Izhajajo 1. in 15. vsacega meee«». Cena jim je aa eeîo Jeto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Narořnino iu dopise sprejema i Krajec v Novem mestu.
Kdor Želi kako ozLanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća za dvoBtopao petit-vrsto 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dobra letina — in vendiir revšCiiia.
Za vinorodne kraje je bila leto« prav dobra letina, to se pravi: letos smo imeli jjrav ugodno vreme in vsied tega še dobro letino. Vsi iitirje letni časi so bili lepi, od spomladi do jeseni se nismo mogli čex vreme pritoževati. Le po nekod je pritisk:ila suga, katera, je oiroli sv. >liliela do sredi oktobra \)o mnogih krajih nepriliko delala. Vsied ugodnega vremena sej': mnogokaj pridelalo; že v spondadi se je kosilo; žetev je hila dobra; pridelalo se je nekaj sadja in živina je dosia řasa imela pošteno cciio. Na vse zadnje seje še dobila kapljica (toda res le kapljica) dobrega vinca, kjer je še kaj vinog^radov. Vreme je bilo letos za vinske kraje tako ngodno, da bi bilo veliko, veliko vina, ie ne bi hila trtna iiš ukoniala že veliko vinogradov, (ie ne bi bila strupena rosa nadlegovala vseb vinogradov od kraja, zdravih in nezdravih. ?o trtni Uí5i okužene vinograde škropiti ui pomagalo nic — tria seje posušila, hrez strupene ros«. Pri zdravih goricah je pomagalo škropljenje zoper strupeno roso, zlasti če se je večkrat o pravem času in na pravi način škropilo. Tnki vinogradi bodo se imeli nekaj grozdja in dali dobrega vina. V obče bode §e letos nekaj vina, in kar ga bode, to bode žlahtna kapljica, ker je grozdje na zdravih trtah popolnoma dozoi'elo pri lepem vremenu, ki smo ga imeli. Ali kar se bode letos za vino, ki bode sicer visoko ceno imelo, skuj)ilo, to bode le kapljica vode v široko tu globoko morje. Nič se ne bode 'skoro poznalo na.íim ljudem, preveč tiče v dolgovih. Slabo gmnotno stanje od nekedtij, slabe navade in slabe vinske letine že nekaj let — to so i'ane, ki se ne dnjo zaceliti.
Med naiim ljudstvom v naSih vinskih krajih ni denarja, ni kapitala, ni bbiga, ni živine; pri na.'î so le dolgovi, toŽhe, prepiri, revičina, stok in jok. — Kar pridela kmetič sena, to je komaj za kravco, če jo ima; kar pridela na polji in njivi, žito in kuhe, to je komaj za domače potrebe, za vsakdanji živež. Kje naj vzame denar za davke, obresti, dolgove, obleko? /ivinče naj proda; ali s čim bode oral? Sicer je pa v mnogih krajih
živina že nekaj prav redkega pri liiši — mnogi hlevi že stoje prazni. Jíili so časi v naših dolenjskih vinskih hribih, ko ti je slehrni kmetiČ imel po nekiij stotakov doma. Zdaj prehodiš lehko celo vas, pa še vse žepe kmetom preobrneš, ne boš nabral 100 gld. In kaj pa se bode v bodoče? Letos so še nekateri vinogradniki imeli trgatev, če tndi pičlo; drugo leto se bode gotovo Še več vinogradov posušilo od dvojne trtne bolezni, ki nadlegujete naše trte; drugo leto bode težko tako ugodno vreme, kakor je bilo letos. Trtna uš gre namreč kar naprej, NajprviČ je uničila dobre vinograde, n. pr, južno od Krke, kjer je rastlo slavno znano mar vino; zdaj jih razjeda že okoli Krškega. A čuje se že, da suši vinograde tudi v mokronoŠkem in radeškem okraju.
More se žalibog že uapířj pi'orokuvati, da bode v 2, íí, 4 ali 5 letih konec vse sedatije vinoreje na Dolenjskem. — Koliko dohodkov bode ljudstvu odpadlo, koliko delavcev bode zaslužek izgubilo! Kaj dode storiti? Kje se bode dobil vsakdanji kruh? kje je denar za obleko? Prišli bodo torej hudi časi, katerih naš Ijud ni navajen. Treba se bode izselit — ali pa doma drugo življenje začeti. O selitvi nočemo govoriti, ker nočemo neizkušenim našim Dolenjcem v pogubo svetovati, Res, nekateri so na^li na tujem srečo ; ali kedo pa prešteje tiste, ki so telebili v najveće gorje?
V tuje kraje naj ne hodi človek brez denarja, kmet brez znanosti in izkušnje, v tuje kraje naj se ne poda. Dolenjec s svojo mehko naravo. Doma naj ostane naš mož, še je zanj zaslužka in kruha, a treba je, da se skrči v vsakem obziru, pri obleki in hrani. Privadi naj se v vsem večje varčnosti, a loti naj se dela, kakorânega koli dela z veliko vstrajnostjo in marljivostjo, — Delo in varčnost že reši Dolenjca, sicer mara živ v grob ali pa v Ameriko, kjer se je pa bati, da tudi najde prerani — grob!
Le pišimo slovenslii!
