baš z velesejmom novihprodajnih virov in da poživijo delovni trg. LetoSnji poslovni uspeh velesejma, o katerem ne dvomijo niti oni, ki so že neštetokrat prorokovali skorajšnji konec, dokazuje, da si je znal ljub- ljanski velesejm v teku 15 let ustvariti tradicijo, s katero se je moglo vedno računati in ki je postala v tem času za naSe narodno gospodarstvo samo po sebi umljiva. I Četudi smo imeli XV. ljubljanski velesejem v času vsesplošno neugodnih gospodarskih prilik, beležijo razstav Ijalci vzlic vsemu v splošnem ugodne poslovne uspehe, ker se je približno 65% vseh razstavljalcev izjavilo, da so z uspehom zadovoljni, 21% se je pohvalilo s srednjim uspehom in 14% razstavljalcev z uspehom žal ni bilo zadovoljnih. Pa tudi ti zadnji bodo prišli na svoj račun v teku poslovnega leta, ko bodo našli pot k vsem onim številnim interesentom, ki so si raz- stavljeno blago pač ogledali, niso se pa še mogli odločiti za nakup. Trgovskem delu velesejma je bilo priključenih tudi več posebnih dobro uspelih razstav. Gospodinjska razstava »Žena in obrt« s priključeno modno revijo je mnogo doprinesla k izbolj- šanju okusa v pogledu modnega vpra- šanja. Na velesejmu smo letos prvič videli razstavo gasilcev, ki nam je nazorno pokazala visoko stopnjo ga- silstva v naših krajih. V okviru Aero- kluba prirejena razstava jadralcev z brezmotornimi letali je prinesla vse, kar je novih izsledkov na tem polju. Vsem dobro znano društvo za rejo malih živali »Živalca* je pokazalo mnogo novega. j Nad 115.000 posestnikov je obiskalo J velesejem, med temi veliko Stevilo inozemcev : iz Avstrije, Bolgarije, Češko- slovaške, Francije, Italije in Nemčije. ! Razstavljalcev je bilo 718. Med temi 192 iz Amerike, Anglije, Avstrije, Bol- garije. Egipta, Francije, italije.Madžarske, j Nemčiie ter Švedske. j Poslovne uspehe beležijo predvsem I poljedelski stroji, gospodinjski stroji, kovinarstvo, usnje in konfekcija, avto- j mobili, motorna kolesa in dvokolesa, ; glasbila, kemična in živilska industrija, ' papir, narodne vezenine, preproge, j čipke, najraznovrstnejše praktične no- ! vosti in drugo in je bilanca poslovnega | uspeha letošnjega velesejma kljub vsem še vedno trajajočim gospodarskim ne- ; prilikam v celotu dokaj razveseljiva. Jesenski velesejem z veliko Ja- dransko razstavo bo od 5. do 16. sep- tembra. g ill. poročllo Hmeijarskega društva za dravsko banovino o stanju hmelj- skih nasadov. Žalec, 9. junija. O stanju hmeljskih nasadov moremo le ugodno poročati, če se tudi poleg prav lepih najdejo tudi manj lepi. Vreme je razvoju hmeljske rastline ugodno, ker ob primerni dnevni in malo prenizki nočni temperaturi ne ' pogreša potrebnih padavin. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina zrastla skoro 2 m visoko ter je zdrava in sveža brez Skodljivcev in bolezni. g Dolžnost vlad In Narodnih bank, da skrbijo za to, da imajo hranilnice na razpolago zadostna plačllna sred- stva. III. mednarodni hranilniški kon- gres, ki je bil od 20. do 25. maja v Parizu in kateremu so prisostvovali predsednik francoske republike Lebrun, §est aktivnih francoskih ministrov ter zastopniki hranilnic iz 26 držav, ki upravljajo nad 1.200 milijard Din vlog, je med drugim povdaril: »Dolžnost vlad in Stran 4.__________________________________________________»Nova Doba« 14. VI. lftfr. štev. r>. emisijskih b da v skladu z njim po- trebno pre\ oinv intere«a vl^a- teljev ter stulno«»t» denarja imajo vecfcio, zlasti v času krize, na razpoUgo pU- čilna sredstva potrebna za to, da ohranijo zaupanje vlagateljev.« fr&n- coski finanfni minister je ns tern ' kongresu povdaril, da je trdna valuta predpogoj štedenja in temelj zaupanja. Sklepi kongresa, ki je predstavljal tako ogromno moč. zaslužijo, da se upo- števajo povsod, da se zopet dvigne zaupanje vlagateljev, ker morejo le nova posojila denarnih zavodov \z novih vlog zopet poživiti gospodarstvo. Kino Kino Union Celje. Potok 14. in *o- hota 15. iunij-a: »Rdeči vagon«. Film iz življenja cirkuških artistov. Senza- tionalni prizori napetih cirkuSkih atrakcij. V glavnih ulogah Charles Bickford, Raquel Torres, Greta Nis- sen in Paul Graetz. Predigra: zvočni tednik. — Nedelja 16., ponedeljek 17. in torek 18. junija: »Po tebi hrepe- niml« Izredno lep zvočni film. Lju- bezen