Svoje dni se materinski jezik čisto nič ni čislal ; za svoj jezik niso marali niti Nemci, niti Slovenci. Govorili so imenitni Nemci francoski,
pisati so izobraieiii Nemci latinski; nemški jezik je g-OToril lia Nemškem le nemški kmet. Daiuknes pa Nemci kar od kraja, od iiejnškega cesarja do priprostega nemškega kmetica, radi govoré iu pišejo v svojem nemškem, materiiiskem jeziku. Nekdaj je tudi pri Slovencih bilo drugače; za svoj jřzik niso marali; am[)ak le za hitiiiski in nemški. Dobro 50 let je pa že, ko so začeli izobraženi Slovenci svoj jezik čislati. Tzprevideli so, da je njUi materinski jezik tudi lep in blagoglasen in da ga je že zavoljo tega treba spostovati, ker je najdragocenejša dedsČina Ijnbe matere. Ali se drugi vaini razlogi so jih napotili, da so se nasi domoljubi slovenskega jezika oklenili. Od nekdnj je bilo izobraženim stanovom naloga, da so druge podučevali, so mlado ljuddtvo na pravo pot vodili. Takov poduk so delili duhovniki v cerkvi, učitelji v Soli in včasih tadi kak blag iiradiiik v pisarni, čeravno slednjih ni bilo nikdar veliko. Da so ')a mogli z vspeliom podiiČevati, treba se jim je )ilo posluževati še slovenščine, materinskega jezika našega ljudstva, kajti ono od nekdaj le slovenski govori L nemščino se pri nas še nikdar nič opravilo ni. Će je uradnik po nemško zarentačil nad kmetom, s tem nic ni dosegel ; kmet je odšel nevoljno in le na tihoma z zobmi škripal. Zavoljo tega pa uradniki med slovenskim ljudstvom niso imeli toliko zaupanja kakor duhovščina, kajti le glediija se je v pogovoru in v cerkvi slovenščine posluževala. Glede ustnega in osebnega občevanja se je pri nas na Slovenskem z ozirom na kmeta in ua ljudstvo sploh sicer tadi nekaj grešilo, ker se je večkrat rabila nemšČima mesto slovenščine. Zastran pismenega občevanja smo pa bili Slovenci od nekedaj veliki gresííiiki, nekoliko iz stare navade, nekoliko pa zavoljo višjega naročila. Pisali smo svoje uradne in osebne zadeve največkrat le v nemščini. Včasih ni bila to velika napaka, n. pr. če je prišlo dotično pismo nemščine zmožnim v roko. Ali če je bilo namenjeno nemščine nezmožnim Slovencem dregnilo je to prejemnike kaj neprijetno. —
Dandanes se veliko o tem govori, kateri jezik naj bode službeni jezik narodov, t, j, v katerem jeziku naj si gosposke med seboj dopisujejo.
Ali to ugibanje je kaj čudtio! Znani § 19 temeljnih postav v Avstriji Še dovoljuje in nekako ukazuje, da naj se povsodi narodni jezik rabi. Če torej n. pr. duhovnik v cerkvi slovenski govori, če doma s kmetom slovensko govori ; zakaj bi tudi kmetu slovensko ne pisal, zakaj bi mu ne dal slovenskega krstnega, slovenskega poročnega lista in vse drngo kar našemu slovenskemu kmetu v roke pride?! Pa če ima duhovnik za te in druge svedocbe slovenske tiskovine, zakaj ne bi imel in pisal tudi krstnih in drugih knjig v slovenščini V In če vse to v slovenščini izvršuje,
nitj potlej tudi svojim višjim in drugim uradom tudi po slovensko piše! Vsaj je vse to postavno, pravilno, olajševalno in koristno v naših slovenskih krajih. Kar bode pa č. duhovščina storda, to bodo tudi posnemali in, to tudi že skoro brez izjeme store gg. učitelji. Njih šola je slovenska, njih urailne knjige so slovenska, kra-jiiemu šolskemu svetu pišejo po slovensko, siarišeni indi itd. Zakaj li ue bi smeli pisati v tem jeziku c. kr. okrajnim Šolskim svetom in tudi samemu c. kr. deželnemu šolskemu svetovalstvn. Naopak naj bi ])a tudi višje šolske gosposke se posluževale sloven-Seine kadíir pišejo svojint nižjim uradom, okra-jnim šolskim sverom in šolskim vodstvoo). Pa saj se tudi drugi c. kr. uradi že nekaj sloven.sčine poslužujejo, zliisti kedar strankam ])išejo Toda tega ne store vselej. Večkrat ])ri{lejo razni odloki na dan, ko se prostim ali znanim Slovencem le po nemško piše. To ni jirav, to ni v smislu § U) naših temeljnih postav. Oehi kakor tudi Slovenci celó želimo, da bi bil še notranji jezik pri nradnijah češki in slovenski; kako vas torej speče, če se Še celo priprostim Slovencem vselej ne piše po slovensko. Zaradi tega opozorujemo vse naše domoljube med duhovništvom, učiteljstvom in urad-ništvom, naj se vendar kar od kraja, brez izjeme in v vseh slnčajih le slovenščine poslužujejo. Naše geslo naj pač bode: PiSimo le slovenski!
I. r..
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
V	Ljubljani so imeli slovenski poslanci shod, pri katerem so se zjedinili v vseh najvažnejših točkah. Povabljenih je hilo nad fîO slovenskih poslancev, od katerih jih je 50 došlo. Vladal je med njimi dnh složnosti in čistega domoljubja, Sklenili so, da se hočejo složno potegovati, da se Slovenci zjedinijo, da dobe slovenske uradnike. slovenske visoke in srednje šole. Z vspe-hom tega shoda smejo hiti zadovoljni vsi Slovenci, zlasti če se bodo naši poslanci tudi v državnem zboru in po vseh naših deželnih zborih ravno tako krepko oglasili za pravice vseh Slovencev. —
V	Trstu, kjer se zlasti slovenski delavci gibljejo, začel je izhaijati slovenski list za delavce. Da bi hodil le pravo pot — pot, katero je pokazal delavec Jezus v sv. evangeliju! vsaka druga je napačna, naj se vže kaže v nemškem, laškem ali slovenskem jeziku.
V	Celovcu mora mestni magistrat tudi slovenske vloge sprejemati. Tako je na pritožbo Slovencev odločilo visoko ministerstvo. Na Koroškem nagajajo Slovencem iiemŠkutarji celó takrat, če ti cesarsko slavnost imajo.
V	Celju je zboTOTala „Zveza slovenskih posojilnic". Tu ae je s posebnim veseljem poudarjîilo, da se koroške posojilnice lepo razvijajo. Ta „zveza" liote posebno na to pazili, da ne bi nobena slovenska ])osqjilnica zabrela, ker bi to bilo vsem Slovencem v sramoto. — V Cel ji je umrl predsednik okroine sodiiije, gosp. 11 aj n-riher, ki ni bil prijatelj Slovencem, — Nebij nemskiitarjev je bilo tu obsojenili ker so nagajali „Sokolom", ki so bili mi mali Šmaren v Celji. —
V	Mariboru se je v slovenske ořideliíe js^'im-nazije vpis;i]o kaj veliko učencev — in vendar nam nas ljubi minister Gaiiè ne da slovenskih oddelkov^ tudi v Celji, dasi je celjska okolica, kakor južno Štajersko splob — slovenska.
Na Štajerskem so dobili Slovenci na >Tur-skem polji novo zeleznico od Radgone do Ljnto mera Otvorila se je 15. t. ni.
Na Dunaj je bil prišel nenislvi cesar obiskat našega presvetlega vladarja, ki sta bila šla skupaj na lov v ňtjijerske gore. Dunajski Nemci so ga poslavljali tako, da je uže skoraj preveč — za tujega vladarja.
Na Dulenjem Avstrijskem so bile volitve v deželni zbor prav zanimive. Voljenih je veliko nasprotnikov starih liberalcev, med njimi eelo nek Gregoric, ki je rodom Slovenec. Celó na Dunaji je predrl kaplan nasproti glasovitenni li)>eralcu. Teh starih liberalcev so se celo Dunajcani Jiave-li(^.ali. Ko bi si bil drznil pred desetimi leti kedo kaj tacega govorili ali pisati, bi ga bili imeli za blaznega. In sedaj — se vendar le lomi judovsko neverno gos[)odarstvo. Sicer imajo Še vedno v deželnem zínini liberalci 44 poslancev — nasprotniki le 2(i, — ali začetek je stoijen. Tudi Dmiig se bo re.íil neverne, liiiernlne judovske mtlre.
Na Češkem se jie morejo prav zjediniti niti Cehi z Nemci, niti Čehi med seboj, Mlailočehi pridobivajo vedno vec zaupanje med narodom, čeravno mi njih postopanje ne moremo prav razumeti, Imajo pač dobre jezike — ali kaj bode konec? Ako začne narod kot staro šaro zameta-vati može, ki so več kakor 50 let delali in trpeli za narod v najhujših bojih — je pač žalostno. Tako pa delajo Mladi Čehi — Riger, mož čist kot zlato, naj se umakne, da pridejo na njegovo mesto mladi klepetači ! Prepričani smo, da bode to Škodilo Cehom pa tudi nam in drugim Slovanom, ki smo se doslej nanje opirali.
Na Gorenjem Avstrijskem je imelo tamošno katoliško politično dru.stvo letni občni zbor. Tu se je pokazalo, da imamo pravico res pričakovati le od katoliških Nemcev nikdar pa od liberalnih. Poslanec Huber je namreč naravnosi djal, da konservativni Nemci v Slovencih, Poljakih Cehih nikdar ne vidijo svojih nasprotnikov.
Kaj je novega po širokem svetu?
Laški ministerski predsednik Krisjii je govoril v Florenci. Rekel je, da hoče z Avstrijo v miru in prijateljstvu živeti, ker je Avstrija vsem svojim narodom pravična. Jezil se je Jiad tistimi, ki bi radi italijanske dele Avstriji odtrgali in jih Italiji pridružili, — Ali kaj pomaga lepa i)eseda starega lisjaka — nekdo je rekel, da ima človek zalo jezik, da svoje misli prikriva! Sicer pa so na Laškem močno drugačnih misli: sovražijo nas! Ko bi nas ne potrebovali, nas ti rovarji raje danes kakor jutri potopili v žlici vode. Mnogi izmed laSke gospode so to pokazali vže s tem, da so dvorano zapustili predenj je Krispi dokončal svoj govor. — Zoper cerkev pa ruje ta Krispi, kjer more.
V Srbiji so izpale volitve v državni zbor, kakor je želela vlada, Odstopivši kralj Milan je sedttj v Relem Gradu — in dela .sitnosti, kakor je videti.
Črnogorskemu knezu je podaril ruski car veliko ladijo „Jarosíavlj'', katero je kupil za 300.000 rùbljev ali nekako 450.000 goldinarjev.