znamenitega pevea in mlade plesalke. V glavnih ulogah sloviti tenoiist Louis Graveur, Camilla Horn. Theo Lingen in Adela Sand- rock. Predigra: zvočni tednik. — Od srede 19. junija dalje: »Petrograjske bele noči«. Originalen ruski film. Po svetu > Berači z avtomobili. Angleška policija je ugotovila čudne razmere nied berači. Cela vrsta beračev, ki so bcraeili v usniiljenja vrednem sta- nju na določenih uličnih vogalih, se je pi:vozila z lepimi avtomobili in v elegantnih oblekah. Avtomobile so puščale v bližini svojih inest in so se Sele pri izstopu iz avtomohila pre- oblačili v berače. Gost ohesi v kavarni svoj plašč. na katerem je pritrjen listek z napisom: »Pozor! Plašč je last nalezljivo bol- nega!« Ko hoče pozneje obleči plešč, najde namestu njega listek z napi- som: >P1ašč je oddan v desinfekcijo!« »Ne razumeiu, kako so mogli na^i predniki živeti brez te^efona, elek- trike in radia!« — »Saj tudi niso mo- gli živeti. saj so van dar vsi umrli!« Omar a za led dobro ohranjena se poceni prod a. Naslov v upravi Iista. Zaradi bolezni se odda dobro vpeljana prekajevalntca z novimi stroji, ledenico, hlevom in kletjo v naje m. VpraSa se: Hotel „Hubertns11 CELJE, Gosposka ulica štev. 7. Vine koncertne cltre skoro nove, se prodajo. Priložnostni nakup. CELJE, GUBČEVA UL. 1. Leposolnčno podstrešno stanovanjo 1 soba. 2 kabineta in kuhinja ter del vrta na Jožefovem hribu št. 39. se takoj odda. Vprašati pri J. JELLENZU, CELJE. Stavbno parcelo 300 do 500 m- v bližnji ekolici Celja, naj- rajSi ob Krekovi cesti, KUPlMpod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Iista. Dve opremljeni sobi se takoj oddata. CESTA NA GRAD 7. Krasna Vila z obširnim zemljiščem in sadnim vrtom j s krasnim razgledom v letoviškem kraju na Dobrni po izredno ugodns ceni ua prodaj. Pismene po^udbe na upravo Iista pod »Krasna lega*. POZOR! Ljubitelji pečenih prašičkov naj se zglasijo v nedeljo 16. t. m. v gostilni ZAVODNA 5, kjer se cenj. gostom postreže tudi z dobro pristno kapljico, štajerskim, dalmat. in sremskim Bermet zdravilnim vi- noni s Fruške gore. — Pivo v sodčkih. Se priporoča gostilničarka. Papirjiate servijete toaletni papir, papirnate krožnikc kakor tudi vsc druge vrsto papirja in pisarniške po- trobSčinc kupit^ poceni pri tvrdki Franc LeskovšeR knjigarna in trgovina s papirjem Celfe, Glavnt Irg 16 Hrajevnl zastopnik za Celje in okolico z garancijo se išče za takoj. Ponudbe na upravo Iista pod »29«. «do bi Ilnanclral I izdclovanje novcga izuma s 3000 Din za dobo 3 mesecev po dogovoru. Sprejmem j tudi družabnika. Ponudbe na upravo Iista pod značko »Izum«. : i l/inotoc pod vejo i na -L1VADI« v OABERJU PRI CELJU j toči prvovrstna vina domačega pridelka. NALIVNA PERESÄ (z garancijo do 10 let) v veliki izbiri Strokovna popravila v 24 urah. Knjigarna in papirnica «Domovina*, Celje, Kralja Petra c. 45. Lepa soba j prepleskana, z emajliranim štedilnikom, elektrika, vodovod, klet, uporaba pralnice itd. se odda mirni obitelji. "vpraša se pri Oskarju A\iillerju, Celje, Razlagova 5. Novoat! Dogpeii novi bicikli Diamant -Elite Bretnec-Celje Zeio lepo tri ali štirfsobno »tanovanj© v novi vili, s kopalnico in vrtom za zelenjad, se po prav zmerni ceni odda takoj. Po- drobnosti v upravi Iista. Za vroče dneire 175 150 1 125 135 75 85 Franjo Dolžan - Celje ?!.v.v."M kleparstvo, vodoyodne instalacije__________________________________ StrCtOVOdnG napraVG Prevzema «a » zgora] navedene stroke si»Mla]oLa dcla in popravila — Cent zmerne — Portrait« toiniin »Mm Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNl HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 ooo'— Rupuje in pro- daja devize in valute Izdaja Bverenjc za izvoz blaga '' Sprejema hranilae ! vloge na knjižice ia tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje | Podružnici: L Maribor, Šoštani Usianowljena leta 1864. Pod stalnin? driavnim nadioritvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači ppi kolodvoru) Za hranilne vloge jamči polcg prc- možcnja hranilnice še mesto Celje z vscm premože- njcminvsodavčno moqo i-----------------------------= Novim hranilnim vlogamjctakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. ~ Odgovoreo ra konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Mflaa Čretlna. — Oba v Celju.