FBe se nam: Iz Zatiškega okraja 8 septembra. — Iz več kraje? se kaj izvé — le od nas se malo sliši. Tudi danes nimam posebu'h novic poročati, rađ bi javno povedal samo kaj se znameoitega sedaj lahko vidi v Zatičini in sicer v vrto našega gospoda sodnika. N&âgosp. sodnik Alojz Jenčič bil je nastavljen pred kakimi 15 leti v ZatiČini, tu je našel gospcd ob grajšinskfmu zidovju vsajeno zapuščeno vinsko trto, za katero se ni nîkdo brigal. Kakor je v svojemB uradnemn poslovanja priden in dober gospodar, tako je priřel v prostih urah tudi z omenjeno trto. Dal jo je očedit plevela jo pridno obrezoval, okopával in z dobro zemljo ji ghojil tako od leta do leta in pripravila je njegova pridnost trto v tak stan, mislim, da ne bo prenapeto, če rečem, da je ni na kranjskem take brajde kakor jo ima naš blagi gospod sodnik. Krasota je videti to trto, grojzd pri grojzda visi enakomerno eden od drnzega od tal skoraj do strehe visokega Zatiškega gradu. Trta je neke požlahtnjene vrste „muškatelec" in ima mdečkaste jagode. Trud in pridnost gosp. sodnika se pa tudi povračnje. Eekel mi je, da se nadja letos z omenjene trte do 13 ,avstrijskih veder" izvrstne kapljice pridelati. Bog mu blagoslovi nedolžno veselje njegovih prostih ur tudi v prihodnje, vsaj druzega veselja mislim da v Zatičini kakor z uradnim poslom preobloženi sodnik malo vživa, Nikdo pa, kateremu okoliščine dopuščajo priti v Zatičino, naj ne zamudi pogledati omenjeno brajdo, gotovo mu ne bo žal, ker enakega ni kmalu videti.
Iz Krákaga [ZakasajenoJ — Vže dolgo Tam dragi bralci oisein ničesar poročal o naâemQ mestu a danes pa si ne moram kaj, da yam ne bi nekatere novejëe reČi kratko in povrŽno popisal.
Kedor je pred nekoliko časom videl naše pokopališče, moral se je prepričati, kako je vbogo in za meato nespodobno. Vže njegovo voanje obličje ni kazalo, da je ta večni počitek nesčanov ID bljižnjih sosedov. Zidovje ali ograja, bila je T mnogih krajih popolnoma razrnšena, tako, da 80 otroci skakali črez, ter bo bližnje grobove poškodovali. In cerkev sama bila je vže stara majhna in zapuščena, ravno tako tndi mrtvašnica. Ali glej, iz tega revnega položaja vzdigoilo je oboje milostno in dobrotljivo srce naše velike dobrotnice bi. goape Joa. Hočevar. Prikupila je pokopališča del zemlje, porušiti dala staro ograjo, cerkev in mrtvašnico. Kmalu je mrgolelo na tem tihem in mirnem kraju veliko delavnih rok, tik stare cerkve jeli so zidati novo, lepo cerkev. Lansko jesen je bilo delo prenehano in letošajo spomlad zopet začeto. Cerkev je bila pied kratkem dozidana. Lepa v različno barvana okna obsevajo o solnčnem svitu krasno slikarijo, katera bode v kratkem časa gotova. Upamo ia Želimo, da bode Še v teku tega leta cerkev popolnoma dodelana in pripravna za svoj namen. Poleg tega vidimo na vshodai strani pokopališča lepo zgradbo mavzolej, kateri bode hranil v vednem in hvaležnem spominu, dobrotljivo in tako žlahtno srce, naše velike dobrotnice. Zaradi primanjkanja kamnja In v zato stroko spadajočega gradiva, moralo je delo večkrat prenehati, in težko je sklepati, da bi bilo letos gotovo.
Pa a tem še nisem gotov.
Bilo je přetečeno nedeljo. Veliki zvon glavne cerkve je vabil s svojim donečim in lepim glasom verne k službi božji ob deseti uri. Prišlo je nenavadno veliko število vernih iz meata in bljižnih krajev kranjske in štajerske zemlje. Vsak je hotel biti navzoč pri «ílnžbi božji, katera se je opravljala v stari špitalski cerkvi toliko časa, da je dobila farna cerkev lepo, krasno malarijo, lepa okna v liČaih barvah, v kratkem rečeno, dokler ni bila cerkev od zaotraj in zunaj popolnoma prenovljena Težko smo pričakovali tega dneva. Z vernim srcem je poslušalo vse, ginljive besede, č. g. dekana Dr. S t e r h e n c a, kateri nas je spomnil, kako srečne se smemo šteti, đa imamo med nami tako veliko dobrotnico, in da jej moramo hvalo skazovati za vtie to, kar je nam z milostno roko podarila, In v resnici zasluži ta visoka gospa našega največjega spoštovanja in zahvale. Zato Tskliknimo s krepkim glasom: Bog nam jo naj ohrani še mnogo mnogo leti Xaj ae veseli še dolgo na zemlji svojih del in naŠe hvaležnosti, po smrti pa naj jo kiača venec večne slave, katerega si spleta z mnogoštevilnimi dobrotamil"
Pogoreli so v vasi Kalce pri sv. Duhu t četertek 25. septembra okoli 2. ure zjutraj štirje posestniki, katerih je bil bajé samo eden zavarovan. Kako je ogenj nastal se ne vé. Pri nas v mestu se je prikazala zopet strašna in nalezljiva bolezen „difteritis". Eden iz med otrok, ki so na tej bolezni oboleli, sin g. živinozdravnika J. Wierglerja, je ta teden umrl. Stariši pazite, da se vaši otroci De prehladijo, še bolj pa da ne pridejo v dotiko z družino, kjer se ta bolezen nahaja.
Iz Ribnice na Dolenjskem meseca oktobra. Zaano je, da je naša Dolenjuka še le v tekn zadnjih let, odkar nam od nak veleslavne deželne vlade veje prijazneji veter, postala pozor visokih krcgov, đa so se zaSeli brigati za- nje blagostanje. Največji vspeh, ki ga imamo našemu napredku pripisovati je pač gotovost, da bode po naših krajih kmalu drdral železniční hlapon. Vendar med tem, ko imamo vsi Dolenjci skupne težnje in prošnje, ima pa tudi vsak okraj svoje posebne nadloge in težave, kojih bi se rad znebil in na katerih mesti bi rad kaj boljšega postavil. Ker je moj dopis iz prijazne Ribniške doline, naj povem danes, kaj se nam je v zadnjem časa za našo prihodujost dobrega oadjati, in nam opravičeno upanje zbuja, da se bode zgodilo.
Vsacemu Dolenjcu je znano, da se Uibni-čanje pečamo poleg poljedelstva in živinoreje še z dvema hišnima obrtnijama z — loočarijo in rešetarijo. Mnogo amešnic in pravljic o tem je po vsem slovenskem svetu razširjenih; malokdo tujcev pa Té, koliko truda in muke potrebuje naš vrli rešetar ali lončar, predno napravi doTrŠeno „subo" blago SToje.
V zadnjih dvajsetih letih, posebno odkar nam železni na, železno orodje in posoda povaod dela konkurenco, odkar so v drugih krajih tudi s svojo lesno in lončeno obrtnijo napredovali — gleda naš reŠetar in lončar z redno bolj skrbečim očesom v prihodu j ost. DoČim ste te dve hišni industriji popred stoletja lahko in dobro naše prebivalce živili, to je, da se je z muko in trudom, z varčnostjo iu delavnostjo kaj prihranilo za slabe čase, postajate tekom teh let vedno bolj n i č e v i. Naši rešetarji gredó zmerom še radi po svetu, že spečajo mnogo blaga, toda zaslužka imnjo čem-dalje manj. Uzroki so tuji izdelki, tuje, boljše in ceneje blago. Kako britko čuti to vsak, samo pomagati si ne zamore.
K sreči imamo v našem slovenskem okraji izvoljena dva moža, jednega za državnegft in jed-nega za deželnega poslanca, kojih vedna skrb je, da bi ti svoji častni mesti tudi Častno in za po~ Tzdigo materijalne blaginje našega okraja najbolje Bpolnila. V teku let, od kar smo tako srečni, da ona zastopata v kmečkih občinah naše prebivalstvo, storila sta u»e mnogo z« nas. Tudi danes
mi je prijetaa dolžnost, đa t nekaterih besedah povem njijiii aajQorejâi trud, s čemur bi rada fivojo Čaetno nalogo v naâ pňd zvrgila.
Bekel sem, da naši hišni obrti hirate. Kako bi bilo temu pomoči? Sknšnje drugih krajev nas ačijo, da samo b primernim podakoni, s tem da se tudi pri nas po vzgledu drugih krajev, kjer imajo hi§Qe obrti, osnujejo primerne obrtne Šole. V te strokovne šole naj bi zahajal mlajši rod, tn naj bi si dovolj znanosti pridobil, da bi se nančll tako fíuo, na tak način tn tako cenó blago izdelovati, kakor v bolj razvitih krajih.
Da se to doseže, prišel je daé 5. oktobra t. 1. ravnatelj obrtne Šole iz Ljubljane v Ribnico — poslau od VÍB. C. kr. ministerstva za uk in bogočastje — da se tu pouSi o uaSih razmerah, ter da potem stavi primerne nasvete.
Upajmo torej, da se tu država in dežela jsje-diniti, ter nam tu osnujete nižjo obrtno šolo za lesno in lončeno obrt, s kojim bi se materijalno stanje našega prebivalstva povzdignilo, ter da bi uaši hišni obrti postali in ostali še v prihodnje neusahljiv vir dohodkov in zaslužka.
Domače Testi.
(Odlikovanje) Vpokojeni profesor g. P, Ladislav Hro vat je odlikovan z zlatim križem 8 krono za zasluge. Z nami vred se gotovo vsakdo veseli tega častnega priznanja zaslug gospoda profesorja od najviše strani. On ni bil namreč samo učen profesor na tukajšnji gimnaziji nad 30 let, ampak on je tudi tisti mož, ki je prvi spisal v slovenskem jeziku latinsko slovnico, pa priobčil tudi mnogo druzih učenih spisov, zlasti kar se tiče slovenske slovnice.
(Za notarja) v Vel. Laščah je imenovan g. J. GloboČnik.
(Premembe pri nčiteljstvu.) G. L. Požar, nadočiteij v Radečah, je premeščen iz Radeč v Boštanj, g. Špecler pa iz Boštanja v Trebaje,
(Občni zbor kmetijske podružnice Novomeške) vršil se je minoli pondeljek v mestni dvorani. — Po končanih poročilih o odborovém delovanji, mej katerimi je gosp. načelnik posebno priznanje izrazil za delovanje gosp. tajniku Skaletu, se je nasretovalo nekaj važnih predlogov za glavni zbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Nadalje se je izrekla hvala centralnemu odboru, ker je preskrbel laodro galico in podaril škropilnice za trte škropiti. — Pri občnem zboru v Ljubljani bo podružnic» zastopal nje načelnik vodja R. Dolenc.
(Kmetijska podružnica) v Novem Mestu daje na splošno znanje, da izposojuje kmetovalcem T porabo dva stroja (mašine) najnovejše sostave
in sicer za robkanje turšice in čiščenje žitA. Stroj za robkanje tnrščice se bo izposojeral iz mesta^ žitočistni stroj pa se ne bode, ampak je postavljen v porabo v poslopji gosp. Skaberneta. Nadzorstvo strojev je prevzel sedaj krčmar v tej hiši g. Hro va t, pri katerem se je zaradi njiju izposojitve in porabe oglašati. Odškodnina za porabo strojev je določena tako le: 1, stroj za robkanje turŠČice: a) za nde 24 ur brezplačno, Čez ta čas 50 kr. od dneva; h) za neude 50 kr. od dneva. 2. stroj za čiščenje Žita: a) za ude od mernika žita 3 kr. ; b) za neude od mernika žita 6 kr.
(Učiteljsko društvo) za novomeški okraj je volilo za predsednika g. nadnčitelja Kal ig a rja v Toplicah, za tajnika g. Jndniča v Črmošnji-cah in za blagajnika g. Šribarja v Valtivasi.
(Novo mašo) bode imel vseh svetnikov dan v Šmihelu pri Novem Mestu g. P. Celestin Lajik, kapacin. Gospod je rojen Šmihelčan, sedaj bogoslovec.
(Vabilo.) 27. oktobra ob 9. uri zjutraj bo skušnja na vinorejaki šoli na Grmu. Slavno občinstvo, ki se za to Šolo zanima, se prijazno vabi, da pride k skušinji poslnlat.
(V kočevskem okraju) je ministerstvo odstavilo šolskega nadzornika, gosp. prof. Kom-Ijanca, ker je predlagal, kakor čujemo, naj bode v Dragi, kjer je največ Slo?encev in le malo Ko-čevarjev, slovenska šola. Čudno!
(V S t Rnpertu na Dolenjskem) je za občinskega predstojnika zopet izvoljen g. Ferd. Dolar, graščak v Kotu.
(Odbor C. kr. kmetijske podružnice v Kostanjevici) imel je pod predsedništvom Č. g, Damijana Pavlič 2, oktobra ob dveh popoldne svojo sejo. Sestavil se je prav važen „Program" za občni zbor, ki bode 16, oktobra 1.1, — Ker BO pa vsi udje te podružnice k temu zboru povabljeni, in se npa in pričakuje, da bodo tudi vsi prišli, se bode zaradi vefjega prostora zborovalo v šoli Kostanj eviški. Vošimo obilo vspeha in napredka ti podružnici.
(t Umrl je) 8. t. m, v Gradcu Ludovik vitez pl. Gutmansthal-Benvenuti, posestnik graščin Vajkselštajn in Hotemež, doktor prava, posestnik avstrijskega Leopoldovega reda in Frane Jožefovega reda, komandér papeževega Pijevega in Gregorjevega reda in cesarskega ruskega reda sv. Ane, v 81. letu svoje starosti, po dolgej bolezuL Pokojni je bival dolgo v Trstu kot prezident morskih uradov, v pokoju pa po zimi večinoma v Gradcu, po letu pa na graščini Vajkselštaja, iz katere je napravil pravo krasoto na Doleti)akem. Veliko let je bil ud deželnega zbora, voljen od veleposestnikov. Bil je sicer tn nasprotnik nam Slovencem, ali za deželo in njen blagor je imel
yneto srce; to se ma ni moglo odrekati. NjegoTO blago srce je zlasti kazalo tudi njegovo usmiljenje do vbozih. Eadeiani in okolica to dobro vedo-V zahvalo ga je izrolila radeška občina za čast. Dega občana. Naj počiva v mira!
(Čast dolenjakemu vinogradniku.) Gospod Majzel iz Šeot Jerneja ima v „TiČ-niči" poleg Stare vasi tako dobro obdelan in oskrbovan vinograd, da mn najbrže ni para na Dolenjskem, Letos bile so trte tako obložene z grozdjem, da se je čuditi izredno ugodni letini, osobito ko imajo bližnji in daljni okoličani doisti manj pridelka. Kakor znano, gnojil je g. Majzel vže od nekdaj svoj vinograd, dobro poznajoč pre-koristni nčicek trtnega gnojenja. Proti strupeni rosi Škropil je tadi letos dvakrat.
(Nadloga.) Skoraj vsa Dolenjska ima nadloge vsled pomanjkanja vode, zakaj bi ravno naŠe mesto tako brezsktbi* na trgu zajemalo vodo? tako menda so si mislili naši mestni očetje, ko so včeraj zjutraj stroj za vodovod razdrli, da ga dadó v popravo; z bobnom so pa potem naznaniti dali, da teden dni naj se pokoré ljudje in žival, in v strmino po vodo hodijo. No, če se je to moralo (?) ob najhuji saži zgoditi, naj že bo ! Varuj nam mesto Bog in sv. Florijan. — Neodpuatljivo je pa, da se pri tabo nujnem delu tabo „gemuthlích" obrača. Brez težav in nevar-noBti bila bi dva človeka Čez noè to razdrla in do Fužin v popravo prUirala, in tako nadlogo za en celi dan prikrajšala. To pa ni prvikrat letos.
(Pasji kontumac) je vsled vstekline vpeljan v sledečih krajih novomeškega okrajnega glavarstva: Hudenje, Račje, Selo, Blato, Črni Potok, Velika in Mala Šarnica, Vrbovo, Dul, Rodne, Gorenje in Dolenje Medvedje, Preraiital, PrapTeče, Paradis, Pekel in Križ v občini Trebnje; Mrzla Luža, Iglenik, Gorenji Pcdboršt in Golek v občini Velika Loka, potem Brezovica, Škerjacce, Dolenja Šarnica, Gorenja vas, Zagorica, Dolina in Gomila v občini Mirna in sicer do 28. decembra t. 1; dalje Žužemperk, DeČa vas, Draâba vas. Klečet, Šmihel, DeČeČa vas, Budganja vas, Stranska vas in vse na levem brega Krke ležeče ozemlje občine Žužemperk ter vsa občina Zagradec do 2. januarja 1891. 1.; slednjič v vsej občini Krka in Muljava litijskega okrajnega glavarstva do 2. januarja 1891. 1.
(Ukradli) 80 dne 4. oktobra t. I. cigani Jurju Menard iz Drenika pri Šmarji d^a konja oba „prama" kostanjeve barve. Eden je star 8 let in ima Črno žilo po vrhu; druga pa je kobila stara iVs leta, kinima nobenega posebnega znamenja, tudi ni podkovana. Oškodovani prosi bralce ,Dol. Nov.«, ako bi kedo videl ali zvedel, da je cigan s tadmi konj? berental, ali prodajal, naj mu
naznani; dobil bo prav d bro darilo. Naznani naj Jurju Menard v vasi Drenik Nr 5. pošta Šmarje pri Ljubljani.
Listnica uredništva.
Gosp. G. J. T. G. : Kismo mogli poizvediti, kjo ae aedaj nshnja oni dopisnik, da bi nam aaziinoil đnt'čno tvrdko. — Sicer 80 je pa od kriBkega poletja utegnila ceno pre drn ga čiti.
Loterijske srečke. Trst 4. oktobra 60 10 26 82 12 Gradec 11. ,_59 12 36 41 37
Na prodaj je	[las-ij
nova hiša in iijiva^
na ktero se 12 mernikov poseje. Hiša je poaebno pripravna za kacega penzi jo íjiraaeg;a gospoda. Cena se izTé pri isstnikn v Kandljl št 49. poleg Nov. mesta.
MMMttMMCeMM«« «eSOMaSM«
Vsi strojizebetistvoivinoreo!
LF	iJ
T\]\± iR saine sîisïalnice,
Grozdni mlini in mlini za sadje,
vsa najnovejše uestave v razni velikosti.
"V"
cF Škropilnice za trte. ig
Mlatllnice, stiažilnice in vitlje ali vlečki, robkatice za koruzo, sejalnice, plugi itd.
AEíi)iD5tíčfle úMm za zeleno tlajo.
Sušilnice za sadje in zelenjavo.
Razllnlce za hrmn v veliki izbiri in izvrstni izpeljavi ponnja po najaižjili
tovarniških conah [162-5]
IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78.
Slovenske zapisnike in razjasnila na zahtevanje brezplačno in franko. Prodajalci dobé ugodne pogoje.
Zmožni zastopniki se iščejo in dohro plavajo. ■•■••MMMMM9MMM««
20. štev.
UOLKNJSKE NOVICE.
Štev. J8139.

C. kr. deželna vlada v Ljubljani ie z ukazom dne 22. sopt. 1890 étcv- 11.176 tu sem ukaz visokega C, kr. ojinisterstva za poljedelatvn dne 12. acpt. 1890 štev. 13697 naznanila, da se bodo pomladi leta 1891 iz državnih trtaio na Spodnji Avstriji, átajarskena, Kranjskem in Primorskem vinorejecm iz od trtne uši oknienih krajev, rezuiki ia vkoreniueuo trte sledeíib amerikanskih vrst, dokler bode zaloga izhajala, odda-vali in aieer:
1.)	Tisuč reanikov navadne Riparijc, Solonis in York Madeira po 3 goldinarje.
2.)	Tisnč reznikov izbrane Riparje, Kiparje Portails, Paiiieres in Perner po 6 goldinarjev.
3.)	Vkorcnineue trte p» brez izjeme po 10 goldinarjev tiaiiii.
Brezplačno se [>a bodo reaniki samo izjemno in posebno takrat odali, kjer ae bo botlo na obiiuske ali drnžtvene stroške tako imenovane ^ajenioe in v takih krajih nai)raviti, kjer se takih naprav ni in se zamore opati, da bode taka naprava nar manj 10 let ostala in da se bode pridabitek iz teb naprav dotičnim vino-rejeim za tisti kup, kakor iz državnih trtnic, oddal.
Prošnjo za prepast trt se morajo zadni čas do 1. novembra pri glavarstvu v Krskera pismeno ali pa QBtmeno vložiti.
C. kr. olkrajno glavarstvo v Krékem dne 3. oktobra 1890.
Wei^îein.
Krasno sadno drerje
Ťma na prodaj v trkofi jeseni in p^^ihodnji spomladi
deželna kmetištca šula rta Grmu. (iss '^j
ViBokodebelnata jublanti slane le 20 krajcarjev.
hruika „ „ 25 „ ,	Čťsuja „ „ 20
Visokodebelaati oreh „ „ 15 „
Na prodaj ima tudi najboljšo vrsto krompirja J,Oneida" po 3 kr. kilo, bodisi za jed ali seme.
Hazglas!
Okrajna bolniška blagajnica v Rudoifovem
priredi na dan
26. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne
v mestni dvorani izvanredni glavni zbor z sledečim vsporedom :
1.	Dopolnilne voiitve za: a) uaèeJstvo
bj nads(»rni odbor cj razModfače.
2,	Sluciajni predlogi,
C. kr. okrajno glavarstvo v Rudoifovem
_dne 8. oktobra 1890.__
Stara, na uovo odprta
Naznanjiira, da sem odprl v IPlorijamkâi u/icaA št. i2. pckarijo in prodajo moke. — Prizadeval si hodem svojim naroí-nikom postred s fino pckarijo, 8 svežim bdim in á-nim kruhom 7ia vago in v štrneah, z izvrstnim rzcnim- kruhom po najnižjih eenah. Na z^htevanje pošiljam kriih tudi na dom. — Peče se. tudi domai kruh. — Zaledno opozarjam častite gospodinje na svojo bogato zalogo vsakovrstne moke.
Karol Žužek.
Naznanjam uljudno, da »em se 8 svojo
odvetniško pisarno I
preselil v hiso ranjcega zdravnika | ^ Dr. Bohni-a pod kapitolnom.
1177-3:
Dr. J. Schegula^
Slavneaiu občinstvu uljudno naznanjam, da bom početkom meseca novembra otvorila teoretično-praktični poduk za klavir kakor tudi tečaj za poduk v IVancozki gramatiki, pogovoru in literaturi.
Tudi bom temeljito podučevala v vseh predmetili za nemške meščanske šole.
Za prijazno naklonjenost se uljudno priporoča
s spoštovanjem
Julija Halter,
[186-1]
izprašana učiteljica.
Stanuje v gosp. Moharjevi hiši št. 209 v I. nadstropji, in je govoriti vsaki dan od 3. do L nre popolndne.

: Poljedelcem in živinorejcem se po najnižji ceni priporočajo: ]
Slamo in reporesnice,
preše za sadje in grozdje,
oilatilDiCB in TsaïovrstBi stro.
iz nejbolj slovečih továrnic za stroje,
ior tudi
lepi nagrobni križi.
Yse to se dobÍTa pri Ludoviku Smole-tu t SeTtiici na Sta: jerskem, kateri trží tudi z Tsemi deželnimi pridelki.	[iss-s]

V mojo prodajalno sprejmem takoí	|\|a|(yp SUPOVill (íieoljdelafliíl) palÍC.|
kteri je 13—15 let «tar, vsaj Ijudeko šolo dovrèil, govori sloveuBko in Eeniško ter je lepega vedenja.
Franc Chistirif [i38-2j
rgůvina x hUsninû, mrimherihit» in špecerijskim blagom v Metliki.
ft Vn ftft '	dobro izvežbana ter potrjena;
n ni if Slovenka, s vešča tudi nemščine, želi jf drugje in najraje blizo kake tovarne na KraDjskem službo dobiti; za kar se ž\i-panjskim predstojniatvom toplo priporoča. [182—2] Napis: A. J. Post. rast. P. Sv. Križ pri Litiji.
Neobdelane drenove, glogove, belega in črnega trna in leskove palice s kljnkami kupuje vedno io v vsaei množini ter po najvišji eeni. Posebno pa še za drenove in jesenove palice poaaja po 30 do 50 gld. za 1000 palic ter kupuje Im dolge in 24 do 60«%, debele, ravne glogove paliee v v«aci množini Janez Wakonígg, trgovec v Šmartnl pri Litiji na Kranjskem.
Najboljša raselina in mazilo za vozove,
vsake količine, dobiva se po najnižji eeni pri trgovcu
Fr. Kastelicu starejšemu, v Novomestu,
ri72-41	(pri plavi krogli.)
Javna zahvala.
Meni podpisanemu pogorelo je poslopje, ki je bilo pri vzajemni zavarovaloici „KON-KORDIJI" zavarovano. „KONKORDIJA" je po svojem glavnem zastopnika g. Ign. Vaientinčić-u škodo takoj pregledala in mi odškodnino v mojo popolno zadovoljnost ixplačala, »a kar se omenjeni zavarovalnici najtopleje zahvaljujem ter jo veacemu, kdor áe laïarovati želi, iz lastne skušnje naj topleje priporočam.
V	KOTU {pri Semiču) 8, avgusta 1890.	, Tr i v
^^ ^ ^	Ivan Kolar, žnpan,
poškodovanec.
Razglas !
p. n. občinstvu vljndno nazDanjanio, da smo okrajno zastopnlètvo v Novem Mestu
gospodu Edvardu firscerja, vodji zemljiščnib knjig v p., iztočili ter ga por.blastili ïavaro^anja proti požarn za vzajemno zavarovalnico „KONKOKDIJA" v Reicbenbergu (oa Ćeškem) in zavarovanja na iivljenje 7A vzajemno zavarovalnico „AVSTRIJA" na Dunaju sprejemati.
V	LJUBLJANI, 1. septembra 1890.
Glavni zastop v Ijabljani vzajemnih zavarovalnic „KONKORDIJA" in AVSTEIJa".
Ignacij ValentinôiC.
z ozirom na ta razglas naznanjam, da sem okrajni zastop „KONKORDIJE" in „AVSTRIJE" sprejel ter se p. n. občinstvu in posestnikom za obila natočila priporočam.
V NOVEM MESTU; dne 1, septembra 1890.
[na-si	Edvard Gracer, okrajm zastopnik.
Odgovorni nieđnik, izdajatelj in laložnik J. Krajec.
afovoraesto. — Hatisuil J. Krajec.